VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juniju 2021 ..............................................................................................................3 Razvoj vremena v juniju 2021 ............................................................................................................... 27 Podnebne razmere v Evropi in svetu v juniju 2021 ............................................................................... 34 Meteorološka postaja Samotorica ......................................................................................................... 40 AGROMETEOROLOGIJA 47 Agrometeorološke razmere v juniju 2021 .............................................................................................. 47 NARAVO UPOŠTEVAJOČE REŠITVE 52 HIDROLOGIJA 55 Pretoki rek v juniju 2021 ........................................................................................................................ 55 Temperature rek in jezer v juniju 2021 .................................................................................................. 61 Dinamika in temperatura morja v juniju 2021 ........................................................................................ 64 Količine podzemne vode v juniju 2021 .................................................................................................. 70 ONESNAŽENOST ZRAKA 76 Onesnaženost zraka v juniju 2021 ........................................................................................................ 76 POTRESI 87 Potresi v Sloveniji v juniju 2021 ............................................................................................................. 87 Svetovni potresi v juniju 2021 ................................................................................................................ 89 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 90 FOTOGRAFIJA MESECA 95 Fotografija z naslovne strani: Kolpa je bila ob koncu meseca nizka in prijetno topla za kopanje. V soteski pod Kozicami, 26. junij 2021 (foto: Iztok Sinjur). Cover photo: The Kolpa was low at the end of the month and pleasantly warm for swimming. In the gorge below Kozice, 26 June 2021 (Photo: Iztok Sinjur). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Janja Turšič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V JUNIJU 2021 Climate in June 2021 Tanja Cegnar unij je prvi mesec meteorološkega poletja. Temperatura junija v dolgoletnem povprečju narašča, sončni žarki pa že dosežejo največjo moč, zato se moramo sredi dneva pred njimi zaščititi. Na državni ravni je bil junij 2021 kar 3,4 °C toplejši kot v junijskem povprečju obdobja 1981–2010, sonce je sijalo 145 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1981–2010, padlo pa je le 24 % toliko padavin kot v junijskem povprečju. J Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka junija 2021 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, June 2021 Agencija Republike Slovenije za okolje Povsod po državi je bilo občutno topleje kot normalno, v veliki večini države je bil presežek nad normalo večji kot 3 °C. V osrednjem delu in ponekod na severu države je bil presežek nad 3,5 °C, na posameznih merilnih mestih je celo nekoliko presegel 4 °C. Predvsem na jugu države odklon ni presegel 2,5 °C, v Biljah, Celju in Murski Soboti pa ni presegel 3 °C. Junijska povprečna temperatura je bila na državni ravni vsaj od sredine minulega stoletja tretja najvišja. Prvi vročinski val tega poletja se je v Sloveniji začel okoli 18. junija. Padavin je bilo junija malo, ponekod celo izjemno malo in na državni ravni je junij 2021 najbolj suh vsaj od leta 1961. Največ dežja je junija padlo v hribovitem svetu Štajerske in v zahodnih Karavankah. Le na nekaj postajah je padlo več kot 100 mm, v veliki večini države pa je padlo manj kot 60 mm dežja, na nekaj merilnih postajah celo manj kot 10 mm. Le na peščici merilnih postaj so padavine dosegle dve petini dolgoletnega povprečja. Na približno polovici ozemlja je padlo od 20 do 40 % toliko dežja kot normalno, na nekaj merilnih mestih pa manj kot 10 % normale. Še bolj kot mesec v celoti je s suhim vremenom izstopala druga polovica meseca. Na državni ravni je bil junij 2021 rekordno sončen. V pretežnem delu države je osončenost presegla normalo za več kot dve petini, ponekod celo za polovico; v osrednjem delu Slovenije je bila osončenost na večini merilnih mest rekordna. Na Primorskem, v Ratečah in južnem Štajerskem je bil presežek nad normalo manjši, in sicer večinoma od 30 do 40 %, na Obali pa 27 %. Na Kredarici je bila 1. junija snežna odeja debela 470 cm, kar je najdebelejša junijska snežna odeja doslej. Snežna odeja je tla prekrivala vse junijske dni. 30 Ljubljana Temperatura ( C) 26 22 18 14 10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 12 Kredarica Temperatura ( C) 10 8 6 4 2 0 -2 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v mesecu juniju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in June V začetku junija je bila povprečna dnevna temperatura nekoliko pod dolgoletnim povprečjem, a že drugi ali tretji dan je bilo povsod topleje kot normalno (slika 1). V nadaljevanju so bili skoraj vsi dnevi nadpovprečno topli, le ponekod se je temperatura ob izteku prve polovice meseca spustila nekoliko pod normalo. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje V Ljubljani je bila povprečna junijska temperatura 23,0 °C, kar je 3,9 °C nad dolgoletnim povprečjem in le 0,5 °C manj od povprečne junijske temperature v doslej najtoplejših junijih 2019 in 2003, takrat je bila povprečna temperatura 23,5 °C. K velikemu presežku nad normalo so bolj prispevali vroči popoldnevi kot topla jutra. Junij 2021 je bil tretji najtoplejši, sledijo jim junij 2017 z 21,7 °C, nato pa z 21,3 °C junij leta 2012, 21,1 °C je bilo junijsko povprečje leta 2002, toliko kot junija 2018 (20,9 °C) je bila povprečna junijska temperatura tudi v letih 2000 in 2007, junija 1998 je bilo v povprečju 20,7 °C. Daleč najhladnejši je bil junij 1962 s 16 °C, s 16,2 °C mu je sledil junij 1974, le malo višja je bila povprečna junijska temperatura v letu 1956 (16,3 °C) in nato v letih 1975 in 1989 (obakrat 16,5 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila v Ljubljani 15,9 °C, kar je 2,3 °C nad normalo. Najhladnejša so bila jutra junija 1962 z 10,3 °C, najtoplejša pa junija 2003 s 17,4 °C, druga najvišja je bila povprečna jutranja temperatura junija 2019 (17,0 °C) tretja najvišja pa leta 2017 (16,0 °C). Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 29,2 °C, kar je 4,6 °C nad dolgoletnim povprečjem. Le dvakrat doslej so bili popoldnevi toplejši kot tokrat, najtoplejši so bili leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 29,9 °C, sledi junij 2019 z 29,4 °C, četrti najtoplejši pa leta 2017 s 27,8 °C, najhladnejši so bili popoldnevi v junijih 1962 in 1975 z 21,8 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na istem mestu, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 30 Ljubljana Število dni 25 Topli Vroči 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 3. Število toplih in vročih dni v juniju Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 25 and 30 C in June Tako kot v pretežnem delu nižin je bil junij 2021 tudi v visokogorju znatno toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 7,2 °C, kar je 3,0 °C nad dolgoletnim povprečjem in četrta najvišja povprečna junijska temperatura na Kredarici. V juniju 2019 je bila z 8,9 °C izenačena rekordno visoka povprečna junijska temperatura iz leta 2003. Kot tretji najtoplejši jima sledi junij 2017 s 7,4 °C, nato pa kot peti in šesti junija 2002 in 2012 (obakrat 6,8 °C) ter kot sedmi junij 2000 (6,5 °C). Doslej najhladnejši je bil junij 1962 z 1,5 °C, 1,7 °C je bilo v junijih 1956, 1985 in 1989; v junijih 1969, 1971 in 1980 je bilo 1,9 °C, 2 °C pa leta 1975. Na sliki 2 spodaj sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna junijska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici je bil tak le en junijski dan, po nižinah pa junija takih dni na naših merilnih postajah ni bilo. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. V Ratečah in Lescah jih je bilo 20, v Slovenj Gradcu 22. Drugod po državi je bilo od 23 do 29 takih dni. Od sredine minulega stoletja v Ljubljani še ni bilo junija brez toplih dni; tokrat jih je bilo 26. Največ doslej jih je bilo junija 2019, in sicer 29, pogosti so bili tudi v junijih 2003 in 2017, ko jih je bilo toliko kot tokrat, najmanj pa junija leta 1989, ko so bili le štirje topli dnevi. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. V Ratečah in na Babnem polju so bili 3 taki dnevi, 4 v Novi vasi na Blokah, 5 v Postojni. Večina merilnih postaj je poročala o 8 do 13 vročih dnevih. Na Bizeljskem jih je bilo 16, v Cerkljah 14, toliko jih je bilo tudi v prestolnici (slika 3), kjer so 5 Agencija Republike Slovenije za okolje normalo presegli za 10 dni. Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici največ vročih dni leta 2003, ko so jih našteli 16, od sredine minulega stoletja je bilo 22 junijev brez vročih dni. 22 Temperatura ( C) 20 Kredarica 18 16 14 12 10 8 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 38 Ljubljana Temperatura ( C) 36 Murska Sobota 34 32 30 28 26 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 4. Najvišja junijska temperatura Figure 4. Absolute maximum air temperature in June Že v prvi polovici junija je prevladovalo nekoliko nadpovprečno toplo vreme, sredi meseca pa se je občutno ogrelo in druga polovica junija je bila zlasti po nižinah v notranjosti najtoplejša od začetka meritev, ob morju in v gorskem svetu pa je bilo še nekoliko topleje leta 2006. Temperaturni presežek nad normalo je v zadnji polovici meseca po nižinah v notranjosti znašal 6 °C, v gorah in ob morju pa okoli 4 °C. Slika 5. Zaradi obilne majske moče je koruza na Barju pozno vzklila; okolica Matene in Krim v ozadju, 8. junij 2021 (foto: Iztok Sinjur) Figure 5. Due to the abundant May precipitation, corn in the Barje sprouted late; surroundings of Matena and Mt. Krim in the background, 8 June 2021 (Photo: Iztok Sinjur) Prvi vročinski val tega poletja se je v Sloveniji začel okoli 18. junija in z manjšo osvežitvijo okoli 26. junija ponekod trajal vse do 30. junija, ponekod pa je bil okoli 28. junija samostojen krajši vročinski val. Temperatura zraka se je v nižinah osrednjega in vzhodnega dela države najviše povzpela 24. in 29. junija, v gorskem svetu pa večinoma 19. ali 20. junija. Zlasti ob prvem vrhuncu vročine smo beležili tudi povečano vsebnost prašnih delcev v ozračju, ki so jih k nam prinesli zračni tokovi iznad alžirskega dela Sahare. Ponekod na jugovzhodu so izmerili rekordno visoko temperaturo za junij, v večjem delu Slovenije pa so se rekordu približali na stopinjo C ali dve. Mnogo višjo junijsko povprečno dnevno temperaturo so v 6 Agencija Republike Slovenije za okolje preteklosti (27. junija 2019) izmerili le v nekaterih alpskih dolinah in v visokogorju. Več podrobnosti o tem vročinskem valu najdete v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ vrocina-susa_junij2021.pdf V Ratečah je bila najvišja temperatura v juniju 2021 (30,9 °C) izmerjena že 19. junija, na Kredarici pa 20. junija, ko so namerili 16,6 °C, kar je občutno manj od rekordnih 20,8 °C v juniju 2019. Drugod po državi je bilo najbolj vroče med 23. in 29. junijem. Na Letališču Portorož so namerili 33,4 °C, v Biljah 34,4 °C, v Črnomlju 35,0 °C, na Bizeljskem 35,8 °C. V Ljubljani je temperatura dosegla 35,2 °C, kar pa je manj od rekordne junijske temperature 36,5 °C v juniju 2019 in 35,6 °C v juniju 2003, za malenkost manj vroče je bilo leta 2006 (35,1 °C) in 2014 (35,0 °C). Po letu 2000 je najvišja temperatura junija v prestolnici vsako leto presegla 30 °C. 4 Temperatura ( C) 2 Kredarica 0 -2 -4 -6 -8 -10 1955 1959 1963 1967 1971 14 1979 1983 Ljubljana 12 Temperatura ( C) 1975 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Murska Sobota 10 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 6. Najnižja junijska temperatura Figure 6. Absolute minimum air temperature in June Na Bizeljskem je bilo najhladnejše jutro 15. junija z 8,4 °C, v Postojni pa 3. junija s 5,0 °C. Na veliki večini merilnih mest je bilo najhladnejše prvo ali drugo junijsko jutro. Na Kredarici se je ohladilo na −2,7 °C, v Ratečah na 2,3 °C, v Kočevju na 3,1 °C. Na letališču Portorož se je ohladilo na 10,6 °C, v Biljah na 9,5 °C. Večinoma se je ohladilo na 4 do 9 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 10,0 °C, kar je nad dolgoletnim povprečjem. Junija 2003 se temperatura v prestolnici ni spustila pod 13,8 °C. Najhladneje je bilo v juniju 1962, ko so izmerili le 2,7 °C, v tem stoletju pa se je najbolj ohladilo junija 2006, in sicer na 3,8 °C. Junijska povprečna temperatura je bila na državni ravni vsaj od sredine minulega stoletja tretja najvišja, toplejša sta bila le junija 2003 in 2019. Že dvanajstič zapored je bilo junijsko povprečje obdobja 1981– 2010 preseženo, v tem stoletju so le juniji leta 2001, 2004 in 2009 zaostali za normalo. Povsod po državi je bilo občutno topleje kot normalno, v veliki večini države je bil presežek nad normalo večji kot 3 °C. V osrednjem delu in ponekod na severu države je bil presežek nad 3,5 °C, na posameznih merilnih mestih (Sevno, Nova Gorica in Topol pri Medvodah) je celo nekoliko presegel 4 °C. Predvsem na jugu države odklon ni presegel 2,5 °C (Ilirska Bistrica, Portorož in Črnomelj), v Biljah, Celju in Murski Soboti pa ni dosegel 3 °C. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Odklon povprečne junijske temperature na državni ravni od junijskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 7. June temperature anomaly at national level, reference period 1981–2010 Najtoplejši na večini merilnih mest ostaja izjemno vroč junij 2003, na nekaterih postajah je bil junij 2019 enako topel kot v rekordnem letu 2003, npr. v Ljubljani. Tokratni junij je bil na večini merilnih mest tretji najtoplejši, junij 2017 pa četrti, odkar spremljamo temperaturo v Sloveniji; na Obali je bil tudi junij 2017 toplejši od tokratnega. Najhladnejši junij je bil v Ljubljani, Murski Soboti, Novem mestu, Celju in na Kredarici leta 1962, na Obali leta 1974. Slika 8. Odklon povprečne temperature zraka junija 2021 povprečja 19812010 Figure 8. Mean air temperature anomaly, June 2021 Po mesečni statistiki temperature zraka in višine padavin je bil junij 2021 na državni ravni najbolj podoben junijema 2019 in 2003, ki sta bila sicer manj suha, a še toplejša. Časovni vremenski potek in krajevne vremenske razmere pa so se v omenjenih mesecih med seboj razlikovale. Juniji so postali v zadnjih šestdesetih letih v povprečju toplejši za okoli 3 °C, padavine pa od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja kažejo izrazit negativen trend. Junija je bilo malo, ponekod celo izjemno malo padavin in na državni ravni je junij 2021 najbolj suh vsaj od leta 1961. Pred tokratnim je bil najbolj suh junij 2006, med suhe se uvrščajo tudi juniji 2019, 2003, 2000, 1977 in 2013. Padavine so močno odstopale od podnebnega povprečja razporeditve padavin. Največ padavin je junija padlo v hribovitem svetu Štajerske in v Zahodnih Karavankah. Na Planini pod Golico so namerili 90 mm, 112 mm v Ribnici na Pohorju in 126 mm v Jeronimu. V veliki večini države je padlo manj kot 60 mm padavin. Najmanj dežja je bilo na Letališču ER Maribor, kjer so namerili le 3 mm, v Žetalah in na Ptuju je padlo 6 mm, v Ilirski Bistrici 8 mm, v Srednji Bistrici 9 mm in v Logatcu 10 mm. Na Voglu, ki pogosto izstopa z obilnimi padavinami, so namerili le 36 mm. 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura ( C) 10 8 Kredarica 6 4 2 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) 24 Ljubljana 22 20 18 16 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) 24 Murska Sobota 22 20 18 16 14 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 Temperatura ( C) 24 Novo mesto 22 20 18 16 14 1951 1955 1959 1963 Temperatura ( C) 26 1967 1971 1975 Portorož 24 22 20 18 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 Slika 9. Potek povprečne temperature zraka v juniju Figure 9. Mean air temperature in June V primerjavi z dolgoletnim junijskim povprečjem je padavin povsod močno primanjkovalo, saj je bil junij marsikje najbolj suh v zadnjih desetletjih. Le na peščici merilnih postaj so padavine dosegle dve petini dolgoletnega povprečja. V Jeronimu so padavine dosegle 75 % normale, v Ribnici na Pohorju 67 %, v Veržeju 61 %. Na približno polovici ozemlja je padlo od 20 do 40 % toliko dežja kot normalno. Na Letališču ER Maribor so padavine dosegle le 3 % normale, v Žetalah in na Ptuju pa 5 %. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje 18 38 KREDARICA 15 35 LJUBLJANA 32 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 12 9 6 3 29 26 23 20 17 14 0 11 -3 1 3 5 7 9 8 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 35 32 26 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 23 20 17 14 28 25 22 19 16 11 13 8 10 1 3 5 7 9 NOVO MESTO 31 5 7 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 37 35 34 Temperatura ( C) 25 22 19 16 17 14 8 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 20 11 7 9 23 10 5 7 26 13 3 5 29 28 1 3 MURSKA SOBOTA 32 LET. MARIBOR 31 Temperatura ( C) 5 34 CELJE 29 5 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 36 34 PORTOROŽ 31 33 BILJE 30 Temperatura ( C) 28 Temperatura ( C) 3 37 25 22 19 16 27 24 21 18 15 13 12 10 1 3 5 7 9 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 Slika 10. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, junij 2021 Figure 10. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), June 2021 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 11. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za junije v obdobju 19612021; modra barvna lestvica označuje časovno razdaljo, junij 2021 je označen z rdečo barvo. Figure 11. Temperature and precipitation anomaly for all June in the period 19612021 Slika 12. Pogled na Lendavski grad iz parka, 14. junij 2021 (foto: Tanja Cegnar) Figure 12. Lendava Castle, 14 June 2021 (Photo: Tanja Cegnar) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje 500 Kredarica Padavine (mm) 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 400 Ljubljana Padavine (mm) 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 300 Padavine (mm) Murska Sobota 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 Padavine (mm) 300 Novo mesto 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 300 Padavine (mm) Portorož 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 Slika 13. Padavine v juniju Figure 13. Precipitation in June Junija je v Ljubljani padlo 25 mm padavin, kar je le 17 % normale. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je to najmanj, pred tem bilo najmanj padavin v juniju 1977, namerili so le 38 mm. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Najobilnejše padavine so bile junija 1985 (328 mm), 264 mm je padlo junija 1982, 251 mm so namerili junija 1948, 245 mm pa junija 1974. Slika 14. Prikaz porazdelitve padavin junija 2021 Figure 14. Precipitation amount, June 2021 V večjem delu Slovenije je bila že prva polovica junija dokaj suha, a še bolj kot mesec v celoti je izstopala druga polovica meseca. V večjem delu države je vse dni druge polovice junija prevladovalo sončno vreme, dežja je bilo malo ali nič, le krajevno so nevihte prinesle okoli 20 mm dežja. V Ljubljani ni bilo merljive višine padavin, na mariborskem letališču je bilo padavin 2,8 mm, na portoroškem letališču ni bilo merljivih padavin, na Kredarici pa so izmerili 5,8 mm. V dolgoletnem povprečju sicer v večjem delu Slovenije v drugi polovici junija pade med 50 in 100 mm padavin. V primerjavi z normalo je padavin najbolj primanjkovalo v delih Primorske, Notranjske in ponekod na severovzhodu države. Slika 15. Višina padavin junija 2021 v primerjavi s povprečjem obdobja 19812010 Figure 15. Precipitation amount in June 2021 compared with 1981– 2010 normals Na Zgornjem Jezerskem je bilo 9 dni s padavinami vsaj 1 mm, na Letališču ER Maribor pa je bil tak le en dan. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Velenje Krvavec Kredarica Žiri Novo mesto Zg. Jezersko Mačkovci Slovenj Gradec Rateče Škofja Loka Luče Črnomelj Bovec Dravograd Lesce Sevno Portorož Lisca Breginj Nova vas na Bl. Vedrijan Gornji Grad Trenta Kočevje Lokve Soča Murska Sobota Podčetrtek Ljubljana Kozina Babno Polje Celje Bled Krn Kneške Ravne Vojsko Godnje Bizeljsko Postojna Lendava Razdrto Bilje Logatec Ptuj Let. ER Maribor Povprečje 1981−2010 Junija 2021 0 50 100 150 200 250 Slika 16. Mesečna višina padavin v mm junija 2021 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 16. Monthly precipitation amount in June 2021 and the 1981–2010 normals V drugi polovici junija je zlasti ponekod v severnem in zahodnem delu Slovenije v plohah in nevihtah skupaj padlo nad 20, krajevno okoli 40 mm dežja, kar pa je še vedno mnogo manj kot običajno. Najmočnejši izmerjen naliv je bil 19. junija popoldne na Jeronimu, kjer je v 10 minutah padlo 30 mm padavin (ocenjena povratna doba je 100 let). Dokaj močan naliv je bil izmerjen tudi 24. junija zvečer v Ratečah (23 mm v poldrugi uri), 26. junija popoldne na Sotinskem bregu na Goričkem (21 mm v dobrih dveh urah) in 29. junija zvečer v Breginju (20 mm v 10 minutah). Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednici 1 podali podatke o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, niso pa vključene v preglednico 2. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 17. Odklon junijskih padavin na državni ravni od junijskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 17. June precipitation anomaly at national level, reference period 1981–2010 Na sliki 18 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki – junij 2021 Table 1. Monthly meteorological data – June 2021 Postaja NV Padavine in pojavi RR RP SD Krvavec Brnik Zgornje Jezersko Trenta Soča Bovec Kneške Ravne Nova vas Sevno Logarska Dolina Ptuj 1742 362 876 622 487 441 739 720 545 776 235 69 23 53 28 27 40 18 34 38 64 6 43 16 31 16 13 19 8 22 27 38 5 8 4 9 7 5 — 2 6 2 — 2 Mačkovci 275 52 49 5 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) RR − višina padavin (mm) RP − višina padavin v % od povprečja SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm LEGEND: NV − altitude (m) RR − precipitation (mm) RP − precipitation compared to the normals SD − number of days with precipitation Na državni ravni je bil junij 2021 izjemno sončen, saj je bilo sončnega vremena več kot v doslej rekordnem juniju 2019 in podobno sončnem juniju 2000. V tem stoletju je v junijih opazen naraščajoč trend osončenosti. Na sliki 20 je shematsko prikazano junijsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. V pretežnem delu države je osončenost presegla normalo za več kot dve petini, ponekod celo za polovico; v osrednjem delu Slovenije je bila osončenost na večini merilnih mest rekordna. Na Primorskem, v Ratečah in na južnem Štajerskem je bil presežek nad normalo manjši, in sicer večinoma od 30 do 40 %, na Obali pa 27 %. Junija je navadno najmanj sončnega vremena v gorah. Na Kredarici je sonce sijalo 253 ur. Najbolj sončen je bil junij v Lavrovcu (361 ur), Ljubljani in Portorožu (352 ur). 15 Agencija Republike Slovenije za okolje 8 16 LET. MARIBOR 12 12 5 10 10 10 4 8 8 8 3 6 6 6 2 4 4 4 1 2 2 2 0 0 16 16 Padavine (mm) 1 3 24 7 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 PORTOROŽ 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 16 BILJE 12 12 12 15 10 10 10 12 8 8 8 9 6 6 6 6 4 4 4 3 2 2 2 0 0 16 16 0 1 3 5 7 56 NOVO MESTO 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 14 Osončenost (ura) 18 Padavine (mm) 14 Osončenost (ura) 14 21 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 16 CELJE 12 12 12 35 10 10 10 28 8 8 8 21 6 6 6 14 4 4 4 7 2 2 2 0 0 16 24 0 1 3 5 7 16 LJUBLJANA 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 14 Osončenost (ura) 42 Padavine (mm) 14 Osončenost (ura) 14 49 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 16 KREDARICA 12 12 18 12 10 10 15 10 8 8 12 8 6 6 9 6 4 4 6 4 2 2 3 2 0 0 0 1 3 5 7 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 14 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 18. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) junija 2021 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 18. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, June 2021 16 Osončenost (ura) 21 Padavine (mm) 14 14 Osončenost (ura) Padavine (mm) 5 14 Osončenost (ura) 12 Padavine (mm) 6 Osončenost (ura) 14 0 Padavine (mm) 16 M. SOBOTA 14 7 Padavine (mm) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 400 350 Ljubljana 300 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 400 350 Murska Sobota 300 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 350 Kredarica 300 250 200 150 100 50 0 1956 1960 1964 Sončno obsevanje (ura) 350 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2009 2013 2016 2020 Novo mesto 300 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 400 Sončno obsevanje (ura) 1968 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2017 2021 Portorož 350 300 250 200 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja Figure 19. Sunshine duration 17 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 20. Trajanje sončnega obsevanja junija 2021 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 20. Bright sunshine duration in June 2021 compared with 1981–2010 normals V Ljubljani je sonce sijalo rekordnih 353 ur, kar je 43 % nad dolgoletnim povprečjem. Drugi najbolj sončen je junij 2019, ko je sonce sijalo 332 ur, tretji pa junij 2000 (318 ur), med bolj sončne spadajo še juniji 2002 (298 ur) in 2003 (283 ur); junija 2001 in 2010 je sonce sijalo 281 ur, uro manj pa junija 1996 in 2013. Najbolj sivi so bili juniji 1975 s 151 urami, 1954 s 157 urami, 173 ur je sonce sijalo junija 1995, junija leta 1989 pa 180 ur. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Z izjemo visokogorja je bilo junija 2021 več jasnih dni kot oblačnih. Na Kredarici je bil jasen le en dan. V Novem mestu so našteli 20 takih dni, v Črnomlju in Murski Soboti 16, v Biljah, na Bizeljskem in v Slovenj Gradcu 15, na Letališču ER Maribor le 3. V Ljubljani je bilo 6 takih dni (slika 22), kar je tri dni več od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici devet junijev brez jasnega dneva, največ jasnih junijskih dni, po osem, je bilo v letih 2000 in 2002. Slika 21. Odklon junijskega trajanja sončnega obsevanja na državni ravni od junijskega povprečja obdobja 1981– 2010 Figure 21. June sunshine duration anomaly at national level, reference period 1981– 2010 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. V rekordno sončnem juniju 2021 so bili redki. Na Kredarici in v Slovenj Gradcu so našteli 4, dva oblačna dneva sta bila v Postojni in na Letališču ER Maribor. V večini krajev je bil junija 2021 le en oblačen dan. Tako je bilo tudi v Ljubljani (slika 22), kjer so za dolgoletnim povprečjem zaostali za 6 dni. Tako kot tokrat je bil junija 2005 in 2019 v prestolnici le en oblačen dan, 16 pa jih je bilo v juniju 1954. Največ oblakov je bilo nad gorami, največja povprečna oblačnost je bila zabeležena na Kredarici, kjer so oblaki v povprečju prekrivali 5,1 desetin neba. Drugod je bilo manj oblakov, večinoma so prekrivali od 1,9 do 4,2 desetine neba. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 Ljubljana Število dni 16 Jasno Oblačno 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 22. Število jasnih in oblačnih dni v juniju Figure 22. Number of clear and cloudy days in June Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 24) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Slika 23. Skomarje, 8. junij 2021 (foto: Anže Medved). Figure 23. Skomarje, 8 June 2021 (Photo: Anže Medved) Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta vzhodjugovzhodnik in jugovzhodnik, pihala sta v 49 % vseh terminov. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 51 % terminov. V Ljubljani je jugozahodnik skupaj s sosednjima smerema pihal v 28 % terminov, severovzhodnik s sosednjima smerema pa v 21 % terminov. Na Kredarici je jugovzhodniku s sosednjima smerema pripadlo 30 % vseh primerov, severozahodniku s sosednjima smerema pa 44 % vseh terminov. V Murski Soboti je bil veter razporejen po smereh dokaj enakomerno. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 38 % primerov, severovzhodnik s sosednjima smerema pa v 25 % vseh terminov. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki – junij 2021 Table 2. Monthly meteorological data – June 2021 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV 2513 864 55 533 467 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 TS TOD 7,2 3,0 18,2 3,2 22,8 2,7 20,0 3,2 19,9 3,5 23,0 3,9 22,2 3,4 22,5 3,8 21,7 2,5 TX 10,0 25,5 29,6 26,8 28,1 29,2 29,6 28,9 29,1 Temperatura TM TAX DT 4,9 16,6 20 10,4 30,9 19 15,5 34,4 28 11,5 31,5 23 10,9 33,9 23 15,9 35,2 28 14,9 35,8 24 14,8 35,3 29 13,5 35,0 24 TAM −2,7 2,3 9,5 5,0 3,1 9,0 8,4 7,6 5,5 21,1 22,2 20,3 21,6 20,4 22,9 28,7 28,4 27,0 28,3 26,6 28,8 13,7 14,7 12,8 14,5 13,7 16,6 5,9 7,3 4,2 6,3 7,1 10,6 2,8 3,6 3,3 2,8 3,4 2,4 34,7 34,6 32,1 34,5 31,7 33,4 29 29 24 24 29 29 DT SM 1 1 1 0 2 0 3 0 1 0 1 0 15 0 2 0 2 0 2 2 1 2 1 2 0 0 0 0 0 0 SX 0 20 29 24 24 26 26 26 26 TD 367 0 0 0 0 0 0 0 0 23 25 22 24 20 28 0 0 0 0 0 0 Sonce OBS RO 252 147 — — 327 134 338 152 — — 353 143 — — 334 145 — — 318 344 318 357 — 352 Oblačnost PO SO SJ 5,1 4 1 — — — 2,4 4,0 3,6 3,6 2,4 1,9 2,2 1 2 1 1 1 1 1 15 7 6 6 15 20 16 — — — 4,2 2,6 2,0 2 4 1 3 15 16 — — — — 127 3,1 1 10 — 147 143 146 RR 60 45 12 15 27 25 15 54 42 RP 29 32 10 11 19 17 13 41 34 23 3 45 25 38 37 18 3 30 24 28 43 Padavine in pojavi SD SN SG SS 7 7 5 30 6 10 — 0 4 5 — 0 4 2 0 0 3 1 0 0 4 3 2 0 2 4 1 0 2 5 — 0 6 4 0 0 4 1 6 4 5 4 8 4 8 3 6 4 — 0 — — — 0 SSX 470 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — — 0 0 Tlak DT P PP 1 755,4 7,6 — 919,3 13,3 — 1009,7 16,9 — 955,2 14,7 — — 15,3 — 982,0 16,2 — — 17,4 — 991,0 16,6 — 998,2 17,4 — — — — 988,1 985,6 — 994,7 — 958,1 — 1015,6 16,3 15,9 15,5 17,0 15,2 18,3 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka ( C) − temperaturni odklon od povprečja ( C) − povprečni temperaturni maksimum ( C) − povprečni temperaturni minimum ( C) − absolutni temperaturni maksimum ( C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum ( C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi 12 °C). n TD   (20 C  TSi ) i 1 če je TSi  12 C 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje m/s Slika 24. Vetrne rože, junij 2021 21 Figure 24. Wind roses, June 2021 Agencija Republike Slovenije za okolje Prva tretjina junija je bila skoraj povsod toplejša od normale, presežki nad normalo so bili do 2 °C. Padavine so bile porazdeljene neenakomerno in večinoma skromnejše od normale, ta je bila za petino presežena v Portorožu in Novem mestu. Sonce je povsod sijalo več časa od normale, večina presežkov je bila od desetine do treh desetin normale. Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1981–2010, junij 2021 Table 3. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, June 2021 Postaja Temperatura zraka II. III. M 3,0 5,1 3,4 I. 48 Padavine II. III. 1 0 M 16 I. 128 Sončno obsevanje II. III. M 184 174 Let. JP Ljubljana I. 1,0 Ljubljana 1,8 4,1 6,3 3,9 36 16 0 17 120 159 163 148 Let. ER Maribor 1,4 3,3 6,3 3,6 0 2 6 3 126 155 158 147 Portorož 0,8 2,1 3,8 2,4 121 0 0 43 121 119 140 127 Postojna 2,0 3,6 5,0 3,2 19 11 0 11 127 150 141 139 Kočevje 1,1 2,7 5,8 3,5 57 3 0 19 — — — — Bizeljsko 1,5 3,1 6,0 3,4 36 4 0 13 — — — — Črnomelj 0,2 1,9 4,9 2,5 89 14 0 34 — — — — Lesce 1,4 3,9 5,0 3,4 79 0 12 28 — — — — Novo mesto 1,6 3,4 6,5 3,8 120 2 0 41 120 145 146 137 Rateče 1,4 4,1 4,3 3,2 44 7 48 32 108 148 152 137 Bilje 0,8 3,2 4,3 2,7 27 3 0 10 115 132 159 137 Celje −0,1 2,2 5,5 2,8 54 1 0 18 116 153 159 143 Slovenj Gradec 0,7 3,1 6,0 3,3 99 5 4 30 110 158 169 146 Murska Sobota 1,0 2,3 5,2 2,8 32 25 19 24 129 150 143 140 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 ( C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M − mean temperature anomaly ( C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month Slika 25. Snežna odeja se je v sredogorju Julijcev začela pospešeno taliti šele junija; Komna, 5. junij 2021 (foto: Iztok Miklavčič) Figure 25. Snow cover melting started in June; Komna, 5 June 2021 (Photo: Iztok Miklavčič) 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Osrednja tretjina meseca je bila občutno toplejša od normale, večina presežkov je bila med 2 in 4 °C. Padavin je bilo malo ali pa jih sploh ni bilo, v Murski Soboti je padla četrtina normalnih padavin. Sončnega vremena je bilo opazno več kot normalno, presežki so bili od petine do štiri petine normale. Zadnja tretjina meseca je bila izrazito toplejša od normale, na Obali so normalo presegli za 3,8 °C, večinoma pa so bili odkloni med 4 in 6,5 °C. Večinoma je zadnja tretjina meseca minila brez padavin, le na nekaj merilnih mestih so bile kratkotrajne padavine, v Ratečah so namerili skoraj polovico normalnih padavin, v Murski Soboti pa petino. Sončnega vremena je bilo opazno več kot normalno, presežki so bili med 40 in 75 %. Največja debelina (cm) 500 Kredarica 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 26. Največja debelina snežne odeje v juniju Figure 26. Maximum snow cover depth in June 40 Kredarica Število dni 30 20 10 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 Slika 27. Število dni s snežno odejo v juniju Figure 27. Number of days with snow cover in June 500 Debelina snežne odeje (cm) 450 400 Kredarica 350 Slika 28. Dnevna višina snežne odeje v juniju 2021 Figure 28. Daily snow depth in June 2021 300 250 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Na Kredarici je bila snežna odeja junija 2021 najvišja prvi dan, nato se je sneg hitro talil, a je snežna odeja vztrajala vse dni v mesecu. Odkar so pričeli z merjenji, je sneg najmanj dni obležal v junijih 2003 in 2007, le po 4 dni. Na Kredarici je bila 1. junija snežna odeja debela 470 cm, kar je rekordna junijska debelina snežne odeje. Junija 1978 so namerili 422 cm debelo snežno odejo, kar je druga najdebelejša snežna odeja na Kredarici v mesecu juniju. Med bolj zasnežene spadajo še juniji 1984 (415 cm), 1970 (371 cm) in 2001 (355 cm). 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Najtanjša je bila snežna odeja junija 1958 (13 cm), skromni s snežno odejo so bili tudi juniji 2007 (30 cm), 1966 (31 cm) in 1964 (41 cm). 24 Ljubljana Št. dni z nevihto 20 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 29. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v juniju Figure 29. Number of days with thunderstorms in June Junija in julija so nevihte običajno najpogostejše. Razlike med posameznimi kraji v številu neviht so velike. Žal samodejne meteorološke postaje podatka o nevihtnih dnevih ne zagotavljajo. Na Kredarici so junija poročali o 7 dnevih z nevihto ali grmenjem. V Ratečah je bilo 10 takih dni, v Celju in Slovenj Gradcu 8, v Lescah 6, v Biljah in Novem mestu 5, v Portorožu, na Bizeljskem, Letališču ER Maribor 4. V Ljubljani so bili 3 taki dnevi, toliko jih je bilo tudi v Murski Soboti. Slika 30. Sredi meseca so nastopile ugodne razmere za sušenje prve košnje; Cikava, 13. junij 2021 (foto: Iztok Sinjur) Figure 30. In the middle of the month, favorable conditions for drying the first mowing occurred; Cikava, 13 June 2021 (Photo: Iztok Sinjur) 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani sta bila tokrat 2 dneva z opaženo meglo. Od sredine minulega stoletja je bilo pet junijev brez opažene megle, v junijih 1951, 1953 in 1954 pa je bilo po enajst dni z meglo. 12 Ljubljana Št. dni z meglo 9 6 3 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 31. Število dni z meglo v juniju Figure 31. Number of foggy days in June Na Kredarici so zabeležili 5 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Na Bizeljskem je bil en dan z opaženo meglo, na večini merilnih postaj megle niso opazili. Na meteoroloških postajah, kjer ni vizualnih opazovanj, podatka o pojavu megle nimamo. Na sliki 32 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Najvišje dnevno povprečje zračnega tlaka je bilo 3. in 4. junija z 988,0 mb. Najnižji je bil zračni tlak 21. junija, ko je bilo dnevno povprečje 974,9 mb. Ponovno se je zračni tlak znižal zadnji dan meseca, ko je bilo dnevno povprečje 975,7 mb. 990 Zračni tlak (mb) 985 980 Ljubljana 975 970 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 32. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare junija 2021 Figure 32. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in June 2021 Na sliki 32 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Prvi dan je bilo v zraku malo vodne pare, delni tlak je bil le 10,4 mb. Po vmesnem porastu se je delni lak vodne pare ponovno močno znižal in dosegel najnižjo vrednost meseca 14. junija, dnevno povprečje je bilo 8,8 mb. Sledilo je hitro naraščanje in 20. junija je bila z 22,1 mb dosežena najvišja vrednost meseca. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY At the national level, June 2021 was 3,4 C warmer than normal, the sun exceeded the normal by 45 %, and only 24 % of normal precipitation fell. At the country level, the June average temperature was the third highest. It was significantly warmer than normal throughout the country, in the vast majority of the country the anomaly exceeded 3 C. In the central part and in some places in the north of the country the anomaly exceeded 3.5 C, at individual measuring points it even slightly exceeded 4 C. Especially in the south of the country, the anomaly was below 2.5 C, and in Bilje, Celje and Murska Sobota below 3 C. The first heat wave this summer started in Slovenia on 18 June. At national level, June 2021 is the driest, at least since 1961. The most rain fell in the hilly world of Štajerska and the western part of Karavanke. Only a few stations registered more than 100 mm of rain, and in the vast majority of the country less than 60 mm, and at a few measuring stations even less than 10 mm. Only at a few of measuring stations precipitation reached two-fifths of the normal. In about half of the territory, 20 to 40 % as much rain fell as normal, and in a few measuring points less than 10 % of normal. Even more than a month as a whole, the second half of the month stood out with dry weather. At the country level, June 2021 was a record sunny. In most parts of the country, sunshine exceeded normal by more than two-fifths, in some places even by half. In the central part of Slovenia, sunshine was at a record high at most measuring points. In Primorska, Rateče and southern Štajerska, the surplus above normal was smaller, mostly from 30 to 40 %, on the Coast 27 %, and even smaller at the measuring station Sv. Florjan. On Kredarica, on June 1, the snow cover was 470 cm thick, which is a June record thickness. Slika 33. Z menjavo vetrov se je tudi delež prašnih delcev v zraku zmanjšal in nebo je postalo znova bolj modro. Koprivnik, 25. junij 2021 (foto: Iztok Sinjur) Figure 33. With change of wind direction the air become clear again and sky blue. Koprivnik, 25 June 2021 (Photo: Iztok Sinjur) Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature ( C) − temperature anomaly ( C) − mean daily temperature maximum for a month ( C) − mean daily temperature minimum for a month ( C) − absolute monthly temperature maximum ( C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum ( C) − number of days with min. air temperature < 0 C − number of days with max. air temperature ≥ 25 C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 26 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V JUNIJU 2021 Weather development in June 2021 Janez Markošek 1. junij Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno, vzhodnik Iznad severne Evrope je proti Alpam segalo območje visokega zračnega tlaka, ki je nad Alpami počasi slabelo. Nad zahodno Evropo se je od zahoda pomaknilo plitvo ciklonsko območje. V višinah je s severnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno ponekod zmerno oblačno. Pihal je šibak veter vzhodnih smeri. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 21, na Primorskem do 23 °C. 2.–5. junij Pretežno jasno, predvsem popoldne krajevne plohe in nevihte, postopno topleje V šibkem območju visokega zračnega tlaka je v višinah nad naše kraje z vetrovi zahodnih smeri pritekal postopno toplejši zrak. Ozračje je bilo nekoliko nestabilno. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, vsak dan pa so predvsem popoldne ali zvečer nastale krajevne plohe in posamezne nevihte. Prvi dan so nastale v severni in vzhodni Sloveniji, drugi dan na Gorenjskem, v osrednji Sloveniji in na Notranjskem. 4. junija so bile popoldne in zvečer plohe in nevihte v severni polovici Slovenije, zadnji dan obdobja pa so bile že zjutraj krajevne plohe na zahodu, popoldne pa plohe in nevihte v severni in ponekod v vzhodni Sloveniji, zvečer in v delu noči pa znova na zahodu. Zadnji dan je zapihal jugozahodni veter. Postopno je bilo topleje, 5. junija so bile najvišje dnevne temperature od 24 do 29 °C. 6.–7. junij Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno padavine, predvsem plohe in nevihte Nad vzhodno Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa je bilo na širšem območju Alp in Jadrana manjše jedro hladnega zraka (slike 1–3). Ozračje nad nami je bilo nestabilno. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo. Prvi dan so se pojavljale krajevne padavine, predvsem plohe in nevihte, ki so se nadaljevale v noč. Drugi dan je sprva občasno deževalo, povečini suho je bilo v severovzhodni Sloveniji. Popoldne so se oblaki trgali, še so nastajale krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 26 °C. 8.–9. junij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem popoldne krajevne plohe in posamezne nevihte Nad zahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je segalo tudi nad srednjo Evropo in Alpe. Ozračje nad nami je bilo ob severozahodnih višinskih vetrovih še vedno nestabilno. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, predvsem sredi dneva in popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 28, drugi dan na Goriškem do 30 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje 10.–11. junij Spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami V šibkem območju visokega zračnega tlaka je bilo ozračje nad nami nestabilno (slike 4–6). Prvi dan so se pojavljale krajevne plohe, predvsem popoldne tudi posamezne nevihte. Ponoči se je delno zjasnilo. Drugi dan zjutraj so bile krajevne plohe v severovzhodni Sloveniji, dopoldne je bilo povečini suho, popoldne pa so znova nastajale plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 28 °C. 12. junij Pretežno jasno, v severni in severovzhodni Sloveniji sredi dneva posamezne plohe ali nevihte Nad zahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, vzhodno od nas pa v višinah dolina s hladnim zrakom. Pretežno jasno je bilo, čez dan ponekod spremenljivo oblačno in predvsem sredi dneva so bile v severni in severovzhodni Sloveniji posamezne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 29 °C. 13. junij Sprva spremenljivo oblačno, na severovzhodu plohe, nato razjasnitve, severovzhodnik, šibka burja Nad severno Evropo se je poglobilo ciklonsko območje, vremenska fronta je zjutraj ob severnih višinskih vetrovih hitro prešla Slovenijo. Za njo se je nad srednjo Evropo od zahoda spet razširilo območje visokega zračnega tlaka. Zjutraj je bilo spremenljivo oblačno, predvsem v severovzhodni Sloveniji so bile krajevne plohe. Pozneje se je postopno zjasnilo. Pihal je severni do vzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 27, na Primorskem do 30 °C. 14.–15. junij Pretežno jasno, sprva šibak vzhodnik V območju visokega zračnega tlaka je v višinah s severnimi vetrovi pritekal topel in suh zrak (slike 7– 9). Pretežno jasno je bilo, prvi dan je ponekod še pihal veter vzhodnih smeri. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 28 °C. 16. junij Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, popoldne v Julijcih kratkotrajne plohe Nad srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, s severnimi vetrovi je k nam pritekal razmeroma suh zrak. Sončno je bilo z občasno zmerno oblačnostjo. Na območju Julijskih Alp so bile popoldne kratkotrajne krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 31 °C. 17.–19. junij Pretežno jasno, popoldne krajevne plohe ali nevihte, postopno bolj vroče V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal postopno vse toplejši zrak (slike 10–12). Ozračje je bilo nekoliko nestabilno. Pretežno jasno je bilo. Prvi dan popoldne so bile krajevne plohe in nevihte na območju Snežnika ter ob severni meji, zvečer in v delu noči pa v zahodni Sloveniji. Drugi dan je bilo sredi dneva nekaj kratkotrajnih ploh v jugovzhodni Sloveniji, 19. junija pa so posamezne plohe in nevihte nastale v notranjosti Slovenije. Postopno je bilo vse bolj vroče, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 29 do 34 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje 20. junij Delno jasno s povečano koprenasto oblačnostjo, jugozahodnik Nad zahodno Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje, veter v višinah se je obračal na jugozahodno smer. Pritekal je zelo topel zrak. Delno jasno je bilo z občasno povečano koprenasto oblačnostjo. Zapihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 30 do 34 °C. 21.–22. junij Pretežno jasno in vroče, jugozahodnik Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje, zahodno od nas pa v višinah obsežna dolina s hladnim zrakom. Pred njo je nad naše kraje z jugozahodnimi vetrovi pritekal zelo topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo in vroče, pihal je jugozahodni veter. Prvi dan zvečer je na Bovškem nastala vročinska nevihta. Najvišje dnevne temperature so bile od 29 do 34 °C. 23. junij Pretežno jasno, zvečer in v prvem delu noči na zahodu vročinske nevihte Nad srednjo Evropo in Balkanom je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. Z jugozahodnimi vetrovi je pritekal zelo topel in postopno bolj vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, zvečer in v prvem delu noči so bile v zahodni in severozahodni Sloveniji krajevne vročinske nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 30 do 35 °C. 24.–25. junij Pretežno jasno, popoldne in zvečer spremenljivo z nevihtami Nad srednjo Evropo in Balkanom je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. Nad zahodno Evropo je bila višinska dolina s hladnim zrakom, ki se je pomaknila nekoliko bolj proti vzhodu. K nam je z jugozahodnimi vetrovi pritekal malo manj topel in bolj vlažen zrak. Ozračje je bilo nestabilno (slike 13– 15). Prvi dan je bilo pretežno jasno, popoldne pa je bilo več spremenljive oblačnosti. Popoldne so bile krajevne nevihte v osrednji Sloveniji, zvečer pa na severozahodu države. Drugi dan popoldne in zvečer je bilo več spremenljive oblačnosti predvsem v severni in severovzhodni Sloveniji. Predvsem v severovzhodni Sloveniji so bile zvečer in v prvem delu noči krajevne nevihte, nekatere izmed njih tudi močnejše. Prvi dan je bilo najbolj vroče v jugovzhodni Sloveniji, kjer se je ogrelo do 36 °C, drugi dan pa je bilo z najvišjimi dnevnimi temperaturami od 27 do 33 °C nekoliko manj vroče. 26.–27. junij Pretežno jasno, popoldne posamezne plohe Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom in Sredozemljem je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. V višinah je z vetrovi zahodnih smeri pritekal topel in razmeroma suh zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme. Prvi dan popoldne so bile kratkotrajne plohe na območju Julijskih Alp, drugi dan pa na Notranjskem in Kočevskem. Prvi dan so bile najvišje dnevne temperature od 24 do 31 °C, drugi dan pa je bilo za nekaj stopinj bolj vroče. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje 28. junij Pretežno jasno, vroče Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom in Sredozemljem je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. Veter v višinah se je obračal na jugozahodno smer. Pretežno jasno je bilo in vroče, najvišje dnevne temperature so bile od 30 do 35 °C. 29. junij Pretežno jasno, zvečer in v prvem delu noči plohe v zahodni in osrednji Sloveniji, jugozahodnik Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom in Sredozemljem je še vztrajalo območje enakomernega zračnega tlaka. Nad zahodno Evropo se je poglobilo višinsko jedro hladnega zraka. Nad nami se je krepil jugozahodni veter. Pretežno jasno je bilo, zvečer in v prvem delu noči so bile v severozahodni in osrednji Sloveniji krajevne plohe. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 30 do 36 °C. 30. junij Pretežno jasno, popoldne in zvečer krajevne nevihte, jugozahodnik Nad srednjo Evropo in Balkanom je bilo plitvo ciklonsko območje, nad zahodno in delom srednje Evrope pa je bilo v višinah jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 16–18). Pretežno jasno je bilo, v notranjosti popoldne in zvečer spremenljivo oblačno. Popoldne so bile krajevne nevihte v osrednji in severovzhodni Sloveniji, pozno zvečer pa se je nevihtna linija pomikala prek zahodne, osrednje in severne Slovenije. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 33 °C. Podrobneje o vročini in suši v drugi polovici junija na: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ vrocina-susa_junij2021.pdf 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 6. 6. 2021 ob Slika 2. Satelitska slika 6. 6. 2021 ob 14. uri 14. uri Figure 2. Satellite image on 6 June 2021 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 6 June 2021 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 6. 6. 2021 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 6 June 2021 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 11. 6. 2021 Slika 5. Satelitska slika 11. 6. 2021 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 11 June 2021 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 11 June 2021 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 11. 6. 2021 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 11 June 2021 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 15. 6. 2021 Slika 8. Satelitska slika 15. 6. 2021 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 15 June 2021 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 15 June 2021 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 15. 6. 2021 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 15 June 2021 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 18. 6. 2021 Slika 11. Satelitska slika 18. 6. 2021 ob 14. uri ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 18 June 2021 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 18 June 2021 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 18. 6. 2021 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 18 June 2021 at 12 GMT 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 25. 6. 2021 Slika 14. Satelitska slika 25. 6. 2021 ob 14. uri ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 25 June 2021 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 25 June 2021 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 25. 6. 2021 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 25 June 2021 at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 30. 6. 2021 Slika 17. Satelitska slika 30. 6. 2021 ob 14. uri ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 30 June 2021 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 30 June 2021 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 6. 2021 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 30 June 2021 at 12 GMT 33 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V JUNIJU 2021 Climate in the World and Europe in June 2021 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v juniju 2021 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Za primerjavo uporabljamo zadnje tridesetletno povprečje, to je obdobje 1991–2020. Slika 1. Odklon temperature junija 2021 od junijskega povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for June 2021 relative to the June average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature od povprečja obdobja 1991–2020, junijski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to June 2021. The darker coloured bars denote the June values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Junija 2021 je bila temperatura v Evropi večinoma precej nad normalo (slika 1). Z velikim presežkom izstopata Finska in zahodna Rusija. V Helsinkih je bil to najtoplejši junij od začetka meritev leta 1844. V Moskvi so zabeležili rekordno topel junijski dan. Vročinski valovi so zajeli tudi druge dele Evrope. Na jugovzhodu Evrope, Iberskem polotoku, zahodni Irski, Islandiji in Svalbardu je bila temperatura ves junij blizu ali pod povprečjem primerjalnega obdobja. Toplo vreme nad večino Evrope je bilo del nadpovprečno toplega pasu, ki je segal od severozahodne Afrike, prek Evrope in jugovzhodnega Irana, nad Afganistan in zahodni Pakistan. Še dve območji na severni polobli sta izstopali z izjemno visoko poletno temperaturo. To sta zahodna in srednja Severna Amerika ter severna Sibirija. V Severni Ameriki so bili rekordni vročinski valovi sprva na jugozahodu ZDA, nato na severozahodu ZDA in jugozahodu Kanade. Tri dni zapored je bil v kanadski Britanski Kolumbiji presežen rekord najvišje dnevne temperature. Vročina in suha tla so povzročili številne požare, ki so poleg izjemne vročine ogrožali življenja. Nad severno Sibirijo je temperatura že več let zapored nad normalo, a je bilo tokrat območje manjše kot v preteklih treh letih. Pod normalo je bila povprečna temperatura v večjih delih tropskega in subtropskega vzhodnega Tihega oceana ter nad severnim Atlantikom zahodno od Evrope. Severni Tihi ocean je bil večinoma nadpovprečno topel, prav tako izventropski zahodni severni Atlantik. Nenavadno toplo je bilo tudi v južnem Atlantiku zahodno od Afrike, Drakovim prelivom in Tasmanskim morjem. Slika 3. Odklon povprečne svetovne mesečne temperature od povprečja obdobja 1991–2020, junijski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Monthly global-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to June 2021. The darker coloured bars denote the June values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Junija 2021 je bila povprečna svetovna temperatura nad junijskim povprečjem obdobja 1991–2020. Na svetovni ravni je bil junij 2021:    0,21 °C toplejši od junijskega povprečja v obdobju 1991–2020; 0,15 °C hladnejši od junijev 2019 in 2020; približno podoben desetemu najtoplejšemu juniju 1998 in junijem v obdobju 2015–2018, čeprav ne tako topel kot junij 2016. Povprečna evropska temperatura je bolj spremenljiva od svetovne povprečne temperature. V evropskem povprečju so največji odkloni opazni v zimskem času, ko se lahko vrednosti iz meseca v mesec močno razlikujejo (slika 2). V Evropi je povprečna temperatura junija 2021 normalo presegla za 1,5 ºC. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Dvanajstmesečno povprečje Slika 4. Odklon povprečne dvanajstmesečne temperature glede na povprečje obdobja 1991–2020 v obdobju od julija 2020 do junija 2021. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 4. Surface air temperature anomaly for July 2020 to June 2021 relative to the average for 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 5. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 5. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, based on monthly values from January 1979 to June 2021. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 36 Agencija Republike Slovenije za okolje V dvanajstmesečnem povprečju od julija 2020 do junija 2021 je bila povprečna temperatura na svetovni ravni:   0,28 ºC nad normalo; pod povprečjem dvanajstmesečnih obdobij, ki sta se končali septembra 2016 in maja 2020 in sta najtoplejši dvanajstmesečni obdobji. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo odklonu od obdobja 1991–2020 prišteti 0,82 °C. Zadnje dvanajstmesečno povprečje svetovne temperature je približno 1,1 ºC toplejše od povprečja predindustrijske dobe. Najtoplejše koledarsko leto je leto 2016 s temperaturo 0,44 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020. Leto 2020 je bilo podobno toplo kot leto 2016, saj je bilo hladnejše za manj kot 0,01 °C, kar je precej pod razponom med različnimi nabori podatkov o povprečni svetovni temperaturi. Tretje najtoplejše koledarsko leto je 2019; bilo je 0,40 °C toplejše od normale. Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost večja zaradi boljše pokritosti ozemlja z meritvami. Povprečna temperatura v zadnjih dvanajstih mesecih v Evropi je 0,5 ° C nad povprečjem obdobja 1991–2020. Leto 2020 je bilo najtoplejše koledarsko leto v Evropi, odklon od povprečja obdobja 1991–2020 je bil 1,2 °C. Padavine Junija 2021 je bilo v večini Evrope bolj suho od povprečja primerjalnega obdobja. Izven Evrope je bilo bolj suho od povprečja v osrednjem in zahodnem delu ZDA, na jugozahodu Kanade, na jugovzhodu Kitajske ter v delih Južne Amerike. Na zahodu Severne Amerike so bili številni požari v naravnem okolju. Morski led Slika 6. Levo: povprečni ledeni pokrov junija 2021. Oranžna črta označuje rob povprečnega junijskega območja ledu v obdobju 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na junijsko povprečje obdobja 1991– 2020 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 6. Left: Average Arctic sea ice concentration for June 2021. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for June for the period 1991–2020. Right: Arctic sea ice concentration anomalies for June 2021 relative to the June average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Junija 2021 je bila povprečna površina arktičnega ledu 11,2 milijona km2, kar je 0,4 milijona km2 (ali 3 %) pod junijskim povprečjem obdobja 1991–2020. To je osma najmanjša površina, odkar imamo satelitske podatke, to je od leta 1979. Podobne razmere so bile v junijih 2017 in 2018. Junija je morski led na Arktiki v fazi taljenja. Slika 7. Odklon z morskim ledom pokritega arktičnega območja za junije od leta 1979 do 2021 v primerjavi z junijskem povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 7. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all June months from 1979 to 2021. The anomalies are expressed as a percentage of the June average for period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Negativni odkloni so bili najbolj izraziti na območju morja Lapetov. Nadpovprečno veliko je bilo morskega ledu nad večjim območjem Karskega morja. Slika 8. Odklon z morskim ledom pokritega območja Antarktike za junije od leta 1979 do leta 2021 v primerjavi z junijskem povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 8. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all June months from 1979 to 2021. The anomalies are expressed as a percentage of the June average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Junija 2021 je bila povprečna površina antarktičnega morskega ledu 14,0 milijona km2, kar je 0,1 milijona km2 (ali 1 %) nad junijskim povprečjem obdobja 1991–2020. Ta majhen pozitiven odklon sledi petim junijem z negativnim odklonom, ki je bil najbolj izrazit v letih od 2017 do 2019. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 9. Antarktični ledeni morski pokrov junija 2021, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v junijskem povprečju obdobja 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od junijskega povprečja obdobja 1991–2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 9. Left: Average Antarctic sea ice concentration for June 2021. The thick orange line denotes the climatological ice edge for June for the period 1991–2020. Right: Antarctic sea ice concentration anomalies for June 2021 relative to the June average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Razmeroma majhen pozitivni odklon je posledica velikih območij z izmenično nad in pod povprečno koncentracijo morskega ledu. Vzorec je precej podoben majskemu, vendar so bili odkloni junija manjši. Nadpovprečna je bila koncentracija morskega ledu zahodno od Antarktičnega polotoka v severnem Bellinghausenovem in Amundsenovem morju. Manjša od dolgoletnega povprečja je bila koncentracija morskega ledu v severnem Weddllovem morju in severnem Rossovem morju. 39 METEOROLOŠKA POSTAJA SAMOTORICA Meteorological station Samotorica Mateja Nadbath O bčina Horjul ima postajo državne meteorološka mreže v Samotorici. Postaja je padavinska. Z opazovanji smo začeli junija 2007. Postaja Samotorica je na nadmorski višini 638 m, na prisojnem pobočju. Ombrometer ali pluviometer, instrument imenujemo tudi dežemer, stoji na robu travnika, ki se razteza severno od postaje, južno je pobočje strmejše in poraslo z gozdom. Z izjemo opazovalkinega doma, ki je v bližini, so ostale posamezne hiše in gospodarska poslopja v širši okolici postaje (slike 1, 2 in 10). Od ustanovitve dalje je postaja na istem mestu. Slika 1. Geografska lega postaje Samotorica, ortofoto 2019 (vir: Atlas okolja 1) Figure 1. The geographical location of station Samotorica, orthophoto 2019 (from Atlas okolja) Bogomira Bajec je ljubiteljska meteorološka opazovalka na postaji Samotorica od postavitve postaje dalje. Na padavinski postaji opazovalci vsak dan izmerijo višino padavin in snežne odeje, ki sta zapadli v zadnjih 24ih urah, meritve opravljajo ob 7. uri (ob 8. uri po poletnem času). Čez cel dan opazujejo in beležijo obliko padavin (dež, sneg, toča, rosa, slana, dež, ki zmrzuje, babje pšeno, sodra, ivje, ploha) in pomembnejše atmosferske pojave (megla, nevihta, viharni veter in snežna odeja) ter njihovo trajanje in jakost. Izmerke in opazovanja zabeležijo v padavinsko poročilo, tega pa po koncu meseca pošljejo na Agencijo RS za okolje. Tu podatke pretipkamo v digitalno bazo, poročilo pa shranimo v arhivu. Meteorološki podatki s postaj državne mreže so javno dostopni na spletnem arhivu2. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Padavinska postaja Samotorica z opazovalko, oktobra 2018 Figure 2. Precipitation station Samotorica and observer, October 2018 Za opis padavinskih razmer v Samotorici smo uporabili izmerjene podatke iz obdobja junij 2007–junij 2021. Prikazane so s povprečjem obdobja 2008–2020. Poleg letnih, sezonskih in mesečnih povprečij so podane še izredne vrednosti obravnavane spremenljivke, ki dopolnjujejo sliko padavinskih razmer kraja. padavine (mm) 2000 1600 1200 800 400 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009 2008 0 Slika 3. Letna višina padavin v obdobju 2008–2020 (stolpci), petletno drseče povprečje (krivulja) ter povprečna vrednost obdobja (zelena črta) na postaji Samotorica Figure 3. Annual precipitation in 2008–2020 (columns), five-year moving average (curve) and mean value (green line) in Samotorica V Samotorici pade v povprečju 1648 mm padavin na leto. Največ padavin smo namerili leta 2010, 2223 mm, najmanj pa leta 2011, 1143 mm (slika 3 in preglednica 1). V letu 2020 je padlo 1627 mm padavin, kar je 99 % primerjalnega povprečja. V prvi polovici leta 2021 smo namerili 815 mm, bolj namočena prva polovica leta je bila v letih 2016 (976 mm), 2014 (943 mm), 2013 (959 mm) in 2009 (861 mm). Po drugi strani pa je bila najnižja vsota padavin prvih šestih mesecev v letih 2012 (502 mm) in 2011 (504 mm). 41 Agencija Republike Slovenije za okolje S povprečjem s 513 mm padavin je jesen najbolj namočen letni čas3 v Samotorici. Najmanj padavin pade spomladi, v povprečju 367 mm, poletno povprečje pa je višje le za 3 mm. Zimsko povprečje padavin znaša 410 mm. V obravnavanem obdobju smo najmanj padavin v letnem času izmerili pozimi 2016/17, 167 mm, največ pa jeseni 2010, 877 mm (slika 4, preglednica 1). 900 800 2008–2020 2021 max min padavine (mm) 700 600 513 500 400 367 410 370 300 200 100 0 pomlad spring poletje summer jesen autumn zima winter Slika 4. Višina padavin po letnih časih: povprečna višina v obdobju 2008–2020 in izmerjena leta 2021, zima 2020/21, ter najvišja (max) in najnižja (min) izmerjena vrednost na postaji Samotorica Figure 4. Mean seasonal precipitation in period 2008–2020 and measured in 2021, winter 2020/21, and maximum and minimum measured value in Samotorica 330 300 270 240 210 180 150 120 90 60 30 0 504 500 2008–2020 450 2021 padavine (mm) padavine (mm) Spomladi 2021 je v Samotorici padlo več padavin od povprečja, namerili smo 499 mm, nadpovprečno je bila namočena tudi zima 2020/21 s 562 mm (slika 4). Odklon od povprečja pri obeh letnih časih je 136 oz. 137 %. Več pomladanski padavin od teh v letu 2021 smo na postaji namerili le še leta 2013, 549 mm. Najbolj sušno pomlad so v kraju imeli leta 2014, ko smo izmerili 226 mm padavin. Zima 2020/21 je na postaji četrta najbolj namočena, več padavin je padlo v zimah 2017/18 (582 mm), 2013/14 (740 mm) in 2009/10 (602 mm); kot že omenjeno je dobila zima 2016/17 doslej najmanj padavin. 400 350 300 250 237 200 150 100 50 0 J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D Slika 5. Mesečna povprečna višina padavin v obdobju 2008–2020 in izmerjena leta 2021 (levo) ter mesečna najvišja in najnižja izmerjena višina padavin v obdobju junij 2007–junij 2021 na postaji Samotorica Figure 5. Mean monthly precipitation in period 2008–2020 and monthly precipitation in 2021 (left) and maximum and minimum monthly precipitation in June 2007– June 2021 in Samotorica Mesec z najvišjim povprečjem padavin na Samotorici je november, 190 mm, januar pa z najnižjim, 96 mm (slika 5, levo). V prvih šestih mesecih leta 2021 smo najmanj padavin izmerili junija, 25 mm, največ pa mesec pred tem, 327 mm, maja v Samotorici še nismo izmerili več padavin. Veliko padavin je bilo tudi januarja, 188 mm, več januarskih padavin smo namerili le leta 2014, 261 mm. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Od vseh mesecev v obdobju junij 2007–junij 2021 smo največ padavin na postaji namerili septembra 2010, 504 mm, december 2016 pa je minil brez padavin (slika 5, desno in preglednica 1). Junija 2021 je v Samotorici padlo že omenjenih 25 mm padavin, to je najnižja junijska višina padavin na postaji doslej. 25 mm padavin je 18 % povprečja za omenjeni mesec, ki znaša 135 mm (slike 5, 6 in 7). Največ junijskih padavin smo na postaji izmerili pred enim letom, tj. leta 2020, 237 mm, odklon od povprečja je v tem primeru 176 %. 300 padavine (mm) 250 200 150 100 50 2021 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009 2008 2007 0 Slika 6. Junijska višina padavin v obdobju 2007–2021 (stolpci), petletno drseče povprečje (krivulja) ter povprečna vrednost obdobja 2008–2020 (zelena črta) na postaji Samotorica Figure 6. Precipitation in June in period 2007–2021 (columns), five-year moving average (curve) in and mean value 2008–2020 (green line) in Samotorica Letališče E. R. Maribor Maribor Vrbanski plato Lendava Postojna Bizeljsko Polički Vrh Vojsko Letališče J. P. Ljubljana Babno Polje Samotorica Ljubljana Bežigrad Kočevje Letališče Cerklje Bohinjska Češnjica Grosuplje Nova vas (Bloke) Vogel Topol pri Medvodah Letališče Portorož Dobliče Malkovec Krvavec Kredarica Ribnica na Pohorju Jeronim 3 4 14 15 15 17 17 23 24 25 25 27 32 33 34 34 36 37 37 42 59 59 60 112 126 0 30 60 90 padavine (mm) Slika 7. Višina padavin junija 2021 na izbranih postajah in v Samotorici Figure 7. Precipitation in June 2021 on chosen stations and in Samotorica 43 120 150 Agencija Republike Slovenije za okolje Junija 2021 so bile padavine prav po vsej državi skromne, tako sušnega junija nismo imeli vsaj zadnjih 70 let. Na ravni države je padlo le 24 % junijskih padavin. V nekaterih krajih na zahodu in vzhodu države je padlo celo manj kot 15 % padavin4. Največ padavin smo izmerili v Jeronimu, 126 mm, čez 100 mm padavin smo namerili le še v Ribnici na Pohorju, 112 mm (slika 7). Najmanj padavin, le 3 mm, je padlo na postajah Letališče E. R. Maribor, Ljubljana Kleče in Ptuj. Manj kot 10 mm padavin smo namerili še na postajah Logatec, Koseze, Maribor Vrbanski plato, Podnanos, Podraga, Ptuj, Srednja Bistrica in Žetale. Na postaji Šentjošt nad Horjulom, ki je Samotorici najbližje, smo jih namerili 43 mm. Najvišja dnevna5 višina padavin v Samotorici je bila izmerjena 18. septembra 2010, 179 mm (slika 8, levo). Več kot 100 mm padavin v enem dnevu smo na postaji namerili še štirikrat: 30. marca 2009 (126 mm), 19. septembra 2010 (103 mm), 28. oktobra 2012 (101 mm) in 29. junija 2017 (129 mm). Junija 2021 smo največ padavin izmerili 8. dne v mesecu, 9 mm. 179 180 8 129 120 število dni padavine (mm) 150 10 90 6 4 60 2 30 0 0 J F M A M J J F M A M J J A S O N D J A S O N D Slika 8. Dnevna najvišja višina padavin po mesecih (levo) in mesečno število dni s padavinami 50 mm ali več v obdobju junij 2007–junij 2021 na postaji Samotorica Figure 8. Maximum daily precipitation per month (left) and monthly number of days with precipitation 50 mm or more in June 2007–June 2021 in Samotorica Dnevna višina padavin 50 mm ali več je bila na postaji od vseh 5144 dni opazovanj izmerjena v 56 dneh, od tega je bila v petih dneh višja kot 100 mm. Največkrat smo dnevne padavine z višino vsaj 50 mm našteli septembra in oktobra, po desetkrat, junija smo zabeležili pet takšnih dni, le po en takšen dan pa je bil januarja in aprila (slika 8, desno). število dni / snežna odeja (cm) 120 90 60 30 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009 2008 0 Slika 9. Letno število dni s snežno odejo (krivulja), dolgoletno povprečje (zelena črta) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 2008–2020 na postaji Samotorica Figure 9. Annual snow cover duration (number of days, curve) and mean long-term value (green line) and maximum depth of total snow cover (cm, columns) in 2008–2020 in Samotorica 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Snežna odeja6 v Samotorici še ni izostala nobeno leto odkar jo opazujemo, v poprečju leži 53 dni na leto. Najdlje se je obdržala leta 2010, 100 dni. V letih 2020 in 2019 je bilo s snegom 20 dni, kar je najmanj v obdobju (slika 9); v prvi polovici leta 2021 je sneg ležal 36 dni. Sneg se je po cel mesec zadržal v februarjih 2009, 2010 in 2013 ter marca 2013. Najdebelejša snežna odeja je bila na postaji izmerjena 24. februarja 2013, 110 cm. Le 20 cm je merila najvišja snežna odeja leta 2011 (slika 9). Leta 2020 je najbolj debela snežna odeja merila 29 cm, izmerili smo jo 3. decembra. V prvih šestih mesecih leta 2021 je bila v Samotorici najvišja snežna odeja debela 32 cm, 7. januarja. Odkar opazujemo snežno odejo v Samotorici so imeli belo božično jutro le dvakrat, to je bilo v letih 2007 in 2017, ko je bila debela 1 oz. 10 cm. Na novega leta dan je bil sneg šestkrat, to je bilo v letih 2008, 2009, 2011, 2012, 2015 in 2021; najdebelejša je bila snežna odeja leta 2015, 30 cm. Najzgodnejši datum s snežno odejo v Samotorici je bil 8. oktober 2011, snežna odeja je merila 5 cm. Najkasneje je sneg zapadel 29. aprila 2016, ko je bila snežna odeja debela 11 cm. 6. in 16. maja 2019 in 7. maja 2021 pa smo na postaji zabeležili sneženje, a se snežna odeja ni obdržala. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na postaji Samotorica v obdobju junij 2007–junij 2021 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly, and daily values of chosen meteorological parameters on station Samotorica in June 2007–June 2021 Meteorološka spremenljivka Meteorological parameter letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) največ maximum leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 2223 2010 1143 2011 549 2013 226 2014 poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) 457 2008 262 2012 jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) 877 2010 315 2011 740 2013/14 167 2016/17 0 dec. 2016 zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja letna višina snežne odeje (cm) maximum annual snow cover depth (cm) najvišja višina novozapadlega snega (cm)7 maximum fresh snow cover depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover 504 2010 179 18. sept. 2010 / / 110 24. feb.2013 20 2011 68 3. feb. 2018 / / 100 2010 20 2019, 2020 Viri in opombe 1. Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2019, orthophoto from 2019 2. ARSO arhiv meteoroloških podatkov: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/ 3. Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar 4. Več o podnebnih značilnostih junija 2021: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/current/climate_month/ 5. Dnevna višina padavin je merjena ob 7. uri in je 24-urna vsota padavin; pripisana je dnevu meritve. 6. Dan s snežno odejo je, ko snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje 7. Višina novozapadlega ali svežega snega je višina snežne odeje zapadle v zadnjih 24. urah, to je od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve. SUMMARY In Samotorica is a precipitation station. It is situated in central Slovenia, on an elevation of 638 m. Station was established in June 2007, ever since the observer on the station has been Bogomira Bajec. Slika 10. Padavinska postaja Samotorica junija 2007 Figure 10. Precipitation station Samotorica in June 2007 46 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V JUNIJU 2021 Agrometeorological conditions in June 2021 Marko Puškarić unij je bil izjemno suh in zelo topel mesec. Povprečna temperatura zraka na državni ravni je bila 3,4 °C višja od dolgoletnega povprečja. Temperaturni odklon je bil največji v celinski Sloveniji, nekoliko nižji pa je bil na Primorskem. Letošnja povprečna junijska temperatura v Ljubljani je znašala 22,8 °C, kar je skoraj 4 °C več od dolgoletnega povprečja. V drugi polovici junija je Slovenijo zajel vročinski val, ki je ponekod na jugovzhodu prinesel tudi temperaturne rekorde. V Beli krajini, na Dolenjskem in v Ljubljani z okolico so se temperature dvignile nad 35 °C, v Spodnjem Posavju pa čez 36 °C, zato je bila toplotna obremenitev velika. Nadpovprečne temperaturne razmere so vplivale na mesečne vsote efektivnih temperatur zraka nad različnimi temperaturnimi pragovi, ki so krepko presegli dolgoletna povprečja (preglednica 4). K temu sta veliko doprinesla dva vročinska vala konec meseca. J Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, junij 2021 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, June 2021 Postaja pov. Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor – let. Ljubljana – let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Rateče Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno /Sl.Gradec 4,2 4,2 4,2 4,1 4,0 4,7 3,9 3,6 4,3 3,9 4,6 4,1 4,3 4,2 4,8 4,1 4,2 5,0 5,0 4,3 3,9 3,6 3,9 4,2 3,8 I. dekada max.  5,4 42 5,2 42 5,7 42 5,1 41 4,9 40 5,6 47 4,6 39 4,7 36 5,3 43 4,9 39 5,3 46 5,5 41 5,5 43 5,8 42 5,6 48 5,0 41 5,0 42 5,9 50 5,9 50 5,4 43 4,8 39 4,3 36 4,8 39 5,0 42 5,1 38 II. dekada max. 4,9 6,0 5,0 5,6 5,1 6,1 4,7 5,4 4,4 5,3 5,1 6,1 4,7 5,2 4,3 5,3 4,8 5,4 5,0 5,8 5,2 6,0 4,9 5,6 5,2 5,7 5,1 5,7 5,1 5,7 4,8 5,4 4,8 5,3 5,6 6,9 5,6 6,4 5,1 5,8 4,4 5,3 4,5 5,2 4,8 6,0 4,9 5,6 4,7 5,7 pov. 47  49 50 51 47 44 52 47 43 48 50 52 49 52 51 51 48 48 56 56 51 44 45 48 49 47 III. dekada pov. max. 6,1 6,9 6,2 7,2 6,6 7,6 6,2 6,9 5,6 6,2 6,2 6,6 5,4 5,8 5,8 6,1 5,6 6,0 6,0 6,4 6,6 7,8 5,8 6,2 6,1 6,4 6,3 7,3 5,9 6,5 6,1 7,1 5,5 5,9 6,8 7,3 6,6 7,4 5,9 6,3 5,8 6,9 5,2 5,7 5,8 6,4 5,8 6,6 6,4 7,0  61 62 66 62 56 62 54 58 56 60 66 59 61 63 59 61 55 68 66 59 58 52 58 58 64 mesec (M) pov. max.  5,1 6,9 153 5,1 7,2 154 5,3 7,6 159 5,0 6,9 151 4,7 6,2 140 5,3 6,6 160 4,7 5,8 140 4,6 6,1 136 4,9 6,0 146 5,0 6,4 150 5,5 7,8 163 4,9 6,2 148 5,2 6,4 156 5,2 7,3 157 5,3 6,5 157 5,0 7,1 151 4,8 5,9 145 5,8 7,3 173 5,7 7,4 172 5,1 6,3 152 4,7 6,9 142 4,4 5,7 133 4,8 6,4 146 5,0 6,6 149 5,0 7,0 149 Agencija Republike Slovenije za okolje Padavin je bilo izjemno malo. Kazalnik višine padavin na ravni države je znašal le 24 %, kar uvršča letošnji junij med najbolj sušne, vsaj od leta 1950. Najbolj suho je bilo na Primorskem, Notranjskem in ponekod na Severovzhodu države. Na Ptuju, Mariboru, Ilirski Bistrici in Podnanosu je v celem mesecu padlo manj kot 10 mm padavin. V običajnem letu pa jih na vseh navedenih lokacijah pade več kot 100 mm. Povprečna dnevna evapotranspiracija se je gibala okoli 5 mm, v posameznih vročih dneh v tretji dekadi meseca, ko so temperature zraka presegle 30 °C, pa je ponekod znašala skoraj 8 mm izhlapele vode na dan (preglednica 1). Skupna mesečna količina izhlapele vode je v povprečju znašala dobrih 150 mm. Meteorološka vodna bilanca v juniju je bila povsod po državi negativna. Primanjkljaji so po večjem delu države znašali krepko nad 100 mm. Tudi vodna bilanca vegetacijskega obdobja se je kljub izjemno namočenem maju prevesila v negativne vrednosti, z izjemo Ljubljane z okolico, kjer je ostala pozitivna. Primanjkljaji vode glede na vegetacijsko obdobje so bili največji na severovzhodu države, kjer so znašali okoli 120 mm (preglednica 2). Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za junij 2021 in za obdobje vegetacije (od 1. aprila do 30. junija 2021) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in June 2021 and for the vegetation period (from April 1 to June 30, 2021) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v juniju 2021 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada Bilje −32,3 −48,5 −61,4 −142,2 −45,8 Ljubljana −26,6 −44,3 −61,0 −131,9 53,3 11,2 −48,2 −61,0 −98,0 −31,7 −19,1 −49,4 −61,8 −130,3 −48,7 1,3 −44,9 −61,8 −105,4 −5,8 Maribor – let. −45,4 −51,3 −62,6 −159,3 −118,1 Murska Sobota −39,5 −43,8 −51,7 −135,1 −116,0 Portorož - let. −12,8 −55,9 −66,1 −134,8 −94,1 Novo mesto Celje Šmartno / Sl.Gradec mesec (1. 4. 2021–30. 6. 2021) Visoke temperature zraka so močno ogrela tudi tla. Tik pod površjem so se ob najbolj vročih dneh ponekod segrela celo do 40 °C. Površinski sloj tal na globini med 5 do 10 cm se je skozi cel mesec postopoma ogreval ter se ob koncu junija ogrel na okoli 23 °C, na Goriškem pa do 29 °C (preglednica 3). Visoke junijske temperature so povzročale vročinski stres rastlinam in živalim. Temperaturno vlažnostni indeks (THI), ki služi kot kazalec vročinskega stresa pri govedu, se je v drugi in tretji dekadi zadrževal v intervalu, ki označuje veliko tveganje za vročinski stres. Nekoliko manjša je bila toplotna obremenitev le na pašnikih v hribovitih predelih. Znaki in posledice vročinskega stresa pri tej stopnji so: povečana frekvenca dihanja, zmanjšana prireja mleka, povečano slinjenje in znojenje. Prireja mleka se zmanjša zaradi zmanjšane konzumacije in manj razpoložljive energije za prirejo mleka, ki jo živali porabljajo za hlajenje. Zaradi pomanjkanja vode v tleh so se povečale potrebe po namakanju oziroma zalivanju. Sušni stres je bil najbolj obremenilen za kmetijske posevke in zelenjadnice. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, junij 2021 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, June 2021 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 25,1 24,5 35,0 31,8 17,7 18,7 28,9 28,2 38,5 35,4 18,9 20,0 32,1 31,4 40,4 37,2 24,9 26,0 28,7 28,0 Bovec - let. 19,8 19,6 24,9 23,4 14,8 15,3 22,6 22,3 27,5 26,0 17,4 17,8 24,6 24,3 29,4 27,6 20,5 21,1 22,3 22,0 Celje 19,6 19,2 22,7 21,7 15,4 15,7 21,9 21,4 26,2 24,8 18,1 19,0 24,5 24,1 27,3 25,9 21,6 22,1 22,0 21,0 Črnomelj 20,0 19,7 23,8 23,2 16,7 16,8 22,4 22,1 27,7 26,8 19,3 19,3 24,9 24,7 29,1 28,2 22,1 22,5 22,4 22,0 Gačnik 21,5 20,6 31,4 25,8 12,3 14,2 23,1 22,4 30,7 26,4 16,3 18,3 25,4 24,7 31,3 27,5 20,2 21,9 23,3 22,0 Ilirska Bistrica 19,0 18,5 23,9 22,0 14,4 14,8 22,0 21,6 26,2 24,8 17,6 18,3 23,6 23,3 27,3 25,8 19,8 20,6 21,5 21,0 Lesce - let. 17,9 17,8 20,5 20,2 13,8 13,9 20,1 20,1 23,5 23,3 17,4 17,6 21,7 21,7 24,1 23,9 19,6 19,7 19,9 19,0 Maribor – let. 21,6 20,6 31,0 26,3 10,3 12,8 24,6 23,8 33,5 29,3 16,1 18,0 27,6 26,7 35,2 31,7 20,5 22,2 24,6 23,0 Ljubljana – let. 21,1 20,4 34,3 29,9 10,7 12,3 25,5 24,7 37,7 33,2 15,6 17,2 29,2 28,5 39,1 35,2 20,4 22,1 25,3 24,0 Maribor - Vrbanski Plato 20,5 19,7 34,2 27,6 11,1 13,1 25,5 24,6 39,1 32,7 14,4 17,5 28,4 27,6 39,1 33,8 19,2 21,7 24,8 23,0 Murska Sobota 20,1 19,8 26,5 25,0 12,7 13,4 22,8 22,5 28,3 27,1 16,9 17,8 26,3 25,8 31,3 29,7 21,6 22,4 23,1 22,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) * −ni podatka Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, junij 2021 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, June 2021 Tef > 0 °C Postaja Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2021 > 0 °C > 5 °C 67 2118 1280 657 83 1983 1178 602 296 100 1509 818 375 283 80 1452 800 370 104 245 94 1068 569 265 107 130 311 103 1468 811 398 99 141 309 98 1407 789 398 77 106 138 322 91 1465 817 406 114 95 126 163 384 114 1812 1072 547 114 94 118 162 375 114 1783 1066 549 92 94 116 163 373 92 1884 1141 600 483 75 76 106 151 333 75 1651 956 470 512 105 91 115 156 362 105 1690 986 509 498 86 90 109 148 348 86 1681 975 500 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm Portorož - let. 203 227 256 687 67 153 177 206 537 67 103 127 156 387 Bilje 197 231 255 683 83 147 181 205 533 83 97 131 155 383 Postojna 171 198 228 596 101 121 148 178 446 101 71 98 128 Kočevje 164 187 232 583 81 114 137 182 433 81 64 87 132 Rateče 153 188 204 545 98 103 138 154 395 98 53 88 Lesce 174 207 230 611 103 124 157 180 461 103 74 Slovenj Gradec 169 199 241 609 99 119 149 191 459 99 69 Brnik 177 206 238 622 91 127 156 188 472 91 Ljubljana 195 226 263 684 114 145 176 213 534 Novo mesto 194 218 262 675 114 144 168 212 525 Črnomelj 194 216 263 673 92 144 166 213 523 Celje 176 206 251 633 75 126 156 201 Maribor - let 191 215 256 662 105 141 165 206 Murska Sobota 190 209 248 648 86 140 159 198 > 10 °C LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 C Tef > 5 C Tef > 10 C 50 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 C Agencija Republike Slovenije za okolje Proti koncu meseca je ječmen dosegel tehnološko zrelost, zato so pridelovalci začeli z žetvijo. V času vročinskih valov koruza večinoma še ni bila toliko razvita, da bi v posevku zadovoljivo senčila tla, koreninski sistem pa je bil preplitev, da bi se lahko prebil do vlage v nekoliko globljih plasteh tal, zato je bilo lahko opaziti zvijanje listov. Vinska trta je na večini vinogradniških leg odcvetela in prešla v fazo razvoja grozdičev. Zaradi jutranjih ros in obsega okužb v preteklih tednih, so se kljub visokim temperaturam pojavljala bolezenska znamenja preonospore vinske trte. V začetku meseca se je začel pojavljati tudi jabolčni zavijač, ki velja za najpomembnejšega škodljivca jablan in hrušk. V nasadih krompirja se je ponekod pojavila krompirjeva plesen ter koloradski hrošč. Vročinski val je nekoliko umiril širjenje glivičnih bolezni rastlin, po drugi strani pa je bilo takšno vreme zelo ugodno za razvoj različnih škodljivih žuželk. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 5 in 10 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 5 in 10 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 C, 5 C, 10 C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 C ABBREVIATIONS Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 max maximum soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 min minimum soil temperature at 10 cm depth ( C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY June was an extremely dry and very warm month. The average air temperature at the national level was 3.4 C higher than the long-term average. The high temperatures caused heat stress to the plants and animals. The cumulative precipations in June wer below 25 precents of the normal. The predominant maximum air temperatrures above 30 C enabled strong evapotranspiration, which was around 5 mm per day. On the hottest days in some regions even 8 mm per day. Monthly climatic water balance in June was negative throughout the country. Deficits in most parts of the country were above 100 mm. At the end of the month the barley harvest started. 51 NARAVO UPOŠTEVAJOČE REŠITVE NATURE-BASED SOLUTIONS PODLAGE ZA PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM Basis for adapting to climate change Mojca Rajh N arava je naš največji zaveznik v boju proti podnebnim spremembam in izbruhom bolezni, zato je v središču strategije za rast – evropskega zelenega dogovora – in sestavni del evropskega gospodarskega okrevanja. Ohranjanje in obnova ekosistemov lahko prispevata k prilagajanju na podnebne spremembe in blažitvi podnebnih sprememb, zato je skrb za naravo in krepitev ključnih ekosistemskih storitev v središču rešitev za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganja nesreč. Takšne rešitve zmanjšujejo družbeno in okoljsko ranljivost in lahko prinesejo številne koristi, kot so ublažitev podnebnih sprememb, izboljšanje človekovega zdravja in dobrega počutja ter zagotavljanje delovnih mest in poslovnih priložnosti. Na sliki 1 je prikazan »Krovni koncept«, ki zajema vrsto uveljavljenih v naravo usmerjenih pristopov, katerih namen je povečati odpornost na podnebne spremembe. Slika 1. Pregled naravnih konceptov za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganja nesreč ter z njimi povezanimi sektorji politike EU Figure 1. Overview of nature-based concepts to climate change adaptation and disaster risk reduction and their related EU policy sectors Poročilo EEA (https://www.eea.europa.eu/publications/nature-based-solutionsin-europe) nakazuje, da so rešitve, ki upoštevajo naravo in z njimi povezani koncepti, vedno bolj vključeni v globalni in evropski politični okvir. Vendar bo potrebno zagotoviti tudi boljšo usklajenost 52 Agencija Republike Slovenije za okolje med političnimi domenami, postaviti prioritete na ravni EU in izboljšati izmenjavo znanja med znanstveniki, politiki ter izvedenci za praktične rešitve. Nova strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 kot ključni steber evropskega zelenega dogovora vključuje načrt ciljev, ki bi podprli uvajanje naravo upoštevajočih rešitev. Poleg tega je Evropska komisija februarja 2021 objavila novo strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam. V njej so kot ključni poudarjeni pristopi, ki upoštevajo naravo skupaj z večnamenskimi rešitvami. Analiza ključnih možnosti za naravo upoštevajočih rešitev, ki jo je izvedla EEA, potrjuje, da je pristop z naravnimi rešitvami prilagajanja podnebnim spremembam in zmanjševanja tveganja nesreč veljavna in učinkovita družbeno-gospodarska možnost, saj povečuje odpornost na podnebne spremembe in hkrati zagotavlja številne družbene koristi. Nadaljnje izvajanje takšnih rešitev za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganja nesreč morajo spremljati razvoj tehničnih standardov, skupno upravljanje, krepitev zmogljivosti in zadostno financiranje. Potrebnih je več informacij o sinergijah in kompromisih, ki lahko nastanejo pri kombiniranju naravo upoštevajočih rešitev za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganja nesreč s sivo infrastrukturo (tj. hibridni ukrepi). Kazalnike bi bilo potrebno standardizirati, da bi omogočili medsebojno primerjavo učinkovitosti naravo upoštevajočih rešitev. Učinkovitost rešitev, ki upoštevajo naravo, je zelo odvisna od lokalnega okolja. Vključevanje lokalnih skupnosti že od začetne faze načrtovanja in oblikovanja, je ključnega pomena za zagotavljanje družbene sprejemljivosti. Družbeno sprejemljivost izvajanja tovrstnih rešitev je mogoče izboljšati tudi z za državljane estetsko privlačnimi na naravi temelječimi rešitvami. Dogovorjeni standardi, kvantitativni cilji in merljivi kazalniki so ključni za spremljanje in ocenjevanje napredka, učinkovitosti in donosnosti naložb pri izvajanju naravo upoštevajočih rešitev. Slika 2. Revitalizacija porečja Serchio (Italija) za zmanjšanje tveganja poplav in suše v sredozemskem zajetju, hkrati pa povečanje biotske raznovrstnosti in izboljšanje kakovosti vode (fotografija prikazuje kanal Fossa Nuova) Figure 2. Rehabilitation of the Serchio river basin (Italy) to reduce the risk of floods and droughts in a Mediterranean catchment, while increasing biodiversity and improving water quality (the photo shows the Fossa Nuova channel) Slika 2 prikazuje primer revitalizacije rečnih strug v Italiji. Regulacija reke je zelo pomembna za zmanjševanje nevarnosti poplav, zato je pomembno, da ima reka naravno, vijugasto strugo. Pomembno vlogo ima tudi rastlinje, ki ne samo da povečuje biotsko raznolikost, ampak daje tudi življenjski prostor različnim živalim ter izboljšuje kakovost vode in njeno zadrževanje v tleh. 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Pomembnosti revitalizacije rečnih strug se zavedamo tudi pri nas. Eden takšnih projektov je »Natura Mura«, v katerem bo (po besedah ZRSVN) reka Mura doživela najobsežnejšo revitalizacijo doslej (slika 3). Slika 3. Revitalizacija rečne struge Mure Figure 3. Revitalization of the Mura river basin SUMMARY Working with nature and strengthening key ecosystem services is at the heart of natural solutions to adapt to climate change and reduce the risk of disasters. Such solutions reduce social and environmental vulnerability and can bring many benefits, such as climate change mitigation, improving human health and well-being, and providing jobs and business opportunities. The EEA's report suggests that natural solutions and related concepts are increasingly integrated into global and European policy framework, but the concept is not yet sufficiently integrated. The effectiveness of natural solutions is highly dependent on the local environment. Involving local communities from the very beginning of the planning and design phase is crucial to ensuring social acceptability. The social acceptability of the implementation of such solutions can also be improved by making nature-based solutions aesthetically attractive to citizens. Agreed standards, quantitative targets and measurable indicators are key to monitoring and assessing the progress, efficiency and return on investment in the implementation of natural solutions. 54 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V JUNIJU 2021 Discharges of Slovenian rivers in June 2021 Igor Strojan P o nadpovprečno vodnatem maju so bile reke junija okoli 15 odstotkov manj vodnate kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Reke so junija večinoma upadale. Edino povečanje pretokov 7. junija je upadanje nekoliko upočasnilo, tako da so bili najmanjši pretoki ob koncu meseca podobni dolgoletnemu povprečju. Visokovodne konice prvega in sedmega junija so bile polovico manjše od dolgoletnega povprečja. Najbolj vodnate so bile reke na severu, kjer je bila Drava skoraj pol bolj vodnata, najmanj pa na jugu države, kjer so bile reke pol manj vodnate kot v dolgoletnem obdobju. Nadpovprečno vodnata je bila Sava, njeni pritoki so se vse do konca junija v povirjih napajali s snežnico. Od rek z večjim hidroenergetskim potencialom je imela junija Drava v Dravogradu 46 % večji pretok, Sava v Hrastniku pa okoli 28 % večji pretok kot v primerjalnem obdobju 1981–2010 (slika 4). Vodnatost Soče v Solkanu ni odstopala od dolgoletnega junijskega povprečja. Cerkniško polje je bilo v prvem delu junija delno ojezerjeno, nato je v drugi polovici meseca presušilo (slika 5). GORNJA RADGONA 0,88 DRAVOGRAD 1,46 VIDEM RADOVLJICA 0,90 1,35 SUHA 0,66 ŠENTJAKOB HRASTNIK 1,18 1,28 VELIKO ŠIRJE 0,79 SOLKAN 1,00 PODROTEJA DOLENJE 0,42 MOSTE 0,47 RAKOVEC 0,65 59 PODBOČJE 0,54 ČATEŽ 1,00 0,58 CERKVENIKOV MLIN 0,51 METLIKA 0,54 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek v juniju 2021 in povprečnimi srednjimi junijskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the June 2021 mean discharges of Slovenian rivers compared to the June mean discharges of the long-term period 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Junija je bila Sava v zgornjem toku nadpovprečno vodnata. Njeno hitrejše upadanje v drugem delu meseca je ustavljalo napajanje njenih pritokov s snežnico. Na sliki je merilno mest Savica Ukanc 20. junija. Figure 2. The faster decline of river Sava in the second half of the month stopped the supply of its tributaries with snow. The picture shows the measuring point Savica Ukanc on June 20th. Slika 3. Pretoki slovenskih rek v juniju 2021 Figure 3. The discharges of Slovenian rivers in June 2021 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki junija 2021 v primerjavi z malimi, srednjimi in velikimi junijskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981–2010 (sQnp, sQs, sQvk) Figure 4. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in June 2021 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981–2010 (sQnp, sQs, sQvk) 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki rek junija 2021 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010 Table 1. River discharges in June 2021 and characteristic discharges in the long-term period 1981–2010 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN Junij/June 2021 m3/s dan Qnp 109 30 393 27 2,5 30 13,5 30 1,2 30 41,6 30 60,5 29 97,2 30 133 23 4,6 30 11,8 30 13,9 30 12,5 30 38,7 27 2,4 29 2,1 29 1,0 30 Qs 187 531 6,5 31,6 3,1 65,4 94,8 157 236 9,2 23,0 23,2 26,2 83,8 4,2 2,6 2,1 Qvk 292 7 730 10 34,3 6 105 6 14,7 1 95,8 6 184 7 281 1 580 4 23,9 7 67,2 8 62,8 7 61,6 1 210 6 8,3 1 3,9 1 6,8 1 Junij/June 1981–2010 m3/s m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 95,1 149 210 152 253 362 0,7 2,6 5,3 5,4 15,8 38,4 0,5 1,8 5,7 13,9 27,3 59,8 25,3 48,2 85,3 39,0 76,5 125 60,1 129 231 2,9 6,4 13,1 8,7 18,3 38,9 8,4 16,8 30,6 5,7 17,7 39,3 17,9 42,3 88,6 2,0 3,0 5,6 1,5 2,2 2,9 0,6 1,4 4,2 nQs sQs vQs 120 212 339 221 363 552 1,9 7,3 18,2 7,0 40,1 124 0,7 7,3 37,4 20,0 48,3 91,5 29,5 80,6 146 46,7 123 199 68,9 237 449 3,8 13,8 32,7 11,3 42,5 102 11,6 42,7 105 8,5 40,2 79,6 24,8 83,8 160 2,7 7,2 18,1 1,9 5,5 14,9 1,1 4,2 13,7 nQvk sQvk vQvk 175 436 1130 324 677 1330 6,3 35,5 93,3 14,7 238 666 0,9 41,2 154 44,3 138 303 48,1 259 566 76,4 328 660 120 669 1513 9,5 78,3 276 16,5 139 345 17,9 232 667 19,4 138 236 96,2 367 1007 5,5 34,6 82,5 3,4 48,6 285 2,9 30,3 83,3 58 Legenda: Explanations: Qn najmanjši dnevni pretok v mesecu Qn the smallest monthly discharge nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp Qs the maximum small discharge in a period srednji mesečni pretok Qs mean monthly discharge nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk največji pretok v mesecu (UTC+1) Qvk the highest monthly discharge nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1991–2010 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednji dnevni (Qs) in srednji mesečni pretoki rek (sQs) v juniju leta 2021 ter povprečni mesečni junijski pretoki rek v dolgoletnem obdobju 1981–2010 na rekah z večjim hidroenergetskim potencialom. Figure 5. Daily (Qs) and mean monthly flows (sQs) of the rivers Drava, Sava and in June 2021 and mean flows in the long term period 1981–2010. 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Vodostaj Stržena pri Dolenjem jezeru se je junija zniževal. Figure 6. The water level of Stržen near Dolenji jezero dropped in June. Slika 7. Cerkniško jezero je bilo 2. junija še delno ojezerjeno, nato je v drugi polovici meseca presušilo (vir VodaKje.Si). Figure 7. Lake Cerknica was still partially lakeed on 2 June, then dried up in the second half of the month (source VodaKje.Si). SUMMARY After above-average watery May, rivers are about 15 percent less watery in June than in the long-term comparison period. The only increase in flows on June 7 slowed the decline slightly, so that the lowest flows at the end of the month were similar to the long-term average. The high water peaks of June 1 and 7 were half the long-term average. The most watery were the rivers in the north, and the least in the south of the country. Of the rivers with higher hydropower potential, the Drava in Dravograd had a 46 percent higher flow in June, and the Sava in Hrastnik about 28 percent higher flow than in the comparative period 1981–2010 The water content of the Soča in Solkan did not deviate from the long-term June average. In the first part of June, the Cerknica field was partially lake-covered, then dried up in the second half of the month. 60 TEMPERATURE REK IN JEZER V JUNIJU 2021 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in June 2021 Mojca Sušnik emperatura izbranih opazovanih rek je bila junija 2021 v povprečju 0,4 °C višja od srednje junijske temperature 30 letnega primerjalnega obdobja, 1991–2020. Bohinjsko jezero je imelo 1,8 °C nižjo srednjo mesečno temperaturo, Blejsko jezero pa 1,4 °C višjo srednjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. T Temperatura slovenskih rek se je v juniju povečevala. Večina rek po Sloveniji je imela najnižjo temperaturo 1. junija. Po prvih dneh segrevanja rek, so se v prvi tretjini junija mnoge reke še nekoliko ohladile, nato pa se ponovno segrevale. Najvišje temperature so reke dosegle ali 24. junija ali pa med 28. in 30. junijem, le redke že prej. Povprečna razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila v letošnjem juniju 7,1 °C. Srednja dnevna temperatura Bohinjskega jezera je nihala in jezero se je le počasi segrevalo. Blejsko jezero pa se najhitreje segrevalo v začetku meseca. Sledila je manjša ohladitev, nato pa se spet počasi segrevalo. V zadnji tretjini junija je imelo Blejsko jezero srednjo dnevno temperaturo precej ustaljeno, okoli 24 °C. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v C, v juniju 2021 in v obdobju 1991–2020 Table 1. Average June 2021 and long-term 1991–2020 temperature in C postaja / location Mura - Gornja Radgona Velika Krka - Hodoš * Drava - Ptuj * Sava Bohinjka - Sveti Janez * Sava - Radovljica Sava - Šentjakob Sava - Jesenice na Dolenjskem * Kolpa - Metlika Ljubljanica - Moste Savinja - Laško Krka - Podbočje Soča - Log Čezsoški Vipava - Dolenje * Nadiža - Potoki * Reka - Trnovo Bohinjsko jezero Blejsko jezero JUNIJ 2021 17,3 18,8 15,0 13,5 12,5 14,7 19,8 20,4 16,4 18,5 20,1 9,2 12,3 16,1 13,6 13,9 21,7 * obdobje, krajše od 30 let / period shorter than 30 years 61 obdobje / period 1991–2020 razlika / difference 15,6 17,8 16,2 15,8 12,2 14,5 19,7 19,9 15,3 17,3 18,4 9,1 12,0 15,5 13,1 15,7 20,3 1,7 1,0 −1,2 −2,3 0,3 0,2 0,1 0,5 1,1 1,2 1,7 0,1 0,3 0,6 0,5 −1,8 1,4 Agencija Republike Slovenije za okolje 30 25 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 20 15 10 5 15 10 5 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij Mura G. Radgona V. Krka Hodoš 1. Drava Ptuj 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij Sava Radovljica 30 Sava Šentjakob Sava Jesenice na Dol. 16 14 Temperatura (°C) 25 Temperatura (°C) 20 20 15 10 12 10 8 6 4 5 2 0 0 1. 3. 5. 7. Ljubljanica Moste 1. Krka Podbočje 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij Soča Log Čezsoški 30 30 25 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Savinja Laško 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij 20 15 10 5 Vipava Dolenje Reka Trnovo 20 15 10 5 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij Nadiža Potoki 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij Bohinjsko jezero Kolpa Metlika Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v juniju 2021, v C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in June 2021 in C 62 Blejsko jezero Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v juniju 2021, v C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in June 2021 in C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in June 2021 was 7.1 C. The average observed river’s temperature was 0.4 C higher as a long-term average 1991–2020. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 1.8 C lower as a long-term average and the Bled Lake was 1.4 C higher as a long-term average. 63 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V JUNIJU 2021 Sea dynamics and temperature in June 2021 Igor Strojan unija je od običajnih razmer na morju najbolj odstopala temperatura morja. V zadnji dekadi meseca so bile srednje dnevne temperature morja glede na primerjalno obdobje rekordno visoke. Junija je bilo morje sicer dokaj mirno, izostalo je valovanje ob burji. Gladina morja je bila nekoliko povišana le v drugi polovici meseca. J Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra na mareografski postaji Koper ter odklon zračnega tlaka dP na meteorološki postaji Portorož v juniju 2021 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in June 2021 at coastal stations Koper and Portorož Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka na mareografski postaji Koper in sončno sevanje na meteorološki postaji Portorož v juniju 2021 Figure 2. Mean daily air temperature at Koper and sun radiation at Portorož in June 2021 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Morje junija ni poplavljalo, najvišja višina morja na merilni postaji v Kopru je bila 25. junija 296 cm. Srednja mesečna višina morja 223 cm je bila 8 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (preglednica 1). V začetku meseca je bila višina morja glede na astronomsko višino znižana, v drugi polovici meseca pa povišana. Najvišje residualne višine so le nekoliko presegle 20 cm (slika 3). Slika 3. Merjene (Hmer), prognozirane astronomske (Ha) in residualne višine morja (Hres) v juniju 2021. Residualne višine (odstopanja merjenih višin morja od prognoziranih astronomskih višin morja) pripisujemo vremenskim vplivom in lastnemu nihanju morja. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in June 2021 Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja na mareografski postaji Koper in srednjih dnevnih zračnih tlakov na meteorološki postaji Portorož od dolgoletnih povprečij v juniju 2021 Figure 4. Declination of daily sea levels at Koper and mean daily pressures at Portorož in June 2021 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v avgustu 2021. Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2021 in več drugih informacij je dostopno na spletnem naslovu http:// www.arso.gov.si/vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in August 2021. More data are available on http://www.arso.gov.si/ vode/morje. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v juniju 2021 in obdobju 1961–1990 Table 1. Characteristical sea levels in June 2021 and the reference period 1961–1990 Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Junij / June Junij / June 1961–1990 2021 Min Sr Max cm cm cm cm SMV NVVV NNNV A 223 296 151 162 206 260 105 155 215 282 137 145 224 320 154 166 Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Valovanje morja Junija je bilo morje ob slovenski obali malo valovito. Izostala je burja in z njo visoko valovanje morja iz severovzhoda (slika 7). Nekoliko bolj izrazito je bilo le valovanje morja ob jugu 25. junija in zadnjo noč v juniju. Srednja mesečna višina valov je bila 0,19 m, najvišji val, 1,5 m, je bil izmerjen 30. junija ob 19.30 (slika 6). Slika 6. Valovanje morja junija 2021 na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 6. Sea waves in June 2021. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Roža valovanja v juniju 2021. Podatki so rezultat meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 7. Sea waves in June 2021. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. Temperatura morja V prvi polovici junija je bilo morje glede na primerjalno obdobje povprečno toplo, nato se je pričelo hitro ogrevati (več kot stopinjo na dan) in že 19. junija je bila srednja dnevna temperatura morja glede na obdobje 1981–2010 rekordno visoka (slika 8). Srednja mesečna temperatura morja je bila junija 2,2 °C višja kot v primerjalnem obdobju. Najbolj hladno 17,8 °C je bilo morje 1. junija v zgodnjih jutranjih urah, najbolj toplo pa 24. junija okoli 16. ure popoldan, ko je imelo 29,1 °C (preglednica 2). Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v juniju 2021 in dolgoletnem obdobju 1981–2010. Podatki so rezultat meritev na merilnih mestih Kapitanija in Luka Koper v Kopru. Figure 8. Mean daily sea temperatures in June 2021 and in the period 1981–2010 at Koper 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja temperatura morja v juniju 2021 (Tvnk, Ts, Tvvk) ter najnižja, povprečna in najvišja (Min, Sr, Max) pripadajoča temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010. Dolgoletni niz podatkov temperature morja je rezultat meritev na merilnih mestih Koper-Kapitanija (obdobje 1981–1991, 2006–2010) in Koper-Luka Koper (obdobje 1992–2005) in ni v celoti homogen. Table 2. Sea temperatures in June 2021 (Tvnk, Ts, Tvvk) and sea temperatures in 30-year period 1981–2010. Long-term period of sea temperature data is not homogeneous in whole. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Junij / June Junij / June 1981–2010 2021 Min Sr Max C C C C Tvnk Ts Tmax 17,8 24,1 29,1 14,0 17,3 19,8 19,7 21,9 24,6 24,0 27,1 30,7 SUMMARY In June, the sea temperature deviated the most from normal sea conditions. In the last decade of the month, the average daily sea temperatures were record high compared to the comparative period. In June, the sea was fairly calm, with no bora waves. Sea levels rose slightly only in the second half of the month. 69 KOLIČINE PODZEMNE VODE V JUNIJU 2021 Groundwater quantity in June 2021 Urška Pavlič unija so povprečne mesečne višine gladin podzemne vode v večini medzrnskih vodonosnikih po državi dosegale običajne in visoke vrednosti glede na referenčno obdobje meritev. Visoke gladine podzemne vode so prevladovale v vodonosnikih Ljubljanske kotline, Krškega polja, zahodnega dela Dravskega polja ter na območju Pomurja v vplivnem območju reke Mure oziroma na južnem obrobju vodonosnika Apaškega polja. Gladine podzemne vode nižje od običajnih smo junija beležili le v plitvih vodonosnikih na območju Vipave in Ajdovščine (slika 6). Količina podzemne vode v kraških vodonosnikih se je junija postopoma zniževala in ob koncu meseca dosegala podpovprečne vrednosti. Izjema so bili nekateri z vodo nadpovprečno obogateni kraški vodonosniki s prispevnim zaledjem v visokogorju, od koder je proti izvirom junija odtekala raztaljena snežnica. J Slika 1. Kraški izvir Glijun, junij 2021 Figure 1. Glijun karstic spring, June 2021 Obnavljanja podzemne vode z infiltracijo padavin junija ni bilo oziroma je bila količina zanemarljivo mala. Primanjkljaji padavin so bili znatni. Na območju medzrnskih vodonosnikov Dravske kotline so v celem mesecu zabeležili le nekaj litrov vode na kvadratni meter površine, manj kot 10 l/m2 je prejelo tudi območje vodonosnikov Vipavske doline. Na območju medzrnskih vodonosnikov je največ padavin padlo na območju Krške kotline, količine so tam znašale približno dve petini običajnih junijskih količin. Na območju kraških vodonosnikov je junija največ padavin padlo v prispevnem zaledju izvirov Krupe in Dobličice, vendar količina tudi tam ni presegala ene tretjine normalnih junijskih vrednosti. Največ padavin je padlo 6. v mesecu. 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Slap Boka, junij 2021 Figure 2. Boka waterfall, June 2021 Količine podzemne vode v vodonosnikih Dinarskega krasa so se junija zmanjševale in ob koncu meseca na večini merilnih območij dosegle vrednosti nižje od dolgoletnega povprečja (slika 3). Znatnejših padavinskih dogodkov, ki bi vplivali na izrazitejše obnavljanje podzemne vode ni bilo. Kljub neugodnim pogojem napajanja podzemne vode smo zaradi obilnih padavin v mesecu maju tudi junija spremljali razmeroma ugodno količinsko stanje podzemne vode za ta letni čas. Drugačne razmere kot na območju Dinaridov smo junija spremljali mestoma na območju Alp, kjer so se kraški vodonosniki polnili predvsem z raztaljeno snežnico iz visokogorja, kar je vodilo k ugodnim količinskim vodnim razmeram. Snega se je namreč tekom pretekle zime v visokogorju odložilo v nadpovprečnih debelinah. Temperatura vode na območju izvirov Dinarskega krasa se je junija zaradi višjih temperatur zraka pretežno zviševala, na območju izvirov Alpskega krasa pa zniževala kot posledica odtoka hladnejše vode talečega se snega. Specifična električna prevodnost vode (SEP) se je v tem mesecu na območju Alp zniževala, v ostalih kraških vodonosnikih pa je bila vrednost tega parametra ustaljena oziroma se je postopoma zviševala (slika 3). Količinsko stanje podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih je bilo junija ugodno za ta letni čas (slika 5), kar je bila predvsem posledica obilnega napajanja vodonosnikov v mesecu maju. Izjemo so predstavljali nekateri plitvi vodonosniki, ki se hitreje odzivajo na primanjkljaj oziroma presežek napajanja kot globlji vodonosniki (slika 4). Na večini merilnih postaj so se gladine podzemne vode postopoma zniževale. Glede na dolgoletne referenčne vrednosti smo junija letos nizke gladine beležili na območju plitvih vodonosnikov Vipave in Ajdovščine, običajno količinsko stanje podzemne vode z višino vodnih gladin med 25. in 75. percentilom referenčnega obdobja meritev pa na območju vodonosnikov Kranjskega in Vodiškega polja. Na pretežnem območju vodonosnikov Ljubljanske kotline, zahodnem delu vodonosnika Dravskega polja ter v delih vodonosnikov Murske kotline (predvsem v vplivnem območju Mure) smo junija spremljali visoko količinsko stanje podzemne vode z višinami vodnih gladin nad 25. percentilom referenčnega obdobja meritev (slika 6). 71 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY Normal and high groundwater quantitative status prevailed June. Exception were shallow alluvial aquifers of Vipava and Ajdovščina region, where low water levels prevailed in June. Most Dinaric karstic springs discharged below long-term average while Alpine karst aquifers had favorable quantitative groundwater status due to snowmelt. Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih kraških izvirov med aprilom in junijem 2021 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of karstic springs between April and June 2021 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne junijskih gladine podzemne vode od mediane dolgoletnih junijskih gladin v obdobju 1981–2010, izražene v percentilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average June groundwater level in relation from median of long term June groundwater level in period 1981–2010, expressed in percentile values 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v letu 2020 in 2021 v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 7 dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika Figure 5. Daily mean groundwater level (m a.s.l.) in year 2020 and 2021 in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 7 days moving average and daily precipitation amount in the aquifer area 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Uvrstitev povprečnih mesečnih gladin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih v percentilne razrede gladin (P) referenčnega obdobja 1981–2010; junij 2021 Figure 6. Average monthly groundwater level in alluvial aquifer classified in percentile values (P) of reference period 1981–2010; June 2021 75 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V JUNIJU 2021 Air pollution in June 2021 Tanja Koleša juniju je prevladovalo nadpovprečno suho toplo vreme. Najbolj vroči dnevi v juniju so bili tudi v znamenju puščavskega prahu, zato je prišlo do povišanih ravni delcev v zunanjem zraku. Do preseganj mejne dnevne vrednost za delce PM10 je prišlo na večini merilnih mest. Največ preseganj mejne dnevne vrednosti (4) je bilo zabeleženih na prometnem merilnem mestu v Ljubljani Center, kjer se je običajnim izpustom iz prometa pridružil še puščavski prah. V obdobju, ko ni bilo puščavskega prahu, so bile ravni delcev PM10 povsod po Sloveniji nizke. V Ravni ozona so se zaradi več sončnega vremena pričakovano povišale glede na maj, ko je bilo več deževnih dni. 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3 je bila presežena na vseh merilnih mestih razen na enem. Do preseganj opozorilne urne vrednosti 180 µg/m3 pa ni prišlo na nobenem merilnem mestu. Razlog za nižje ravni ozona je najverjetneje ravno prisotnost puščavskega prahu, ki zaradi absorpcije UV žarkov in večje reaktivne površine neugodno vpliva na razmere za nastanek ozona. Najvišja urna raven ozona je v juniju znašala 168 µg/m3, v maju 131 µg/m3. Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom je bila v juniju nizka in nikjer ni presegla dovoljenih mejnih vrednosti. Najvišja urna raven dušikovega dioksida je bila izmerjena na merilnem mestu v Kopru. V Trbovljah smo v juniju merilno mesto prestavili iz lokacije Nasipi v mestni park, kjer je bila postavljena nova merilna postaja, na kateri se merijo ravni delcev PM10 in PM2.5 v zunanjem zraku. Meritve so avtomatske in so dostopne v realnem času na spletni strani Agencije za okolje. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj,Občina Grosuplje, MO Slovenj Gradec EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TOL MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj, Občina Grosuplje in MO Slovenj Gradec Delci PM10 in PM2,5 Večino junija je bila onesnaženost zraka z delci PM10 nizka. V obdobju med 21. in 24. junijem je Slovenijo prešla zračna masa s puščavskim prahom iz Sahare, ki je povzročila povišane ravni delcev PM10 (slika 1). Na večini merilnih mestih je bila presežena mejne dnevna vrednost 50 µg/m3. Največ preseganj mejne dnevne vrednosti (4) je bilo zabeleženih na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, kjer se je običajnim izpustom iz prometa pridružil še puščavski prah. Prav tako je bila na tem merilnem mestu izmerjena najvišja dnevna (75 µg/m3 24. junija) in najvišja povprečna mesečna (33 µg/m3) vrednost PM10 v juniju. Modelski prikaz vertikalnega prereza nad Slovenijo je pokazal, da se je oblak puščavskega prahu raztezal do višine 5 km. Vsebnost delcev je bila v višjih plasteh celo višja kot pri tleh (slika 2). V petek, 25. junija, se je zaradi prehoda fronte iz severozahoda ozračje s pomočjo padavin počistilo in ravni delcev PM10 so na vseh merilnih mestih padle na običajno poletno raven (pod 20 µg/m3). Slika 1. Prikaz modelskih rezultatov onesnaženosti zraka z delci PM10, kjer lahko nazorno opazimo prehod puščavskega prahu čez Slovenijo Figure 1. Model forecast of air pollution with PM10 particles, which clearly shows the passage of desert dust across Slovenia Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 od začetka leta do konca meseca junija še na nobenem merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Največ, 20 preseganj, je zabeleženih na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Od tega so štiri preseganja posledica 77 Agencija Republike Slovenije za okolje puščavskega prahu. V skladu z zakonodajo, se preseganja mejnih vrednosti, ki so nastala zaradi prispevka naravnega vira, med katere spada tudi puščavski prah, ne upoštevajo pri določanju skladnosti s standardi kakovosti. Slika 2. Vertikalni presek modelskih rezultatov onesnaženosti zraka z delci PM10 nad različnimi mesti v Sloveniji dne 24. junija ob 23h, kjer je izrazito opazen prehod puščavskega prahu čez Slovenijo Figure 2. Vertical cross-section of model results of air pollution with PM10 particles over various cities in Slovenia on June 24 at 11 p.m, which clearly shows the passage of desert dust across Slovenia Ob prehodu puščavskega prahu, ki je v večini sestavljen iz večjih delcev, so se nekoliko dvignile tudi ravni PM2.5. Najvišjo dnevno raven PM2.5 25 µg/m3 smo zabeležili 24. junija na Iskrbi. Ostali del meseca junija so bile ravni delcev PM2.5 na vseh merilnih mestih nizke. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 3, 4 in 5. Ozon V juniju so prevladovali ugodni vremenski pogoji za nastanek ozona. Že v prvi polovici junija je prevladovalo nekoliko nadpovprečno toplo vreme, sredi meseca pa se je občutno ogrelo in druga polovica junija je bila zlasti po nižinah v notranjosti najtoplejša od začetka meritev. Kljub ugodnim pogojem na nobenem merilnem mestu ni prišlo do preseganja opozorilne urne vrednosti 180 µg/m3. Razlog je v prisotnosti prašnih delcev v ozračju, ki so jih k nam prinesli zračni tokovi iznad alžirskega dela Sahare. Prašni delci v ozračju namreč negativno vplivajo na potek kompleksnih reakcij pri nastanku ozona. 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3 je bila junija presežena na vseh merilnih mestih razen na prometnem merilnem mestu v Zagorju (preglednica 3), največ 13-krat Otlici. Najvišja urna vrednost je bila izmerjena v Ljubljani Bežigrad (168 µg/m3) 19. junija. Onesnaženost zraka z ozonom je prikazana v preglednici 3 in na sliki 6. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost NO2 je bila izmerjena na merilnem mestu v Kopru (81 µg/m3). Mejna urna vrednost je 200 µg/m3. Raven NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 7. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila v juniju na vseh merilnih mestih nizka. Občasno je prišlo do povišanja v okolici Termoelektrarne Šoštanj. Najvišja urna vrednost 84 µg/m3 je bila izmerjena na Graški Gori. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 8. 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Ogljikov monoksid V Sloveniji je bila v zadnjem desetletju onesnaženost zraka z ogljikovim monoksidom zelo nizka. Prav zaradi nizkih ravni ogljikovega monoksida smo z junijem ukinili meritve tega onesnaževala tudi na merilnem mestu v Trbovljah in jih trenutno izvajamo le še v Desklah. Ravni ogljikovega monoksida so bile na tem merilnem mestu v juniju nizke in precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Najvišja povprečna vrednost benzena 0,3 µg/m3 je bila v juniju izmerjena na prometnem merilnem mestu v Mariboru (mejna letna vrednost je 5 µg/m3). Na ostalih dveh merilnih mestih v Desklah in Medvodah so bile povprečne ravni benzena v juniju še nekoliko nižje. V Ljubljani Bežigrad in Center zaradi okvare merilnika ni podatkov. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v juniju 2021 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in June 2021 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK Mesec / Month Postaja/ Station CE bolnica CE Ljubljanska Deskle Hrastnik Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova DMKZ MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna NG Vojkova Novo mesto Ptuj Trbovlje Velenje Zagorje Žerjav OMS Ljubljana LJ Center Občina Medvode Medvode Pesje EIS TEŠ Škale Šoštanj MO Celje AMP Gaji MO Maribor Tezno Občina Miklavž na Miklavž na Dravskem Dravskem polju polju MO Ptuj Spuhlja Občina Ruše Ruše Občina Grosuplje Grosuplje MO Slovenj Gradec Slovenj Gradec Morsko Salonit Gorenje Polje Dan / 24 hours Podr UB UT RI UB RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UT UT UB UB SB UB UT RI UT SB SB SB SI UB UB % pod 100 100 100 100 100 70 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 97 100 86 100 100 100 83 100 Cp 24 22 15 20 18 23 19 24 23 27 28 20 23 20 18 23 20 24 18 19 23 27 33 16 22 20 16 21 22 Cmax 62 58 35 54 56 50 49 59 58 71 66 55 63 54 44 52 60 70 50 51 57 66 75 45 56 54 40 63 59 >MV 3 2 0 2 1 0 0 2 2 3 3 2 3 1 0 1 1 3 0 2 2 2 4 0 2 1 0 2 2 >MV ∑od 1.jan. 12 2* 4 5 1 6 3 6 9 3* 11 4 18 11 9 10 2 3 5 3 12 5 20 7 4 4 2 3 10 TB 100 22 61 2 12 SB RB UB U RB RB 100 100 100 97 100 100 24 20 26 20 17 18 64 57 66 53 43 40 3 2 2 2 0 0 11 3 15 4 7 7 * Informativni podatek, ker meritve ne potekajo od začetka leta (Lj Vič 19. 3. 2021 in CE Ljubljanska od 10. 3. 2021) 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v juniju 2021 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in June 2021 MERILNA MREŽA/ Postaja/Station MEASURING NETWORK CE bolnica Deskle Iskrba Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška DKMZ MB Titova MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Ptuj Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Pesje EIS TEŠ Škale Šoštanj Podr. UB RI RB UB UB UT UT UB RB UT UB UB UT UT SB SB SI % pod Cp Cmax 24 ur 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 11 9 11 13 12 13 12 10 12 11 12 12 12 12 8 8 8 21 18 25 26 23 23 28 20 24 20 24 25 25 21 21 22 18 Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v juniju 2021 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in June 2021 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor Postaja/ Station CE bolnica Deskle Iskrba Koper Krvavec LJ Bežigrad MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Otlica Zagorje Zavodnje Velenje Sv. Mohor Pohorje Tezno Podr. UB RI RB UB RB UB UB RB UT RB UT RI UB RB RB UB Mesec/ month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV 96 57 95 95 93 96 96 96 96 95 96 100 97 89 95 95 71 66 56 91 107 79 77 57 77 102 58 104 76 96 99 79 133 156 129 155 149 168 135 126 161 159 129 144 143 145 134 144 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 122 144 121 141 146 144 132 122 152 147 120 141 127 136 130 141 1 8 1 8 11 10 2 1 12 13 0 10 2 2 3 8 80 AOT40 8 ur / 8 hours >CV ∑od 1. jan. 1 14 1 10 19 12 2 1 15 18 0 12 2 20 3 8 8581 8047 8115 13663 14344 12526 9911 4677 13565 15315 4252 14470 10602 13177 7209 11893 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v juniju 2021 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in June 2021 NO2 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje MO Maribor Podr CE bolnica Deskle Koper LJ Bežigrad LJ Celovška MB Titova MS Rakičan NG Grčna Zagorje LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Sv. Mohor AMP Gaji Tezno UB RI UB UB UT UT RB UT UT UT SI RI SB RB UB UB Mesec / Month NOx 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 96 96 95 96 81 96 96 95 96 77 100 100 99 100 100 95 13 7 13 15 24 25 7 15 14 24 6 2 4 2 11 14 60 53 81 49 66 77 28 68 41 54 23 23 15 15 54 70 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 16 10 14 19 36 41 10 21 22 76 8 6 7 3 16 18 Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v juniju 2021 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in June 2021 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station CE bolnica DMKZ Deskle Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje EIS TEŠ Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB RI UT UT SI SB RI RI RI UB SB SB RB UB 96 96 96 100 100 99 99 97 99 99 99 99 100 100 3 1 3 4 4 3 4 5 6 5 4 5 4 2 25 8 8 5 50 37 61 66 84 42 41 51 5 34 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 4 5 4 9 7 13 11 12 10 8 10 4 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v juniju 2021 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in June 2021 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ Deskle Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV RI 96 0,2 0,2 0 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v juniju 2021 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in June 2021 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Ljubljana* Maribor Deskle LJ Center* Medvode Podr. %pod Benzen Toluen UB UT RI UT SB — 89 93 — 92 — 0,3 0,2 — 0,2 — 0,7 0,7 — 10,3 Etil-benzen — 0,2 0,5 — 0,6 M,p-ksilen o-ksilen — 0,5 1,2 — 0,5 — 0,2 0,2 — 0,3 * Merilnik v okvari Slika 3. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v juniju 2021 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2021 Figure 3. Mean PM10 pollution level in June 2021 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2021 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (g/m3) v juniju 2021 Figure 4. Mean daily pollution level of PM2,5 (g/m3) in June 2021 Slika 5. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (g/m3) in padavine v juniju 2021 Figure 5. Mean daily pollution level of PM10 (g/m3) and precipitation in June 2021 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v juniju 2021 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2021. Figure 6. The number of exceedances of 1-hr information threshold in June 2021 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2021. Slika 7. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v juniju 2021 Figure 7. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in June 2021 with the number of 1-hr limit value exceedences 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 8. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v juniju 2021 Figure 8. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in June 2021 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV) 40 (CV) 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 5 40 (MV) 20 (MV) – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY There was an increase of ozone in June while other pollutants remained on the level of May, which is, typical for summer, a relatively low level of air pollution. Most of June the pollution level of PM10 and PM2.5 was low. Few exceedances of the limit daily concentration of PM10 were measured from 21. to 24. June due to the Desert dust. The highest daily level of PM10 75 µg/m3 was measured on 24. June in Ljubljana Center. In the first six months the yearly allowed number of exceedances was not exceeded at any measuring site. Ozone in June was higher than in previous months, that is why the 8-hour target value was exceeded at almost all monitoring sites, but not the 1-hour information threshold. Pollution levels of NO2, SO2, CO and benzene were below the limit values. 86 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V JUNIJU 2021 Earthquakes in Slovenia in June 2021 Tamara Jesenko eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so junija 2021 zapisali 173 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 27 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za 4 šibkejše, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. S Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za dve uri; da bi dobili naš čas, mu je treba prišteti dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in okolici, ki jih je junija 2021 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in jim je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, junij 2021 Figure 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, June 2021 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, junij 2021 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, June 2021 Leto Mesec Dan Žariščni čas (UTC) Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Območje širina dolžina ura minuta N E km EMS-98 MLV 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 6 6 6 6 6 6 6 6 6 1 1 2 3 4 4 5 6 9 2 23 9 16 0 7 3 7 0 39 50 35 3 56 38 36 4 46 46,17 45,95 45,84 46,11 46,17 46,17 45,45 45,52 46,21 15,03 14,87 15,13 15,17 16,08 16,09 13,93 14,48 16,19 11 13 16 12 8 6 12 14 10 čutili čutili čutili čutili 0,7 0,7 1,1 1,7 1,4 1,4 0,8 1,1 1,0 2021 2021 2021 6 6 6 9 11 13 16 1 4 41 26 56 45,42 46,02 45,46 13,29 15,00 15,73 29 7 19 2021 6 14 0 2 45,51 14,48 16 1,1 2021 6 14 10 40 45,50 14,47 15 1,0 2021 6 14 14 32 45,51 14,48 16 1,8 2021 6 14 20 27 45,50 14,48 15 1,0 2021 6 15 8 10 45,52 14,48 15 1,1 2021 6 15 9 24 45,50 14,47 15 1,0 2021 6 15 11 2 45,51 14,50 17 2,2 2021 2021 6 6 15 16 20 3 8 16 45,51 45,61 14,48 14,33 16 11 2021 6 16 4 9 45,51 14,48 16 1,2 2021 6 16 10 40 45,50 14,48 14 1,0 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 6 6 6 6 6 6 6 6 16 16 17 24 29 29 30 30 14 15 21 9 13 23 8 19 28 28 11 18 24 50 53 58 45,50 45,74 46,49 46,12 46,38 45,83 46,08 45,68 14,47 15,73 15,13 13,29 14,96 15,25 15,12 15,76 15 12 11 12 11 11 11 9 čutili* čutili čutili čutili* čutili IV 1,1 0,9 1,4 1,1 1,6 1,0 2,0 1,3 1,0 1,2 1,1 1,9 1,1 Trbovlje Selo pri Radohovi vasi Daljni Vrh Širje Lobor, Hrvaška Lobor, Hrvaška Črnica, Hrvaška Gomance, Hrvaška Željeznica, Hrvaška pod Jadranskim morjem, Z od Umaga, Hrvaška Bistrica Skakavac, Hrvaška Gomance, meja SlovenijaHrvaška Gomance, meja SlovenijaHrvaška Gomance, meja SlovenijaHrvaška Gomance, meja SlovenijaHrvaška Gomance, meja SlovenijaHrvaška Gomance, meja SlovenijaHrvaška Gomance, meja SlovenijaHrvaška Gomance, meja SlovenijaHrvaška Koritnice Gomance, meja SlovenijaHrvaška Gomance, meja SlovenijaHrvaška Gomance, meja SlovenijaHrvaška Gornja Purgarija, Hrvaška Tomaška vas Povoletto, Italija Šmihel nad Mozirjem Brezje Čimerno Gornja Zdenčina, Hrvaška Opomba: Intenzitete potresov, katerih učinki niso dosegli stopnje V po evropski potresni lestvici (EMS-98), so pridobljene s samodejnim algoritmom. *: največja intenziteta v Sloveniji Junija 2021 so prebivalci Slovenije čutili 10 potresov z žariščem v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici ter enega bolj oddaljenega. Najmočnejši, z nadžariščem v Sloveniji, se je zgodil 30. junija ob 8.53 po UTC (10.53 po lokalnem času) v bližini Radeč. Njegova lokalna magnituda je bila 1,9, preliminarno ocenjena največja intenziteta pa IV EMS-98. Posamezni prebivalci Slovenije so čutili tudi potres, ki se je zgodil 8.junija ob 3.59 po UTC (5.59 po lokalnem času) na Hrvaškem, v bližini Šibenika. Po podatkih Hrvaške seizmološke službe je bila njegova magnituda 4,7. 88 SVETOVNI POTRESI V JUNIJU 2021 World earthquakes in June 2021 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, junij 2021 Table 1. The world strongest earthquakes, June 2021 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina ura.min širina ( ) dolžina ( ) Mw (km) 10. 6. 8.54 3,10 S 28,28 E 5,0 10 20. 6. 17.05 30,22 S 177,85 W 6,5 25 23. 6. 2.54 12,71 S 76,72 W 5,8 49 Št. žrtev 2 Območje Demokratična Republika Kongo pod morskim Kermadec 1 dnom, območje otočja pod morskim dnom, v bližini mesta Mala, Peru Vir: USGS – U. S. Geological Survey V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v juniju 2021. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). E (East) = Vzhod; N (North) = Sever; S (South) = Jug; W (West) = Zahod; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, junij 2021 Figure 1. The world strongest earthquakes, June 2021 89 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar juniju 2021 so meritve cvetnega prahu potekale v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Največ cvetnega prahu smo namerili v Lendavi, našteli smo 10.352 zrn, v Mariboru je bilo 8.822 zrn, v Ljubljani 6.320 zrn in na Obali 5.236 zrn. V Zabeležili smo cvetni prah 40 različnih skupin rastlin. Prevladoval je cvetni prah trav, pravega kostanja, bora in koprivovk. Delež trav je znašal od 24 % do 40 %, pravega kostanja je bilo od 6,5 % do 24 %, bora od 11 % do 17 % in koprivovk od 11 % do 29 %. V Izoli izstopa po deležu še oljka z 31 %. 2 % do 3 % cvetnega prahu je prispeval trpotec, na posameznih merilnih mestih smo namerili nad 1 % cvetnega prahu pajesena, malega jesen, orehovk, cipresovk in tisovk, bezga in zelene jelše kot prenos s hribov. Na Obali smo beležili v skupini koprivovk cvetni prah nizko alergenih kopriv in krišine, v mediteranskem svetu visoko alergene rastline. Cvetni prah obeh rodov je po velikosti primerljiv (12 µm −15 µm) in morfološko podoben, zato ju z uporabljeno metodo analize ne ločimo med seboj. Junij 2021 spada med tri najtoplejše vsaj od leta 1950. Toplejša sta bila le junija 2003 in 2019. Padavin je bilo izjemno malo in junij 2021 je najbolj sušen vsaj od leta 1950. Pred tem je bil najbolj suh junij 2006. Sončnega vremena je bilo izjemno veliko in junij 2021 je bil najbolj sončen po letu 1961. 800 700 Izola Število zrn/m³ 600 Lendava Ljubljana Maribor 500 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, junij 2021 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, June 2021 Hladen in namočen maj je močno vplival na cvetenje mnogih rastlin. Zamiku začetka sezone se je pridružilo časovno razpotegnjeno cvetenje nekaterih vrst dreves. Na primer pri toploljubnih robiniji in malem jesenu so bili cvetovi na drevesih še v juniju in tudi njihov cvetni prah v zraku; sezona cvetnega prahu obeh vrst dreves se običajno zaključi v maju. Izračunan začetek sezone pravega kostanja je bil letos 19. junija v Ljubljani in 20. junija v Mariboru, kar je najpozneje v desetletnem obdobju merjenj od leta 2011 do 2020; najbolj zgodaj se je sezona začela leta 2018, in sicer 3. junija, desetletno povprečje pa je 12. junij. Junij se je začel s svežim in sončnim vremenom. Temperatura je prve dni meseca ob sončnem vremenu naraščala. V zraku je bil pester nabor cvetnega prahu različnih vrst rastlin. Pri nekaterih vrstah, katerih sezona se v povprečju zaključi že v maju, smo našteli le nekaj zrn. Tako smo opazili cvetni prah malega jesena, robinije, oreha, gabra, bukve, hrasta in trte. Nadaljevala se je sezona trav, bora, koprivovk in trpotca, v Primorju je potekala druga polovica sezone oljke, začela se je sezona bezga. V Pomurju se je 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 90 Agencija Republike Slovenije za okolje delno pooblačilo že 5. junija, ko so nastale manjše krajevne padavine. Naslednji dan je bilo povsod oblačno z manjšimi krajevnimi padavinami, temperatura se je prehodno nekoliko znižala, kar je vplivalo tudi na znižanje obremenitve zraka s cvetnim prahom, nižje obremenitve so vztrajale še 7. junija, ko je bilo delno oblačno na Obali, drugod pa sončno. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi, junij 2021 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Lendava, Ljubljana, and Maribor, June 2021 pravi kostanj pajesen Izola L e n d a va Ljubljana Maribor 0,1 0,1 1,8 0,2 6,5 6,9 24,2 19,0 cipresovke tisovke Izola L e n d a va Ljubljana Maribor trpotec 2,0 0,2 0,7 0,3 2,6 2,4 2,4 2,0 jesen orehovke 0,4 0,1 0,6 0,1 0,0 0,5 0,1 2,8 trave hrast 24,2 38,9 37,8 38,9 1,0 0,1 0,3 0,1 koprivovke 11,1 29,1 11,8 15,3 bezeg 0,6 1,4 2,4 1,2 jelša oljka 1,0 0,1 0,4 0,1 31,4 0,0 0,0 0,0 bor lipa 11,2 15,3 11,6 16,8 0,2 1,2 0,7 0,4 400 350 Izola Število zrn/m³ 300 Lendava Ljubljana Maribor Trave 250 200 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, junij 2021 Figure 2. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, June 2021 9. junij je bil povsod sončen, kar je ponovno prineslo več cvetnega prahu. 500 Število zrn/m³ 400 Izola Lendava Ljubljana Maribor 300 Pravi kostanj 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pravega kostanja, junij 2021 Figure 3. Average daily concentration of Sweet chestnut (Castanea) pollen, June 2021 91 Agencija Republike Slovenije za okolje 40 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 30 Bezeg 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bezga, junij 2021 Figure 4. Average daily concentration of Elder (Sambucus) pollen, June 2021 300 Število zrn/m³ 250 Oljka 200 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke, junij 2021 Figure 5. Average daily concentration of Olive tree (Olea) pollen, June 2021 Mesečni seštevek cvetnega prahu je presegal lanskega. V Izoli in Mariboru smo letos namerili 1,9-krat več cvetnega prahu, v Lendavi 1,8-krat in v Ljubljani 1,4-krat več. Preglednica 2. Junjski mesečni seštevek cvetnega prahu v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi Table 2. Monthly pollen integral in June in Izola, Ljubljana, Maribor and Lendava Leto Izola Ljubljana Maribor L e n d a va 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2993 5542 7441 — 4474 4767 6109 — 2674 3451 6914 — 4352 3447 3840 — 2277 4036 4600 — 3460 3381 5869 5164 2840 5390 7213 7257 7179 6640 — 6840 2801 4503 4570 5696 5236 6320 5522 10352 Nekaj več oblakov je bilo predvsem v osrednji Sloveniji in na Obali 10. in 11. junija, ko so bile tu in tam tudi manjše krajevne padavine in manj cvetnega prahu v zraku. Nekaj spremenljive oblačnosti je prekinjalo sončna obdobja tudi naslednja dva dneva, v osrednji in vzhodni Sloveniji so bile manjše krajevne padavine. 14. in 15. junij sta bila sončna. Svoj zagon so dobile trave, velike količine cvetnega prahu je sproščal pravi kostanj. V svojo glavno sezono so vstopale koprive, še posebno visoke obremenitve so bile v Lendavi in Mariboru. Cveteli sta domači vrsti lip, v Primorju je oljka zaključevala sezono. Z gora so vetrovi prinašali v nižine cvetni prah zelene jelše in ruševja, cvetni prah je sproščal invazivni tujerodni pajesen. Druga polovica meseca je bila sončna in vroča, primanjkljaj padavin se je odražal s sušnimi razmerami. Ob koncu meseca smo v Ljubljani in Mariboru še izmerili visoko obremenitev s kostanjevim cvetnim prahom, v Izoli in Lendavi se je količina znižala. Obremenitev s travami se je postopoma zniževala 92 Agencija Republike Slovenije za okolje zaradi košnje in odcvetanja nekaterih vrst, najnižja obremenitev je bila na Obali. Vse manj je bilo v zraku cvetnega prahu bezga, bora, cipresovk in tisovk. Cvetela je kalina (liguster) in le malo zrn tega žužkocvetnega grma se je znašlo v zraku. Opazili smo še zrna metlikovk in trpotca, katerega cvetni prah je prisoten v zraku celo poletje. 600 500 Število zrn/m³ Izola Lendava Ljubljana Maribor 400 Bor 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora, junij 2021 Figure 6. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, June 2021 300 250 Število zrn/m³ Izola Lendava Ljubljana Maribor 200 Koprivovke 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, junij 2021 Figure 7. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, June 2021 Slika 8. Cvetoči lipovec (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 8. Blooming Small leaved lime (Tilia cordata) (Photo: Andreja Kofol Seliger) V juniju in začetku julija cvetijo lipe in s svojim nežnim vonjem odišavijo zrak. Lipa cveti teden do 14 dni pred lipovcem. Pogosto sajena srebrna lipa cveti kasneje od domačih vrst in podaljša sezono 93 Agencija Republike Slovenije za okolje pojavljanja cvetnega prahu. Obe domači vrsti gradita samostojne gozdne sestoje in rastlinske združbe imenovane podgorsko-gorsko lipovje. Ti gozdovi uspevajo na bolj suhih in bolj toplih rastiščih, kjer bukev nima možnosti, da se uveljavi. Tujerodna srebrna lipa, dobro prenaša za rast težke mestne razmere. Obnese se v sredozemskem svetu in v notranjosti. Cvetovi močno dišijo, vonj se nekoliko razlikuje od domačih lip. Spoznamo jo tudi po listih, ki so s spodnje strani srebrno dlakavi. Slika 9. Cvet srebrne lipe in zrna cvetnega prahu (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 9. Silver lime (Tilia tomentosa) flower and pollen grains (photo: Andreja Kofol Seliger) Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v avgustu 2021 Avgusta se sezona senenega nahoda nadaljuje z obdobjem poletno jesenskih alergij, ko so v zraku poleg cvetnega prahu večje količine alergenih spor gliv. Trave, glavni alergen v pomladansko poletnem času, bodo do konca meseca zaključile sezono. Glavna alergena v zraku bosta cvetni prah pelina, ki bo nadaljeval začeto sezono ob koncu julija, in ambrozija. V nižinah se bo sezona slednje začela v prvih desetih dnevih avgusta, na področjih panonskega sveta že prej, v začetku avgusta, visoke obremenitve se bodo tam nadaljevale ves mesec. Drugod v nižinah in na Obali pričakujemo povišanje obremenitve v drugi polovici meseca. V zraku bodo velike količine cvetnega prahu koprivovk (koprive, v Primorju tudi krišine). Obremenitve s cvetnim prahom trpotca bodo nizke, le izjemoma nekoliko višje v primeru, da bo avgusta dovolj dežja in bodo rastline po košnji ponovno zrasle in zacvetele. Pojavljal se bo tudi cvetni prah metlikovk in amarantovk, obremenitve zraka bodo nizke, ter konopljevk, saj bosta cveteli konoplja in divji hmelj. Avgusta so obremenitve zraka s cvetnim prahom odvisne predvsem od pogostosti padavin, visoke temperature in suše. V deževnih avgustih je obremenitev zraka z ambrozijo in pelinom nižja, saj so razmere neugodne za sproščanje in prenos zrn, obenem pa padavine izperejo zrna iz zraka. SUMMARY The pollen measurement in June 2021 has been performed in Izola, Ljubljana, Lendava, and Maribor. 94 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Iztok Sinjur Štorklja na sveže pokošenem travniku; Cikava, 13. junij 2021