I-. . V 't poštnina plačana v gotovini. Cena 2 din leto I. Ljubljana 15. novembra 1939 Štev. 1. Belle Davis v vlogi cesarice Šarlote v velefilmu »Juarez«. Toaleta iz 60. leta preteklega stoletja je dala pobudo za ustvarjenje novega modnega stila, ki ga predstavlja lik v njenem ozadju. Moderna dama v isti, le nekoliko modernizirani obleki spričuje profinjcno eleganco te toalete. Tvorivo je svileni organdi nežno rožnate barve. Krilo je zelo široko, sicer preprosto, le spodnji rob je okrašen z naborki iz črnili valencijskih čipk. Obleka se odpenja spredaj z malimi gumbi, našitimi na zavili, kakor pri moških srajcah. Vzporedno potekata dva naborka iz čipk, ki obdajajo tudi ovratnik in rokavce. Pas iz istega tvoriva kakor obleka je zelo širok in nabran. Ni dvoma, da bo ta cenena, elegantno učinkujoča toaleta našla dovolj zani¬ manja, tembolj ker je cenena in ima še to prednost, da jo je mogoče še prenaredili. 70307 Revija »Film« izhaja 1. in 15. dne v mesecu. Letna naročnina Din 40.—, polletna Din 20.— in se plačuje vnaprej. — Rokopisov uredništvo ne vrača; oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Vegova ulica 6: Čekovni račun št. 15.703; telefon št. 27-55. — Izdajatelj in odgovorni urednik Vladimir Kolman, Ljubljana, Vodinat- ska ulica 19. — Tiska tiskarna »Slovenija, d. z o. z.«, (predstavnik Albert Kolman). 70307 Zelo radi Vam bomo ustregli, ko bi nam hoteli sporočiti svoje želje. Revijo ,,FILM“ bomo zboljševali, a od naših pri j at e 1 j ev j e odvi sno, če bo to zboljšanje tudi trajno. Zanimanje naročnikov in či- tateljev, bo kazalo pot na¬ šemu prizadevanju. Uredništvo in uprava ; AR KI KI.D, general D1AZ v filmu »JUARKZ* Film o bojih za svo¬ bodo Mehike. Tragedija cesarja Maksimilijana in cesarice Šarlote. — Nov uspeh Paula Munija V Mehiki so se dolgo borili za vlado liberalni republikanci in katoliški mo¬ narhisti. K. 1861 je Krancija poslala v Mehiko svojo vojsko, ker republika ni hotela plačati državnih dolgov in hkrati je vzpostavila v deželi monarhijo. Nadvojvoda Maksimilijan, brat avstrijskega cesarja Franca Jožefa, se je vdal prigovarjanju Napoleona III. in je 10. aprila 1864 sprejel v Miramaru pri Trstu mehikansko cesarsko krono. Ko je še v Rimu prejel papežev blagoslov, je odpotoval čez ocean in dne 12. junija 1864 slovesno vkorakal v glavno mesto Mexico. Francoska armada novega vladarja v boju z republikanci ni mogla dovolj podpirati. Na prošnjo je Franc Jožef Maksimilijanu dovolil nabirati prostovoljce v avstrijskih deželah. Ti so se zbirali v Ljubljani, v nekdanji cukrarni, ki je bila okrašena z rdečc-belo-zeleno zastavo. Koncem leta so jeli prostovoljci odhajati in se kmalu izkazali v bojih z republikanci. Ponovno so nabirali prostovoljce I. 1866., toda niso jih smeli vkrcati v Trstu, ker Zedinjene države niso dopustile Avstriji podpirati nepostavnega vladarja v Mehiki, ki so jo smatrale za republiko. Marca 1867 je Napoleon III. odpoklical svojo armado. Maksimilijan se je za¬ tekel v trdnjavo Queretaro, kjer je bil ujet in 10. junija 1867 ustreljen. Njegova žena Šarlota, belgijska princeza, je zaman že poprej zanj iskala pomoči na Dunaju in v Parizu in je 1866. leta zblaznela, ko je bila v Rimu pri papežu v avdijenci. Umrla je. šele 1. 1925. v Belgiji. J tiare z. je bil vodja republikancev. Zbral je okrog sebe ljudi naprednega mi¬ šljenja in je zahteval, naj se dežela očisti tujih vplivov. Te je predstavljala pred¬ vsem duhovščina in Juarcz se je jel boriti proti nji. Odpravil je samostane, odvzel cerkvi posestva in izvedel ločitev Cerkve od države. Mehiški nadškof je moral zapustiti deželo, pa tudi papeškemu nunciju je bil izročen potni list. Mehiški kongres je potrdil Juarezov sklep. »FILM« I. John c (\Vnrner-ll JUAREZ Blazna mehiška cesarica Napoleon 111. je obetal cesarju Maksimilijanu vso pomoč, zato sc je Šarlota obrnila nanj. Njegov obisk pa mu je bil zelo neprijeten in sprejel jo je šele po dolgem obotavljanju. Sestanek je bil v Saint Cloudu pri Parizu in Šarlota se je tja peljala v navadni kočiji. Že med potjo se je lotila vročica in v deliriju je razbijala, da jo je spremljevalka Madame del liario jedva pomirila. Pred gradom je ni nihče pričakal. Odvedli so jo k Napoleonu lil. Spremlje¬ valka je ostala v sosedni dvorani in nenadoma je bilo slišati vik. Šarlota je kričala: »Prav mi je! Nikoli bi ne smela pozabiti svojega dostojanstva. Morala bi po¬ misliti, da sc po mojih žilah pretaka burbonska kri, a ponižala sem se pred Bona- partom, ki je navaden pustolovec!« Sledil je zamolkel udarec. Nato so se odprla vrata in pokazal se je cesar. Z zmedenim glasom je poklical Madame del Bario k sebi. Šarlota je ležala na zofi in zraven nje je bila Napoleonova žena Evgenija, ki jo je močila s kolonjsko vodo. Šarlota sc je za hip zavedla in spet onesvestila. Evgenija je Madame del Bario opisala dogodek. Šarlota je prosila Napoleona, da bi pomagal Maksimilijanu, ta pa je odločno odklonil vsako pomoč. Ko je prinesla Evgenija čašo vode, da bi omedleli omočila ustnice, je Šarlota odprla oči in udarila cesarico po roki in kričala: »Proč, prokleti morilci! Hočete me zastrupiti, da bi se me odkrižali!« O njenem stanju je dvor poročal v Bruselj, odkoder je prišel ukaz, naj Šarlota takoj zapusti Francijo. Toda odšla je v Rim. Šarlota pri papežu V Vatikanu je tedaj vladal Pij IX. Sprejel je Šarloto z vsem bliščem, kakor gre kronanim glavam. Špalir je tvorila papeževa garda in v hotel jo je spremila častna četa dragoncev. Naslednji dan je bila v avdijenci pri papežu. Obrazložil ji je v premišljenih besedah, da je pruska zmaga spravila Avstrijo in Francijo v položaj, da ne moreta pomagati Maksimilijanu. Molče sc je Šarlota poslovila. Naslednje jutro se je spet napotila v Vatikan, to pot brez spremstva. Papež je bil baš pri zajtrku in ko je prišla predenj, je pomočila prste v skodelico čokolade in si jih dolgo oblizovala. Blaznost je izbruhnila. Sledili so strašni prizori. Šarlota je kričala, da jo hočejo izstradati, venomer je govorila, da jo bo Napoleon zastrupil. Vatikana ni hotela zapustiti in ko se je zmračilo, so ji morali pripraviti ležišče v knjižnici. Ponoči jo je tresla strašna mrzlica. Z veliko težavo so jo pregovorili, da se je vrnila v hotel. Spremljala jo je eskorta dragoncev. Med potjo se je moral sprevod ustaviti in Šarlota je stopila z voza, stekla k javnemu vodnjaku ter slastno pila iz pločevinaste posodice, ki je služila mimoidočim. V hotelu je obdržala le eno strežnico, ki je morala kupiti peč na oglje, koš jajc in nekaj piščancev. Šarlota Jii hotela použiti nobene hrane, ki ni bila pri¬ pravljena pred njenimi očmi. Nad posteljo je bil razpet baldahin in okrog postelje so pikali pičo piščanci, ki so bili privezani s konopci za noge in se sprehajali okrog po dragocenih preprogah. Po vodo je hodila Šarlota sama k javnim vod¬ njakom in to celo ob belem dnevu. Vatikanski državni tajnik je obvestil o vsem njeno rodbino. V Rim je prišel Šarlotin brat grof Flandcrski in jo spremil v Miramar, odkoder so jo spravili v Belgijo. Zadnje poglavje tragedije se je zaključilo. Šarlota je bila blazna 60 let svojega življenja, dokler je ni rešila smrt. CITATELJE OPOZARJAMO NA RAZPIS NAGRADNEGA NATEČAJA, KI BO OBJAVLJEN V ENI SLEDEČIH ŠTEVILK! 2 Problem slovenskega filma Ko še ni bilo zvočnega filma, so za¬ stopstva filmskih druži) izjavila, da bo¬ do na »splošno željo« predvajala filme s srbskohrvatskimi napisi. Slovenci smo se s tem zadovoljili in prvič smo čitali slovenske napise šele na ‘amaterskih filmih. Zvočni film je spodrinil migotajoče črke s platna, zvočnik usiplje melodije, pesmi in besedo. Nemški, francoski, an¬ gleški in italijanski filmi nam pogosteje ko češki ali sploh slovanski filmi dajejo v misel: Ali bi ne moral biti človek prav za prav poliglot, ko bi hotel vse to raz¬ umeti? Zato si pomagamo z napisi na sli¬ kah; sicer na splošno sodbo, da motijo in občutno kazijo prizore na platnu. Tu¬ di ti napisi niso slovenski, temveč sc iz njih učimo hrvaščine in cirilskega pra¬ vopisa. Slovenskim obiskovalcem se toraj po¬ nuja le še reklama v njihovem jeziku. Vendar smo izdelali žc dva odlična filma, ki sta vse prekmalu šla s sporeda in sta danes le še bežen spomin. Res je nemi film skoro že anahroni¬ zem, toda če ne zmoremo zvočnega fil¬ ma, snemajmo neme — saj se dado ti šc naknadno sinhronizirati, ko je delo že ustvarjeno in je jasno, če je za kaj ali ni. Naša gorska pokrajina je komaj znana v svetu, a nihče >se ne zgane; naj¬ manj pa tisti »merodajni krogi«, da bi jo predstavili s kratkimi filmi. Verjetno bi ti kratki filmi, izdelani v mnogih ko¬ pijah, ne vzeli toliko sredstev ko vsa druga večinoma prezrta reklama. Sicer smo videli nekaj takih poskusov, toda zmerom v eni verziji: Bled, Bohinj in za nameček nekaj zdolgočasenih obrazov visoke gospode, katere počenjanje niko¬ gar ne zanima. Ce si hočemo ustvariti nekako minia¬ turno filmsko industrijo, jo bo treba sprva zaposliti z omenjenimi krajepisni- mi filmi. Sodelavcev, tudi specijalistov se ne manjka. Potrebna pa bodo seveda tudi javna sredstva. Komur se zdi misel bolj tako — naj pomisli, od česa bo ži¬ velo naše ljudstvo, če presahne še to malo tujskega prometa, kar ga opažamo. Privabiti moramo letoviščarje, ki se dan¬ danes ne dado več loviti s stiliziranimi slikami v prospektih, kjer se ponuja ho¬ tel s parkom in tremi nadstropji, pa je vse skupaj srednjevrstna gostilna z za¬ nemarjenim vrtom in enim nadstropjem. Vse popisovanje krajevnih lepot ne od¬ tehta nekaj metrov dobrega filma, kjer vidi interesent v naravi kako in kaj. Se¬ veda so ti filmi le ožjega pomena. Ino¬ zemstvu bi morali dajati na razpolago filme, ki bi predstavljali celotne pokra¬ jine: Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko, Štajersko. Zadnji čas je, da se zavemo pomemb¬ nosti take reklame. Tisoči naših ljudi nosijo svoj denar na tuje, ker ne vedo kaj imajo doma. Hoteli smo opozoriti na obseg stvari in se v kratkem k nji povrnemo. Iz Munijevega filma „Juarez“ (Warncr-Bros| BETTE DAVIS, mehiška cesarica Šarlota. 3 S snemanja novega filma »POLARNI SIJ« ((Jfa.) Vaška zgodba Sonce se je nagnilo nizko na zahodu. V zlati luči so se blesketalc strehe kmetskih hiš in dolge zelenkaste sence so padale čez. pota in grede v vrtovih. Bele bluze vojakov in temnikasta telesa konj so se svetila na cesti in ji dajala nekak nenavaden, nemirno pester izraz. Počasi je korakal poročnik Čerkesov po cesti navzdol. Na nji so se ostro svetili njegovi lakirani čevlji. Z radovednimi, bistrimi očmi je pogledoval plotove ob dvoriščih in sadnih vrtovih. Vseokrog je bilo mirno, tiho in puščobno. Temna okna so napol odprta strmela na cesto; v zaprašenih, motnih šipah sta odsevala obraz in bela bluza Čerkesova. V vrtovih je stala gosta, visoka trava v tajinstvenem molčanju, tu pa tam so sc širile grede zelja in temnorumeni cve¬ tovi sončnih rož so se nalahko zibali. Nikjer, ne na dvoriščih, ne v hišah ni bilo opaziti živega bitja; kakor da so se pojavili vojaki, častniki in konji s svojim hruščem in pestro živahnostjo v mrtvem, puščobnem zakotju. Čerkesov ni vedel zakaj. Šele pred dvema urama so se jim vsi možje postavili po robu precej daleč od vasi ob malem brezovem gozdiču. Črna, prašna množica je zasedla celo cesto. Nad njo se je blestel gozd kos, vil, kolov, sekir, oprtih ob dolge, krčevito napete roke. Takoj nato pa sc'jo zakadil eskadron čez mehko polje in njive, prah se je zakadil za njimi s tal, sablje so se zableščale v soncu; množica je zatulila, zatopotala z nogami, železo ie zaškrlalo — in kmalu je bežala množica na vse strani, proti močvirju in ob robu gozdiča. Za njimi pa so ostale v prahu kose in sekire, posamezni kmetje so se valjali po tleh, zaliti s krvjo, blatom in prahom, dvigali se tu, tam s tal in padali zopet brezmočno v prah in kri. Čerkesov je drvel na desnem krilu, da bi s svojim oddelkom pritisnil kmete ob tovarniška poslopja, ki so se rdeča in visoka dvigala za gozdom. Jezdenje mu je bilo zelo prijetno, oči so se mu svetile veselo in razvneto, in živahen občutek 4 lovca jc bil v njem tako močan, da je kazal svoje gladke bele zobe. kakor mlad, razgret pes. Sam ni nikogar udaril s sabljo. Dal je bil besedo svoji nevesti, mladi dami temnih oči, da ne bo potolkel nobenega človeka: pa tudi njemu samemu bi bilo zoprno in gnusno. Če se je pojavila pred smrčkom njegovega konja siva ali črna zaprašena glava, je samo krčevito zavihtel sabljo nad njo: če jc pa pred njim ali zraven njega zažvižgala tuja sablja po zraku in ga prerezala, sc je naredil, kakor da ne vidi sivega, s krvjo oblitega telesa, ki se jc zgrudilo v travo in zakrililo z rokami po zraku. Množico so potisnili deloma v gozdič, deloma na tovarniško dvorišče in se zagnali nanjo z nagajkami: oddelek Čerkcsova pa je dobil z drugimi povelje, naj zasede vas. Prav pogosto je bil Čerkesov s svojim polkom že prišel v vasi. V takih slu¬ čajih so se pomikale vrste konj enakomerno po ozkih ulicah, od katerih so bili vsi plotovi, vrata in ograje zakriti z gostimi gručami vriskajočih otrok in hihita¬ jočih deklet. To je bilo vselej nekaj veselega: bilo je zelo prijetno, sedeti na konju, smejati in šaliti se na vse strani. Toda to pot so bile ceste prazne, le za dvorišči so lajali razjarjeni psi, in vse to jc povzročilo v duši posebno čustvo, željno nemira in trdega nasilja. Čerkesov se je ob oslu obrnil in nenadoma je zadel na griičo vojakov, ki so poskakali s konj in stali zdaj v sivih bluzah kakor siva stena. Za njimi se je drenjala množica visokih temnih konj. ki so vznemirjeno strigli z uhlji. Naenkrat je ugledal pred seboj nekaj nenavadnega. Dolg dragonec. Poljak, je držal mlado, čedno dekle za roke, ki jih je trdo pritiskal na hrbet, kričal nekaj in kazal bele zobe: nek drug vojak ji ie hitro, grobo trgal srajco in krilo s telesa. Dekle se jim je skušalo izviti, ni' pa dalo nikakega glasu od sebe: čez hip so se zasvetile njene gole, medlotemne rame v mraku. »No, tako. tako... to se pa izolača... Kar..., hej...« so kričali vojaki, sc smejali na ves glas in prižvižgavali. Čerkesov se jc v orvem himi hotel vreči mednje in zagrmeti nad njimi, toda žareče-vroče čustvo, ki mu je bilo čudovito prijetno, ga je zadržalo. Vojaki so se zasmejali še bol j in kričali na ves glas. Čerkesov ic čutil, da ga pečejo oči. in da mu noge drgečejo. Dekletovega obraza ni videl: gledal pa je tudi samo njene okrogle, enakomerno se sireče noge in njen široki, od sonca zagoreli hrbet. »Vrag vedi. kaj je pravzaprav to...« Čerkesov se je zasmejal kakor v z.a- ' ! ro"-i ni /mignil z rameni. Toda navzlic svoji radovednosti se je čutil po vsem dogodku nekako osramočenega. Naglo je odšel in se silil, da bi gledal drugam. Povsod, po dvoriščih in vrtovih so se svetlikale sive bluze, smeli in krik se je razlegal po ozračju, psi so lajali, kokoši so vznemirjeno kokodakale in vmes so vzkrikali ostri ženski glasovi. Nebo se je polagoma temnilo. »Čerkesov... Čerkesov!« nt,u je odnekod zaklical poročnik Njezvacki: niegov beli obraz z visoko privihanimi slamnato-rumcnimi brki se je smehljal skriv¬ nostno in vabeče. Čerkesov je vstopil na dvorišče. »Pomislite,« je zakričal poročnik tako glasno, kakor da govori z drugega brega reke, »pravkar smo iztaknili dve deklici, ampak dve, vam pravim...« Njezvacki je tlesknil z ustnicami. »Zbežali sta v izbor... Pojdeva za njima, a?« Čerkesov je opazil iz bližine, da je poročnikov obraz nenaravno rdeč in da mu oči žare v čudnem ognju. »Dna meni, druga tebi_ Halo!« »Ah. pustiva vendar to.« je neodločno odgovoril Čerkesov, čuteč, da se mu je napelo vse telo v prikriti radovednosti. »Eh, kaj... k vragu... Drugače jih bodo pač poiskali vojaki. Saj je vseeno. Dekleta so lahko vesela, zanje j,e le prijetno, ako gospodje, in celo častniki... Kar pojdiva!...« Njezvacki jc brezbrižno zamahnil z roko po zraku. Čerkesov je neodločno, smehljaje se stopil za Njezvackim. Ni mu bilo še jasno, zakaj gre ž njim, vendar pa ni hotel zaostati. V veži jc bilo temno, vo¬ njalo je po sveži volni. »Kaj pa je to. za vraga...« je zaklical poročnik naenkrat preplašeno in obstal. Čerkesov mu je hitro pogledal čez rame. Dolga, bela. tresoča se postava se je plazila proti njima. V prvem trenutku se ni dalo razločiti, kaj bi to bilo. Oba je nehote objel tesen strah. Toda že pri¬ hodnji hip si jc Njezvacki globoko oddahnil in zavpil začudeno: »Da bi te vrag... nič drugega, kakor zanikrn starec...« 5 Starček, povsem siv, drgetajoč, jima je lezel po tleli naproti. Njegove koščene, ukrivljene roke so se s težavo prcpraskaie do njiju in noge so se vlekle onemoglo za telesom. Pogledal je Njezvackemu od spodaj navzgor v oči in buljenje njegovih temnih zenic, ki so bile pogreznjene globoko za vekami, je vplivalo grozotno na oba. Naenkrat pa je zgrabil za podboj ob vratih in se skušal vzravnati ob njem. »Kaj pa hočeš?...« je vprašal Njezvacki z negotovim glasom. »Spravi sc proč ... ti...« »Le lajaj, proklcti ... jaz te ne pustim skozi...« je zahropel starec, in raz¬ prostrl roke. »Kam proklcti?...« V prvem trenutku je napravil Njezvacki kretnjo, kakor bi se hotel obrniti; toda takoj nato se je pojavil trd, prekanjen izraz v njegovih očeh. Napel je vse telo, kakor da se pripravlja na skok, in udaril hitro z nožnico sablje čez golo, umazano starčkovo lobanjo, razlegel se je slaboten zvok, kakor bi se razbil star lonec. 1 . | ^ i 1 »Tu jmašl...« je potem zakričal skozi zobe. Starčkove oč.i so skočile iz jamic, zaječal je, se zazibal nazaj, nato naprej, in se zvalil z vso težo po tleh. Ta hip je skočila gibka postava z enim skokom skozi vrata, tako hitro, da sc jo je (lalo komaj razločiti, se zvila kakor prožna mačka ob častnikih in stekla skozi hišna vrata. »Stoj, oj... držite jo... Ah, vi...« je zakričal Njezvacki in olanil za njo. Cerkesov je obstal sam. Slišal je, kako so zunaj ropotali koraki Njezvackega, in zvenele njegove ostroge, kako io nekdo praskal po plotu in kričal oster ženski glas. Prizadevajo si, da ne bi gledal na belo maso v kotu. je šel dalje, še vedno IZBOLJŠANA ZVOČNA APARATURA Western Electric Company je ustva¬ rila aparaturo, ki brez slehernega popa¬ čenja oddaja vse zvoke od 30—10.000 hertzov na sekundo. Uspeh ni bil dose¬ žen le z izpopolnjenim filmom, temveč tudi z novimi zvočniki, ki. z lahkoto ob¬ vladajo vse zvočne frekvence. Zvočniki so namreč trije, eden oddaja le zvoke od 30 do 500 hertzov, drugi od 300—5000. tretji pa visoke tone od 5000—10.000 tre¬ sljajev na sekundo. S to- aparaturo je predvajanje popolno, zvoki so naravni in slišijo se vsi najvišji in najnižji toni, ki jih more dojeti uho. MIKROKOSMOS V FILMU Zadnja leta so se posrečile kombinaci¬ je filmske kamere z mikroskopom in ul- tra-mikroskopom. Mikroskopska kinema¬ tografija nam je že v mnogočem poglo¬ bila pogled v življenje najmanjših di¬ menzij. Po tej metodi lahko na živih slikah zasledujemo potek najsubtilnejših pojavov. Tako so med drugim filmali premikanje nosilcev dednih lastnosti pri delitvi rdečih krvnih telesc, dalje mole¬ kularno gibanje v tekočinah plavajočih najmanjših gmotnih delcev (Braunovo gibanje) in posrečilo se je celo ujeti na film fotokemično spremembo belega fos¬ forja v rdeči fosfor. Na ta način sc s pomočjo filma vse bolj približujemo Iz filma „Desperado‘' (20 tli Century Fox) čutnemu dojemanju materije pri njenih temeljih, ki smo jih včasi lahko razla¬ gali le s teorijami in hipotezami. 6 no razumevajoč, kaj pravzaprav hoče. Srce mu je tolklo nenavadno močno, ko je odprl vrata in stopil v kmečko izbo. »Nihče ne vidi... nihče ne ve... prihodnjič morda ne pojde več tako slad¬ ko...« Zdelo se mu je, da je postalo za trenutek v njegovi glavi prazno do nezavesti. V izbi je bilo snažno in tiho. Klopi so bile s srede sobe pomaknjene k steni, ikona se je motno svetlikala iz. temnega kota. Okusno Kaj bo potem z obrtjo in delav¬ nico?« Leto nato je obiskoval obrtno šolo v DUsseldorfu, pa ga je misel na gledali¬ šče vsega osvojila. Kmalu je postal sta¬ tist in s tem zapadel odru. Starši niso vedeli ničesar. Sele potem, ko je dobil manjšo vlogo in so ga omenjali časopisi, je vse prišlo na dan. Doma so bile ve¬ like razprtije, solze — dokler ni stari gospod Birgel z žalostjo opustil misel na sinovo nasledstvo v obrti. Začelo se je redno šolanje na Kolinski igralski šoli. Kmalu so bile Williju za¬ upane večje vloge, skoro jih je prerasel in že po dveh sezonah mu je bil ponujen angažman. Pot ga je vodila v Bonn, Dessau, Koblenz — kjer je igral kot vo¬ jak — vAachen in končno v Mannhcim. Po dvanajstih letih gledališča so ga opa¬ zili filmski strokovnjaki; to je bilo 1032. Leto kasneje je podpisal prvo pogodbo za film. TELEVIZIJA Televizijo, ali gledanje na daljavo, ljudje radi zamenjujejo v predstavi, da bodo potem, ko bo iznajdena in uvedena, mogli zdoma opazovati tigre ob Gangesu, bitke kjerkoli po svetu ali obupno borbo hrabrih mož z večnim snesroin polarnih območij ali višin Himalaje. Do tega je še daleč. Današnja tehnika televizije ne slre- mi za drugim kakor po primerni apara¬ turi, s katero bi bilo mogoče oddajati in sprejemati filmske prizore na platnu. To¬ rej domač kino, sprejeman s spopoln jeniiil radio-kino aparatom. Tako bi mogel vsak¬ do poiskati po programih oddajnih postaj predstavo, ki bi ga zanimala. Do tega je še daleč. Danes sicer že oddaja nekaj teh postaj, vendar v zelo tesnem območju, z obilnimi motnjami: tudi cena aparatov je še večini ljudi nezmogljiva in tudi slike ne presegajo formata 13X18'cm, kar je že za družinski krog odločno premalo. V bo¬ dočnosti se bo televizija gotovo razvila, morda nas loči od odločilne iznajdbe le še kratek čas. Pomislimo, kako je bilo z radiom nekdaj in kaj je danes. Vendar pa ni upati, da bi s televizijskim aparatom kdaj mogli nadzorovati kakor sam Bog svet okrog sebe. ANGLEŽI PO MARKU TWAINU Rad jo je imel in ona ga je ljubila. Vprašal jo je: »Ali me maraš?« Odgo¬ vorila je: »Da.« Poročila sta sc in odšla na svatbeno potovanje. Na železnici se je pripetila nesreča in njo je ubilo. Pred smrtjo je še odprla oči in rekla: »Za Boga, Johnnv, kakšna nezgoda.« On pa je zapisal v svoj dnevnik: »Uboga Mary! Mir njeni duši, toda jaz bi ne bil srečen s to kle¬ petuljo.« 9 Iz filma »Mala ljubezen velikega kneza« M. Foto: To2>i$ Tesla film - J EN N V JUGO in GUSTAV KRU! ILICH H. Zetterstrom: Organist V katedrali je bila odlična poroka. Mnogo povabljencev, devic in gospodov, kakor je to običaj v velikem svetu. Pred cerkvijo ogromna množica ljudi in resen policist, ki mora paziti, da ne stopi v cerkev kak nepovabljenec. Starejšemu korektnemu gospodu pri¬ jazne zunanjosti se je posrečilo, da sc je preril skozi množico in prišel do cer¬ kvenih vrat. Policist ga odrine: »Imate vstopnico?« »Ne,« pravi starejši, korektni gospod. »Nimam vstopnice in ne poznam poroč¬ nega para, vendar bi kljub temu rad šel v cerkev.« »Brez vstopnice ne sme nihče noter!« »Toda jaz zahajam že nad trideset let v to cerkev k vsem službam božjim. Spustite me no vendar.« »Slišali ste, kaj sem vam rekel, brez vstopnice ne sme nihče v cerkev.« Petnajst minut odmora. Korektni, pri¬ jazni gospod je še vedno tu. Končno pravi: »Oprostite, gospod stražnik, koliko bo pa že ura?« »Čez dve minuti bo dve.« »Hvala, rad bi vedel če sc vam po¬ sreči? ...« »Kaj posreči?« »Če se vam posreči najti drugega or¬ ganista mesto mene. Jaz sem namreč Albert Lindstrom in moram skrbeti za orglanje pri tej poroki.« Policist je potisnil gospoda Lindstro- ma v cerkev, ga spremil na kor in ostal tam, dokler ni gospod zaigral na orgle. Tak mora biti policist. KAJ JE ČASOVNI SNETEK V FILMU? Vsakdo je že imel priliko videti v ka¬ kem filmu prizore, ki so ga' začudili s svo¬ jo naravno nemožnostjo. Skakalec, ki je odskočil s stolpa v bazen, je splaval na¬ enkrat iz vode po zraku nazaj na odsko¬ čišče. Potem »amerikanski« film, ko so ljudje drveli z neznansko naglico po uli¬ cah: vrsta smešnih prizorov. To so bili filmski triki, ki jih uporablja kinemato¬ grafija že izza svojega rojstva. Vendar je eden trikov »Zeitlupe«, časovni snetek uporabljan mnogo manj in le za športne filme, odkjer je naglo prešel kot izredno važen posredovalec v znanost in tehniko. S to rečjo je takole: Videli smo že v šport¬ nem filmu, ko se odžene smučar s skakal¬ nice v globino, plava počasi po zraku in ko doskoči, sc razprši sneg kakor bi vzva¬ lovil raztrošen puli. Vsako podrobnost skoka smo mogli zasledovati, niti naj¬ manjši gib ni ostal neopažen. Ti posnetki nastanejo tako-le: Normal¬ no posname filmska kamera 24 slik na se¬ kundo in če jih potem pustimo teči po projektorju z isto brzino, se nam bo giba¬ nje zdelo normalno: toda če posnamemo prizor z brzino 240 slik na 'sekundo in jih predvajamo z normalno brzino, bo vsak gib desetkrat podališan in tako na¬ stanejo časovni snetki. Ta brzina zado¬ stuje za športne snetke in jo je težavno prekoračiti. Vedeti je namreč treba, da se ob vsakem posnetku odpre in zapre poseben zaklop v objektivu filmske ka¬ mere. Čim hitreje Ječe film, večje so te¬ žave. Vendar je tehnika že vse prema¬ gala. Vzemimo, da snemajo v preskuše- vališču orožja strel iz puške: za tak po¬ snetek bi normalna brzina kamer ne za¬ dostovala. Film mora teči z brzino več kakor 1000 slik na sekundo. Seveda se to dogaja z dokaj kompliciranimi aparati, katerih ustroj bi bil razumljiv komaj teh¬ niku, zato jih tu ne bomo razčlenjali. Va¬ žen napredek je bil dosežen z uvedbo amaterskega filma (16. 9.5 in 8 mm). Zelo težavno je bilo namreč še zvišati brzino filma in tako je zamisel, uporabiti ama¬ terski film. omogočila posneti petkrat več slik na sekundo kot doslej. Ker so slike manjše je brez pomena. Sodobne filmske emulzije omogočajo povečati posnetke na poljuben format, tudi največji. Tudi tu se iščoči duh človeštva ni ustavil. Šest tisoč, slik na sekundo je zadostovalo veči¬ ni zahtev, vendar je že ustvarjena kamera zn 80.000 slik v sekundi. Format negativa je jedva 5X4 mm. vendar se dado snetki povečati na zadostno velikost. To hitrost si moremo predstavljati, če vemo, da je treba gledati film s posnetkom prizora v eni sekundi, potem na platnu celo uro. Krogla iz puške sc v takem filmu giblje počasneje ko kazalec na uri. Preskok elek¬ tričnih isker v stikalih je polžje gibanje svetlih pramenov. 11 Paul Muni v filmu »Juarez« (VVa mer-Bros) NOGAVICE V VLOGI Nogavice so pač že imele vlogo in jo bodo gotovo tudi v nadalje. S svojo nalogo, odevati lepe ženske noge, izpolnjujejo pomembno dramaturško misijo, po¬ sebno odkar so dovoljena kratka klila in so dokolenke v navadi. Največkrat nam predvaja film, kako je nogavica pritrjena nad kolenom in takorekoč zahteva, da posvečamo temu vso pažnjo. Doslej so imele nogavice le to nalogo. Radi tega si ne bi nihče, ko bi izvedel, da je v delu film z naslovom »Svilene nogavice« • pečal z mislijo, da bi tako delo moglo pomeniti kaj več izven arene polsveta. Zalo je bilo še večje začudenje, ko se je doznalo, da bo tak film ka j kmalu nastal, toda pod naslovom »'I i in jaz«. Napravljen je v Oberlung\vitzu in ta kraj je od arene polsveta oddaljen kot tečaj od tečaja. V Oberlnngvvitzu nogavice namreč izdelujejo, znane so po vsem svetu. Črka »O« v znamki »Rogo« je spoznavni znak izvora in kakovosti. Pisatelj Eberhard Frovvein je tu našel snov za svoj roman, ki ima v filmu naslov »Ti in jaz«. In tako so kmalu dospeli režiser Liebeneiner z Brigito Hornov in Joachimom Gottschalkom v Oberlunguitz po zunanje posnetke za film. Tu stoje še stare tkalnice nogavic, a poleg njih sc dvigujejo moderne stavbe Rogo- 12 PARAMOUNTOV NOVI PROGRAM ZA 1939/40 Legija smrti, film tujske legije z Gary Cooprom. Hotel Impcrial, nekaj pozabljene roman¬ tike z ruskimi in avstrijskimi oficirji. Glavno vlogo ima Isa Miranda. Otok proklctih z Ano May Wong. Dr. Cyklops, fantastičen film v naravnih barvah z Dekker J. Leganom \ na¬ slovni vlogi. Kozaška kri; Akiin Tamirov in naš rojak John Miljan. Film ruskih pesmi. Pogubna žena, L. Overman in Palrieia Morison. Polnoč s Claudetto Colbert, Johnom Bar- rymore — komedija in nov ples. Union Pacific, grandiozno delo Ceri la B. De Milleja; film o železnici med lihim in Atlantskim oceanom. Na prepovedanih potili, Akiin Tamirov — film o zdravnikih po romanu pisate¬ ljice, ki je smelo pretrgala kopreno nad njihovim delom. Tnjinstvena igra; družabni film z Bobom Hope in Pauletto Goddard. Guliverova potovanja; risani film v na¬ ravnih barvah; stara bajka v novi izdaji. Begunce iz Alcatraza; gangstrski film / Gail Patrickom in Lloydoin Nolan. Odmetnik; velik indijanski film v režiji JI. Sloana. Srečen konec s Patom O'Brionom v režiji Le\visa Milestone. 'lajna policija; velik detektivski film, poln smešnih dogodkov z najboljšimi film¬ skimi igralci. Silvina; film z Elizabeto Bergncr; ta film je mojstrovina! Karavana; snov je zajeta v naslovu: re¬ žira E. 11. Griffith. Dr. Maryling; film z Rusom Tamirovom in Ano May Wong, ki nastopa v vlogi mlado kitajske zdravnice. Žena nad ženami; film s Claudetto Col¬ bert v romantično-komični vlogi. Don Alvarado; film z A.kimom Tamiro- vom v dvojni vlogi. Moja mala iz Pariza; zabaven film s »sreč¬ nim koncem«. Krik mesa; film Rusa Tamirova, o katerem pravijo, da je naj večja mojstrovina. Diamanti; film v režiji Fitzmaurizeja s lso Mirando v glavni vlogi. Maščevalci; film Cecila B. De Milleja o kanadski jezdni policiji. Špijonaža v Afriki; sodoben film, ki bo nadvse zanimiv. Krvava farma; cowbojski film. Dovršena pojava Dovršene nogaviee ... Žene, ki jim ob pojavi ni ničesar opore¬ kati, žene z nevsiljivim čarom, ki ga daje popolna eleganca — žene najrazvajcnej- sega okusa, nosijo ROGO-nogavice. Ni stvari, ki bi bila nežnejša in boljša od ROGO-nogavic. Lepe noge postanejo v njih še lepše, radi tega so ROGO-nogavice kakor ustvarjene za Vas. Vzorne izdeloval niče, ki jih je videti v filmu »Ti in jaz«, skrbe za trajno eleganco in trpežnost. Ob Vašem prihodnjem na¬ kupu izbirajte med najrazličnejšimi mod¬ nimi barvami in kakovostmi naše bogate zaloge. ROGO- TOVARNA, ROBERT GOTZ€. OBERLUNGWITZ/Sa. (NEMČIJA) 13 Brodolom; film pomorskega življenja s Charlesom Laughtonom. Flirt; film z Madeleino Carol; aktualen film. Sudan v plamenih; film po romanu slav¬ nega Angleža R. Kiplinga z Ronaldom Colmanom in Ido Lupino. Kralj Oceana; velefilm o morju in ljudeh, davno vlogo ima D. Fairbanks ml. tovarn. V njih so velike dvorane z ogromnimi stroji, ki izdelujejo po štiri in dvajset parov nogavic naenkrat. Tu sedi v velikem prostoru, kjer se kažejo skozi velika okna zelene višave Rudogorja nekaj sto mladih deklet, druga lepša od druge, kakor bi bile angažirane za film. Te šivajo in pletejo ter se z bežnimi pozornimi pogledi ozirajo po tujcih, ki so prišli radi filma o nogavicah. Režiser Liebeneiner pa ugleda v pritličju tovarne prostor z nekakšnim ba¬ zenom — kakor kopalna kad m levo in desno dvigajo modeli dekliških nog svoje vitke oblike. Urne delavke oblačijo te noge z nogavicami in jih potem naglo potapljajo v bazen; zmerom pa dve naenkrat. Tako je videti, kakor bi se dvajset ali več skritih deklet poigravalo z nogami po kopalni kadi. Liebeneiner ve: Ta prizor mora filmati; čeprav je v nevarnosti, da ga bo kritika obsodila le za nor domislek režiserja. Kljub temu ta film ni kulturno-zgodovinskega pomena, temveč film z deja¬ njem. .Nogavice nastopajo v njem, toda njihova usoda je povezana z usodami ljudi, ki jih predstavljajo Brigitta Horney in drugi. V filmu vidimo kako tko nogavice, kako se njihove petlje povezujejo s petljami človeških usod. Umetnik je ustvaril vloge zanje in umetniški tvorec- režiser je izdelal film o njih. Postal je dobro tvorivo, ljudje iz Oberljingsvitza morejo biti nanj le ponosni. Hrepenenje; ljubavni film v režiji Af. Lei sen a. Samoanka; eksotični film z Dorothy La- mour — v naravnih barvah. Režija: E. II. Griffith. Aladinova svetilka; Ropaj v novi vlogi; risani film M. Fleischerja v naravnih barvah. BRIGITTE I10RNEY IN NOGAVICE Tri mlade delavke iz Limbacha pri Chemnitza v Nemčiji je čakalo veliko presenečenje; povabljene so bile v Berlin v filmski atelje, kjer naj bi se sešle z Brigitto liorney. Vse tri so bile izurjene pletilje, sešivale so nogavice. Privajene so bile strojem, da so jih opravljale, ne da bi se tega zavedale. Nekaj teh strojev so odpremili v Berlin in jih postavili v Froelich-Studio za posnetke filma »Ti in jaz« po romanu Eberharda Fro\veina. Za mlade pletilje je bilo to veliko doživetje. Iznenada so stale sredi vele¬ mestnega prometa in v ateljeju so jih pričakovali. Malo plašno si zdaj ogledujejo orjaške žaromete, razmeščene okrog po gale¬ rijah in iznenada obstanejo pred hišo, ki je prav taka kakor stoji v Obcrlung- witzu. To je stara tkalnica nogavic, danes znamenitost vse okolice, ko je že vsa obdana z zgradbami modernih Rogo-tovarn. Vsak prostor, celo stopnice, vse je bilo izdelano tako, kakor v resnici. Tu je bila ura iz Rudogorja s steklenim zvoncem, stara železna peč in znamenite postelje. Arhitekt \Verncr Schlichting, ki je bil z režiserjem v Obcrlungwitzu, ni ničesar pozabil. Mlade pletilje so si filmsko igralko vse drugače predstavljale. Ko so se sešle z Brigitto Horney, niso prav nič mislile na film in igranje, tako resnična in pre¬ prosta je stala pred njimi. Bila je kakor delavska žena iz Limbacha ali Ober- lung\vitza in težek kamen se jim je odvalil s srca. Jele so posvečati Brigitto llorney v tajne svojega dela. Tkanje nogavic je gotovo za vsakogar, ki ni nikoli premišljeval, kako nastaja ta del obleke: knjiga s sedmerimi pečati. Nogavice namreč ne prihajajo kar gotove iz stroja. PrvoCso le podolgasti kosi tkanine, ki jih je treba speti in sešiti. Šele peta, stopalo in prsti jim dado pravo obliko. Samo nekaj pravih prijemov vajene roke ustvari ta čudež. Brigita IIorney je bila zelo ukaželjna učenka. Privadila se je kmalu in postala spretna. Potem sedi za strojem, ko ena mnogih, ki se preživljajo s ple¬ tenjem. Dela... Žarometi se usmerjajo na sliko in kamera jo posname. Umetnost realističnega podajanja ne zahteva od predstavljalcev ne le živ¬ ljenjsko resnične igre, temveč tudi resničnost dela. Eden velikih učinkov te umetnosti je, ko kaže ljudi v vsakdanjem počenjanju. Tako spoznamo usodo teh ljudi z vso zajemajočo silo. 14 I. Kip Svobode »Pozdravljena, Svoboda!« je vzkliknil Jack. »Ali mi hočeš l>i(i vsaj zdaj pri¬ jaznejša? Moja moČ je pri kraju, razkadil se je moj humor — otrpla je moja pa¬ met... Na koncu sem! Čisto na koncu... Še enkrat — zadnjič poizkusim. Če me vara sreča tudi to pot, potem —I« Otipal je v žepu trd, mrzel predmet. Imel je mal modern browning. bridko se je nasmehnil in pokimal. »Da, potem imaš besedo ti. Zadnjo — končno... Potem bo mir — mir — mir!« Za hip se je zazrl v temne, šumeče valove, ki so se v mraku svetlo penili. »Smrt! Da, smrt!« je dejal skoraj na glas. »Vrag vzemi vse skupaj: saj je menda mrtvim še najbolje!« Zopet se je zabliščalo, njegove oči so se ozrle za žarki, ki so zdaleč prodirali čez morje. i , ■ . i »Ah, Svoboda! Tvoja luč je moja uteha!« Daleč je bil še newyorški pristan, toda svetilnik je že pozdravljal potnike. Ogromna soha Svobode, držeča v dvignjeni desnici bakljo, je naznanjala zemljo, kjer je doma svoboda in uspeh za vsakogar, ki je vztrajen in marljiv. Vanjo je upiral zdaj Jack svoje oči in razmišljal: »Kaj naj mi pomeni tvoja luč, Svoboda? — Uspeh, srečo, srčni mir? — Ali pa — pokoj pod zemljo, kjer se konča borba mojega zgrešenega življenja? Kaj me čaka? Nova pregrenka razoča¬ ranja, novo hudo trpljenje brez zmage, novo ponižanje, nova sramota, nov obup in potem — konec? — Ali pa sc mi končno vendarle odpre pot kvišku do raja? — Svoboda, kaj mi obetaš?« Parniček »Lady G race« je plul s hitrostjo osemindvajsetih vozlov. Rezal je valove, da so kipeli, sikali, se razjarjeni zaganjali ob ladjine boke, vreli in se penili čez viharno morsko gladino. Burno je ječalo v anteni radia. Iz debelega dimnika se je dvigal hropeč oblak črnega dima. Rdeča stražna svetiljka sc je videla kakor kalna rahlo se zibajoča iskra v temi. Nad kljunom ladjice je zdaj pa zdaj zažarel reflektor, ki je v polkrogu razsvetljeval valove pred parnikom. Ladjica se je nagibala na levo, na desno, se zopet vzravnala, prožila ter drvela dalje. Sprednja paluba je bila tesno zaprta. Valovi so sc neprestano zaganjali Čez > ograjo, da ni človek mogel vzdržati na njej. Vsak hip je zarjula sirena: čim bliže je bil parnik newyorški luki, tein oprezneje je bilo treba voziti. Potniki so sedeli v ladijskem salonu ter se držali za sedeže, za stene, za stole. Tla so se zibala pod njimi, strop se je nagibal zdaj sem zdaj tja, a zibali so se tudi potniki, bledi, izmučeni, naveličani... Električne žarnice pod stropom so svetile medlo, zrak je bil poln pare in duha po usnju, plesnjivostj, velih cvetlicah, jedeh in pijačah, a tudi prenasičen s smradom premoga. Neprijetno, zadušljivo. Žile na čelu so potnikom počasi nabrekle in v želodcu je postajal čim dalje nepri¬ jetnejši čut. »Lady Gruče« je vozila preveč nemirno. Se dvajset minut! — Se ne bo vseh lotila morska bolezen?... Tudi zadnji del palube je bil skoraj prazen, saj je bil tudi moker, sklizek in zato nevaren. Toda tam ie stal mlad mož, se držal z obema rokama za ograjo ter zrl čez morje tja na bližajoči se Newyork. Veter je vihral z njegovim plaščem in mu mršil lase, mrzla sapa mu je sršela v obraz in kapljice so ga zbadale v lica kakor ostre iglice. Mimo so pritapali težki koraki. Bil je spoten, od premoga črno umazan kurjač. Prišel je na krov, da se vsaj za dva, tri hipe naužije svežega zraka in da se prepriča, če bo kmalu doma. »Takle je bil moj oče, ko se je vračal s svojih pomorskih potovanj!« je pomislil Jack. »Malokdaj sem ga videl, po cela leta ga ni bilo domov. Končno pa je tik Orkneyskih otokov našel svojo smrt!« 15 Hitro sc je stemnilo, vzduh je postal meglen, gost od dima in pare. Toda po temi je na desni, na levi in spredaj prodiralo čim dalje več luči. V dolgih vrstah, druga nad drugo, so žarele, mežikale, ugašale, se znova zaiskrile, se navidezno vzpenjale od tal prav tja pod oblake. Sem ter tja se je zableščalo kakor bi se vnela mala iskra, ki pa je naraščala, se vrtela in narasla končno v bliščeče kolo. Bile so električne luči na nebotičnikih po Do\vntonu ter reklame po strehah Pete Avenije in Broodwayu. Toda Jack se še ni mogel razvedeti. Ognji na desni in levi so sc mahoma bližali, sklepal je, da se vozi že po Upper Bai, ki sta jo razrila mogočni Hudson in kast itiver. Parnik je začel voziti počasneje, a kakor bi sc nekaj togotilo in le godrnjaje ubogalo, je bučalo in hropelo v njegovem osrčju. Na vseh straneh so zagomazcli parniki in Čolni in od nekod je prihajal odmev orkestra. A že se je pojavila temna gromada drevja — Batterv Park — in ob njem dolga stavba, tvoreča cel polkrog — akvarij. Zdaj se je zavedel Jack: Manhattan leži v sredi pred njim, Hoboken na levi in Brooklyn na desni. V drobovju ladje pa je mahoma prenehalo temno bučanje, »Lady Ciracc« se je stresla, parničck se je nagnil na Stran, se polagoma vzravnal ter plul mirneje in počasneje. Jack se je približal stopnicam, ki. so vedle v salon. Tedaj je zapazil na držaju ob stopnicah ozko damsko ročico. Hitro se je umaknil, in že je videl plavolaso glavico. Dama je bila oblečena v plašč, v levi pa je nosila torbico. Naglo je stopala kvišku in obstala. Jack je zagledal nežen, podolgast obrazek in dvoje velikih modrih oči, ljubezniv nasmešek je igral na njenih tenkih, malih ustnicah in začul je mehak, nekoliko nizek glas: »Ah, tukaj smo!« »Da, — še par minut, pa smo v Newyorku!« je kakor nevede pritrdil Jack. Pozorno se je ozrla in se nasmehnila: »Cigareto pa le še pokadim!« Gibčno je šla dalje, se naslonila na ograjo ter začela iskati po torbici. Našla je dolg etui, ki se je rumenkasto svetlikal. Bil je zlat. Vzela je cigareto, si jo vtaknila med zobe in držala neodločno etui v rokah. Jack je že vžgal svoj vžigalnik. »Mi li dovolite?« »Prosim!« Prižgala si je cigareto in ponudila: »Izvolite?« Poklonil se je. »Hvala!« In vzel je cigareto. »Zdi se mi, da ste se razveselili, ker bo vsak hip konec vožnje,« je dejal Jack in puhnil oblaček dima v stran. »Da, res. ,Lady Gruče* ni prijetna. Suje in se premetava. K sreči imam dober želodec. Toda iz salona sem morala vendarle pobegniti!« »Torej je tam hudo?« »Eh, prav zelo hudo! Po vseli divanih leže in ječe. Gospodje in dame, vse križem. Če bi se mi ne mudilo, bi bila rajši počakala ugodnejšega parnika, kakor je ta skakava lupina. Toda teta me bo nocoj pričakovala in v dveh dneh moram biti pri stricu v Chicagu. Odlašati torej nisem mogla.« »Ah, vi morate še dalje v Chicago? — Jaz ostanem v Newyorku... morda za zmeraj... Napotoval sem se — tu bodi konec!« Oklenila se je napol od njega ter se ozirala po krasni luki in za njo se dvigajočih nebotičnikih. Povsod po morju so migljale luči in mrgolelo je parnikov, barkas, jaht, čolnov, — sirene so bučale, — zvonci so peli, čula so se povelja, — smeh, krohot, kletve, — postalo je že skoraj svetlo kakor podnevi. Kakor bi ga ne čula ali razumela, je kadila in molčala. Slani vzduh je postal toplejši, zadišal je po morskih travah in katranu. Še zadnjič je potegnila dim vase, globoko zasopla, nato pa je puhnila dim skozi, nosnice ter zavihtivši desnico, zalučila cigareto daleč tja na morje. »Ne, ne,« je dejala, »v Newyorkn bi ne hotela živeti. Nesimpatično mesto! V Chicagu je prijetneje... v okolici smo in naša vila, — o, naš park je razkošno lep! V vsem Newyorku nimajo takega!« Po stopnicah navzgor so se vsuli potniki s kovčki, torbami in pleti. Med zad¬ njimi je prišlo nekaj smrtno bledih dam in gospodov; opirali so se ob stene in ograje ter omahovaje drsali k robu parnika. »Tudi jaz imam še kovček v salonu!« se je opravičeval Jack, sc lahno po¬ klonil ter dejal: »Zbogom, miss!« »Srečno, mister!« je odgovorila in mu pokimala. Še enkrat je videl njene zlate kodrčke pod malo lično čepico, potem je odhitel navzdol. (Dalje prih.) 16 Nagradna križanka Za pravilno rešitev razpisujemo tri nagrade v slovenskih knjigah. Izpolnjeno križanko je izrezati in poslati v treh dneh po izidu revije na uredništvo. Pismo je treba zalepiti in zadostno frankirati. Ne- frankirana pisma se ne bodo sprejemala. Nagrajence določi žreb. Vodoravno: 1. Ujeda, 4. začimba, 5. starejša vpra>- šalnica, ki so jo rabili pesniki, 6. pijača, 10. podzemski hodnik, II. kralj v itali¬ janščini, 12. kratica imena velikega slov. pisatelja, 13. vojno sredstvo, 15. osebni zaimek, 17. žensko ime, 19. inačica za tukaj, 20. moč, nagon, 23. začimba, 23. nota v solminizaciji, 26. češka pritrdil- nica, 27. letni čas, 30. ogovor, 3t. del člo¬ veškega telesa, 33. nota v solminizaciji, 34. isti, podoben, 35. ime slov. filmske igralke, 36. enota za merjenje zemeljske površine. Navpično: 1. Malovredna rastlina, 2. čas, raz¬ dobje, 3. soglasnik (po izgovarjavi), 7. oseba iz llijade, 8. nespameten, neumen, 9. domača žival, 12. glina, 14. mehka ko¬ vina, 16. povezek, 17. turški izraz za ko¬ nja, 18. latinska kratica pred letnicami, 20. kratica pred imeni nekih društev, 21. naprava ob vodi, 22. igralna karta, 24. pojav v gorah, 28. oneženo žensko ime, 29. enota v elektrotehniki (po izgo¬ varjavi), 30. domača žival. 32. ime Je¬ zusa v turščini, 35. veznik, 36. domač iz¬ raz za očeta, 37. ozek kos tkanine. Svetovna moda Die Mode der Welt La Mode Mondiale The World's Fashion La Moda del Mondo G Damsko perilo Pletenine Obalne obleke Kopalne obleke