, Stran 56___________ANGELČEK    ________Leto 30
A. Čadež
Lastna kazen — najboljša kazen.
Prizor. .
RoVj, f ««!<* (H-121etnO-R ezika, hiSoa.
PozorUče:
Družinska   soba   3   podolgaslo   mizo   io   stoli    —   Predalaik   m oraara za jedi.
R o z a sedi in se uČi. L i z a (starejia) se pripravlja za pisanje.
R e z i k a: Meni se zdi, da ti je gospodicnu na-nienoma izbrala prav to-Ie kazen. [Gleda v knjigo in ^ita) Čisto prav, Dve muhi na en udarec, Še bolje bi bilo, čc bi si ti take-le naukc zapomnila za življenje. Zdaj pa lc začni. Pa Čedno in pravilno piši, da ne boš zopct listka prinesla iz šole, kako si površna in brez glave- (Rozi.) Ti se pa vse gladiko nauči, kar li je naročeno. — Zdaj grem v kuhinjo, da pripravim za . kosilo. Popoldnc obiščem mamo v bolnišnici. Upam, da vaju born mogla bolj pohvaliti ko zadnjič, (Odide.)
Liza  (P"še 'z knjige in govori):  'fi-le  prcgovori SO
pa rcs kakor nalašč za-me; pa za druge tndi. škoda, da jaz nisem tako modra kakor Salomon, Ui je prvi te pregovore napisal. Ta-lc je raeni na,boli všcč: >:Ve-liko govoriti ni brez greha; kdor pa brzda svoje ust-nice, je jako moder,«. — Zato ira je všeč, ker sera tako maln zgovorna; bom vsaj lahko rekla, da sem modra.
(Roza medtem za&pi. Liza to opazi in rcče:) AKa, žc dtemlie-
Leto 30__________ANOELČEK                 Stran 57    I
Čaka), bom še zale kaj poiskala. (Gleda v knjijo.) Kaj
takega, da jo bo dražilo.-------Ga že imamf Ta-le
jo bo pičil, da bo kar sikala. — Roza! Rozika! Zakaj se pa ne učiš? . -. Rozika! Jaz imara pa nekaj flet-mega. za-Ve. RowWa, pogtai no*.
Roza (odpre zaspano očij: Kaj imaš? Nič nimai.
Liza: Poslušaj, kaj je tukaj-le zapisano! fBere.) »Pojdi k mravlji, lLnuh, in oglej si njena pota in Hci sc od nje pridnosti.« Si slišaia?
Roza (zaspano); Kaj si ti kaj boljša od mene? Ce si tako pridna, zakaj pa moraš kazen pisati? Ko-Hkokrat si pa že bila danes kregatia, a?
Rezika 'sloP' nejcvoljna v soboj: Tako? Komaj odmakne člavek pete, pa sta si že v laseh. Ali smo se tako zmenili? Koliko si že spisala, Lizika? (Glcda v zvezek) Stara pesem. Saj ne zapišeš izlepa stavka, da bi se glasi] prav. Glej, kaj si zapisala! »Pojdi v mrvo, lenuh ...« »Pojdi k mravlii, lenuh ...« ne pa v mrvo! Menda ^udi lete bolj miVa v mrvo kot pisati kazen. . . Popravi urno in pazi, da ne bo vsc narob^! (Rozi-) Kaj pa Rozika? Si sc že kaj naučila?
Liza: Kako, ko je dremala in spala!
Rezika: Ti boš še sodnji dan prespala. Z va-ma je rcs krii. Ena ne dcla n i č prav, druga p" p r a v n i č. Le počakajta! Saj grem še danes k mamil Le brž k pisanju in učenju! (Odide.)
Liza (5«z nellai '«¦): Mene že bolž prsti. (•**'¦ tegne roki.)
R o z a: Mene pa oči. (Se stejuje.)
Liza : Hvala Bogu, da sva zopet saini. Rezika je šla kosilo pripravljat; misliro, da jc ne bo tako hitro prinesla radovednost. Rozika, Rozika, ali sc Leš lca) igrati?
R o z a: Gugala bi se, pa fli nobene gugalnice.
Stran58__________ANGELČEK________     Leto 30
L i z a: Saj se meni tudi kaj ne Ijubi; setn že lačna,
Roza: Saj si šele kamaj jedla.
Liza: Ali nisem tako lačna, da bi jedla, kar bi bilo. Rada \>i se malo posladkala. Ka) bolJSega mi diši.
R o z a : Meni se je zadnj«; sanjalo, da sem imela polno omaro orehov, pa kako debelih! Pa prav, ko sem jih hotela tolči in drobiti, scm se pa zbudila. Kar hudo mi je bilo.
L i z a : Kaj pomagajo orehi v sanjah? Če bi jib zares imelal O, ko bi imela jaz dovoij denarja, bi si že znala pomagati: Nakupila bi si orehov, tortet fig, jabolk, datljev in •vseh takih dobrih stvari.
R o z a : Jaz sem tudi enbrat mami pripovedo-vala, kaj bi si vse kuptla, ie bi imela denar. Pa veš, kaj mi je refcla: »Da, da,« je rekla, »komarje bi ko-vala, ča bi ti kdo podkve delal.«
Liza: Pa razumeš, kai to pomeni?
R o z a:  Večkrat  sem  že   premišljevala.   Ali  ti
*veš? Liza: Jaz mislim tako-le: Za komarje noben kovač podkev ne dela, za nas mlade pa nihče denar-ja ne kuje. Se že menda bojč, da bi ga prav ne obr-
Inili,   0, saj se brez denarja tudi da kaj dobiti!   Jaz pa vem, kje ima mama sladkor spravljen. R o z a: Nič ne veš.  V kuhinji ga žc ima. 1 i z a: Vem, vem. Ne samo -v knhinji. R o z a :   No ja, saj pravi mamica, da ima5 po-vsod svoj nos zraven.
L i z a: Nikar se lepo ne delail Tefei pa pravi, da imaš povsod svojo roko zravcn.
R o z a: Veš kaj, to je pa že res grdo, da me tako obdolžiš. Ali se še spominjaš, kak§en ropot ie
Leto30___________ANGELČEK__________Stran 59
bil  zadnjič, ko je zmanjkalo v kašči  dveh klobas? Pa jaz nisem nič vedela zato.
Liza (hofc peli, da bi presliSala); »Preljubo vese-Ije, oj kje si doma...« Meni se vse tako zdi, da bi se nama obema zdajle kaka slaščica prav prilegla. Jaz imam neke slutnje. Kar zdi se mi, da bi moralo tukaj-le biti nekaj skritega. Kaj, če bi pogledali? Eno uro gotovo še ne bo nikogar v sobo.
Roza: Ne maram, ne. Potcm mi boš pa spet oponašala, da imam povsod prste vmes.
Mza: Pa pusti! Bo pa meni več oslalo. Naj J bo, kar hočc! Če dobim ključ od oraare, bom vsaj I vidcla, kaj je notri. [lšče pod omaro, za omaro.)                    I
R o z a (ogleduje očetov predalnik, odpre in stika med I knjigami iD papirji),
L i z a (ne naide ključa; udari po vratih): Morda pa ni tako   trdo zaprto?   (Vrata  odstoplio. Liza sama  zaseO  Saj nisera nič hudega naredila; saj so se vrata sama od-prla. Zdai pa kar hitro in oprezno, da kdo ne pride.      ¦ (Glasno) Rozika, saj je odprto! Pojdi scm!                      I
R o z a :   Saj nisero tako radovedna,  kot  si ti.     ¦
(Brska daljc.)                                                                      J
L i z a   (odprc.   opazuje   in   govori   sama   zasel;   Mama
mi zmerom očita, kako scm sladkosnedna, čc !e kaj boljšega pokusira. Ali je to tako hudo, čc malo po-     ^ voham, če se malo obliznem, če se dotaknem z jezi-     I kom? Ali morcm kaj za to, čc denem na jezik, pa     1 mi preccj dol po grlu smukne7
R o z a: Zakaj bi pa ne smela malo poglcdati; saj imam zato oči.
L i z a (ogleduie): Zakaj imam pa roke, če ni do-voljeno nič vzeti? Zakaj ncki tako diši, kadar se me loii sladkosnednost. Kar šegečc me po mosu, v ustih se mi pa cede sline!
Stran 60^_____        ANGELČEK____            Leto 30
R o z a : Mene pa žene lc radovednost, kakšne skrivnosti iraa oče  tu nolri?  (Jemlie knjige in odpira.)
Liza (stika po omari): Saj scm vedela, da mora biti v omari veliko dobrega.   Kaj bi pakusila?
R o z a: Ali se nič ne bojiš Rezike?
L i z a: Saj sem šla samo zapirat. Botn pa rekla: saj se je sam6 odprlo. Ali si ti kaj lepega našla?
R o z a: To-le knjigo gledam. 0, kratkočasnice! To bi bilo pa zame! (B«e >n se vmes smeje.)
L i 2 a: Glej, šibo sera našla. Najraje bi jo nesla v peč. Nc! Samo skri/em jo ... Tako ... Tole me bolj vleče, kar je v škatli. (Odpre.]
Roza (priskoči): Pokaži! A, hruške, pa še suhe! Teh že ne maram. (G« nazaj in bere.)
Liza (i* vtakne nekaj v žepl: Saj res niso kaj   4 prida. (Odpira druge škatle.) Rozine! IPoduha.) Lepo diše!   1 Sladke morajo biti. (Pocmaka.) Tako debele in scčne!   * Če jih par vtaknem v usta, kdo mi bo zameril? Kako    ' je to dobro! Še malo!... Saj se še nič ne pozna! To mi pa gre v slast!   Bo že, saj jih je skoraj pol še ostalo. Saj mama lahko reče, da so se usušile. (Gleda H po omari.) Kaj pa ta skrinjica? Zapečatena je. Bog ve, kakšnc  skrivnosti so v nji?  (Ogleduje  io od vseh strani.)                                                                        J
Roza: Ti Lizika, glej, glej!  To ie pa res za  ^ smeiil PosluiaVl
»Dva moža se srcčaU na ozki ulici in čakata, kateri se bo umaknil. Slednjič reče eden razkačen: ,Jaz se ne umaknein nobenemu oslu.' ,Jaz se pa/ reče drugi, se prikloni in stopi v strtm .. .«
Ha, ha, ha, kdo je bil zdaj osel?
Liz a: Ti in tvoj osel! Mene nič ne briga. (Zase.) Kar odprla bom. Kaj — pcčal! Odnehal je; omehčal se je, pa je padel proč.  (Odluiči pečat in hlaslno odpre.)
Leto 30                   ANGELČEK                 Stran 61
E, to pa ni nič! Sama pismal 'Odvije prvo in iita.) Ta učiteljica mora pa tudi vse pogobezdati. (Vrže pismo jezno na tla.) Kaj pa je to, če sem sc parkrat v sili zlagala? Ali raora tako} pisati domov in staršem vsc obesiti na nos? Pravi: »Laž je kljtič h kraji!« Saj se je brez ključa odprlo. Sicer se pa to ne pravi krasti, če pogledam malo po omari in kako rcč malo poku-sim. Take reči je treba večkrat prcgledati in po-skusiti, če se morebiti niso pokvarile. (Pobere list in ia dene nazai.J Teh reči pa že ne bom pregledovala; naj pišejo, kar hočejo. (Stika dalje in pokuša.)
R o z a : Ti, ta-le knjiga je pa res imenitna! Ves dan bi jo brala. Poslušaj no lo-le: ^Očc vpraša prt obcdu sina-dijaka: ,Kaj se pa lelos učiš?' — Sin: ,Letos imamo logiko.' — Oče: ,Prav nič ne vem, kaj bi to bilo?' — Sin: .Čaka^te, vam pa jaz povem. Tu so tri klobase, kajneda. Kjer so tri klohase, sta tudi dve. Tri iai dve je pet; iorej imate iu pet klo-bas/ — Oče: ,Dobro; te tri boino mi pojedli, oni dive  pa  tebi pustimo...'«  Ali ni to -zabavno7  ICila
2asc  dalje.)
L i z a: Zabavno je bilo, ko so jedli klobase, zame je pa zabavno, kd se sladkam. Spet nekaj do-brega! Piškoti, piškoti! Vcndar enkrat; saj scm re-kla, da mora^o nekje bili. To diši, to! Škoda, da jih ie tako malo! Seveda, dragi so zda). E, malo pa že smem odščifmHi! Kar raztopi se v ustih! Zdaj pravzaprav še nisem nič vzela. Šc en košček, samo en košček!... Samo po! ga pa ne sme ostati, dru-gačc bi mišlili, da je kdo stikal po omari. (Tiho.) Ene-ga pa vzamem za Rozo. IVtakne ga v iep... Prcgleduje
dalje omaro.]
Stran 62                  ANGELČEK__________Leto 30
Roza (dobi drugo knjigo): Ta-Ic knjiga je pa holj učena. Iz te bere oče, da nas uči lepih naukov, (Za-
miiijena  bere.)
L i z a ; Ti imej nauke, jaz pa sladkarije! (Potegne zopet dolgo, zaprto skatlo.) Sladkor v kockahl Tega ima-jo pa trgovci veliko. Dancs imam dosti boliših reči. Pa čez sedem lct vsc prav pride, (Zagrabi m ga nekaj vtakne v žcp.) Zdaj bi pa že Iahko zaprla. Oho, to-le pa še moram ogledati, »Za Miklavža!« Pa je zapi-sano: 1920. To je pa že bilo. Najbrž je bilo namenjeno meni; zato pa brez skrbi pogledam. Kdo bi znal to odviti?
R o z a: Lizika, neliaj! Ti si žc preveč drzna. Tukaj-Ie berem, da »preveč Še s kruhom ni dobro«.
L i z a: Le pred svojim pragom pomctai. Alt ti nisi nic radovedna?
R o z a: Moja radovednost mi bo samo koristila; pa bi tudi lebi, če bi me poslušala ... Kako resnični so ti-le izreki! Lej, zopet sem našla enega. Ta ima pa resno svarilo za obedvc, posebno pa še zate!
L i Z a (5e vedno zaposlena z odvijanjcmJ: Le zase L& >
obdrži! Kaj se boš Tepenčila, kot bi bila moi angel varuh!
Roza: Saj ne govorim jaz. Tisti, ki \e spisal to knjigo, jc moral res biti moder mož. Samo to-Ic vrstico ti še preberem: »Greh prihaia s smehom, od-haja z jokom.«
Liza : Pojdt, pojdi! Kdo se bo jokall Meni se hoče vesclja, pa malo zabave, pa kaj sladkega pod zob. Ti pa brskaj po zaprašenih knjigah, čc iy>češ!... Jemnesta, jcmnesta, kaj sem staknila!... ViŠ, to je pa tista skatla, ki jo je zadnjič prinesla teta iz Ame-rikc; pa je takrat mama niso hoteli pokazati, ker sva bili ravno polomili stensko uro.
Leto 30__________ANGELČEK__________Stran 63
R o z a (vrže kajigo proč in priskoči bliže); Kaži, kaži! Saj res! Kaj je le-to? Poglejva! lOdvijata, ogledu-jeta, odpirata...)
L i z a: Pazi, da kaj ne potareš'
R o z a: Lej, kakšno okroglo okence ima tu spredaj!
L i z a: Kakor avtomobilovo oko .,. ki nas "vča-sih zvečer plaši.
Roza: Pa meh }e zraven. (VleLe narazen.) Ali je to harmonika?
Liza: In omarica s podobami!
R o z a: Tu zadaj pa proslor za lučko.
L i z a: To je pa kot kakšen kino!
R o z a: Saj res! Igrajva se gledišče!
L i z a: Dobra je ta. Jaz bom naredila gledišče, ti pa skrbi za godbo!
Roza: Kako? Kje pa naj vzamem inštrument?
Liza: Pa res! To je šraenl!
Roza: Oh, čc bi našli tisto škrinjico z muziko, ki nam je igrala na sveti večer, veš? To bi bilo krasno, če bi jo dobili.   Aii nič nc veš, kje bi bila?
L i z a: Ha, če sem že toliko reči staknila, ni spak, da bi še tiste muzike ne! (lsče.)
Roza: Kaj pa, če Rezika zdaj-le pride?
L i z a: Saj je ne bo; saj kuha ... Žc imam! Živio! Godba ;e že fu)... To bo vesefje/.., Toda gjedaici?
R o z a: Kaj gledalcil Enkrat pogledam iaz, po-tem pa ti. Godbo pa posluša\a obe hkrati. Kar na-vijl.,. Čuj! Čujl To je pa res fletno!
L i z a: Poskusiva zdaj, kako se to-le naredi? (Postavi panoramo na mizo, prižge svečko, uravna, gleda, pri-merja...)
R o z a: Aii bo prav?,.. Saj res znaš. O, kako sem že radoivedna!
Stran 64__________ANGELČEK__________Leto 30 *
Liza: Le malo počakaj, pa premaguj svojo radovednost... Tako! Zdaj pa bo! Kar poglej! Slika prcdočuie lepo, lepo palačo, kristabio palačo v Loa-donu.
Roza: 0, kako lepo!.,.
L i z a: Zdaj pa prementm sliko. Videla boš lepo cerkev; tisto krasno cerkev v Beneikah,
Roza: Kako veličastna je ta cerkev!
Liza: Poglej hitro Še to-le sliko! Modemo pri-stanišče na Francoskem, Le Havre ...
Roza: Jej, vihar na morju! Veš kaj, Lizika, kar strah me je! Ubogi Ijudje! Lad^a jim gori! Potniki sc rcšuieio v čolmh; vailcm jih zagrinjajo! Groza, groza!
Rezika (prisopifaa vznejcvoljena): Sa^ sem reklaf »Greh grchu vrata odpira!« Kjer ni poslušnosti, ni pridnosti; kjer ni pridnosti, gospodujc lenoba. »Le-noba je pa mati vsega hudcga.« — Mojc potrpežlji-vosti je zdai konec. Takoj po kosilu grcra k materi in jim povera prav vse, Dosti je tega, Taka drznost!
(Liza povcsi oči in si zakrije obraz.)
Roza: Rczika, jaz nisem nič jedla, nič vzela, nič pomagala. Šc svarila sem jo!
R e z i k a: Če si boljša, bi bila pa preprečila to drznost, ali pa bi bila menc poklicala, Tisti, ki molči, ko se greh dela, ni nic boljsi ko tat.
R o z a: Ko sem pa tako fletne smešnice brala!
Rezika: Namesto, da bi se učila, kajne? Vse bom  povedala  mami;  naj narede z  vama,  kar ho-
Čejol   (Zapre   omaro   m odide,)
»     •     *
Leto 30__________ANGELČEK                 Stran 65
R o z a: Zdaj pa imaš, Lizika! Saj sem ti pra\ila, da si prevec drzna!
Liza: Ti si tudi kriva; zakaj me pa nisi zapo-dila proČ? Sam-o v >tisto branje si tiščala!
Roza: Če sem kaj kriva, bom pa popravila. Veš kako? Jaz bi ti svetovala eno pot, pa ni prav labka, a najboljša.
Liza; No, kakšno?
Roza: Pojdtve kar sami k manit, pa skesano in odkrito povejve svoie nerodnosii; grein stavit, da se bo tako vse poravnalo!
Liza: Kaj pa naj rečeve? Jaz ne vem, kako bi začela in kako bi govorila!
Roza: Beseda da besedo! Bom pa jaz govorila, ki sem manj prizadeta. Rekla bom, da odslej ne bove več prišli po taki poti, čc nama bo vsaj zdaj še pri-zanešcno.
Liza: Pa naj bo! Sama bi težko š!a; s teboj pa grem.
R o z a: Je pač res, kar sem čitala v oni-Ie knjigi: ;;Lažjc je v jamo pasti, nego iz nje priti.«
Liza: Kar pojdive. Mene pa tolaži oni prego-vor: »Čednost ima grcnke korenine pa sladek sad.«