Junak divpne AmeriSki roman ¦ 10 Erik je bil v. obupnem položaju, ker se v primeru zahrbtnega napada ne bi mogel braniti. Borba se je vlekla nekaj časa neodločeno. Mladeničevo ostro uho je nenadonia zaslišalo za hrbtom topot konjskih kopit. Nasprotniki so očividno spoznali svojo prednost. Če ga napadejo za hrbtom, potem mora narediti križ čez svoje življenje, ker bo izpostavljen njihovim kroglam. A novi napadalci so ravno jezdili za skalnato steno, ki jih je krila pred Erikovimi očmi. Zdaj je jasno slišal, kako so poskakali s konj in medtem, ko so Rogerjevi ljudje ponovno začeli streljati, se je izza stene za Erikom zakadilo. Erik je takoj ustrelil, a ni zadel. Mož za steno je spet sprožil. Prva krogla je žvižgala na desni strani mimo Erika, druga pa na levi. Eriku je zvenelo v ušesih in ni mogel misliti. Napadalcev ni videl in se ni mogel braniti. Zdelo se je, da so ti bili zelo gotovi svoje zmage. Eden se je nenadoma dvignil nad steno in pomeril. Erik je ustrelil, a zopet ni zadel. Nasprotnik pa je vkljub temu izginil. Zdaj se je zaslišalo gosto streljanje iz daljave, napadalci za steno pa so utihnili. Erik je pogledal v smer, od koder so se slišali streli. Zagledal je tenine postave, ki so nenehoma streljale v dolino. Pred njim in za njim že ni bilo streljanja. Zaslutil je, da so možje, kl streljajo, njegovi oovboji. Dlani je zaokrožil pred ustl in zaklical. Možje so mu odgovorili. Rešen je bil. Njegovi covboji so bill slišali streljanje in so mu prihiteli na pomoč. Po spretnem napadu je takoj spoznal, da je Noel poveljnik. Naglo je zapustil skrivališče in hitel h konju. Odvezal ga je in zajahal. Nasprotniki so se poskrili in niti en strel ni počil. Blisk je tako dirjal proti izhodu, ko da bi imel peruti. Toda če so preganjalci tu postavili zasedo, potem je vse izgubljeno. Dolina se je vse bolj ožila, skalnate stene so bile vse bliže druga drugi in nazadnje je ostala med gorskimi stenami ozka zaseka. Erik se je ozrl v višavo. Videl je samo košček jasnega neba. Konj je previdno stopal po skalnati stezi. Še kakih sto korakov in soteska se je začela širiti. Nenadoma sta se prikazala dva jezdeca. Erih je s silo zadržal konja, tako da se je Blisk vzpel na zadnjl nogi. V naslednjem trenutku je zadonel znan glas. »He, gospodar, kaj se je zgodilo? Tu Noel!« Potem je zagrmel drug znan glas: >Tu Slim! Za vraga, kaj so hoteli ti lopovi?< Erik je vzpodbodel konja in se je čez nekaj trenutkov ustavil pri Noelu in Slimu. »Slišala sva streljanje in sva prijezdila sem,« ja razlagal Noel. »Tovariša pa sta ostala pri konjih. Konji so v kotiini ne daleč o;l t ¦ »Ali je vee v redu?« je vprasal Erik. »Da!« je odvrnil Noel. »Le zate smo blll ˇ skrbeh. 8 Slimom sva se bala, da bova prepozna. Hvala Bogu, zdaj je vse dobro!« Erlk je skočil 8 konja. Covboja sta šele edaj prav ¦vldela, da je mladeničev obraz krvav. »Za božjo voljo!« »ta vzkliknila hkrati. »Tl si ranjen! Ali Je resna stvar?« Mladenič se ie nasmehnil in si zbrisal kri i obraza. »Nič hudega! Toda lopovl mi bodo Se poplačali to nro!« >Z obrestmi!« je dodal Sllm. »Spoznall še bodo, da ml ne ostanemo nifiesar dolžni!« > dejal odločno mladenl5. Pogledal je stezo, kl vodi v Rajskl dol. Nlkjer nl bilo Hve duše. Nad dollno Je vladala tišlna ko prej. 6. V okolici Hilla J6 ovetela žtvahna trgovina 8 konjl. Kakl dve uri hoda od mesta so blU veliki ograjeni paSBlkl; tam so se pasll konji, ki so jlh od vseb. vetrov prignali na prodaj. Ob paSnikib. so biH tudl Telikl hlevi, T katerih je dobilo prostor več tlsoč konj. Erik in njegovi so po opisanem dogodku v Rajskem 4olu nadaljevali pot ln so po dvodnevni ježl srečno priipeli do dlji. Erlkovl konji so se pasli zdaj z druglmi vred. Kakor običajno, so tudl zdaj blli njegovi konji med vsemi najlepil. Vsak kupeo ae je ustavil prl njih ln ponujal Banje bajne vsote, toda mladenlfi se nl spufičal v pogaianja. Pričakoval Je svojega Btalnega odjemalca, ki se Je tokrat zamudil. Ko Je Erik uredil vse potrebno, se je obrnll k Noelu, Id je bil njegov zaupnik, In mu dejal: »Noel, u in Sllm ostaneta tukaj ln po^akata našega trgovca. Jaz bom jezdil v mesto in se bom nastanll pri Garnettu. Tam me bosta našla, 6e me bosta potrebovala. Sicer pa Je glede prodaje že tako vse dogovorjeno. Le dobro opravlta! Nagrada vama ne bo uSla.« >Hvala lepa, gospodar!« Je odvrnil Noel. Sllm se Je zadovoljno režal, ker je mislll na mestne zabave. Erik je opazil njegov smeh. Roko je položil na njegovo ramo in mu resno dejal: »Če spet zakvartaš denar ko zadnjlč, potem bo konec najlnega prijateljstva.« >Ne boj se, gospodar!« je odkimal Slim. >Zdaj že vem, kdo igra z napačnlmi kartami.« >Le pazl, da ne bo hudega! Med kvartači so lopovi, kl pri streljanju ne delajo razlike med človekom in zajcem.« >Gospod, hvala za opozorilo! Če bo prišlo do obračunavanja, bom pokazal, da nisem danes prišel na svet.« »Že dobro,« se je zasmejal Erik. »Samo pazi! Previdnost ni nikdar odveč.< Erik je zajahal in počasi odjezdil proti mestu. Spotoma ga je dohitel avtobus, ki je vozil med Hillom in precej oddaljeno železniško postajo. Erika je objel oblak prahu in je le nejasno videl tri, štiri popotnike, ki so sedeli v vozilu. Ko se je prah razkadil, je (zagledal pred seboj samotnega jezdeca. Konj je bil izčrpan, jezdec pa na debelo pokrit s prahom. Mladenič ga je takoj spoznal. »Dober dan, Roger Asplet!« je mirno pozdravil. »Kakor vidim, ste pošteno jezdili.« »Dober dan!« je brezbrižno odvrnil Asplet. »Dva dni sem na potu. Po gorskem grebenu sem jezdil in sem vas videl.« »No, potem se ne čudim, da vas tu vidim. Zdi se mi, da me imate kar preveč radi in se ne morete ločiti od mene.« Iz njegovega glasu je zvenel posmeh. Ker je Roger molčal, je čez čas nadaljeval: »Gotovo jezdite k sodniku in prijavite tiste, ki so me hoteli ubiti?« Roger se je hlinil, ko da ne bi spoznal posmehovanja. Mirno je jezdil poleg Erika. Prižgal si je cigareto in odvrnil: »Dobro veste, da me ta stvar ne briga. Ali pa ste me morda videli med možmi, ko se je začelo streljanje?« »Ne! Res vas nisera videl,« se je rezko zasmejal Erik. »Kar prisežem lahko na to.« »Vsega ste sami krivi! Zakaj ste si upall v Nardat Vsakdo ve, da je Nard pretepač in prijatelj streljanja. Veste, kaj to pomeni?« »Vem,« je odgovoril Erik brea najmanjšega znaka jeze ali zaničljivosti. »Moji covboji ao mi povedali, da ta Nard niti ni tako neznan. Jaz ga prej nisem poznal iq tudi nisem nanj radoveden, saj je med Kaliforaijo in Teksasom toliko takih ,Nardov'! Toda 5e že o tem govoriva, pripomnim še to, da je vaš Nard ob reki RUt Grande zelo znan.« »Tako?« je s hlinjenim presenečenjem vprašal Roge» »Ob Rio Grande? Kr*aj je na slabem glasu, zlasti prou mehiški meji.« »Nasprotno! Pokrajina je zelo lepa. In ljudjo so dobri. Samo tisti, ki se potikajo po gozdovih, nimajo božje podobe v sebi.« »Mogoče, mogoče,« je mencal Asplet. »Izvolit« cigaro ?« »Hvala! Jaz samo svoje kadim. Sicer pa mi je ljubš« pipa.« Nekaj časa sta molče jezdila drug ob drugem. Na* zadnje je Roger prekinil molk. »Tudi v mesto?« »Da, tudi! Torej boste tudi vi pofiastili mesto • svojim obiskom?« »Da.« »Upam, da bova še govorila med štirimi očmi. Marsikaj bi si imela povedati.« V tem trenutku so se jima približali covboji. Ko so izginili za njima, je Roger vprašal: »Ali mi morda vendar prodate svojega konja? Samo zato vprašam, ker ste rekli, da hočete z menoj na aamem govoriti.« »Ne prodam! O drugih rečeh hočem z vami govoriti. Predvsem bi rad vedel, kje zdaj stanuje vaš Nard?« Roger se je hinavsko nasmehnii. »2al, ne morem vam povedati. Narda in ostale sem zaradi streljanja odslovil. Vsi so že odšli. Vedeti morate, gospod Folkman, da jaz pazim na red v svoji hiši. Take stvari se pri meni ne smejo dogajati. Vaša sreča, da je napadu prisostvoval nekdo, komur se je zelo dopadel vaš obraz. Srce mi ne dovoli, da b! vas prijavil sodniku.<- »Vaša v»likodušno*t me je naravnost por*zila!« se je zasmejal Erik. Oz čas se je zreanil in nadaVjeval: »Gospod Aaplet, sodnik mene dobro pozna in ve, da, če je prišlo do streljanja, ga je drug začel. In potem bi se »odnik ranimal za podrobnosti.« »To bi bfio tudi pravilno!« je prikimal Roger. S tako izsivalno nesramnostjo je igral svojo vlogo, da bi že vsak drug izgubil potrpežljivost. Erika pa je dozdevno taraz^ovor bol.i zabaval ko jezil. »Da, to bi bilo dobro,« je licemersko nadaljeval Asplet. »Saj je dogodku prisostvovala samo ena neoporečna priča — jaz. In kar se mene tiče, vam odkrito povem, da sem videl, da ste vi prvi ustrelili. A Nardova sreča je bila, da ste slabo merili.« »Res?« je mirno odgovoril Erik. »Kaka sreča za ameriško sodstvo, da ima take priče, kakor ste vi!« »Gotovo! ... Toda jaz se moram tu posloviti. Nekega prijatelja hočem obiskati.« »Ali se imenuje Nard?« je smehljaje pripomnil Erik. Ustavil je konja in prodirno pogledal v Rogerjeve oči. Ta je za hip povesil glavo. Potem pa je dokaj mirno odvrnil: »Nard? Kaka misel! Morda vas zanimajo moje družinske razmere?« »O, ne! Niti vohunil ne bom za vami. Motite se, če rnislite, da se bom ujel v past, l:i mi jo pripravljate.-< S tem je obrnil konja in naglo odjezdil. Čez čas se je osrl nczaj. Rrger je še vedno scal na tistem mestu in zrl za n.f.m. • • NTo. (iviiinnie, Asplet!« je zakliral. »Ker — midva se bora *e srečala * Vspodbodel je konja in kmalu izginil v daljavi. (Dalie sledš)