Za poduk in kratek čas. Sv. Bolfank 7 ljutomerskih goricah. (Spisal Matjaž Flegerič.) II. Na^adno 80 87. Bolfanku 87etiš8a stavili 7 pustih in odljudnih krajih 7 spomin jego^ega 7ečletnega bi^anja 7 gozdih in puača^ah. Tako je nastala 87. Bolfanku poa^ečena kapela na Pohorji, pa tudi pri naa. Eedaj je se to zgodilo in kdo jej je temelj položil, to ni znano in d7omlji7o je, da bo to skri^nost kedaj iakra 81o7eškega uma razjasnila. Naš marlji^i pisatelj, Anton Erempelj (1787—1844) trdi sicer 7 nekem 6. a7guata 1842 šte7. 124 7 no^inah ,,Grazer-Zeitungu priobSenenem spisu, da je bila ta cerke7 zidana nekaj pred 1. 1607. in potlej pos7e8ena, ali to je po mojih mislih samo dozde^anje. Erempelj bil je, kakor jego^o najbolje delo: nDogodi7š6ina štajarske zemlje** s^edoči, 7eaten zgodo7inopis_c. Zakaj toraj tudi 7 omenjenem dopisu ni po^edal, kde je iz^edel, da je ta cerke7 nekaj pred 1. 1607 bila zidana? Po 7sej priliki bila je prejanja kapela začetkom sedemnajstega, ali 7že koncem šestnajstega stoletja posta^ljena. Bilo kakorkoli, goto^o je, da je ta kapela stala do 1. 1680, kar S7edo6ijo razni zapisniki. V starem in 7 srednjem 7eku in se 7 no7ejaem 5aai razsajala je 7e8krat 7sled straho^itib dolgotrajnih boje7, ker ae 8e takrat uiso pali 7ojš8aki dosta globoko pokapali, atrašna kuga. Tudi omenjega leta 1680 je šiba božja 7 podobi bele žene grozo^ito pustoiila slo^enske pokrajine. Bilo je toliko mrli8e7, da jih niso mogli dostojno na po87ečena pokopališ8a apremljati, ker so bila kmalu pienapolnjena, tem^eč morala je 78aka srenja 87oje inrlice doma na za ta žalostni posel opredeljenem kraji pokapati. Lehko je tedaj, fcda sedaj na mestih brhke žnjice 7e»elo eladke pesni pojejo, kder so malo da ne pred 200 leti veme Slo^enke na grobih s^ojih soprogo^ tužno bridke solze točile. Goto^o je, da ao se takrat mrliSi tudi okoli kapele 87. Bolfanka pokapali. Eo je kuga nebala razsajati, stavili so ljudje 7 spomin pokojniko7 na mestih, kder so bili pokopani, križe in podobe raznih svetniko7, a pri nas bila je na mesti sv. Bolfankn pos^ečene kapele istemu s^etniku pos^e8ena cerke7 sezidana. Gla7ni po7od temu pobožnemu delu dal je tedanji župnik pri 87. Mikla7ži, Matija Mihal Sager, a okolieani žrt707ali so za ta hvale^redni Bogu dopadlji^i namen drago^oljno po mogočnosti peneze, zidni in apneni kamen, katerega je bilo in se ga je tukaj obilo, tudi lea, katerega smo imeli mnogo. Takrat namreč niso bile naše aunie, kakor žalibog 7 sedanjem stoletji, ko se skoro pre7e8 apnari, na silno škodo 87ojib lastniko^ 78e prerejene, da celo prazne! Tudi delati pomagali so tedanji prebi^alci pri tej cerk^i. Da goapodske irnajoSe tukaj 7inograde z denarnimi prineski za zidanje te cerk^e za prostimi kmeti niao zaoatajale, to je živa istina. Naša sedanja cerke7 bila je 1. 1683. po8cta in 7 teku petih let t. j. 1. 1688 dogoto^ljena. Ona je skoro sedaj isto tako^a, kakoršna je bila iz po8etka. Prednji del (preebiterij) je na 8etiri ogle z ednakimi stranmi; zadDJi del (ladija) je tudi na četiri ogle, ali podolgo^at. Leta 1750 dal je Matija Fortunat Tobinger (bolje Dobingar) na tej cerk^i eteni predreti in na 7saki strani eno kapelico prizidati. Eapelica na desni (epistolski) strani pos^ečena je bila 87. Lo7iencu mu8eniku, a ona na le^i (e7angeljski) 87. Janezu krstitelju. To spremembo na cerk^i dali so narediti na laetne stroške stano7niki iz ob8in Gomila, Eog, Jastrebci, La8a7es in Vitan; ob8ina Vodranci bila je takrat pridružena fari sv. Duha 7 aosednem Srediači. Leta 1811. boteli ste se ti kapeli porušiti; radi tega nji je dal tedanji kurat Andraž Žigert odatraniti; go^oii še se sedaj, da se je to zgodilo za tega 7oljo, ker so nekateri možaki ob 8asu božje službe pod eno teh kapel tabak kadili. To naaim prednamcem ni jako na čast! Takrat ee je tudi presbiterij te cerkre za kakih 7 metro7 dal proti solnSnemu izhodu podaljšati. Ta cerke7 ima 8etiri altarje, 7si so leseni in 1. 1750 narejeni. Edo jih je naredil in malal ni znano. Sedaj so 7si pono^ljeni. Dne 15. sušca 1783, tedaj malo da ni polnib sto let potem, kar se je zaSela ta cerke7 zidati, seala 8e je pri 87. Mikla7Ži 7 ljutomerskih goricah komisija, katera je bila zbog tega potrebna, da bi se pri cerk^i 87. Bolfanka, podružnici 87. Mikla^ža, naredila no7a kuracija. Potrebna bila je zbog teh le uzroko^: 1) Eer ljudst^o iz te podružnice zbog 7elike 7ode, katera 7elikokrat doline popla^i, po zimi zbog 7elikega snega, slabih poto7 prek bregO7 k farni cerk^i težko, ali na nikakošen na8in nemore prihajati. 2) Eer so ob8ine 7 tej podružnici 7e8 nego celo in četrt ure od sedanje farne cerk^e oddaljene. 3) Eer je 7 teh ob8inab toliko duš, da jih ste^ilo lastno kuracijo zahte^a. 4) Eerjetukaj poleg cei_7e 7že tudi hiša narejena. Vasi in hiše, katere se imajo tej kuraciji pridružiti: Eog 73 biš 269 duš, Vitan 24 hiš 133 dua, Lača^ea 33 hiš 124 dua, Jastrebci 30 hiš 129 dus, Gomila 34his 122 duš, Vodranci od fare 87. Duha 7 Središ8i 19 his 107 duš. Vkup 213 biš 884 daS. Pri tej komisiji bili so podpisani gospodje: Christopb Freiher 7on Schwitzen m. p. Ereiscommisser, Johann Nep. Reitz m. p. Oberpfarrer, Deutschordenspriester, Ordinanat8-Commi88ar, Bartholomaeus Roiko m. p. Pfarrer zu St. Nikolaus, Lorenz Gri7etz m. p. Pfarrer zu Polsterau, Joaef Leitner m. p. Vemalter zu Gross8onntag, Anton Reuter m. p. Vemalter zu Friedau, Franz Herzog m. p. Administrator der Gttlt Liboinberg. Tako so podpiaani ti gospodje 7 dekanijskem aiki^u pri Veliki Nedelji. Zapisnik te komisije bil je meseca septembra 1. 1785 pregledan. Edo ga je pregledo^al, ne^em, ker ne najdem nikder zapisano, 7endar moralo je biti 7že takrat odločeno, da je tukaj kuracija potrebna, ker se je šte^ilo hiš in dua 7že za nekoliko pomnožilo, kakor je iz sledeSega videti. Vaai: La8a7es 33 hiš 111 dus, Vitan 24 hia 144 dua, Eog 74 hiš 272 duš, Jaatrebci 30 hia 156 duš, Gomila 45 hia 202 duš, Vodranci 19 hiš 111 duš. Vkup 225 hiš 996 duš. V teku d^eh let pomnožilo se je tedaj šte^ilo biš za 12, a število duš za 112. Smešničar 33. Bil je gospodar, ki je imel lepo tele. Bal se je, da mu ga kdo ne ukradne. Hodi ga po no8i s hlapcem stražit. Gospodar 8aka pri 7iatih hlapec pa za d^ermi drema. Tat res pride, goapodar ga prime za nogo klicaje hlapca na pomo8. Ali tat se zmuzne in pusti eden škorenj 7 rokah goapodarje^ih. Sedaj pritiane hlapec pa 7 temi nameeto tata zgrabi goapodarja za 7rat tako mo8no, da je komaj besedice iz 8ebe spra7il: joj mene, pusti me, jaz aem. Med tem mahne tat, a gospodar re8e ne^oljen hlapcu: jutre pa pojde^a po dne^i tatu 8akat, da bode^a 7idela, kam bo kateri prejel. Simon Lorgar.