GUSIIDTEKSTIINE TOVARNE NOVO MESTO JUT NOVOTEKS ŠT. 10-leto Vlil.-AVGUST 1980 Poslovanje v prvem polletju 1980 Polovica poslovnega leta 1980 je za nami. Podatki o poslovanju posameznih tozd so bili že obravnavani na zborih delovnih ljudi, zato je prav, da podamo še nekaj osnovnih kazalcev poslovanja za celotno delovno organizacijo. 1. Zaposleni V prvem polletju je bilo v DO Novoteks poprečno zaposlenih 2.397 delavcev, planirano pa je bilo 2.515 delavcev. Plan delovne sile je bil dosežen le v Konfekciji Trebnje, v vseh ostalih temeljnih organizacijah in v DSSS pa je delavcev primanjkovalo. 2. Proizvodnja V prvem pdletju smo naredili 909.541 baznih kg preje (Predilnica Metlika in novomeška Predilnica), 1.730.929 m tkanin in pletenin ter 654.148 komadov konfekcijskih izdelkov (vse tri konfekcije in kooperanti). Proizvodni plani niso bili doseženi v Predilnici Metlika, v apreturi in v konfekciji Trebinje, vsi ostali obrati, oziroma temeljne organizacije so plane presegle. 3. Prodaja V tem obdobju smo prodali 1.880.753 m tkanin in pletenin, kar je za 7 % več kot smo planirali, nadalje smo prodali 660.405 komadov konfekcijskih izdelkov, kar je za 3 % manj kot smo planirali, tozd Trgovina pa je s prodajo ustvarila 45.439.048 din neto realizacije, kar je za 7 % več kot je bilo planirano. Skupna prodaja vseh treh konfekcij je manjša zaradi izpada proizvodnje v temeljni organizaciji Trebinje. Na tuje tržišče smo prodali 276.205 m tkanin ali 14% od celotne prodaje, ter 315.080 komadov konfekcijskih izdelkov ali 47 % celotne količine prodaje. 4. Fiksni stroški Fiksni stroški so bili za prvo polletje planirani v višini 191.819.595 din, doseženi pav višini 177.922^831, ali za 8,2% pod planom. Čeprav v skupnem stroški niso preseženi, pa so posamezne vrste stroškov presegle planirano višino. To so: druge proizvodne storitve (izdelavne storitve drugih, barvanje, komunalne storitve), odpis drobnega inventar ja in embalaže, drugi materialni stroški (časopisi, vratarska služba, voda, stroški kolekcij), neproizvodne storitve (pogodbe o delu, izobraževalne storitve) ter del dohodka za prispevke in davke. 5. Produktivnost Produktivnost, izražena skozi dejansko proizvodnjo na eno efektivno uro, je v primerjavi z enakim obdobjem lani padla v vseh obratih oz. temeljnih organizacijah, razen v novomeški predilnici, kjer je večja za 2 % in v konfekciji Vinica, kjer je večja za 4 %. Vsi bi se morali vprašati, kaj je temu vzrok, ali so manjše proizvodne partije ali serije, ali je več nadur, ali pa premalo delamo. Temu vprašanju bomo morali vsekakor posvetiti večjo pozornost. 6. Nadure V celotni delovni organizaciji je bilo opravljeno v prvem polletju 47.863 nadur. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta so se zmanjšale za 9.201 nadur ali za 16%. Znotraj delovne organizacije pa so najbolj porastle v pripravi, pletilnici, konfekciji Novo mesto, Predilnici Metlika ter v tozd Trgovina, medtem ko se drugje zmanjšujejo. 7. Poprečni neto osebni doho dek na zaposlenega Vsi vemo, da je naš zaslužek odvisen od doseganja proizvodnih planov, normativov kvalitete in od ustvarjenega pokritja pri prodaji naših izdelkov Vendar se je letos pojavil še er dodatni kriterij, ki določa debelino naše denarnice, to je resolucija o delitvi sredstev za osebne dohodke, ki točno opredeljuje, za koliko se lahke povečajo osebni dohodki v primerjavi z rastjo dohodka. DO Novoteks resolucije ob polletju ni kršila, naši osebni dohodki so bili v skladu z rastjo dohodka: 8. Dinamčni rezultat za DO Novoteks I—VI 1980 Glede na ugodne proizvodne in prodajne rezultate, je tudi finančni rezultat ugoden. Vendar nas polletni rezultati ne smejo uspavati. Moramo se zavedati, da nas v drugem polletju čakajo ,,sušni” meseci, julij, avgust in december in da stroški neprestano rastejo, še posebej tisti, ki zajemajo v strukturi velik delež (energije, goriva, uvožene surovine). skupno porabo, kamor spadajo tudi sredstva, ki jih zbiramo za gradnjo nove menze. Z doseženimi rezultati smo lahko zadovoljni, vendar se moramo zavedati, da nas do konca leta čaka še veliko naporov, da bomo v teh težkih pogojih gospodarjenja tudi ob koncu leta prikazovali enako ugodne rezultate. DORA KOVAČIČ __________________t-VI 1979 I-VI 1980 Indeks 80/79 Celtoni prihodek 534.308,401 660.469,472 123 Porabljena srcds. 353.89,932 418.482,910 118 Dohodek 180.412,465 241.986,557 134 Čisti dohodek 125.888,254 175.80,585 139 Razporeditev čistega dohodka Del čist. doh. za OD 95.496,153 Del ČD za prehrano dd. 3.694,115 Del ČD za regres za letni dopusi 4.726’781 Dd ČD za stan. grad. 5.546,079 Dd ČD za druge namene skupne porabe 621 044 Dd ČD za posl. sklad 11.803,880 Dd ČD za rezervni skl. 3.999,187 119.907,015 5.837,393 4.250,000 7.001,539 5.380,778 28.026,209 5.402,641 125 157 89 126 866 237 135 Obveznosti in poslovnega sklada - prisp. za nerazvite 2.815,397 3.537,176 - prispevek za energetiko 1.952,743 2.208,306 — združevanja iz davčne osnovne 66,600 1.065,302 — posojilo Črni gori 374,536 - sanacijski kredit 3.716,156 3.049,476 Skupaj obveznosti 8.550,948 10.234,804 119 Ostane za poslovni sklad DO 3.252,930 17.791,401 546 V primerjavi z enakim dek in čisti dohodek, kar je obdobjem preteklega leta so omogočilo, da smo več sredstev doseženi rezultati ugodnejši. Še razporedili za osebne dohodke posebej sta se povečala doho- in sklade. Indeks 9. Primerjava doseženih rezultatov s planiranimi dejansko Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek Čisti dohodek Dd ČD za OD Dd ČD za skupno porabo Dd ČD za akumulacijo Plan I—VI 1980 Izvršitev I-Vl 80 planirano 653.727,101 660.469,472 101 426.662,194 418.482,910 98 227.064,907 241.986,557 106 161.301,509 175.805,585 108 124.412,308 119.907,015 96 17.374,550 22.469,710 129 19.514,651 33.428,850 171 tozd poprečni OD I-VI 79 poprečni OD I-VI 80 Indeks Predilnica Metlika 4.761 5.922 124 Tkanina 4.907 6.191 126 Konfekcija Novo mesto 4.167 5.517 132* Konfekcija Vinica 4.081 5.216 128 Konfekcija Trebinje 4.322 4.884 113 Trgovina 5.348 6.917 129 DSSS 6.476 7.724 119 Skupaj Novoteks 4.911 6.033 123 V poprečju je delavec v DO Tudi v primerjavi s planon Novoteks dobival v letošnjem so doseženi rezultati boljši, prvem polletju za 23 % večji Precej višja od planirane je neto osebni dohodek kot v dosežena akumulacija (poslovni enakem razdobju lani. in rezervni sklad) ter sredstva za DOPISUJTE V GLASILU NOVOTEKS Mesec avgust-praznik jubilantov dela Vsako leto se zbero jubilanti dela v avgustu, ki sicer zavdjo letnih dopustov ni najbolj primeren, je pa ta mesec nad vse pomemben za našo delovno organizacijo. Saj je bila v avgustu leta 1947 ustanovljena tekstilna tovarna Novo mesto prav tako so v istem mesecu le tri leta kasneje delavci Novo-teksa sprejeli načela samoupravljanja. Zato praznujemo delavci Novoteksa v mesecu avgustu tudi praznik delovnih jubilantov. Letos je bilo podeljenih 240 priznanj za 10, 20 in 30 letno delo. Priznanja in nagrade so prejeli za DESET LET DELA: TOZD PREDILNICA: Ambrožič Stanislav, Barbič Božidar, Čurči Anica, Čehajič Mehmed, Hribljan Josip, Janeš Branko, Jurinčič Nikola, Kočevar Jožefa, Kralj Marija, Muc Avguštin, Muhič Anica, Mihelič Josip, Priselac Branko, Raden-čič Janko, Ramič Šemsa, Radman Ivan, Šimec Jože, Štrucelj Josip, Štefanič Jože, Vukšinič Marica. TOZD TKANINA: Bajc Frančiška, Brulc Janez, Drmaž Marjana, Fabjan Marija, Ilič Anica, Jakšič Djuro Kastelic Franc, Kastelic Štefka, Kic Slavka, Kovač Stane, Košak Marjana, Maren Jože, Medle Marjeta, Mlakar Jožefa, Musta-fič Sadija, Nedeljkovič Milo-sava, Petan Rajko, Radovanovič Milan, Rajar Franc, Rapuš Leopold, Šekula Martin, Se-paher Anica, Staniša Jože, Strbenc Alojz, Tratar Anica, Žagar Rudi, Žibert Vida, Vrščaj Danica, Kupljenik Marija, Prešern Marija, Potočar Anica, Vovk Jožefa, Žagar Ivan, Simončič Ivanka, Radoš Ivan, Breznik Anica, Pirc Ciril, Štandekar Ana, Gorenc Slavka. TOZD KONFEKCIJA - L: Adamlje Jožica, Anžlovar Jožefa, Bartolj Franc, Bedek Ana, Brinec Pepca, Črnelič Antonija, Hočevar Jara, Kmet Jožica, Kristan Ivanka, Lukšič Marija, Nosan Marija, Škedelj Marija, Udovč Darinka, Varga Nada, Krevs Jožica, Mohor Mirko, Šiško Marija, Bregar Marija, Zupančič Jožica, Zoran Cvetka. TOZD KONFEKCIJA II.: Grubič Marija, Hudak Jurij, Kobe Marija, Mušič Slavko, Matkovič Angelca, Mravinec Barbara, Pavlinič Katica, Peršič Franc, Peršič Anica, Radojčič Mladen, Starešinič Anica, Stefančič Marija, Vrbanec Katica. TOZD KONFEKCIJA III.: Brkovič Milka, Šarenac Mico, Popovac Mileva, Ninkovič Milo-rad, Petrovič Lazo, Busuladžič Aziza, Milisa Milojka, Novčič Jožica, Bijelovič Rajka. TOZD TRGOVINA: Kastra-tovič Angelika, Milenkovič Bra-tislav, Slimič Fatima, Stojanovič Momčilo. DSSS: Ašič Ivan, Belavič Matija, Bohte Jožica, Djaip Majda, Gliha Jožica, Jakše Marija, Jenič Bariča, Jeraj Milena, Kovačič Albina, Makše Martina, Podvinski Marjan, Pucelj Jožica, Pate Majda, Srebrnjak Andreja, Staniša Mira, Tasič Marija, Tičar Tatjana, Zavrl Majda, Zapčič Sonja, Žagar Anica. DVAJSET LET DELA TOZD PREDILNICA: Čavlo-vič Dragica, Durnič Suljo, Fortun Marija, Gusič Lovro, Judnič Jože, Kramar Marija, Malnarič Anica, Plut Bernarda, Radakovič Milka, Zvonkovič Katica. TOZD TKANINA: Barbič Karel, Bevec Franc, Bukovec Metod, Cujnik Slavka, Gliha Antonija, Grum Marija, Hrovat Jožefa, Jarc Vera, Jerič Ivanka, Kavšek Alojz, Klemenčič Ma- rija, Kolenc Štefka, Kukman Fani, Ljubi Franc, Ljubi Antonija, Mežnar Janez, Nadu Amalija, Papež Viktor, Pavlin Ljudmila, Prešern Anton, Seni-čar Ana, Sladič Alojzija, Škufca Jože, Špringer Ivan, Smole Ana, Dumešič Josip, Bukovec Peter, Retelj Marija, Ucman Alojzija, Zajc Anton, Kurpes Dragica, Kavšek Jože, Dravinec Slavko, Božič Jože, Božič Ljudmila, Avsec Viktor, Sladič Franc, Mesojedec Milka, Cesar Franc, Ozimek Vera, Turk Miha, Može Martin, Gašper Mihael, Zadnik Anton, Slak Ivan, Lesjak Fani, Nadu FranCj Pureber Cveta, Pezelj Fani, Šlajkovec Martina. TOZD KONFEKCIJA L: Pavček Stanislava, Ljubi Jožefa, Šprajcar Drago, TOZD KONFEKCIJA II.: Balkovec Zora, Drakulič Danica, Mihelič Bogomir, Malerič Franc, Žagar Jože, Željko Anton, TOZD KONFEKCIJA III.; Pravica Draga, Deretič Branko, Kapič Nazif, Milibarda Vladislav, Petkovič Žarko, Kisin Djoko, Šaraba Petar, Djakovč Stjepan, Bodiroga Jefto, Krzič Draga, Brkovič Dobro. TOZD TRGOVINA: Petkovič Marjeta, Mesarič Martina DSSŠ: Karasa Franc, Resnik Anica, Travižan Marija, Zurc Jože, Žigante Matilda, Medic Alojz, Kostrevc Marjan, Krevs Anton, Zajc Antonija, Kranjc Fani, Nemec Štefka. TRIDESET LET DELA TOZD PREDILNICA: Curič Biagio, Judnič Milica, Žugelj Anic 3 TOZD TKANINA: Berlan Franc, Jakše Marija, Pangre Franc, Seničar Jožefa, Košak Jožefa, Sitar Marija, Zupančič Kristina, Kralj Jelka, Bašelj Justina, Juntez Jožefa, Debevc Ivan, Barbo Janez, Resnik Marija, Ivančič Anton, Žagar Marija, TOZD KONFEKCIJA-III.: BRKOVIČ Dobro DSSS: GALIČ Vida, Vaupotič Stanko Vsem letošnjim jubilantom dela iskrene čestitke. Prav posebno pa se zahvaljujemo dolgoletnim delavcem Novoteksa, ki so s svojim delom prispevali k rasti in ugledu delovne organizacije. Na naslovni strani Jelka Kralj, letošnji jubilant dela - 30 let v Novoteksu. udeleženci zbrali pred stavbo OK ZSMS, kajti ta dan je bil za odhod na akcijo. Predstavnik sindikata iz naše organizacije je komandantu brigade predal trak pokrovitelja, katerega so brigadirji ponosno obesili na svojo zastavo. Brigadirjem smo obljubili, da jih v času njihove izmene tudi obiščemo. S pozdravom in pesmijo so se od nas poslovili in odhiteli na avtobus. Obljubo, da jih obiščemo smo izpolnili v ponedeljek 28. 7. 1980. Vsi razgreti, kajti sonce je neusmiljeno žgalo, smo se pripeljali v vas Zgornji Petrovci, to je približno 60 km od Murske Šobote proti madžarski meji. Ustavdi smo se v brigadirskem naselju, kjer nas je pozdravil komandant brigade in pomočnik komandanta akcije. Po kratkem razgovoru smo se vsi skupaj odpravili na delovišče, katero je oddaljeno od naselja približno 20 minut z avtomobilom. Prav ta dan, dan našega obiska je imela izmena udarni dan, to se pravi da je (Nadaljevanje na 4. str.) MDA ..GORIČKO 80” Brigadirji brigade ,,BAZA de. Po uvodnem govoru tov. 20”, ki delajo na republiški Kovačiča so si brigadirji ogleda-mladinski delovni akciji „GO- li tovarniške obrate, kjer smo RIČKO 80” pod pokrovi- jih seznanili z našo proizvodnjo, teljstvom naše delovne organi- Po končanem ogledu so se od zacije, so v petek 11. 7. 1980 nas poslovili z brigadirskim Z obiskali NOVOTEKS. -D-R-A-V - 0””z Ob 15. uri popoldan smo obljubo, da bodo ime „Novo-predstavniki DPO delovne orga- teks” ponesli v nerazvito nizacije na tovarniškem dvori- prekmursko pokrajino, šču pozdravili udeležence briga- V nedeljo 13. 7. so se vsi Zbrana brigada ,3AZA 20” pred odhodom na republiško delovno akcijo GORIČKO 80 Razmišljanja delavk III. traku Konfekcije I... !;SS pri 35°C v obratu ne moremo kar naprej z istim tempom delati. Vseeno smo zadovoljne z delom, ki ga opravljamo, čeravno delavni pogoji niso najboljši. Upamo, da bo kmalu našla rešitev pa bo produktivnost in zadovdjstvo večje. Večina delavk naše delovne skupine je v DO NOVOTEKS zaposlena že devet let. Med sabo se zelo dobro razumemo in sodeljujemo. Imamo dobrega vodjo traku, zato so naši uspehi lepi in na njih smo ponosne. Sedaj v hudi vročini je zelo (Nadaljevalce s 3, str.) njihov dan trajal od 7. ure zjutraj do 19,30 zvečer. In kaj brigadirji pravzaprav delajo? Temu prekmurskemu človeku bodo s svojim prostovoljnim delom pomagali, da bo v čim krajšem času prišel do vodovoda in kanalizacije. V pogovoru, ki smo ga imeli z brigadirji, so dejali, da so s samim delom in z vsem ostalim zelo zadovoljni. Tudi z domačini se razumejo in pravijo, da so postali že del njih. Vedeli smo, da hočejo ta dan narediti veliko, zato jih nismo hoteli dolgo zadrževati. Po kosilu, ki so ga imeli kar na delovišču so s krampi, lopatami in pesmijo krenili na delo. V soboto, 2. 8. 1980 pa seje birgada vrnila nazaj v Novo mesto. Ob 18. uri smo jih pričakali v Domu JLA, kjer jim je OK ZSMS Novo mesto priredila sprejem. Od dolge in naporne vožnje so bili zelo utrujeni, toda vseeno se je brigadirska pesem razvila iz njihovih grl. Bili so veseli, ponosni, kaj tudi nebi bili. Domov so prinesli trak akcije, kar je največje priznanje, ki ga lahko brigada dobi. Od 41 brigadirjev pa je domov prišlo tudi 12 udarnikov, med njimi tudi naša mladinka Penca Milena. Upam, da je brigada, ki je nosila ime ,,BAZA 20” s temi priznanji upravičila naše pokroviteljstvo. K. M. težko delati v našem obratu. Delavke smo mnenja, da se bi stroški preureditve obrata kaj hitro obrestovali, ker bi v primernih delovnih pogojih, lahko naredile več. Mnenja smo tudi da so dobri delavci premalo stimulirani z ozirom na slabše, saj z dobro oceno dobi dober delavec le 300 din več. Tudi norme bi bilo treba uskladiti. Nekdo lahko doseže z enakim trudom 130%, drugi pa komaj doseže normo. Velikokrat ostanemo brez dela, ker ni pripravljenih komadov. Disciplina je bila pred uporabo kontrolnih ur večja, ker smo delale dlje kot sedaj, saj porabimo več kot deset minut, da registriramo kartonček. Med delovnim časom se ne smemo pogovarjat, DELAVKE III. traku Konfekcije I ...in delavk IV. traku Konfekcije I Začelo se je pravo poletje in z njim težave v obratu KonfeKcije I zaradi vročine. Večletne obljube, da nam bodo omogočili boljše pogoje dela, se niso uresničile. Naš delavni prostor se ogreje celo na 37°C; v taki vročini, ko vse teče od tebe, ne moreš delati. Norme se ti zdijo v teh pasjih dneh še veliko večje. Res je, da bi se lahko naredilo nekaj procentov več, ampak nihče se ne vpraša koliko novink je v traku in koliko ustvarijo one. Že precej časa delamo težji program vrhnjih oblačil, menimo pa, da smo prikrajšane pri osebnih dohodkih, ker je ta vedno nižji kot v drugih trakovih. V traku je zelo veliko delavk, ki so že več let zaposlene v konfekciji, nekaj pa je tudi delavk, ki so komaj prišle in te ne ustvarjajo veliko, tako, da samo povečajo število ljudi, produktivnosti pa ne. Menimo, da vodja traku ne bi smel vedno pisati vse režije slabim delavkam, ker potem imajo slabe in dobre delavke skoraj enake osebne dohodke. Tudi to se dogaja, da imajo naši nadrejeni do nas slabe odnose, kakor, da smo v prvem razredu osnovne šole, ne pa deset let v Konfekciji I. # Delavke IV. traku Konfekcije I Spoznavni Jan bngadiijev MDB „BAZA 20”. Na ogledu delovnega procesa tekstilne tovarne NOVOTEKS, ki je prevzela pokroviteljstvo delovne akcije GORIČKO — 80. Dopolnjen športni program v konfekciji V marcu smo začeli proizvodnjo za inozemsko tovarno ELHO, ki je svetovno znan proizvajalec športne obleke. Poleg Jugoslavije dela za to tovarno tudi ČSSR, Madžarska, Koreja in Hongkong. Med drugimi izvažajo tudi v Kanado. Posebno zanimiv in težak je program smučarskih anorakov, katerih smo naredili že blizu 3000 komadov. Vsi so podloženi s pet centimetrov debelo vato. Čas izdelave je okoli 160 minut in jih dnevno naredimo okoli 70 komadov. Tak program bomo delali še do meseca septembra. Zelo pestra je paleta barv in kombinacij, tako da pri sorti-man nalogu 500 komadov, vidiš isto paleto barv kot pri ^edanju barvnega TV prenosa za svetovni za svetovni pokal v alpskih disciplinah. Škoda, da pri nas tega v trgovinah ne bo moč kupiti. Delo na traku Tako bi lahko imeli shajališče za ob koncu tedna, kjer bi se srečavali in rekreirali. Potreba po takšnem objektu se je pokazala tudi pred kratkim, ko je Metlika gostila športnike iz vseh Novoteksovih TOZD-ov. Tekmovalci so tekli po blatu in skakali po lužah, tako daje celo tekmovanje zgledalo dokaj klavrno. Drugi predlog pa je zadeval udeležitev mladinskih delovnih akcij. Letos naj bi vsaka 00 ZSMS poslala čim več mladincev na MDA, toda v predilnici Metlika za to ni pravega zanimanja. Sedaj so verjetno pomembnejša poljska dela za vaščane ter sončenje in kopanje v topli Kolpi za mladince iz mesta. Novo predsedstvo se bo sestalo s starim in naredili bodo program dela za prihodnje leto. Nato bo sklican novi sestanek, na katerem bodo vsi predlogi konkretno obravnavani. Bolj aktivno in pestro življenje naj bi se tako začelo v jeseni, ko bo konec dopustov in toplega vremena. Volilna konferenca OO ZSMS Novoteks Metlika Po dolgem času je bil zopet sestanek Novoteksovih mladincev, in sicer 10. julija 1980. To je bila pravzaprav volilna konferenca, na kateri je bilo izvoljeno novo predsedstvo. Za novega predsednika je bil izvoljen Gregorčič Janez, za tajnika Bičak Štefica, za SLO je bil izvoljen Radman Tone, za izobraževanje Mladan Anka ter za šport in rekreacijo Jakofčič Miran. Novo predsedstvo je obljubilo, kakor že vsako doslej, da bo odslej vse drugače, ter da bodo bolj aktivni na vseh področjih. Ker je bil namen sestanka le imenovati novo Gibanje zaposlenih v TO Predilnica Metlika V času od 1.5. do 31. 7. 1980. V TO so se zaposlili: Kufner Ivan, Vlašič Rudi, Drinič Cvijeta, Tkalac Sonja, Radenčič Dragica, Rujevčan Katica, Broz Ljubica, Kavčič Anica, Žugelj Ivan, Kadragič llalid, /Kočevar Anton II, Berkopec Martin, Kočevar Branko. TO pa so zapustili: Barbič Božidar, Lukunič Ivan I, Rehorič Ivan, Štefanič Jože II, Priselac Terezija, Štefanič Jože II, Halilagič Ismet, Bukovec Ivan, Sudac Franjo, Kos Josip, Zvonkovič Anica, Jalševac Josip, Dular Tončka, Drinič Cvijeta, Cunjak Josip. predsedstvo, se ni nihče poglabljal v konkretne probleme. Podana sta bila le dva predloga. Prvi zadeva ureditev športnega igrišča pri tovarni. Prostor je in mladinci so pripravljeni delati. Do takrat pa upajmo, da bodo v glavah mladincev zorele misli, kako si urediti zanimivejše in boljše bivanje med zidovi tovarne, katero vsak dan obiskujejo. RUDOLF VLAŠIČ PREDILNICA METUKA Delavci TO Novoteks Predilnica v Metliki, smo ogorčeni zaradi članka v Dolenjskem listu, ki je bil objavljen v rubriki „Pota in stran pota” dne 19. 6. 1980. Iz omenjenega članka bralec lahko sklepa, da je delovna organizacija zaradi nekaj dnevne odsotnosti z dela, odslovila svojega sodelavca. Žalostno, a resnično pa je, da je naš sodelavec iskal zdravstveno pomoč in stalež bolniške tri mesece in ga še do danes delovni organizaciji ni predložil. Zdravstvena služba v Metliki nam je sporočila, da se tov. Kadragič Halid ne vodi v evidenco bolniškega staleža. Mirovanje pravic delavca za take primere ne poznamo. V primeru, ko delavec ne dela in nima priznane bolniške odsotnosti od zdravstvene službe, ne drugih odsotnosti, ki so predvidene v Zakonu o delovnih razmerjih, po tem mora delovna organizacija uvesti postopek za prenehanje dela. To je tudi storila. Pri disciplinskem postopku se je prizadeti skliceval, da bo tožil zdravstveno službo, ker mu ne prizna bolniške, to zadevne dokumentacije ni predložil, zato mu disciplinska komisija in delavski svet temeljne organizacije niso verjeli. Znano pa nam je bilo, da mu zdravnik, zdravniška komisija L in II. stopnje, niso priznali bolniškega izostanka za 94 dni. Delavskemu svetu in disciplinski komisiji je bilo tudi znano, da tov. Kadragič išče drugo zaposlitev in jo je pozneje tudi dobil v tovarni IMV v Novem mestu. Nimamo nič proti, če je tov. Kadragiču uspelo, da je preko Kliničnega centra v Ljubljani ugotovljena njegova- bolezen in, da se sedaj uspešno zdravi. Tega smo veseli. Nimamo nič proti sodbi sodišča Združenega dela v Novem mestu, ki je odločilo, da se tov. Kadragič ponovno zaposli v naši delovni organizaciji, zelo pa smo ogorčeni zaradi tako neobjektivne informacije, ki pravi, da je po naši krivdi ostal na cesti. Očitno je krivda v zdravstvu, ki je šele pri sodnem postopku ugotovila, da je Kadragič bolan. Le točne informacije pripomorejo k boljšemu sodelovanju in sporazumevanju delavcev v združenem delu, zato mislimo, da bi pisec članka moral jasno zapisati, čigava napaka je kriva, da je delavec ostal na cesti. DELAVCI »NOVOTEKS A” TO Predilnica v Metliki Spomini na skoraj četrt stoletja dela v NOVOTEKSU Po temeljitih razgovorih smo se odločili, da stroj izdelamo sami. Največji problem je bilo dobiti bakreni valj, preko katerega naj bi teklo blago in se prepojilo s paro, nato pa s pomočjo infrardečih grelcev hitro posušilo in na ta način krčilo. Po dolgem iskanju smo primeren valj dobili v Kranju. Celotna konstrukcija krčilnega stroja, parovodne, grelne naprave in pogonske naprave so bile lastna zamisel. Kapaciteta stroja je bila sicer nekoliko manjša kot uvoženih strojev, toda kvaliteta izdelkov, kar je bilo najvažnejše, je bila dobra. /------------------------N PIŠE JOŽE UDOVIČ V________________________ Ko je leta 1958 pričela delati v Metliki nova predilnica česane preje, je ta poleg preje za potrebe naše tkalnice izdelovala tudi pletilsko prejo, za katero je bilo takrat veliko povpraševanje. V Mediki so poleg barvane predli tudi nebarvano prejo. To smo barvali v Novem mestu, kjer smo imeli tudi ustrezen barvalni aparat. Nismo pa imeli sušilnega aparata za sušenje preden. Zopet smo po lastni zamisli izdelali ustrezen sušilni stroj. Kot običajno nam je za osnovno služila idejna skica in razlaga, kako naj stroj izgleda. Nihče ni gledal na uro, zamud nismo poznali Na ta način smo izdelali še več strojev in strojnih naprav. Predelali in izboljšali smo tudi več strojev, ki smo jih v boju za čimboljšo kvaliteto nujno potrebovali, a jih nismo mogli uvoziti. Pri izdelavi novih strojev sta s svojimi strokovnimi nasveti veliko pomagala takratni direktor Stanislav Dolenc ter obratovodja apreture Janez Novak. Razen strokovnih nasvetov smo pri njiju vedno dobili tudi moralno oporo, zlasti takrat, ko kakšno delo ni šlo dobro od rok. Na izdelavi novih strojev pa sta največ delala vodja delavnice in strojni ključavničar, sedaj že pokojni Ivan Barantin. V bitki za čimvečjo proizvodnjo in čimboljšo kvaliteto so sodelovali prav vsi delavci in delavke. Predilke, tkalke in ostali so stalno tekmovali, kdo bo izdelal več in bolje. Čeprav je bil tudi takrat določen polurni odmor,c ga praktično niso izkoriščali. Takoj, ko je delavec pomalical, je odšel iz menze in se vrnil na delo. Marsikdo pa je malical kar pri stroju, ki je medtem obratoval. Delovna disciplina je bila takrat vse drugačna kot danes. Zamud praktično ni bilo. Delavci so svoja delovna mesta zapuščali šele na znak sirene ob koncu izmene. Pred dejanskim koncem izmene ni bilo pred vratamo nobenega delavca in ne tako kot danes, ko so pred vratamo trume delavcev, ki komaj čakajo, da vratar odpre izhodna vrata. Še več! Marsikateri delavec, zlasti v tkalnici, ki je takrat delala v dveh izmenah, je prišel na delo tudi več ur pred pričetkom izmene. Delavke, ki so delale v popoldanski izmeni, pa so često delale tudi več ur po končani izmeni. Če je prišlo do zastoja v proizvodnji, ni bil noben problem, če je odgovorni delavec poslal delavca ali delavko domov z naročilom, da se vme na delo ob določeni uri ali da zamenja izmeno z drugim. barija Hostnik: 65 ur za tovariša Tita ... Kdor se je pri delu posebno izkazal, je dobil častni naziv „udamik”. Kolikor se spomnim, so ta častni naziv prejele: Marija Kobe, Marija Biček, Anica Rajk in Marija Hostnik. Bilo pa jih je še veliko več, a se žal njihovih priimkov ne spomnim. Spomnim pa se, .da je Marija Hostnik ob Titovi 65-letnici delala nepretrgano 65 ur. Hrano so ji sodelavke nosile k stroju. Za nagrado so se udarniki in udarnice odpeljali s kamionom na zagrebški velesejem. Avtobusov takrat ni bilo in kadar smo se peljali na izlet, smo se peljali s kamionom. Izlet udarnikov na velesejem je bilo priznanje, na katero so bili zelo ponosni. Leta 1956 je bila v januaiju velika redukcija porabe elek- trične energije. Tkalnica je ves mesec lahko delala le ponoči, čeprav normalno ni bilo nočne izmene. Tudi v ostalih obratih je bila proizvodnja okrnjena. Zaradi tega je bil velik izpad v proizvodnji. Da bi do konca leta izdelali po načrtu predvidene količine tkanin je bilo sprva uvedeno delo eno nedeljo mesečno. Proti koncu leta, ko je bilo jasno, da na ta način proizvodnega načrta ne bo mogoče doseči so samoupravni organi sklenili, da zadnje tri mesece delamo vsako nedeljo. S skrajnimi napori je bil proizvodni načrt dosežen in za malenkost presežen. Poleg rednega dela v proizvodnji smo takrat veliko delali v prostovoljnih delovnih akcijah. To delo smo takrat imenovali udarniško delo. Z udamišim delom smo predvsem reševali probleme našega družbenega standarda. Prostovoljno smo delali pri gradnji stanovanj naših delavcev, na ekonomiji itd. Poleg tega so bili naši delavci vedno pripravljeni priskočiti na pomoč pri raznih gradnjah za potrebe tovarne kot n. pr. pri gradnji prizidka za apreturo, prizidka za skladišče volne in preureditvi drugih prostorov. Z udarniškim delom smo često reševali proizvodne probleme, ki so nastajali zaradi pomanjkanja elektrike, materiala in drugih vzrokov. Poleg udarniškega dela v naši delovni organizaciji so delavci Novotek-sa množično sodelovali v udarniških akcijah pri urejanju mesta in raznih delih na podeželju. Posebno poglavje je bila naša družbena prehrana. V podjetju smo imeli menzo, ki je skrbela za prehrano delavcev ob delovnem odmoru in kosilo zaposlenih. Z nabavo hrane so bile takrat velike težave. Posebno težka je bila nabava mesa, mleka in zelenjave. Zato smo na Dobravi osnovali lestno ekonomijo. Na njej smo pridelovali krmo za živino, ki smo jo redili, zelenjavo in druge poljščine. V skrbi za otroke zlasti delavcev, ki so stanovali v neposredni bližini tovarne in niso mogli dobiti mleko, je nekoč delavski svet sklenil, da prodamo konja in kupimo kravo. Mleka v tetrapaku nismo poznali. Odvisni smo bili od mleka, ki smo ga dobili na kmetih in mleka v prahu. Pozneje smo ekonomijo na Dobravi opustili in jo osnovali ob tovarniškem poslopju tam, kjer danes stoji poslopje priprave in oplemeni-tilnice. Na precej veliki njivi so pridelovali zelenjavo in drugo povrtnino, pa tudi hrano za prašiče. Za ekonomijo je skrbel takratni vodja menze Franc Podržaj in kuharice. SPOMINSKI POHOD NOTO MESTO-F1IJED0B Dež je shladil ozračje in asfalt, tako da smo kar lažje hodili. Hodimo, kar nenadoma pa pravi Danilo: ,,Glina! Ali jo vidiš? “ Gledam in res vidim obrise mesta v daljavi; mislil sem si, da je to blizu in da bomo kmalu tam in se pri tem krepko uštejem. Hodimo že eno uro in več, pa se mi je zdelo, da se še nismo nič približah mestu. Cesta je ravna in je noče biti konec; moje noge čutijo prehojene kilometre. Sam pri sebi sem razmišljal, kaj bo šele ob koncu poti. Počasi, zelo počasi se je začela Glina približevati. Korak, pa korak in bližamo se današnjemu cilju. Šli smo čez most preko reke Gline. Tu smo v Glini, vendar ne vemo kje je hotel, v katerem nas pričakujejo Danilovi soborci in prijatelji. Tovariš Danilo vpraša mimo-gredočega, kje je hotel. Ta človek pa lepo previdno vpraša: „Kako pa vi govorite14? Danilo odgovarja: „Saj ste slišali, da hrvaško.“ Oni pa z odgovorom očitno ni bil zadovoljen in vrta naprej. „Že, že to sem slišal, da hrvašlco, toda zanima me kako govorite po svoje? “ Odgovor: ».Slovenci smo in govorimo Slovensko!44 On pa na to: „Če ste Slovenci, ste naši ljudje in je hotel naprej naravnost na križi-pa levo in nimate kaj zgrešiti!44 Zahvalili smo se mu in krenili naprej. Razmišljali smo, da družbena samozaščita le ni ramo prazna beseda, da je prisotna v našem vsakdanu. Zdelo se nam je, da "bi bil hotel na drugem koncu, če bi govorili drugače. Strinjali pa smo se tudi v tem, da če nimaš zlih namenov, lahko prideš po-''Sod, v n asprotnem primeru pa lahko hitro spregledajo. Res, hotel ni bil daleč; ko smo ga zagledali, smo si kar oddahnili, da smo za ta dan na fdju. V hotelu so nas res pričakovali tovariši iz Gline, Danilovi Prijatelji: soborci iz NOV in sodelavci v povojnih aktivnostih na zletih Bratstva in enotnosti. Snidenje je bilo zelo prisrčno in tudi naju z Mirom so sprejeli tako kot da smo stari prijatelji. Glina mesto v dolini ob ustju reke Maja ob reki Glina, blizu proge Sisak — Karlovac, na križišču poti, ki vodijo proti Sisku, Karlovcu, Kostanjevici in Bosanskem Novom. Ime tega mesta se prvič omenja v dokumentih iz leta 1205. Takrat se je mesto nahajalo okoli 6 km proti toku Maje kot danes. Do turških napadov okoli leta 1563 so se stalno vrstili nemiri okoli lastništva kraja, ker so si jo prisvajale opatija in Bela III.,ki je v skupščini v Segedinu hotel te spore omiliti pa ni uspel. Po napadu Turkov so ljudje pobegnili v gozdove in Turki so osvnojili vse okoliške kraje. Turki se sicer niso dolgo zadržali, poraženi so bili pri Sisku in so jih potisnili precej proti Uni. Po odhodu Turkov se Gline ne omenja vse do 1737 Glina - Ljeskovac leta ko je bil tu Hrvaški Sabor - na „bojnem polju”. Takrat pa je že stalo naselje na sedanjem kraju, staro pa so verjetno požgali Turki. Glina je bila vključena v Vojno Krajino. Ko pa jo je obiskal tudi Josip II. okoli 1775 leta, je Glina postala vojaško in kulturno središče Banske Krajine, današnje Banije. Omejeno z obroki Zrinjske gore, rekami Uno, Sano in Kolpo Banija predstavlja večji del okrožja Sisak. Banijci so bili vojaki po poklicu, uporniki, ki so branili svoje pravice Krajišni-kov, kmetje katerih upori so zabeleženi v zgodovini, bili so tudi vojaki tujcev in ljubitelji svobodnega načina življenja. V prvi svetovni vojni je bilo konec Krajine, toda Banijci so bili zopet vojaki tujih čet in napajali so s svojo krvjo tuja bojišča. Po tem so med obema vojnama demonstrirali, štrajka-li, ustvarili več organizacij KPJ. Ko pa je padla stara Jugoslavija je bila vsa Banija pod rdečo zastavo revducije. Glina je med vojno ogromno trpela, v eni noči, ki jo imenujejo „Glinska Šentjernej-ska noč”, so ustaški zločinci v pravoslavni cerkvi poklali 1200 ljudi predvsem srbske narodnosti. Tega se vedno z grozo spominjajo. Ti ljudje so bili iz okolice Gline in Vrgin mosta. Prav te žrtve in taki zločini pa so prilili še več dja na ogenj revolucije in dali še več poleta za skupno borbo proti sovražniku. Zato ni čudno, da je Glinška občina dala 7000 aktivnih borcev, od katerih jih je 2000 dalo svoja življenja na bojiščih širom naše domovine, pdeg teh pa je še 2700 ljudi padlo kot žrtve fašističnega nasilja. Od narodnih herojev iz Banije jih je 10 iz Glinške občine. Glina je bila osvobojena že 11. januarja 1944 leta ko so borci IV. brigade vkorakali v Glino. Mestece sedaj šteje 4500 prebivalcev in je trgovsko in kultrurno središče Banije. Tako sem vam na kratko predstavil mestece Glina, o katerem bi se lahko veliko napisalo vendar je za tokrat dovolj. Kakor sem že omenil, so nas tukaj sprejeli prijatelji odprtega srca in to sekretar OKZK, član sabora SR Hrvatske Gojko Štekovič s soprogo, član občinske skupščine Sisak Davidovič Milan, Dane Metikoš in drugi, vsi so bili prijatelji — soborci in sodelavci tov. Danila na vseh družbenopolitičnih manifestacijah in pri zletih Bratstva in enotnosti. Pripravili so nam večerjo, ob kateri je stekel pogovor: o preteklosti in o prihodnosti. Pogovor je bil sproščen in prisrčen, tako da smo skoraj pozabili da smo utrujeni in da nas drugi dan čaka še dolga pot, da se je treba odpraviti spat. Prenočišče so nam pripravili pri sestri tov. Metikoša, kjer nas je čakala kopalnica in čista postelja. Ko smo se uredili,smo legji in takoj zaspali. Jutro je prišlo kar prehitro, morali smo se pripraviti na pot. Po zajtrku smo se poslovili, na pot so nam dali še steklenico žganja za vsak primer. Oprtali smo nahrbtnike in krenili, pomahali smo v slovo dobrim ljudem in že smo bili za ovinkom. Po nas je vodila po asfaltu proti toku reke Maje. Prišh smo tudi do vasi Maja. SE NADALJUJE Uvodne misli k razpravi za akcijo 1000 delavcev-sodelavcev Na sestanku predsednikov sindikata TO Novoteks Izdajateljski svet se je v času delovanja močno trudil, da bi časopis Novoteksa izhajal redno in da bi vsebinsko pripravil vsako številko tako, da bi vsak TOZD s svojimi prispevki obveščal kakor svoje ljudi tako tudi druge, ki manj poznajo probleme, uspehe in težave drugega TOZD. Ves svet je zvedel za našo resnico „ ,.. Na podlagi uspehov in rezultatov našega osvobodilnega boja, še prav posebej v 1943. letu, ki je pomenilo prelomnico zaradi odločilnih zmag jugoslovanske revolucije, smo lahko upravičeno pričakovali, da nas bodo razumeli in podprli vsi, ki so bili združeni v protihitlerjev-ski koaliciji in tudi vse demokratične in napredne sile. Naloga drugega zasedanja AVNOJ je med drugim bila poskrbeti, da prodre v svet resnica o velikanskih žrtvah naših narodov v bojih za svobodo, o njihovi dejavni solidarnosti skupaj z vsemi zasužnjenimi in tlačenimi, in o našem velikem deležu v skupnih prizadevanjih zaveznikov v boju proti silam fašistične osi. Ravno po drugem zasedanju AVNOJ je začela ta resnica lažje prodirati v svet in je boj jugoslovanskih narodov užival vse večjo podporo v svetu ..." TITO (1978) Ni dovolj, če so člani izdajateljskega sveta živo zainteresirani za glasilo, ki ga urejajo ker poleg glasila bi morali skrbeti za vso problematiko obveščanja. To pa je verjetno težko, da ne rečemo neizvedljiva naloga — vsaj tako dolgo, dokler ne bomo imeli eno ali več oseb, ki se bodo poklicno in strokovno ukvarjali s celo vrsto različnih oblik medsebojnega obveščanja. Sedaj teče akcija TISOČ DELAVCEV-SODELAVCEV — za uspeh te akcije je poleg izdajateljskega sveta odgovoren poseben odbor, v katerem so vsi predsedniki 00 Zveze sindikatov. Zakaj prav predsedniki? Zato ker je informiranje zelo pomembno v naši delegatski — samoupravni praksi. Zato ker je nosilec te akcije sindikat in ne nazadnje zato, ker vzlic vspod-bujanju in opozarjanju na pomembnost te dejavnosti nekateri TOZD so se popolnoma oglušili in kršijo pravice delavcev, ki so jim z Ustavo zagotovljene. Osnovni namen te akcije v Novoteksu je, da bi delavci v Novem mestu vedeli, kako delajo in živijo njihovi sodelavci v Metliki, Trebinju in na Vinici. Ti TOZD nimajo svojega glasila, zato je prav v glasilu Novoteksa potrebno določiti stran za informacije ali več po potreb^ kjer bi prečitali informacije o teh TOZD. Prav zato je potrebno dobro zastaviti program — poiskati dopisnike, ki naj bi poročali o delu in življenju tistih delov naše delovne organizacije, ki sedaj stojijo ob strani in jih nismo ne tako ne drugače mogli vspodbuditi k pisanju. Ne smemo in ne moremo si dovoliti, da bi obveščanje bila domena le peščice ljudi ali celo le izdajateljskega sveta, prav tako ne smemo več dovoliti, da bi zanemarili obveščanje kateregakoli oddelka ali celo celega TOZD, kot je to sedaj slučaj. Prav tako tudi ni dovolj če imamo v izdajateljskem svetu po enega predstavnika, ki je bil demokratično izbran, vendar pa potem prepuščen samemu sebi. Kaj poreko komunisti, sindikat, mladina, samoupravni in individualni poslovodni organi, ali jim je res vse enot Ali so kdaj na svojih sestankih razpravljali o medsebojnem obveščanju, ver- jetno ne in tako se zgodi, da tisti, ki so politično odgovorni za področje obveščanja in bi morah nas priganjati k delu, dožive grajo — priganjamo jih pa mi, ki smo le izvrševalci nalog. Če želimo v jubilejnem letu, ko proslavljamo 30-letnico samoupravljanja, kolikor toliko storiti za osnovni pomen in cilj obveščanja: zavestno odloča lahko le tisti, ki je o tem, o čemer naj bi odločal, tudi pravočasno razumljivo in celovito obveščen. Zato od besed preidimo čimprej tudi k dejanjem. Analiza vsebine glasila Novoteks Do meseca junija je izšlo 6 rednih in 2 izredne številke glasila Novoteks. Redne številke povprečno 13,33 strani Izredne številke 8 strani Vsebina osmih številk v % po področjih: — gospodarjenje v OZD 12 % — samoupravljanje in delegatski sistem 7 % — delo DPO 7 % — tehnologija, stroka, moda 14 % — revducij a in zgodovinski zapisi 15% — DS in SLO 2 % — društvene aktivnosti 7 % — šport, rekreacija, kultura, izletništvo 11 % — obveščanje, informiranje 7 % — ostalo 18% Gotovo blago v prodajalni Novoteksa v Bršljinu. Prispevki po TOZD TOZD PREDILNICA Metlika 2 TOZD TKANINA 27 TOZD KONFEKCIJA - L 7 TOZD KONFEKCIJA - II. 6 TOZD KONFEKCIJA - III. 1 TOZD TRGOVINA 3 DSSS 101 Čeravno smo poseben odbor izbrali za akcijo 1000 delavcev — sodelavcev dokaj pozno, se je izdajateljski svet od samega začetka akcije močno angažiral za uspeh te akcije. Tako se je že v sedmi številki pojavilo 5 prispevkov v osmi pa 9 prispevkov oziroma novih dopisnikov. Prepričani smo, da bo sedaj.ko smo formirali poseben odbo^ prispevkov več in da bo glasilo resnično časopis delavcev Novoteksa in ne le peščice ljudi okoli izdajateljskega sveta. Vsakega prispevka bomo močno veseli. Po potrebi bomo prispevke obdelali slavistično, stilistično in oblikovno tako, da bodo zanimivi za bralce. Ob 25. obletnici potovanja v službi miru in sožitja med narodi sveta Od Bombaya do Galcu tte Po šestnajstih dneh neprekinjene vožnje na Galebu sem stopil na kopno v Indijskem pristanišču Bombay. Sprehajal sem se po mestu, ogledoval sem se okoli sebe — vse mi je bilo novo in zanimivo. Posebno pozornost so pritegnile visoke pagode, ki s svojo značilno arhitekturo in sijajem nudijo turistom/ še posebno tujcem izredno lep motiv, vreden posnetka. Ljudje so nas nad vse lepo sprejeli, posamezniki so se nam pridružili, nas spremljali na našem sprehodu, vsakdo si je želel spregovoriti z nami kakšno besedo. Vsi so vedeli, da smo mi tisti mornarji, ki smo pripeljali tovariša Tita na obisk njihovi deželi. Tako se je skoro povsod, kjer smo se nahajali čulo pogovore domačinov o Titu in Jugoslaviji. Po štirih dneh počitka smo se odvezali od priveza in toplo pozdravljanj od številnih domačinov odpluli iz Bombaya. Vtisi, ki smo jih odnesli iz tega prelepega mesta in ljudeh, so nepozabni. Po mirnem in tihem morju reže Galeb brazdo proti Cal-cutti. Potovanje je bflo lepo — pogovarjali smo se o doživetjih in vtisih, ki so nas močno prevzeli. Pluli smo okoli otoka Ceylon in po petih dneh vožnje smo pripluli v luko Visakha-patnam. Pristanišče v tem malem mestu leži v prijazni morski ožini. Pozornost so nam pritegnile ljudske navade in oblačila, te smo do danes imeli priliko videti le na filmu. Na g)avali ljudi smo videli različna pokrivala, tetovirane roke, prša, vrat, noge pa ljudski plesi ob posebnih nenavadnih glasbilih na cestah in podobno. Trudili smo se, da bi videli čim več, da bi lahko po povratku v domovino pripovedovali o da-Ijnji Indiji, ljudeh in navadah v tej deželi. Po krajšem počitku smo nadaljevali potovanje proti obmorskemu mestu Puri, kamor smo pripluli po mirnem morju preko noči. Zopet smo doživeli prisrčen sprejem, ponovno srečanje s prijatelji nove Jugoslavije. Pa čeravno nismo razumeli njihovega jezika, smo >e razumeli, v očeh smo jim Prebrali dobrodošlico. Ves dan smo si ogledovali mesto in že smo dvignili sidro in nadaljevali vožnjo, vendar sedaj po reki njihovi deželi, nepozaben sprejem. Tovariš Tito je od Bombaya v Calcutto potoval po kopnem in si spotoma v spremstvu naj višjih predstavnikov Indije ogledoval deželo. Noč in dan je bila luka polna ljudi, ki so si ogledovali ladjo in Titove mornarje. Pozornost so nam izkazovali na vsakem koraku — pa tudi galebu, ki je bil v vsem svojem sjaju so določili najlepše mesto na pomolu. Čeprav je bila ladja kot nevesta vsa v sijaju, smo se še vedno trudili mornarji, da bi bila še lepša kot je. Pričakovali smo jutrišnji dan, ki bo za nas Titove mornarje nepozaben. Daleč od svoje domovine bomo praznovali Novo leto 1955 s tovarišem Titom in njegovimi gosti. SE NADALJUJE i v\ Ganges, ki nas bo pripeljala do Calcutte. Od ustja reke Ganges do Calcutte je približno 100 km. Posebnost te reke je, da ima dva toka in sicer v času plime teče reka od morja proti kopnu in samo v tem času lahko ladje plujejo proti Cal-cutti — v času oseke pa se tok spremeni in reka teče proti morju. Na obeh straneh reke Ganges raste redko posejano tropsko drevje, med njimi se vidijo kolibe, grajene iz bambusovega trsja in domorodce v svojih značilnih ohlapnih oblačili!. Ljudje na obrežju so nas pozdravljali - vsi smo bili na palubi in kar naenkrat smo vpluli v Calcutto, kjer nas je v pristanišču čakala velika množica ljudi. Bil je to nepozaben sprejem. Vse mesto je bilo okrašeno z jugoslovanskimi in indijskimi zastavami, slavoloki in transparenti. Čeprav so vedeli domačini, da na galebu ni Tita so priredili nam, ki smo pripeljali tovariša Tita na obisk Od 1. aprila do 30. junija so darovali kri naslednji krvodajalci. TO TKANINA: Cimermančič Jože (12—krat), Novak Ludva (10), Klemenčič Marjeta (13), Umek Janez (6), Zupančič Magda (19), Štandekar Anica (17), Kajtazovič Draga (38), Florjančič Jožica (17), Lindič Angela (6), Bajec Mirko (10), Fideršek Nevenka (2), Jenko Ljubomir (9), Gole Antop (12), Dravinec Slavko (20), Staniša Jože (9) , Kavšček Jože (21), Miklič Stane (14), Primc Anton (8), Palčar Fani, Rajak Mile (21), Kovšca Franc (10) , Mam Jože (19), Može Martin (20), Pate Jožefa (24), Koračin Martina (16), Kaferle Anton (14), Kaferle Marija (8), Turk Tilka (9), Sluga Franc (14), Avbar Brane (32), Radovanovič Milan (13), Zadkovič Milivoj (18), Avsec Viktor (28), Hvala za vašo kri! Kužnik Anica (5), Perič Dušan (2), Prešeren Marija (8), Barbič Karolina (18), Blažič Alojz (26), Jakše Jožefa (15), Sitar Vesna (8), Erlah Jože (13) , Radoš Ivan (42), Žučak Drago (6), Jakše Ivan (19), Jerič Ivanka D8), Damjanovič Justi (18), Sinko-/ec Marija (11), Kristan Alojz (28), Zupan Rudi (36), Črnič Ivanka (3), Župevec Anica (39), Fideršek Majda (8), Pavlin Franc (14) , Kocjančič Ivan (30), Pirh (4), Urbič Alojz (13), Klemenčič Magda (3), Mirtič Anica (5), Grum Marija (9), Miklavčič Darinka (1), Fink Cveta (9), Vidmar Martina (8), Planin Milena (6), Franko Franc (22), Šuštar Gabrijela (12), Miško-vič Franjo (4), Žagar Metod (6), Božič Milka (21), Malešič Branko (13), Zamida Angelca (3), Avguštin Ljuba (25), Vaupotič Drago (11), Zupančič Franc (7), Bukovec Metoda (5), lljaž Franc (26), Samec Alojz (8), Vasič Dušan (23), Klemenčič Marija (15), Kozjan Martin (29), Drkusič Ljubica (1), Sepaher Alojz (25), Mitag Brane (22), Bogolin Slavko (28), Hočevar Antonija (12), Sekula Martin (9), Petan Rajko, Pangre Franc, Pureber Bojan, Miklič Jože, Sluga Franc, Redek Rudi, Ferbežar Jože, Kralj Ana, Plantan Martin, Nedeljko Draga, Žitnik Milena, Kranjčič Štefka, Novak Drago, Korče Marija, Čeh Bojan, Metelko Alojz, Barbo Ivan, Kavšček Alojz, Špringer Ana, Željko Anica, Stipič Gusta. TO KONFEKCIJA I: Fink Greta (11), Radež Beti (18), Op alk Martina, Vrščaj Jože (33), Smrekar Jože (34), Rozman Jože (17), Glinšek Jožica (6), Vidrih Majda (11), Božič Duška (1), Močnik Milan (19), Petrinčič Maksa (5), Grabljevič Boža (4), Rapuš Dragica (2), Golobič Marija (7), Ljubi Jožefa (10), Mišmaš Jože, Klemenčič Anton, Novak Jože, Žmavc Simona, Radež Martin, Drenik Pavla, Murgelj Franc (21). Mcm SKOZI SEXE-0\ BIZANC Leta 300 našega štetja je proglasil Konstantin Veliki mesto Bizanc, današnji Istanbul, za glavno mesto Vzhodnega rimskega cesarstva. Cesarstvo je obsegalo Balkanski polotok, Malo Azijo in Sirijo. Konstantin je podpiral krščansko vero, ki je v drugi polovici 4. stoletja postala državna. Krščanstvo je uvedlo tudi svoj način oblačenja. Bizantinska noša je sicer obdržala rimsko tradicijo, bila pa je vedno pod vplivom Vzhoda. Namesto „toge” in „himationa” so nosili na ramenih zapet plašč TRABRA in obleko, ki so jo imenovali DALMATIKA. To je bila do pet dolga obleka z malim ovratnim izrezom, širokimi rokavi in okrašena s progami. Dalmatiko so nosili predvsem v rimski provinci Dalmatia, ki je takrat obsegala današnjo Dalmacijo, Hrvaško in dele Bosne ter Hercegovine, nosili pa so jo tudi v Rimu. Premožnejše žene so nosile čez „dalmatiko” še pas z vtkanimi zlatimi nitmi. Glave so si pokrivale s pajčolanom, posebno, ko so šle v cerkev. Tak običaj je še danes v Dalmaciji Posebno bogato in razkošno so se oblačili na bizantinskem dvoru. Oblačila so bila iz težkega brokata in atlasa iz čiste svile. Svilo so uvažali iz Kitajske V tkaninah so bili vtkani cvetlični vzorci, podobe raznih živali, razni ornamenti V svilene tkanine so morali za dvorjansk e dame in velikaše vtkati tudi zlate in srebrne niti Okrasili so jih še z biseri, žlahtnimi kamni Bogastvo oblačil cesarja Justinijana in cesarice Teodore ter njihovega spremstva ter visokega ki era vidimo na mozaikih, ki so ohranjeni v Istanbulu in Ra-venni v Italiji Zenica i njen razvitak Ena izmed naših trgovin, ki je po svojem asortimanu in prodajnem prostoru med večjimi, je naša prodajalna v Zenici v SR BIH. Poslovodkinja tov. Metka Petkovič je v naslednjem članku predstavila Zenico kot eno največje industrijsko mesto te naše bratske republike. U XV vijek Zenički kraj ulazi pod svojim današnjim imenom. U poznatim izvorima Zenica se spominja kao trgovište (1485 i 1488 g.) in to sve do početka XVI vijeka. Zenica u XVIII i XIX vijeku čini najznačajnije mjesto brodske nabije pa se i u turskim službenim aktima uobi-čajio naziv Zenička nabija (Zenički srez). Eksploatacija željezne rude počela je još pre 2.500 godina, u vreme Dira. I Rimljani su stolječima iskoriščavali rudna bogastva Bosne. U burna vremena seobe naroda nastaje stagnacija u proizvodnji željeza. Ponovo počinje da napreduje tek početkom trinaestog stolje-ča kada Kulin Ban poziva u zemlju Strane rudare i topioni-čare Sase. Pored njih su sudjelovali kao nosioci kapitala Dubrovčani. Posle dolaska Turaka u ove krajeve proizvodnja željeza se i dalje razvija. Turcima je bilo* potrebno mnogo oružja. Tada je željezo bilo važan ekonomski faktor u Bosni, koja je imala monopol za snabdivanje velikog dijela turske imperije željeznom robom. Istovremeno željezo se izvozilo i na strana tržišta. Austo—Ugarskom okupaci-jom BIH nastaju velike promje-ne i u proizvodnji željeza. Da bi iskoristila bogata nalazišta željezne rude u Bosni austrijska okupacij ona uprava 1890. godi-ne počinje izgradnju željezare Vareš. 1895. izgradena je željeznička pruga Podlugovi— Vareš, vezana za prugu BROD — SARAJEVO. Na postanak Željezare Zenica uticali su povoljni uslovi za snabdijevanje sirovim gvoždem proizvodenim u Željezari Vareš i mrkim ugljenom iz Zeničkog Rudnika. Medu faktore koji su uslovili njeno osnivanje spada i po- Panorama Zenice, 1935, kada je grad imao 9500 Stanovnika voljan geografski položaj Zenice, koja je, uz to, ležala na uskotračnoj željezničkoj pruzi BROD — SARAJEVO, čime su stvorene mogučnosti za tran-sportovanje proizvoda Savom in Dunavom. Željezaru je osnovala grupa industrijalaca 1892. Leon Bandy iz Praga, brača SCHMIDT iz Vilhelmsburga i Hans Pengg von Anheim iz Alfenza (U Štajerskoj). To je bila zadruga, koja se zvala: ,,Eisen und Stahlgevverkschaft Zenica”. Radnici su bdi dovedeni iz Čehoslovačke, Štajerske, Slovenije — gdje je več ranije postojao dobar Metalurški kadar. Tehničko i administrativno osoblje bilo je isključivo iz Austrije. Godine 1908. Željezara se priključuje Austro—Ugarskom kartelu Čelika. Sada je bio osiguran odgovarajuči udio u prodaji Čelika u Austriji i Madarskoj. Ogromne zarade, koje su se iz godine u godinu povečavale, kao i sistemske pripreme Austro—Ugarske za rat protiv Srbije, omogučUe su vlasnicima da pristupe proširje-nju Željezare. Krajem 1921. godine večina akcija prešla je u posjed Jadranske banke. Godine 1923. preuzima sve akcije „Greinitz” d. d Sarajevo. U toku prvog svjetskog rata i prvih godina poslije rata proizvodnja Željezare je u stalnom opadanju. Nadmočna inostrana konku-rencija prisiljava 1927. godine tadašnje Jugoslovanske željezare (Zenica, Jesenice, Štore) da formiraju Jugoslovanski kartel gvožda, koji je ušao u srednjeevropski kartel gvožda (Austrija, Cehoslovačka, Mada-rska). Cilj kartela bio je isključenje konkurentske borbe na jugoslovenskom tržištu Čelika. Prvo značajno proširenje u Željezari izvršena je 1937. godine izgradnjom valjaonice od 800 mm. prečnika valjaka — grube pruge. Izradu toga objekta vršila je firma Krupp — Grusomverk A. G. Magdeburg — Buckan. Ova valjaonica uz izvjesne rekonstrukcije i danas proizvodi teške valjane profile i željezničke šine. Istovremeno je izgradena i puštena u pogon Termoelektrana Zenica. 1938. godine osnovan je ,,Jugoslovenski Čelik” a. d. u čiji sastav su ušli: Željezaia Zenica, Rudnik i Željezara Vareš, Ljubija, rudnici uglja Zenica in Breza. Za vrijeme drugog svjetskog rata rad se nastavlja pod firmom ,,Hrutad” (Hrvatski rudnici i talionice). Partizanske jedinice i pojedinci stalno su onesposoblj avali postrojenja u Željezari. 10. oktobar 1943. godine jedinice NOV su uništile više postrojenja i tako onemo-gučile okupatoru rad i proiz-vodnju. Pri povlačenju iz 1 Zenice 1945, okupator je izvršio velika razaranja u Željezari. Zahvalja-juči radnicima sačuvani su mnogi rezervni djelovi i izvjesna postrojenja. Več nekoliko dana poslije oslobodenja potekao je prvi Čelik iz SM peči u Socijalističkoj Jugoslaviji. Poslije obnove ratom ošteče-nih postrojenja koja je izvršena do 1947 godine, nastala je prva faza izgradnje zeničke željezare. Izgradeni su sljedeči objekti: koksara, visoke peči, ŠM i elektro čeličana, valjaonica, kovačnica, prateči i pomočni objekti. Sva ta postrojenja smjestena su na površini 250 ha. Odmah poslije dovršenja pruge Šamac — Sarajevo jugoslovanska pmladina je pristupila izgradnji Željezare Ženica. Gra-devinski radovi na visokim pečima počeli su u jesen 1949. godine. 29. XI. 1955 završena je i druga visoka peč a 12. X. 1958 drug TITO svečano je pustio u pogon i treču visoku peč. Izgradnja Željezare Zenica predstavlja, nesumnjivo je dan od velikih investicionih podu-hvata. Zahvaljajuči medudržav-nom sporazumu o dugoročnoj robnoj razmjeni i tehničkoj saradnji, zaključenem 1961. godine izmedu SSSR i Jugoslavije, izrada ovake koncepcije povjerena je iskusnim projektnim organizacijama SSŠR pod rukovodstvom Instituta „GIPROMEZ” u Lenjingradu. Utrvrdeno je, da optimalni kapacitet Željezare Zenica treba da iznosi 2.650.000 tona sirovog Čelika godišnje. Ovim projektom predvidena su po-tpuno nova postrojenja u proizvodnji koksa, sirovog gvožda, sirovog Čelika i valjanih proizvoda, koja ranije nisu primenjivana u našoj cmoj metalurgiji. Predvidena je izgradnja još dviju visokih peči. Završetkom __ konačne etape izgradnje Željezara Zenica svrstava se u red savremenih metalurških kapaciteta u svjetu i sa uspjehom če se uklapati u medunarodno tržište Čelikom. U okviru razvoja Željezare Zenica ostvareni su uslovi za izučavanje pojedinih tehnoloških programa. To je vodilo ka razvijanju posebne na-učnoistraživačke djelatnosti, a to je dovelo do formiranja Metalurškog instituta „HASAN BRKIČ“ u Zenici, kao profesionalne istraživačke organizacije. Rastuči od male čeličane do velikog integralnog metalurškog preduzeča sa zaokruženim tehnološkim ciklusom, Zenička Željezara je u svom razvoju rješavala veliki broj tehnoloških problema. Neki od njih predstavljajo i originalne doprinose opštem fondu iskustava metalurške tehnologije. Uporedno sa poslijeratnom izgradnjom Željezare razvijala se i spoljnotrgo-vinska razmjena ovog preduzeča. Izvoze se željezničke šine, okrugli šipkasti Čelik, valjana žica i ekseri. Ovi proizvodi plasiraju se na tržišta SSSR, SAD, Italije, Ujedinjene Arap-ske Republike, Brazila, Indije, Rumunije, Bugarske itd. Željezara — to je Zenica — Zenica to je Željezara. Zenica je JUGOSLAVIJA u malom. Sve naro-dosti su zastupane u strukturi stanovištva. U privre di Zeničke opštine posluje 124 osnovne organizacije udruženog rada i tu je zaposleno 50.700 radnika. Zenica je u pogledu trgovine otvorila svoje tržište čitavoj Jugoslaviji. Od Triglava do Devdelije industrija kao i trgovinske organizacije imaju svoje prodavnice i predstavništva u Zenici. I naša prodavnica je zahvalju-juči otvorenosti grada u Zenici počela sa radom pre osam godina. lako smo daleko od centra grada, trudimo se, da postižemo zadati nam plan. Nove mjere stabilizacije shvatili smo ozbiljno i još sa večim elanom čemo se truditi da budu naši rezultati što bdji. METKA PETKOVIČ V V EVROPI JE BILA V PREJŠNJEM STOLETJU najhujša zima leta 1879/80, ko je bila temperatura nekaj mesecev med - 32 do - 35°C. Pomrznilo je na milijone dreves tujih (eksotičnih) vrst in mnogp sadnega drevja. Tudi v zimi leta 1928/29 je pokalo drevje od mraza, vendar le ne tako kot pred sto leti. Rezultati prvega dela Delavskih športnih iger občine Novo mesto Končan je spomladanski del DŠI Občine Novo mesto. Prisotnost na tekmovanjih je bila zadovoljiva. DO Novoteks je sodelovala v vseh razpisanih panogah. Moški so tekmovali v streljanju, kegljanju, odbojki in malem nogometu. Ženske pa so tekkovale v streljanju, kegljanju in odbojki.. Rezultati moški: V streljanju je zmagala ekipa SGP Pionir z 870 krogi, ekipa Novoteksa je zasedla 10. mesto z 612 krogi. Posamezno je bil vrstni red naših strelcev sledeči;45. mesto Možina Tomaž, 48. mesto Pavlin Franc, 52. Panijan Ivo, 54, Mohorič Jože, 77. Ilovar Boris, 79. Avbar Brane, 81. Belavič Matija, 85. Radovanovič Milan. Nastopilo je 87 1 11 Vreteno v J i 2 1 1 3 4 1 ! 5 6 j l 1 1 7 i I8 ! ! ! 1 ! 9 10 11 1. Avtomobilska označba evropdce države 2. Najvišji organ upravljanja v OZD 3. Podjetje za distribucijo električne energije SR Slovenije 4. Ime dveh soglasnikov 5. Števnik 6. Poobedek 7. Vrsta psa 8. Ostanek 9. Del teniške igre 10. Latinski veznk 11. Merska utežna enota strelcev. Vzrok za slabe uvrstitve so bile naše puške katere so že dotrajane. V šahu je ekipa DO Novoteks zasedla 3. mesto, zmagala pa je ekipa ISKRE Novo mesto. V kegljanju je zmagala ekipa tovarne zdravil KRKA s 535 podrtimi keglji, ekipa DO Novoteks zaseda 3. mesto s 508 podrtimi keglji. Končan je tudi prvi del tekmovanja v odbojki. Ekipa Novoteksa je zasedla drugo mesto z eno izgubljeno tekmo z vodilno ekipo SGP Pionir. V malem nogometu je naša ekipa zasedla 4. mesto, vodi pa ekipa ISKRE iz Žužemberka. Rezultati ženske: V streljanju je zmagala ekipa SGP Pionir z 525 krogi, ekipa DO Novoteks je zasedla 10. mesto z 99 krogi. Naša ekipa ni bila popolna zato se prikazuje slabši rezultat. Posamezno je Lučič Marjeta zasedla 24. mesto in Plut Lidija 33. mesto. V kegljanju je zmagala ekipa SGP Pionir z 276 podrtimi keglji, ekipa DO Novoteks pa je bila peta z 233 podrtimi keglji. V odbojki je ekipa DO Novoteks zasedla drugo mesto z eno izgubljeno tekmo. Tekmo so izgubile z vodečo ekipo Vzgojno varstvenega zavoda. Pričelo se je tudi tekmovanje v balinanju za moške. Rezultatov še nimamo, ker tekmovanje še ni zaključeno. LEGAN MIHA Cicibani v koloniji Skupina otrok iz našega vrtca se je v okviru RK udeležila kolonije na Debelem rtiču. Ob odhodu je bilo veliko navdušenje, kajti med seboj smo se že vsi poznali, nekateri pa bodo prvič videli morje. Na Debeli rtič smo prispeli popoldne. Pedagoška vodja nam je določila sobo. Večina otrok se je v tem trenutku zavedala samega sebe. Skrbeti je moral za osebno garderobo, urejati posteljo, paziti na osebno higieno in upoštevati in prilagajati se dnevnemu redu v paviljonu. Posamezniki niso začutili spremembe, drugi pa so v začetku bolj težavno opravljali vsa ta opravila, seveda kasneje ni bila to več ovira. Redno smo obiskovali plažo, se kopali, igrali, peli in nabirali školjke. Ponagajale so nam tudi meduze. Nastopali smo na spoznavnem večem in ob prazniku 22. julij. Preteklo je 14 dni v koloniji in pot nas je vodila nazaj domov. Z navdušenjem smo se vračali, z željo, da se spet vidimo z domačimi. M. N. I GLASILO TEKSTILNE TOVARNE NOVO MESTO I NOVOTEKS NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Iz haja vsako zadnjo sredo mesecu v nakladi 2500 izvodov. Glasilo ureja izdajateljski svet v sestavi: Hinko Šintler (predsednik), Danilo Kovačič, Mladen Radojčin, Martina Vidic, Mojca Peroci, Jana Jovič, Bojan Pureber, Jože Klobučar in Mirko Albijanič. Glavni in odgovorni urednik: Danilo Kovačič. - Uredništvo: NOVOTEKS, Novo mesto, Foersterje va 10. — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list; tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.