Ljubljanski
Škofijski list.
SSägjgp
Leto i©©!«
Pf *
lvc eal.
ttlBMOTHER
vufßVy
V Ljubljani, 1901.
'Tisk Katoliške Tiskarne v Ljubljani.
KAZALO
k XXXVI. letniku (1901) s k e » a Škofijsko««
(Skupaj 10 številk.)
Stran
Alienatio, prorogatio facultatum quoad alienationem bonorum Regularium......................................101
Alojsijevišče, na novo sprejeti gojenci .....................................................................96
Anton Bonaventura, dobrotnikom (za Slovence v Egiptu) ...................................................... 13
„	„	,	p. n. čč. gospodom duhovnikom....................................................... 17
„	,	„	„	„	(o	prazniku	presv.	Srca	Jez.).....................60
„	„	,	povabilo h konferencam o vodstvu	Marijinih družb in k duhovnim vajam .	.	76
„	„	,	za deželnozborske volitve............................................................84
„	, poziv za duhovno in telesno pomoč naših rojakov v	tujini........................100
„	, p. n. gospodom duhovnim pastirjem o škofovskih	konferencah na Dunaju .	.	119
Arhidijakoni, navodilo.......................................................................................89
H
Barvanje ali beljenje romanskih in gotskih cerkva............................................................30
Birma in kanonična vizitacija ...........................................................................31,	76
Bonifacijeva družba, nje privilegij ........................................................................101
Bratovščina vednega češčenja presv. R. T., letno poročilo....................................................94
O
Constitutio Apostolica, de Religiosorum institutis simplicia vota profitendum................................53
I>
Decretum S.	R.	C.	de celebrando festo S. Bedae Venerabilis..............................................40
„	Beatif.	et	canoniz. ven. Claudii de La Colombičre S. J...........................................98
Dispensationes matrimoniales, causae canonicae .............................................................119
Dohodnina osebna, pouk za sestavljanje napovedij.............................................................38
Domovinska zveza, prošnje za sprejem v dom. zvezo .	.	.	  86
»	„	,	„	inozemcev	za	sprejem...................................................92
Dotation der katholischen Seelsorge-Geistlichkeit, glej slovstvo............................................ 16
Družba krščanskih družin, opomin.............................................................................62
Stran
Dubia circa extensionem iubilaei ad univ. orbem...........................................................  .	51
Duhovne vaje za duhovnike..........................................................................................  76
Duhovniki umrli, glej umrli duhovniki.
JE
Encyclica Epistola Leonis PP. XIII. de	re sociali .....................................................33
„	„	„	„ de	extensione	iubilaei ad univ. orb. cathol...................... 41
Evharistični kongres v Ljubljani.............................................................................  25
F
Facultates, prorogatio quoad alienationem bonorum	Regularium...............................................101
Fasije, njih readjustiranje in ljudsko	štetje.................................................................62
„	, davčni certifikati kot priloga	fasijam	kolka	prosti...............................................  102
Fastenhirtenbrief Seiner fürstbischöflichen Gnaden.............................................................. 8
Fastenmandat für das Jahr 1901................................................................................. 12
II
Hirtenbrief , Fastenhirtenbrief des Fürstbischofes Antonius Bonaventura............................................... 8
Hirtenschreiben des österreichischen Episcopates.....................................................................112
I
Index librorum prohibitorum, eius approbatio................................................................61
Indulgentiae lucrandae feria VI. cuiuslibet mensis anno 1901............................................... 51
Inosemci, njih prošnje za sprejem v domovinsko zvezo........................................................92
Iubilaeum, dubia occasione extensionis ad univ. orb........................................................ 51
Iubilaeum, Promulgierung für die Laibacher Diöcese......................................................... 47
Iv
Kanonična visitacija, glej birma
Konference, pastoralne, vprašanja za 1. 1901, poročilo o njih za 1. 1900	  62,	71
Konkurzni raspis za župnije: Banja Loka, Kovor, Preddvor, Prem 32; Št. Janž, St. Jurje pri Smariji, Lesce, Mosel, Rieg, Sv. Vid nad Cirknico, Weissenfels 64; Ribno, Zgornja Besnica 76;
Ihan, Rakitna 88; Mavčiče, St. Lambert, Skocijan pri Dobravi 95; za stolno proštijo pri stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani, za grof Lambergov kanonikat pri stolnici v Ljubljani 103; za župnije: Babno Polje, Horjul, Koroška Bela, Turjak 104; Lipoglav 120.
Konservatorji, c. kr. za kronovino Kranjsko........................................................................ 15
Kronika škofijska .	.	   32,	52,	64,	76, 88, 95, 104, 120
Kurs, po katerem je računati pri napovedih za pristojbinski namestek................................................32
L
Libri prohibiti, approbatio Indicis..................................................................................61
Litterae Apostolicae, de consecratione novi templi	B.	M. V. a s. Rosario ad oppidum Lourdes ...	97
Ljudsko štetje, readjustiranje fasij.................................................................................62
M
Marijine družbe, konference o njih vodstvu...........................................................................76
„	„	, shod predsednikov................................................................................81
Matice, raziskavanje rojstnih podatkov Frančiške	Meglen..............................................................63
Stran
Matice, nekatera pravila za spisovanje župnijskih	matic...................................................65
„	, raziskavanje rojstnih podatkov Mateja (ali Matije) Sabukouz..........................................103
Mrtvorojenci, njih vpisavanje v matice.........................................................................40
IN
Nabiranje milih darov za pogorelce trga Vižnice v Bukovini.............................................. .	14
„	„	„	„	v	Gorenji	vasi	pri	Trati...................................... 63
,,	„	„	„	»	v	Kropi...................................................... 75
Nagrobni spomeniki, skrb za njih ohranitev..................................................................... 15
Nameščenja, glej škofijska kronika.
Napoved za odmerjenje pristojbinskega namestka.................................................................32
„	„	„ osebne dohodnine..........................................................................38
Novomašniki v letu 1901........................................................................................61
O
Obresti, zamudne pri pristojb. namestku................................................................52
Odkupnina od davščin, nalaganje teh glavnic............................................................64
Odpadniki od katoliške cerkve, njih nsznanjenje..................... ..............................120
I*
Pastirski list postni prevzviš. gospoda knezoškofa........................................................................................................................................................ 1
Pastirsko pismo avstrijskih škofov ...	   105
Patronstvo, prehod patronstva od zatiškega samostana na politični verski zaklad...........................................................................................................................92
Pokojnina iz verskega	zaklada, rok dospelosti........................................................................................................................................................52
Policijski predpisi za	streljanje s topiči.............................................................................................................................................................90
Poročila perijodična .....................................................................................................................................................................................95
Poslopja, cerkvena in	nadarbinska, ministerska odredba gledč stavbnih pogodb......................................................................................................................... 87
Postna postava za 1.	1901............................................................................................................................................................................ 7
»	„	„	„	,	dodatek...................................................................................................................................................................30
Prenieščejija, glej škofijska kronika.
Pristojbinski namestek	16,	32.	52
R
Religiosi, vota simplicia profitentes, constit. Apost............................................53
-j
Sacerdotes adoratores, libelli.................................................................................93
Semenišče, kn.-šk. bogoslovno, na novo sprejeti bogoslovci.....................................................104
Shod dekanov, poročilo.........................................................................................56
Skladne razprave pri zidanju cerkvenih in nadarbinskih poslopjih...............................................63
„Slovenska palma na Nilu", društvo............................................................................ 13
Slovstvo „Dotation der katholischen Seelsorge-Geistlichkeit“.................................................. 16
Spregled zakonskih zadržkov, prošnje za spregled...............................................................63
Streljanje s topiči, policijski predpisi ......................................................................90
S&eto leto, razglašenje za ljubljansko škofijo.................................................................44
Šematizem.....................................
Šole ljudske, razdelitev tvarine veronauka
95
68
Umrli duhovniki: Rafael Winkler, Ivan Keršič, Ivan Debeljak 32; Simon Jan 52; Blaž Muhovec 64;
Josip Krese 76; Andrej Sare, Mihael Klemenčič 88; Janez Germ, Matej Prezelj 95; dr. Leonard Klofutar, Josip Benkovič 104; Frančišek Marešič 120.
Ustanova, Wan Nep. Schlackerja................................................................................88
Veronauk, razdelitev učne tvarine na ljudskih šolah...........................................................68
Verski zaklad, ministerska odredba glede stavbnih pogodb.....................................................87
Vmeščenja, glej škofijska kronika.
Vojaki-duhovniki, njih uvrstitev v reservo..................................................................103
„	„	,	,,	„	v	evidenco nadomestne reserve..........................................103
Z
Zakonski zadržki, prošnje za spregled......................................................................... 63
Zavodi škofijski, blagoslov vogelnega kamna...................................................................77
Zidanje cerkvenih in nadarbinskih poslopij skladne	razprave.............................................  63
LJUBLJANSKI
KO FIJ S KI LIST
Vsebina: 1. Postni pastirski list prevzvišenega gospoda knezoškofa.— 2. Postna postava za leto 1901. — 3. Fastenhirtenbrief Seiner fürstbischöflichen Gnaden. — 4. Fastenmandat für das Jahr 1901. — 5. „Slovenska palma na Nilu.“ — 6. Nabiranje milih darov za pogorelce trga Vižnice v Bukovini — 7. Skrb za ohranitev nagrobnih spomenikov. — 8. C. kr. konservatorji za kronovino Kranjsko. — 9. Pristojbinski namestek. — 10. Slovstvo.
1.
Anton Bonaventura,
po božji in apostolskega sedeža milosti knezoškof ljubljanski, vsem vernikom svoje škofije mir, srečo in blagoslov v Gospodu našem Jezusu Kristusu.
1.	Približal se je sveti postni čas. Spominja nas grenkega trpljenja Gospoda našega Jezusa Kristusa. Jezus pa je trpel za nas, da zadosti' Božji pravici za naše grehe, da nas spravi z razžaljenim Bogom in nam zopet omogoči pot v srečno večnost.
Ako pa sam Božji Sin, pravi Bog in pravi človek v eni osebi, toliko za nas, za našo dušo in za našo večnost stori, morajo se nam odpreti oči, da vsaj nekoliko spoznamo, kaj je naša duša, kaj je naša večnost, in da uvidimo, kako resno si moramo prizadevati za dušo in za večnost.
Da, dušo moramo rešiti, ker „kaj pomaga Človeku, ako ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi.“1) Prav resno in neizogibno je to vprašanje. Sicer ni novo, ampak staro, ali moramo je vedno in vedno ponavljati, ter nanje vedno in vedno točno odgovarjati.
Poprašajmo se torej tudi danes, kaj nam je storiti, da rešimo dušo in pridemo v večno življenje? Odgovor: Hodimo za Kristusom!
l) Mark. 8, 36.
O tej prepotrebni hoji za Kristusom se koj sedaj nekoliko pomenimo in čujmo: zakaj, v čem in kako naj hodimo za njim.
1. Zakaj naj hodimo za Kristusom.
2. Mi moramo za Kristusom hoditi, ker smo kristjanje. To naše ime pravi, da smo njegovi učenci, da smo se njega oklenili, da smo v posebno zvezo ž njim stopili, ker drugače se ne bi po njem, namreč kristjanje po Kristusu, imenovali. Da, Kristus je glava,1) mi pa udje njegovi, kost od njegovih kosti,2) trdi sv. apostel Pavel. Isti tudi veli: „Katerikoli ste v Kristusu krščeni, ste Kristusa oblekli.“3)
Ker smo kot kristjanje s Kristusom tako tesno zvezani, moramo pač delati in živeti, kakor je on delal in živel. Drugače bi se z življenjem samim že odpovedali Kristusu in svojemu krščanskemu poklicu. Ah mar misliš, da si Kristusov učenec, če samo ime njegovo
‘) Ef. 5, 23.
’) Ef. 5, 30.
*) Gal. 3, 27.
nosiš, za njim pa ne hodiš? Cuj, kaj on sam pravi: „Kdor ne vzame svojega križa, in ne hodi za menoj, ni mene vreden.“’) Kdor torej hoče, da je Kristusa vreden, mora za njim križ nositi, mora ga posnemati, mora za njim hoditi, da, ponašati se mora, da ga posnema in hodi za njim.
In ali nisi tudi tega obljubil pri sv. krstu, kjer si dobil ime kristjan? Ali se nisi odpovedal vragu in njegovim delom in njegovi nečimernosti ? ali nisi obljubil, da boš veroval v Boga Očeta in Sina in sv. Duha? Še le po tej obljubi si bil krščen, sprejet v sveto cerkev in postal si kristjan.
3.	Ime kristjan te torej veže, da moraš za Kristusom hoditi. Imaš pa še drugi razlog za to, namreč, ako za Kristusom ne hodiš, se ne boš izveličal. Saj je on edini naš Zveličar. Kaj pravi sv. pismo? „V nikomer drugem ni zveličanja, ker nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v katerem bi mi mogli zveličani biti.“2) Nikar pa ne misli, da je za zveličanje dovolj, ako ti ime Jezusovo samo častiš in kličeš. Kristus sam tako-le govori: „To pa je večno življenje, da spoznajo tebe, samega pravega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa. “3)
Poznati moraš torej Jezusa Kristusa, ako se hočeš zveličati, toda kako? Ali je dosti, da ga poznaš samo z razumom? Tako ga poznajo hudobni duhovi in trepetajo. Ali je dosti, da ga zgodovinsko poznaš in veš, da je živel, trpel in križan bil? Tako ga poznajo tudi neverniki in odpadniki, pa se vendar ne bodo zveličali. To ni dovolj, ampak poznati ga moraš tako, da vanj veruješ in ga ljubiš, ter v ljubezni njegov izgled posnemaš, v delih za njim hodiš da „se življenje Jezusovo očitno pokaže na naših telesih“4) kakor uči sv. Pavel. To spoznanje mora torej biti v našem srcu izvir naših del, da mi v njegovi svetlobi hodimo in njegovo življenje s svojim življenjem posnemamo.
') Mat. 10, 38.
’) Dej. ap. 4, 12.
*) Jan. 17, 3.
*) 2. Kor. 4, 10.
Ni dovolj, da se umemo gladko obnašati in se brez ozira na Kristusa samo po naravni spodobnosti varovati dejanj, s katerimi bi sami sebe javno onečastili, kakor delajo marsikateri, posebno bolj olikani ljudje, ki se v svoji olikanosti lepo oblačijo, lepo mirno govore, se vsake surovosti ogibajo in sploh ničesar ne store, s čimer bi si dobro ime omadeževali: ne, taka poštenost še ni krščanska, saj se na Kristusa nič ne ozira, zato pa tudi Kristus zanjo noče nič vedeti, ampak karkoli storiš, storiti moraš zaradi Kristusa, namreč zato, ker on hoče, ker on zapoveduje, ker on sam tako dela. Le tedaj se sme trditi, da si oblekel Kristusa, da si Kristusov, da si kristjan, ker le tedaj odseva Kristus iz tvojega živ ljenja in postal si podoben po podobi Sina božjega,1) kar sv. Pavel za zveličanje zahteva.
4.	Nazadnje moraš za Kristusom tudi zato hoditi, da dobiš pomočke za večno zveličanje. Naš zadnji namen, namreč večno zveličanje, je tako visoko, da presega vse naravne moči. V svoji neskončni dobroti je Bog odločil, naj bomo namenjeni v to, da njega, neskončno resnico, dobroto in lepoto gledamo od obličja v obličje in da ga uživamo in se tako njegove božje blaženosti udeležimo. Lahko spoznaš, da tega z naravnimi močmi ne moreš doseči. Potrebuješ torej posebnih sredstev, da tvojim naravnim močem novih moči dodajo in jih vsposobijo za neizmerno visoki namen, saj nobeno oko ni videlo, nobeno uho slišalo in nobenega človeka srce ni občutilo, kar je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo.
No, taka sredstva ima pa samo Gospod Jezus Kristus. Milost Božja namreč vlita v dušo, podeli duši nadnaravnih moči, da se more pripraviti in po smrti gledati samega Boga. To milost je Stvarnik dal našim prvim starišem, ki so jo pa izgubili. Zopet nam jo je pridobil Kristus s svojim življenjem, trpljenjem in z grenko svojo smrtjo. Le pri njem jo moremo dobiti, ako se njega oklenemo in čvrsto za njim stopamo.
‘) Rim. 8, ‘29.
Kdor se torej Kristusa ne oklene in ne hodi za njim, te milosti ne more biti deležen, ne more se zveličati. Brez Kristusa je človek sam sebi prepuščen, njegova dela so zgolj naravna dela; pot, po katerem hodi, je čisto naraven pot, ki pa ne pelje k nadnaravnemu našemu cilju in namenu. Ker se Kristusa ne oklepaš, pa bodi gospod ali kmet, cesar ali berač, ne samo, da nimaš posvečujoče milosti Božje, pomanjkuje ti tudi dejanske in zato si slab in omaguješ, ter omagaš, ko te napada skušnjava, ko se ti vzbudi poželjivost ali prideš v bližnjo grešno priložnost. Ko bi se pa prav srčno in goreče oklepal Kristusa, on bi iz Srca svojega izlival v te vsako pomoč, potrebno, da zmagaš in da bodo dela tvoja nadnaravna; o, čutil bi v srcu in prepričan bi z apostolom vskliknil in rekel: „Vse premorem v njem, ki me krepča.“1)
II.	V čem naj hodimo za Kristusom.
5.	Za Kristusom moramo hoditi najpoprej v veri. Vera je prva in temeljna dolžnost vsakega kristjana. Sv. Pavel pravi: „Kdor hoče priti k Bogu, mora verovati, da je in da je plačnik tistim, ki ga iščejo.“2) Kdor pa hoče priti h Kristusu, mora verovati, kar nas je on učil in nas uči po svoji sveti katoliški cerkvi. Saj je on sam rekel: „Pojdite po vsem svetu in oznanujte evangelij vsem stvarem. Kdor veruje in bo krščen, bo zveličan.“3)
Vera pa mora biti preprosta, iskrena in čvrsta, ako gremo v resnici za Kristusom, saj temelji v besedi samega Boga, ne pa v besedi slabega človeka; ona mora biti hitra in brez odlašanja vselej, kadarkoli nas cerkev po duhovnikih kaj uči v imenu Božjem, saj ima od samega Kristusa oblast učiti; ona mora biti tudi živa, ne pa mrtva, namreč mi moramo tudi po veri živeti, da se v naših delih pokaže. Ker, kaj bi nam pomagalo, ko bi sicer verovali, ako svoje vere v Kristusa ne bi
‘) Filip. 4, 13.
’) Hebr. 11, 6.
*) Mark. 16, 15, 16.
javno pred ljudmi spričevali in morda tudi doma po strasteh, ne pa po veri živeli?
Zares, kakošno vero imaš, ako se vdajaš poželjivosti mesa in poželjivosti oči, ako vlada v tebi napuh življenja? Vera zahteva drugače; življenje po veri Kristusovi je ostro, saj nam zapoveduje, da moramo sebe zatajevati, ako hočemo za Kristusom hoditi; da se moramo odpovedati praznemu uživanju, zadeti pa križ Zveličarjev; da moramo večna dobra ceniti više od onih, ki so okoli nas; da, ponosni moramo biti pred svetom zavoljo svoje krščanske vere.
6.	Ne samo v veri, ampak tudi v zapovedih moramo za Kristusom hoditi. Kaj je rekel Kristus apostolom, ko jih je poslal po svetu oznanjevat svojo vero? „Učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal!“1)
Prva in najpoglavitnejša zapoved pa je zapoved ljubiti Boga in bližnjega, in sicer tako, 4" kakor je Kristus to zapoved spopolnil. Ljubiti moramo bližnjega, kakor je Kristus nas ljubil, ljubiti moramo tudi sovražnike. Naj nam bodo nasprotni in sovražni v našem domačem, ali pa v našem socijalnem in političnem življenju, moramo jih ljubiti, prizanašati jim, odpustiti jim in za nje moliti; naj nas oni tudi preklinjajo, obrekujejo in vse slabo zoper nas go-vorč, ali po časnikih pišejo in lažejo, mi jim ne smemo, pa tudi nočemo zla za zlo vračati.
Posebno veljavna je zapoved, da moramo ljubiti, spoštovati in poslušati cerkev, duhovne pastirje in sploh cerkvene poglavarje, ki nas učč, opominjajo, svare. To velja za vse stanove, saj pravi Kristus Bog, da kdorkoli, torej kateregakoli stanu človek, cerkve ne posluša, naj nam bo kakor pagan in očiten grešnik2) ker kdor se upira cerkvi in duhovnim pastirjem, upira se Kristusu in Bogu.
Nazadnje moramo tudi sprejeti zapoved Kristusovo o češčenju Božjem, o službi Božji in o svetih zakramentih. Kdor ne hodi k pridigi, kdor ne mara za daritev sv. maše, kdor ne prejema sv. zakramentov, ta ne hodi za
‘) Mat. 28, 20.
’) Mat. 18,17.
Kristusom, ta odbija njegove zapovedi, ta se zveličal ne bo, pa naj bi bil gospod ali kmet, iz mesta ali vasi.
7. Nazadnje moramo Kristusu tudi v njegovih zgledih slediti. Saj je on najpoprej delal, potem je še le učil,1) in sicer zato, da bi nas z zgledom močneje nagnil in potegnil za seboj, da bi prav gotovo šli za njim.
Posebno povdarjal je krotkost in ponižnost, v katerih naj bi ga posnemali; rekel je: *■ „Učite se od mene, ker jaz sem krotak in iz srca ponižen.2) Vsem, ki bodo krotki in ponižni, kakor on, je obljubil, da bodo našli mir srca. In zares, kdor je ponižen, rad se podvrže Bogu in poglavarjem; kdor je krotak, obrzdava hude strasti v srcu, da ni več vzburjeno in tako je vse v pravem redu in v popolnem miru.
Hodimo pa za Kristusom še v stanovitni molitvi, v kateri se dvigamo k Bogu in ž njim zedinjamo, v potrpežljivosti, da v sebi mirni ostanemo in se izognemo mnogim grehom, in v ljubezni do bližnjega, da ne bo prepirov, ampak da bomo složni med seboj.
Glej, kaj je krščansko življenje? Ali ni srečno, mirno, sladko? Poglej pa tja, kjer za Kristusom ne hodijo, kjer ni ne ponižnosti, ne krotkosti, kjer ni ne molitve, ne potrpežljivosti, ne ljubezni do bližnjega! Kako se tam živi? Nemir vlada, nepokorščina, prepiri, sovraštvo, obrekovanje, mesenost, nasilstvo! Ko to pregledaš, boš še bolje spoznal, kako dober je naš Kristus, ki nas vabi da hodimo za njim, ter si s tem utemeljimo življenje mirno, zadovoljno, v ljubezni, pokorščini, torej življenje zares srečno, kakoršno le želeti moremo.
III.	Kako naj hodimo za Kristusom.
8. Slišali smo, zakaj in v čem naj hodimo za Kristusom. Poglejmo še. kako naj hodimo za njim. Najprej hodimo za njim iz dolžnosti. Dolžni smo hoditi za njim, dolžni
') Dej. ap. 1, l.
’) Mat. H, 29.
smo delati ž njim in zanj, on sam jasno pravi: „Kdor ni z menoj, je zoper mene, in kdor ne pobira z menoj, raztresa.“1)
Dolžni smo za Kristusom hoditi. Odkar smo oprani v svetem krstu, nismo več sami svoji, ampak Kristusovi. Sv. Pavel trdi: „Nihče namreč izmed nas sebi ne živi, in nihče sebi ne umrje; ampak ako živimo, ali umrjemo, smo Gospodovi.“2) On nas je odkupil s svojo krvjo, rešil nas je iz sužnosti satanove, in oprostil večne smrti, v katero smo bili obsojeni; on nam je povrnil življenje milosti, katero smo nesrečno izgubili. Mi smo torej njegovi, priznati ga moramo kot Odrešenika. Vodnika in Kralja svojega, bili bi nesramni izdajalci, ko bi ga ne priznali. Tako smo prisegli pri sv. krstu, tako ponovili pri sv. birmi. Prosim vas, nikoli ne pozabite preimenitne resnice, da smo od Boga popolnoma odvisni.
Res, nekak jarem je to vsestransko in neomejeno gospodstvo Kristusovo, nekako breme nam je v njem naloženo: „toda sladak je moj jarem in lahko moje breme“,3) zatrjuje nam Kristus. In zares lahka nam bo popolna podložnost in sladka, ako pomislimo, da je Kristus naš Bog, da samo to hoče od nas, kar je v našo srečo, in da nam pomaga breme nositi. Saj je bil on kot človek Bogu popolnoma podložen, on gre torej pred nami, on nas na potu spremlja in osrčuje z besedami: „Zaupajte, jaz sem svet premagal.“-1) Le zvesto sodelujmo in v molitvi si pomoči od njega prosimo, pa nam bo ta popolna podložnost Gospodu Jezusu mila, sladka in lahka.
9 Hodimo za Kristusom veledušno. Vojak Kristusov ni zadovoljen, da nosi samo ona bremena, katera mora, ampak iz ljubezni do svojega Vodnika si naloži še druzih, da mu svojo udanost, hvaležnost in veledušnost pokaže.
»Saj je bil tudi Kristus do nas neizrečeno veledušen. Ali je mar v naše odrešenje samo
l) Luk. 11, 23.
’) Rim 14, 7. 8.
’) Mat. 11, 3').
*) Jan. 16, 33.
toliko storil, kolikor je ravno moral? Ali ni njegovo odrešenje preobilno?') Dosti bi bilo, ko bi bil za nas samo človek postal in samo eno molitev za nas opravil. Toda s tem on ni bil zadovoljen. Saj veste, kako je žive! v siromaštvu, v ponižnosti, v tihoti, v delu, v preganjanju, v zaničevanju; saj veste za njegovo trpljenje in za grozovitno smrt na križu; saj veste za zakrament ljubezni. O koliko nam je s to preveliko darežljivostjo koristil! dal diven zgled najlepših čednosti, spodbudil nas k potrpežljivosti in ljubezni, k tolažbi in vdanosti! Zato se pa spodobi, da smo tudi mi do njega zares veledušni! Ne glejmo samo na to, kar ravno storiti moramo, oh, storimo radostnega srca, kar največ moremo, pa naj bo tudi za nas težko, samo da je njemu všeč, da mu pokažemo svojo hvaležnost in vdanost.
10.	Hodimo za Kristusom iz ljubezni, ne pa iz strahu. Ljubezen premaga vse, močnejša je od smrti. Kdor ljubi, ne boji se zaprek in težav, ne ustraši se največjih žrtev, če so potrebne. Kako zvest je ostal Kristusu sv. Pavel do smrti, do mučeništva; vnet ljubezni kliče: „Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusove? ali nadloga, stiska, lakota, nagota, nevarnost, preganjanje, ali meč? Svest sem si, da ne smrt, ne življenje, ne poglavarstva, ne oblasti..., ne druga stvar nas ne bo mogla ločiti od ljubezni Božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.“2)
Ako delamo iz strahu, koj izgubimo pogum, kadar se kaka težava pokaže; ljubezen pa postopa pogumno in prezira vsako nevarnost, samo da doseže, kar hoče. Ali ni tako ravnal Jezus, ki nas je ljubil in dal sam sebe za nas v smrt?3) Ali se ne spodobi, da mu to ljubezen vračamo ter si prizadevamo storiti vse, kar mu je drago? Ali je težko, morda nemogoče, da ti v taki ljubezni srce vzplamti ?
‘) Ps. 129, 7.
a) Rim. 8, 35.
*) Gal. 2, 20.
Poglejmo vendar presladko Srce Jezusovo! Kaj pomeni rana, kaj trnjeva krona, kaj križ, kaj plamen? To pomeni ljubezen in vse, kar je on iz ljubezni do nas storil: iz ljubezni za nas trnjeva krona, iz ljubezni za nas težki križ, iz ljubezni za nas strašno globoka rana! In mi? Da ga ne bi ljubili? Nikar ga torej z grehom ne žali, spolnjuj zapovedi, ljubi Boga in bližnjega, bodi krotak in ponižen, bodi trezen, zmeren in čist, premaguj in zatajuj se!
Vsak dan moliš, delaš in trpiš. Ako Jezusa ljubiš, oh, daruj Srcu njegovemu svoje molitve, svoja dela in svoje trpljenje na vse tiste namene, na katere se on sam pri sv. maši in v tabernakeljnu daruje. Na ta način se z Jezusom združuješ, pa tudi sebi koristiš ter molitvam, delom in trpljenju svojemu daš največjo notranjo vrednost in si vsak dan množiš bogastvo za večnost.
Ako Jezusa ljubiš, oh zadostuj mu za vse razžalitve, katere trpi v tabernakeljnu; v ta namen ga obiskuj, skupno z drugimi ga moli, posebno pa prvega petka ali prve nedelje v mescu prejemaj zadostilno sv. obhajilo.
Ako hočeš do Jezusa priti, oh, prav iz srca ljubi prečisto Devico Marijo, stopi v Marijino družbo, da s pomočjo sv. zakramentov in Device Marije v svojem srcu strasti obrz-davaš, srce čisto ohraniš in za ljubezen Jezusovo pripravno storiš.
Sklep.
Predragi v Kristusu! Vi želite na zemlji mirno življenje, in želite srečno smrt in večno blaženstvo. Hodite za Kristusom, saj se po njem kristjani imenujete; hodite za njim in verujte, kar vam on po svoji cerkvi verovati zapoveduje, spolnjujte njegove zapovedi, posnemajte njegove izglede, da hodite za Kristusom radi, veledušno in iz ljubezni, saj ste njegovi.
Bi li kdo upal tajiti, da se more zveličati edino oni, ki hodi za Jezusom? Kdor bi to
tajil, tajil bi, da je Jezus naš Učenik in Odrešenik, da je on Sin živega Boga, da je on pravi Bog.
In ako ne pojdete za Jezusom? Za kom pa pojdete ? Kdo vam bo učenik in odrešenik ? Kdo pomočnik in tolažnik? Varujte se krivih prerokov, ki hodijo k vam v ovčji obleki! Varujte se slabih časnikov, varujte se „Slovenskega Naroda“, „Rodoljuba“, „Gorenjca“, „Rudečega Praporja“: ti ne poznajo Kristusa, zapeljali vas bodo od njega! Poglejte one, ki te liste bero; oh, kako so sovražni, kako podivjani, kako preklinjajo in druge strahujejo!
Prosim vas vse, ki te liste pišete in širite: prenehajte, usmilite se dobrega našega ljudstva, ne zapeljujte ga od Kristusa, ne hranite ga z lažmi in obrekovanjem! Oh, zaklinjam vas, nikar ne grešite sami, nikar si ne nakopavajte na glavo tujih grehov! Trepetajte, ker zadela vas bo roka Božja! Posebno vam gostilničarjem, kličem: ali se ne greši v marsikaterih vaših hišah že dovolj s pijanče-
vanjem, z zapravljanjem, z grdim govorjenjem, z nesramnim petjem? Ali hočete še s strupenimi listi našo mladino in naše može popolnoma pokvariti? Ali se ne bojite smrti in sodbe pravičnega Boga ?
Predragi v Kristusu, bliža se sveti postni čas. V tem času delajmo pokoro, postno zapoved natanko spolnjujmo, posebno skrbno pa zatajujmo svoje strasti; pojdimo k sv. spovedi, da se z Bogom spravimo, da se nazaj vrnemo k Jezusu Kristusu, da začnemo zopet odločno za njim hoditi, in odstranimo od sebe vse, kar nas je do sedaj od njega odvračalo. O, nazaj h Kristusu! Proč od krivih prerokov! kličem sedaj v resnem času vam vsem, ki ste se zadnji čas, posebno ob času volitev dali zmotiti in zapeljati. Nazaj, nazaj! Naj kri presvetega Srca Jezusovega ne bo zastonj za nas prelita! — Blagoslov vsemogočnega Boga Očeta in Sina in sv. Duha naj pride nad vas in naj ostane zmiraj nad vami. Amen.
V Ljubljani na praznik spreobrnjenja sv. Pavla apostola 25. jan. 1901.
t Anton Bonaventura
knezoškof.
Postna
ljiil>ljfi,iislce ško
Pooblaščen od svetega Očeta dne 8. julija 1899 morem za našo škofijo tudi za leto 1901 gledč posta mnoge polajšave od splošne cerkvene postave dopustiti. Vsi verniki naj pazijo na sledeče določbe:
I. Dnevi strogega posta t. j. dnevi, o katerih se ne sme meso jesti in je dovoljeno samo enkrat se nasititi:
1. Pepelnična sreda in zadnji trije dnevi velikega tedna.
2. Petki v štiridesetdanskem postu in v adventu.
3. Srede, petki in sobote v kvaternih tednih.
4. Vse od cerkve zapovedane vigilije, t. j. dnevi pred binkoštmi, pred praznikom svetega Petra in Pavla, vnebovzetja Marijinega, vseh svetnikov, brezmadežnega spočetja in pred Božičem.
II. Dnevi nekoliko p olajšane ga posta, t. j. v katerih je dovoljeno le enkrat se nasititi, zraven pa dovoljeno opoldne jesti meso :
1. Vsi ostali dnevi štiridesetdanskega posta razen nedelj.
2. Srede v adventu.
III. Dnevi same sdršnosti od mesa, t. j. dnevi, v katerih je dopuščeno večkrat se nasititi, ni pa dovoljeno meso jesti:
Vsi ostali petki celega leta.
IV. Na sgoraj (sub. I. et III.) prepovedanih dnevih je vendar dovolj eno meso jesti:
1.	v vsej škofiji, kadar na prepovedan dan pride cerkveno zapovedan praznik.
V Ljubljani 25. januarja 1901.
ije * a, leto 19 01.
2. V onih krajih, kjer se slovesno obhaja praznik cerkvenega patrona, ali pa je semenj.
3. nekaterim osebam in sicer:
vsak dan smejo meso jesti delavci v rudo-kopih in v tovarnah, sprevodniki po železnicah, popotniki, kadar morajo jesti v železniških gostilnah; vsi, ki so z družino in po-strežniki zavoljo zdravja v kopelih; vsi, ki so po okolnostih primorani jesti v javnih gostilnah in oni, ki so od drugih odvisni, pa si ne morejo oskrbeti postnih jedi.
V. Vsaki dan je dovoljeno jedi zabeliti ne samo z maslom, ampak tudi z živalsko maščobo.
VI. Ob dnevih posta in ob nedeljah v štiridesetdanskem postu se pri istem obedu ne smejo jesti ribe in meso.
Kar se tiče večerje o dneh nekoliko po-lajšanega posta, prosim in želim, da se zvečer meso ne bi jedlo; vendar pa zavoljo dosedanje navade dopuščam nekoliko mesa tudi pri večerji vsem razen duhovnikom svetnim in redovnim, bogoslovcem, alojznikom, redovnikom, redovnicam in vsem prebivalcem v njihovih zavodih.
Upam, da se Vas mnogo danih polajšav ne bo posluževalo; vse one pa, ki se jih bodo posluževali, opominjam, naj si pomanjkanje v postu nadomestč z drugimi dobrimi deli, n. pr. z molitvijo, ako izmolijo dotične dneve po petkrat „Oče naš" in „Ceščena si Marija“ na čast pet ran Jezusovih, ali pa z obilnejšo miloščino potrebnim siromakom.
f Anton Bonaventura,
knezoškof.
Mii
S?'
iti
01
m
BMWWW
m
LL JI
r
uoit (Lottes itnb bes» jtyolioftfdjeu 3>tu(U‘es §uabcu ^türjfßifdjof i>ou Jaitfad),
nllrit ©Inuliigtn frinrr Biärrfc Jrirbcn, f]til tmb Bii\rn «on linjmin fjrrrn mili f tilnnbf 3rfus (Cljriflus!
1. ®ie heraitnaheitbe ^aften^eit erinnert uhS mieber au bas bittere Seiben unfereS |)errn nnb |>cil-laitbeS. ©i)ri[tu§ litt für uns, um für itnfere Vergehen ber beleibigten @ered)tigfeit ©otteS ©cnugtbuuitg 31t teiften mtb uns baburd) bie @rreid)ung unseres eitrigen gieleS mieber ju ermöglichen. 51u§ biejem Seibeit unferež £)errn mtb ©otteS fönnen tuir er-fd^Iie^en, roie unenblid) foftbav unfere Seele, mie unenblid) midjtig unfer eiuigeS £)eil fei.
Sa mot)t, uttenblich foftbar ift unfere ©eele; fie tnufS gerettet merben, benit „maS niifct eS bem •äJienfdjeu, menu er bie gange äßelt gemimtt, au feiner ©eele aber ©c^aben leibet."1) ®ie ^rage uad) bem Seelenheil ift aber feljr ernft unb tion ber größten 3Bid)tigfeit. ©ie ift jtoar uicf)t neu, fouberu alt, allein ob nuferer Döerftädjligfeit mufS fie immer unb immer mieberholt, immer mtb immer nrieber beantmortet merben.
2£aS follen mir alfo tfjun, um unfere ©eele 51t retten, um nufer letjteS (Snbgiel glitdlid) 31t erreichen ? folgen mir 3efu nach! ®ap tuolleit mir unS heute beim 33egiuu ber ^yaften§eit anregen unb beShalb erttmgcit, mar um, moriit unb mie mir ©hnfto itad)folgen folleit.
I.	tüarmn füllen mir €l)ri|tü nadjfolgcn?
Z. ©hrifto follen mir uadjfolgen, meil mir Stiften finb, alfo nach ihm benannt merbett. üföir finb hieniit in ein fefyr inniges SerhältitiS 511 ihm getreten, „er ift nuferer /paupt", mir feine ©lieber, 23ein uott feinem ©ebein, ja „ihr, bie iljr in (Sh^ifto getauft feib, l)ftbt ©hriftum augejogen." 2)
28eitu mir nun (Steiften heißen, ©hriftum gleichfant attgegogen ha&en, ntüffeu mir auch ein ßebett führen, ähnlich bem, mie (£hriftu§ ber £err felbft eS geführt hat. SlnberS leben t)xefee Shriftum
>) Marc. 8. 36.
’) Eph. 5, 30. Gal. 3, 27.
mieber auSgiehen, feinem Hainen eittfageit, feine Siingerfdjaft oerleugiten. £>öre il)u, mie er fpridjt: „2öer fein ^rettj nicht auf fich nimmt unb mir nicht nachfolgt, ift meiner uidjt mert."1) äBer alfo (Shrift uidjt bloS uuüerbieuter Söeife heifjen, fonbertt and) in ber S£hat fein mill, mufS (Sljrifto bent .£>crnt fein ^rettj nadjtrageu, tttufS ihm uadjfolgeu.
SDie» 51t thun baft btt bei ber heiligen Xaufe audj oerfprochett. ®emt erft uad)bem bu bem Xettfel, feinen SBerfeti unb feiner nichtigen Fracht entfagt haft, bift bu getauft morbett unb hoft baS 9fed)t erhalten, ©hrift 51t heißen.
3.	'Sit mufSt	uadifolgett, mettn bu baS
emige Sebeit erlangen millft. ®entt „in feinem anberen ift /peil, beitu es ift teilt aitberer üftame unter bent Fimmel beit 3Dienfd)cu gegeben, tuobitrd) mir felig luerbeu follett."2) @S ift jebocE) pr (Erreichung beS feiles nicht genug, beit 9iameit Qefu bloS p nerehren unb angnrufett, fottbern bu mufSt ihn and) burch ein eutfpredjeubeS Sebett bef ernten. (£f)i#uS fagt: „'Slas ift baS einige £ebeu, bafS fie bich, beit allein mahreit ©ott, erlernten unb beit bu gefanbt haft, Sefum ©hriftum."3)
SBenn bu alfo baS 2ebeu haben millft, fo mufSt bu ©hriftnm fenueit. ©S ift jeboch eine bloße SSerftanbeSfeuntnifS itid)t geniigeitb, beim fo feititen il)it auch bie Teufel unb gittern; auch genügt nicht eine bloß gefd)ichtli^e ÄeitntniS ©hrifti, beim fo feinten il)n and) bie Ungläubigen unb Abtrünnigen unb luerbeit bod) uid)t felig. S)u mufSt iljit fo fennen, bafS bu ihn liebft, aus Siebe feinen äöilleit erfüüft, ihm nadjfolgft unb fo „baS Sebeti Qfefu in bir offenbar tuerbe"4) inie ber l)f- Slpoftel ^auluS lehrt.
@S ift Ijiemit nicht genug, menu bit fchciitbar ehrlich lebft unb alles meibeft, loomit bit bciiteit guten
’) Matth. 10, 38.
’) Act. ap. 4, 12. ’) Joan 17, 3.
4) 2. Cor. 4, 10.
Buj beflecfeit fönnteft, wie fid) fetjr oicle ©ebilbetc bemühen, baritt mit fid) fetbft jufriebett finb ltitb and) non 9Benfd)en geehrt werben. SieS wäre mir ein natürliches, jcbod) lein cf)riftlid)eö Sebett, wie eS jum |>eil notfjwenbig i)'t. Sidft bit djrifttid) leben nnb baS ewige §eil erreichen, jo mufSt bn benten, rebett, Ijaitbeln jo nnb uidjt attberS, weil e3 ©IjriftuS fo toid nnb jo angeorbnet hat. Bur bann faitn man oon bir jagen, bit t)ajt ©hriftum aitge§ogen, bn bijt wahrhaft ein ©hrift, aitS beinern Sebett jpiegelt jic^ ©fjriftuS ab; ja „bn bijt gleichförmig geworben bem Söilbe ©Ijrifti"1), welche ©leidjförmigfeit §ur ©rreidjung beS ewigen feiles nach ber Sehre beS 1)1. ißauluS nnbebingt nothwenbig ijt.
4.	Sdjliejjlid) rnitjSt bn ©hrifto auch beSljalb nachfolgeit, nnt bie §ur ©rreidjung beS ewigen feiles nothwenbigen Mittel §u erlangen. 3fn feiner ©iite hat itn§ ©ott §n feiner Slufdjauung berufen: ihn, bie nnenblid)e Safjrljeit, ©iite nnb Schönheit follen wir ewig oon Bttgefidjt §u Bngefidjt jd)auen nnb jo in ihm uneublidj jelig fein. Butt, feinten wir bemt bttrdj unjere itatürlidjen Kräfte ba§n gelangen? Bid)t wahr, bejjeit finb wir unfähig, ©ott hat jebodj itnjeren Stammeltern bie Ijeiligmadjenbe ©nabe in ihre Seele eingegofjen, nm jie für jenes Biel §u befähigen. Bdeitt, unjere erften ©Itern haben bitrd^ bie Si'tnbe biejc übernatürliche Befähigung für fiel) nnb für ihre Badjfommett oerloren nnb finb jo §ur (Erreichung ihres ewigen BieleS unfähig geworben. Sa3 nun?
Ser Sohn ©ottcS ijt SBettfdj geworben, hat burdj fein Sebett, Seibett uub Sterben für bie Sitnbe genug gethan uub bie hoiligmadjetibe ©nabe für baS yj?enjchengejd)led)t wieber erworben. Bei ihm aljo uub nur bei il)m fönnen audj wir bicfelbc wieber erhalten. Ohne ©hri1tug imb feil,e ®I,abe ^omit lein $eil. Ohne ©hrijtuS lüären beine 2Sßr!e nur natürlich, beitt SebenStoeg auch nur natürlich, nnb mürbe beSljalb §u beinern herrlichen, übernatürlichen Biele nicht führen, bu lönnteft ber bejeligenben 2lnfd)aitung ©otteS nicht theifijaftig werben, ©chlie^e bich aljo (Ehrifto an, folge ihm nach, bann nnb nur bann taunjt bu baS ewige Sebett erlangen.
‘) Rom. 8, 29,
II.	Worin füllen wir ©hrifto nnd)folgen?
5.	©tjrifto füllen wir aljo nachfolgeit, bemt attjjer if)nt ijt fein |>eil; allein, worin joden wir ihm nachfolgeit? Bnnädjft in feiner Sehre. Ser ©lattbe ijt bie ©runblage beS d)riftlicf)eit, §um £>eile führeitben SebettS. 'Senn „wer §u ©ott fommen wid, mujS glauben, bajs er fei uttb bajS er bie, welche ihm fud)cn, belohne."1) Ser hiemit §u ©hrifto fommen wid, mujS an ihn glauben nnb mujS feine Sehre, wie jie nott feiner ®ird)e oerfitnbet wirb, gläubig in fid) aufnel)men. Ser £eilaitb jagte ja: „©ehet hin nnb lehret ade Böller; wer glaubt, ber wirb jelig werben."2)
Siejer ©laube nun mufS, jadS wir (Ehrifto nachfolgeit, einfach, aufrichtig uub fejt fein, benn er ijt ja auf bem Sorte ©otteS, nid)t auf bem Sorte eines Bteitfdjeit begrünbet; itnjer Berjtanb mujS fid) aljo willig nnb ohne Siberftreben fügen, jo oft uns bie ßird)e bitrch ihre Briefter im Barnen ©otteS le()tt, bettu jie ijt ja oon ©IjriftitS beauftragt, ade Böller §u lehren; ber ©laube ntujS auch febenbig fein, nicht tobt, er ntujS jidh in unjerem ganjen prioateit uub öffentlichen Seben geigen.
Senn bein ©lanbe jo bejchaffett ijt, bann fanu man jagen, bu folgeft ©hrifto nach- Ober tyefc eS auch ©hriffo nachfolgeit, wenn bu ber Begierlid)feit ber Bugen, ber Begierlidjleit beS jJleijdheS nnb ber fwffart beS SebeitS bid) ergiebjt? Bei weitem nicht. ©IjriftuS befiehlt ja bie Slbtöbtung ber Begierlichfeit, bie Selbjtoerleugmtug, bie Ipintanfejjung ber §eit= liehen uub Beoorjttgung ber ewigen ©iiter. Siejer ©eijt jod ans allen |>anblungeit beineS SebenS heroorleud)teu, bamt folgft bu (Ehrifto nach.
ti. Bicht bloS im ©laubeii, auch in ben ©eboten jodjt bu ©Ijrifto nachfolgeit. ©3 befahl ja ©IjriftuS feilten Bpofteln: „Sehret jie adeS ha^en, maS id) euch befohlen habe!"3)
SaS ^auptgebot nun ijt baS ©ebot ber Siebe ©otteS uttb beS Bädjjteit, wie eS oott ©IjriftuS bem £>ernt oerüodfommitet tourbe. Bljo ben Bächften joden wir lieben, wie ©hriftuS uitS geliebt hat, and) unjere f^eittbe, jei es im prioateu, ober gefedfdjaftlichen
l) Hebr. 11, 6.
J) Marc. 16, 16.
*) Matth. 28, 20.
ober potitifd^en Sebett, bie itttž 33öfe§ §ufügen, bte un3 fdjntähett, oerleumben uttb oerfolgen, and) bie foßett loir lieben, ihnen gerne oergeben unb für fte beten.
©ehr midjtig ift and) ba§ ©ebot, baf§ bn, meldj ©taitbeš immer bn fein mögeft, ber ®irdjc itnb i£)reit ^Srieftern Sichtung unb ©eljorfatn fdptlbig bift unb jtoar andf bann, menit fie nad) ^flidjt unb ©etoiffeu bid) ttidjt nur belehren, fonbcrit and) ermahnen unb §ured)tmeifen. Söa3 fagt ©hriftit§ ber |>err? „Söer bie ®irdje nidjt l)ört, ber fei bir mie ein Ipeibe unb öffentlicher ©itnber!"1) Sttrd) meint fpridjt bie ®irdjc §u ntt§? Surdj ben fßapft, bie 33ifdjöfe unb ^rieften mer alfo beit s}šapft, bie 23ifd)öfe uitb ^5riefter nidjt l)ört, ber fei bir nach beut Slugfpradje ©t)rifti mie ein fieibe itnb ein öffentlicher ©iinber! 2Ba§ mirft btt erft ooit jenen holten müffeu, bie ben fßapft, bie 33ifdjöfe unb fßriefter gerabe§u fdhmäbjen, oerachten, oerfolgen?
9Iid)t minber michtig ift ba§ ©ebot ©fjrifti über ben ©ultu§, ba§ 20cef§opfer uttb bie hl- ©acramente. Söer fid) um bie tirdjlidje, oon ©hriftuš augeorbitete ©ottežoerehruug nidjt flimmert, bie ißrebigt nie hört, an bettt SReflopfer nicht theilnimmt, bie hl. ©acrameitte, namentlich ber Söujje unb be» 9lltare§ nie, ober feljr feiten empfängt, ber fteüt fich gerabep iit ©egeitfat) gu ©Ijriftuž beut Iperrn, folgt im nicht nad), faittt fomit gnr ©eligfeit nicht gelangen.
7.	©ttblidj müffen mir ©Ijrifto and) in feinen 33eifpielen nadjfolgeit. SSoit ihm heifjt „er fing ait §tt thun itnb ju lehren." 3) 3uerft that er, bann lehrte er, um uns bitrdj fein S3eifpiel gitnt Sebctt ttad) feiner Sehre aufeumituteru.
©r betonte gaitg befouberS bie Seniuth unb bie Sanftmut!). „Sernet ooit mir, beim id) bin fauft= miithig uttb bemüthig oottt ^erjen." *) Sem ©anftmiithigen unb Sentüthigeu oerfpridjt er bie 9hthe be§ ^)ergett§. Uitb in ber Sljat, >°er bemiithig ift ttttb fid) allen, befotiberš beit SSorgefe^teu au§ betit bergen gerite untermirft, toer baju noch fanft* miithig ift, unb ben aufmaHenbeit 3ortt gemöl)nlid) beherrfd)t, mirb er beim nicht mirflid) bie erfehttte fWnhe beš ^>ergen§ genießen?
Slufjerbem follen mir ©Ijrifto itadjfolgeit im ©ebet, looburd) mir mit ©ott oereiuigt bleiben; itt ber ©ebulb, moburd) mir in ttitS felbft ruhig bleiben; in ber Siädjftenliebe, mobttrd) mir mit bettt 9Mcl)fteit int fricbeu bleiben.
D mie gliicflidh mirb nufer ßebctt ba()itt fließen, toeun toir fo ©Ijrifti SJeifpiel uachal)ntett! Söoljcr Unruhen, Söefehbuttgett, 3orn ttttb |>af§ unter beit SDiettfdjett ? Söoljer fo oiele Söitterfeit bež Sebeng ? Söeil man bie Seinuth uttb Sanftmut!) nicht fenttt, tueil mau ba§ ©ebet, bie ©ebulb itnb bie 9täd)fteit= liebe uid)t auftrebt, toeil man ©Ijrifto nicht nachfolgt, fottberti fid) ooit feilten eigenen gemaltigen Seibern fd)aften Ijinreifjeit läfgt.
III.	Wie follctt toir Cljriflo ttadjfolgeu?
8.	Söir t)ß&en gel)ört, manttn unb moritt mir ©Ijrifto ttachfolgett fodeit. Vernehmen mir noch, 1Dif mir il)iit ttachfolgett follett. 3itttäd)ft aitg Pflicht. 3a, mir fittb oerpflidjtet ihm aitgithättgeit, für il)tt unb mit il)m 51t leben, ©r felbft fagt eg gang offen ttttb flar: „Söer nidjt mit mir ift, ber ift tuiber mich; toer nicht mit mir fammelt, ber gerftreut."1) ©ei mir in ber Saufe bttrch ^ 93titt ©Ijrifti nott ©ebulb ttttb ©iittbe abgetoafcheit toorbeu fittb, gehören mir nicht mehr uttg an, fottbern eittgig uttb allein ©Ijrifto bettt |>crrit. Ser hi- ^ßauluS behauptet: „3fm feib nid)t euer, fottberti mögen mir leben, ober fterben, mir gehören beut |)errn ait."2)
Unb in ber Sljat, l)at er nnS beim itid)t lo3= getauft? Söir marett ©claüett ©atauž, oerfallett bent emigett Sobe, mir marett rettungžlog oerlorett, ba hat ©briftuš ie”1	Söfegelb	gegeben	ttttb
ttttS loggetauft: folglich fittb mir fein ©igentljuin, mir müffeu ihm al§ nuferen ©rlöfer, als ttuferen eittgigett |)errtt, alž uuferett ßöttig anerfenttett unb ihm folge leiften; fottft marett mir unbattfbare, erbärmliche SSerrätfjer; ja, nteitteibige fahnenflüchtige mären mir; haben mir bemt nicht bei ber l)f- Saufe ttttb ber hl. firmttng 51t feiner fapne gefdjmoren?
Söir fittb alfo oerpflichtet, ©hrifto ju folgen. Siefe ©efolgfchaft ift jtoar ein fod) unb eine S3ürbe. SUleitt, oeruimm bie Söorte beineg |>errit uttb ÄöttigS: „SReiit fod) ift füfj uttb meine S3iirbe leidjt!".3) Unb
■) Matth. 18, 17. *) Act. ap. 1, 1. *) Matth. 11, 29.
*) Luc. 11, 23.
’) Rom. 14, 18. 3) Matth. 11, 30.
iit ber £fjat, mer (£t)rifto nadjfolgt, bcr erfährt bie 38al)rfyeit biefer 33ef)auptuitg. ©r ftiirft mtb begeiftert feine midigeit 9litf)ätiget, ja, er l)ilft ifyiteu bie 33iirbe Jit tragen.
9. Sebod) uidjt bloft auS ^flid)t fodett mir C£f)rifto uadjfolgeu, foitberit and) gente, auS oodem ^>er§eit, ja, grof3ttiiitt)ig. 20ir luolleit als treue itttb begeiferte Slitljänger ©Ejrifti uidjt Olojj baS s$flid)t= uotfymeubige ttjun, foitberit adeS, maS ifjni lieb ititb ttjeuer ift.
SBetttt luir ifym fo gropiiitljig nadjfolgeit, fo aljnteu luir mir feiit Veifpiel nact). ,§at er beim beim QsrlöfuugSmerfe mir baS aCCentot^iüenbigfte getljau? ®urd) ein einziges 'STröpflein feines 33luteS, ja eilt einziges ©ebet Ijätte er uttS fdjou erlöfet; allein bamit begnügte er fid) uidjt, foitberit motite eine überfliefjettbe ©rlöfttitg leifteit. ®al)er ade SOiiitjen feiltet SebettS, ba^er baS fc^recftidEje Seibeit, ber fd)mac£)Uot[e ^reujeStob, öafyer bie tiefe $erjeitSmmibe mtb baS Vergiefjett feiltet 23luteS bis 51111t lebten Xropfett Ueberreid) ift alfo bie ©rlöfung: folgen mir it>m ttad) mit einer unbegrenzten ©rofjmutl) unfereS £>erjeuS.
10. 3um ©cfjluffe folgen mir (££)rifto nad) nic£)t aus Ofnrdjt, foitbern aus Siebe. ®ie Siebe iibermiitbet adeS. tein ^iubentis ift i^r ju grofj, feine Saft 51t fdjmer. 9J?it beut 1)1. ^aitluS ruft fie auS: „2Ber mirb ttitS fc^eibeit üott ber Siebe ©fjrifti? Xriibfal ober Slngft, ober ^mtger ober 23löjje, ober ©efaljr, ober Verfolgung ober @d>mert? . . . id) bin oerfidjert, baS iueber £ob ltodj Sebett, iueber (Sngei itod) iWädjtige itodj ©emalten . . . ttod) ein anbereS ©efdjöpf es tiermag mtS ju fdjeibeit tiott bcr Siebe ©otteS, bie ba ift tu (Sljrifto Sefu, uitferent ^errtt."1)
®ic gtorcfjt hingegen lueidjt gleidj §uritcf, erbebt ü°r jeber ©djmierigfeit, ift 51t itid)tS tanglid). Sllfo rt»S Siebe folgen mir Sefu nad), ber uttS geliebt u»b fid) für uns in ben £ob Ijingegebett f)at.2) Vergelten mir ifjm Siebe mit Siebe!
Öber ift eS fo fermer Sefitm ju lieben? 23lide ^od) l)iu auf fein |)erj! 3öaS bebeutet feilte Söttube, feine SDornenfroite, feitt treuj, tuaS feine brennettbeit
') Kom. 8, 35.
’) Gal 2, 20.
flammen? Siebe uitb feilt Seibett aitS Siebe ju uttS. Uitb beim Slitblide einer fold) opfermidigeu, mt= eigennützigen Siebe fodten mir uidjt in Siebe entbrennen, mtb auS Siebe §u ifym feinen SBiden aufs pünftlidjfte erfüllen, nur um ifjnt mofjljugefaden?
5Läglid) beteft, arbeiteft mtb leibeft bu. Söeitit bu Sefunt liebft, opfere beiite ©ebete, Arbeiten mtb Seibeit beut göttlichen ^erjen Sefu auf ade jette Meinungen auf, auf meldje eS fid) auf mtfereu Slltärett opfert. 'Saburdj bleibft bu mit Sefu iit Siebe oereiuiget unb tierleifjeft ad beittem Seben beit gröfjt* möglidjften inneren SBert.
SBeitit bu Sefit in Siebe aitljängeit luidft, füllte red)t gerne ade jette 23eleibiguitgen, meldjc feitt IjeiligfteS ifretfr im SiebeSfacrameitte erbnlbeit mufS. 3u biefent 3^ede ftatte i^ttt ^äufig einen SBefut^ ab, bete ifjn an pfamnten mit aitberett ©laubigen, oerrid)te an ben erfteu Freitagen ober ©oitntagen eiiteS jebeit SDfoitateS bie ©ü^nmtgScommunion.
Sßidft btt ju Sefu gelangen, liebe rec^t f)erjli(^ bie feligfte Smtgfrau 9ftaria; tritt in itjre Vereine ein, j. V. iit bie mariauifdje (Kongregation, auf bafS bit unter bem 6d)u^e 9JfariettS unb mit £)itfe ber ^l. ©acramente beiite Seibenfdjafteit be§ä£>meft, beiu ^>er§ nteljr uitb meljr reinigeft uitb fo für eilte red)t glüljeitbe Siebe 51t Sefu oorbereiteft.
@ d) l u f S.
©eliebte in S^rifto, euer ^ersenSiounfc^ ift, ritljig mtb jufriebeit auf ©rbett ju leben, gliirffelig 51t fterbeit mtb etuig felig ju merbett. folget (S^rifto nad), ba il)r ja ttadj itjm genannt toerbet mtb nur itt if)tn baS £>eit §u ftnbeit ift, folget ©tjrifto itad) in feiner Seljre, feinen ©ebotett unb feinen Veifpieleit, folget ©Ijrifto ttad) attS ^3flid)t, in ©ro^mut^ uitb aus Siebe. S^riftuS ift mtfer einziger Seljrer, (Srlöfer unb Völlig!
Ober ift bent nicfjt fo? Dber ift itt irgeub einem aitberett tarnen ^eil uitb ©eligfeit jtt fiitbeit? SBer baS erfte leugnen unb baS gioeite behaupten modte, ber müfste ebeitfadS leugnen, bafS (£l)riftuS ber ©oljn beS lebenbigeit ©otteS, bie menfdigemorbene jmeite ^erfoit in ber ®reifaltigfeit, mafjrer ©ott fei. Uitb mer mürbe bieS magett, ba ja für bie ©öttlidjfeit S^rifti bie ganje Söeltgefc^i^te fpridjt!
(beliebte in Kfjrtfto! bie fettige ^afteitgeit ift	atte§, lua» uns irgeitbmie $efu mieber	abtrünnig
ba itnb ruft utt§ gunt ernfteu 9Jad)benfeu über unfer	machen föunte. D möge boct) ba§ 33litt	$eftt	für
Sebeit, ruft uu§ gur üöufje. Ratten mir bie gebotenen	un§ uidjt untfouft tiergoffett morbeit fein!
haften, empfangen mir ba§ ©acrament ber SBnfic $er @Cgen be§ allmächtigen ©otteä bes Katers uub bež 2lltare§, fäliefjen mir un8 innig Sljrifto	kg ©ohueš uub bež Zeitigen (Seifte« tomme	über
au, entfernen mir uidjt Moš ang nnferen #erjen,	euch uub bleibe bei euch in (Smigfeit.
fonberit and) au» uttferett Käufern unb ©emeiitbeu
Saibad), am $efte ber Zeitigen ^antilie beit 27. Jänner 1901.
f .Ai:hui ßnuaufiitmn,
ftilrftbifdjof.
4.
§faftetxman6at
für bie Jailhtdjn* Jtöcefc tm 3>a(ire 1901.
3nfolge ber Genehmigung bež Mpoftolifdjcit  
©tuhlež ddo. 8. $uli 1899 fantt idj für bie 2ai= badjer Diöcefe mehrere üftadjfidjteit Dom allgemeinen firdjlidjeit gaftengebote auch für baš ^a£)r 1 i»01 augefteijen.
tjaben bentitach bie ©laubigen ber £aibad)er SDiriccfe tu betreff biefeS &'ird)engeboteä in biefem 3af)re s,)?ad)ftehenbeč §it beobachten:
I.	Ötigentlidje ftreitge infttage b. 1). tage, an betten kr ©enufs non ^leirrijrpcifen uerboten uub nur einmalige Sättigung erlaubt ift, finb fotgenbe:
1. Ser Slfdjermittmod) uub bie brei lebten Sage ber (Sljarmodjc.
2. Sie Freitage ber oierjigtägigeu ^aften= unb Slböentjeit.
8.	'Sie SJUttmodje, Freitage uttb ©amžtage ber Guatemberjeiteu.
4.	Sie s-8orabettbe oor ^fingfteit, ^etri uub ^JSauli, SDfariä^imntelfahrt, SWerheiligett, Uubefledte ©mgfauguiž SO^ariä uub Weihnachten.
II. iafttage mit einigen llad)!td)ten b. I). (tage, an betten jiunr nur einmalige Sättigung, bod) ju Jllittag ber (ßenufs uoit Jleifdjfpeifen erlaubt ift:
J. Wie übrigen Sage ber t»ier§igtägigen ^afteu^ §eit, ausgenommen bie Sonntage.
2.	Sie ffliittmodje in ber Sfböeutjeit.
III. -Wtineujtage b. 1). (läge, au beiten ber (öennfs tunt ileifrijl'pcifcn uerboten, bic mehrmalige Sättigung jebod) erlaubt ift:
^(Cfe übrigen Freitage be» Jahres.
IV. .Alt beit oben (I. unb III.) genannten iuft= tagen ift jebodj ber Jlcirdjgennls erlaubt:
1. fjitr bie gatt^e SD i ö c e f e, fo oft eilt gebotener firdjlidjer Feiertag auf einen ber früher genannten Slbftinen^tage fällt.
2. einzelne Orte, menit ba§ fjeft bež ŠČirdjeitpatronš feierlich begangen unb fo oft bafelbft ein öatjriuartt abgel)alteu mirb. (SSiele Pfarren be= ftel)cu auž mehreren Don eiuaitber entfernten Orten: ba gilt bie Sišpeitfe nicht für bie gattje Pfarre, fonberit nur für jene Drte, au beiten be§ SUJarfteS megett ba§ gufammenftrömeu uoit 9fteitfchen ftattfiubet.)
3.	gj’tr einzelne s$erfoiteit:
®er ©eititfš poit {Jfeifc^fpetfen ift erlaubt an allen £ageit be§ ^aljre§ beit Slrbeitent iit beit 93erg= luerfeit ititb $abrifett, beit 6Hfenbahu=(£onbitcteurat, beit ülcifeitben, bie aitf beit 23afjiiftatioiteit fpeifeit müffeit; beitjenigeit, lueldje fidj jur f>erftelluitg ber ©efuitbljeit tit 93äbertt aufhalteit, mit tljreit 9(ttgef)ö= rtgen ttttb tljrer 5Dieiierfc£)aft; beitjenigeit, tuelcfje in ©aftljänfertt itjre ®oft nehmen ntitffett ititb metdje non aitbereit abhängig ficfj fjaftenfpeifeit nicht ber= fc^affeit föititeit.
V. 9ltt allen aft= ititb Slbfttneitjtageit ift nicht itur ber ©ebraitcf) bon ©djntatj, foubertt audj bon ^§ierfett pr 93ereitititg boit fjraftenfpeifeit erlaubt.
VI. 91 it $ a ft t a g e it f o m i e a it ©o itit = tage it niäfjreitb ber üierpgtägigeit $ a = ft e it j e it ift ber ©ettufž boit $ijch= uitb 3teifdj=
fpeifeit bei einer ititb berfelbeit 9)?ahh)eit nicht erlaubt.
2Ba§ bač> sJ?ad)tmalfl ber ptn 5£l)eile bi§peit= fierteit Safttage aitbelaugt, fo bitte ititb miinfche id), bafž tttait beim felbeit fjteifdj nicht genieße, bocfj geftatte icfj ber bisherigen @eiuol)nl)eit gentajj beit ©eitnfs boit $(eifd}fpeifeit beim 9?ad)teffeit; aitSgeitom= men fiitb bie ^rieftcr, bie X£)eologett, bie Zöglinge bež ßofteginnt 911ot)fiaitunt, bie DrbeitSleute ititb alle 93etbol)iter ifjrer $nftitute.
9d) hoffe, bafs fid) biele ber gemäfjrten 9tadj= fisten itic^t bebieiteit merbeit; alle biejeitigeit aber, bie baš thun, ertnal)tte ich pni ©rfatie bafiir gute Söerfe p berrichten, j. 93. fünfmal baS „93 a ter Uitfer" uitb „($egrüfjeft feit ®u SJtaria" bett fünf SBuitbeit ßljrifti ju @hren au ober beit 91 rut eit ein reidjltdjereS 911ntofen pt f p eit b eit.
Saibach, ben 25. Jänner 11*01.	f	jUttOtttUS	BottaOCIttura,
5Viir?t6tf«of.
5.
Dobrotnikom.
„Slovenska palma na Nilu.“
Dobil sem od društva „Slovenska palma na Nilu“ nastopno zares ganljivo pismo:
„Slovenci v Egiptu in posebno slovenska kolonija v Aleksandriji prosi najponižneje Vaše blagonaklonjenosti v posredovanje ter pomoč k izhodu iz tukajšnjih težkih in hudih razmer. Po odhodu č. g. o. Huberta Ranta O. S. Fr., ki je toli dobrega tu storil, je slovenska kolonija brez duhovnika ter vsa naša dosedanja dotična prizadevanja so ostala zamrli glas kličočega v puščavi. Slovenska kolonija aleksandrijska obstoji po največ iz 4 do 5000 Slovenk, slovenskih deklic in žen, ki prihajajo iz Primorskega ter nekoliko tudi iz Kranjskega tu sem kot služkinje. Č. g. o. Rant, ki je bil imenovan zadnji čas c. in kr. vojaškim kapelanom v Gradcu, je tu svoj čas nepopisno veliko dobrega storil. A, žalibog, zapustil nas je za vedno. Dušna in telesna nevarnost, ki preti toli ogromnemu številu Slovenk v jutrovskera, razuzdanem velemestu, je velikanska —, nedostatek dušnega pastirja, ki bi vodil, tolažil ter svaril, je strašansko vidljiv in potrtega srca gledamo mi tukajšnji rojaki, posebno pa slovensko društvo za Egipet
„Slovenska palma na Nilu“ v Aleksandriji, kako se pogrezajo hekatombe žrtev v dušno ter telesno pogubo. V tem tužnem stanu prosimo najudaneje Vaše milosti, da nam pripomorete čim preje na pristojnem mestu do slovenskega duhovnika - frančiškana v Aleksandriji. Prosimo opetovano, kajti nujnost in nevarnost ste veliki.
Ob jednem prosimo Vaše blagohotnosti ter vele-važne pomoči v drugi zadevi. Vseh šest let, kar je bil č. g. o. Hubert Rant tukaj, nismo mogli dospeti do slovenske kolonijalne maše, kakor so na Jutrovem vsake nedelje v navadi. V jedini cerkvi katoliškej sv. Katarine v Aleksandriji je sveto opravilo ter pridiga vsako nedeljo v 8 jezikih, to je: laški, francoski, malteški, angleški, nemški, hispanski, grški ter arabski. Nj. Em. nadškof aleksandrijski ter Nj. Milost kustos T. S. v Jeruzalemu nista mogla nam privoliti, rekoč, da ni časa v to ter da si sledijo kolonijalne maše nedeljske že preveč tesno in skoro teatralično, kar je vseskozi obžalovati. Treba bo, dostavila sta obä, da mislijo posamezne kolonije ter narodnosti na sezidanje
svojih lastnih cerkev ali pa kapel, ker ena sama cerkev že dolgo ne zadostuje več. V to imamo mi Slovenci v Aleksandriji od obeh omenjenih tukajšnjih cerkvenih dostojanstvenikov polno privoljenje. Vsi Slovenci aleksandrijski zbrani 8. grudna m. 1. na občnem zboru slovenskega društva za Egipet: „Slovenska palma na Nilu“ v Aleksandriji sklenili smo jednoglasno ter z vsem navdušenjem, slediti tej volji naših višjih pastirjev ter započeti takoj z nabiranjem dobrovoljnih darov v sezidanje majhne slovenske kapelice v Aleksandriji, sledeč našim skromnim močem. Ta slovenska kapelica ima biti posvečena solunskima bratoma, slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu. Tako bo to prva hiša Božja slovenska, in sploh slovanska na zemlji afričanskej ter v sveti deželi. Srečni smo ter nadejamo se po molitvi svetih bratov slovanskih posebne milosti, da nam je po dolgem tisočletju prvim dano, postaviti jima na zemlji, kjer je Naš Zveličar hodil, prvi slovenski ter sploh slovanski, četudi skromni spominek, v tolažbo in ponos
V Ljubljani 29.januarja 1901.
nam ter, kar upamo, vseslovenstva. Na Slovenskem, kjer se zbira vsako leto dosti za zamorce ter pagane, upamo, da se stori isto tudi za lastne brate in sestre, Slovence v Afriki. V tej nadi prosimo Vas, presvitli, milostljivi gospod, da blagovolite posredovati, da bi se po javnih prošnjah v listih, objavah itd. itd. nabirali prostovoljni darovi za slovensko kapelico sv. Cirila in Metoda v Aleksandriji. Občni zbor Slovencev v Aleksandriji je že izvolil za Egipet v to svrho posebni cerkveni odbor, obstoječ iz gg.: Janez Fernus, urarski mojster; dr. Karol Pečnik, zdravnik ter Jakob Velkavrh, pekovski mojster, vsi v Aleksandriji. Upamo, da naša stvar pride v cvetje in do sadu in v to nam pomozi Bog ter dobro srce slovensko!“
To pismo priobčujem in prosim veleč. gg. duhovnike, ko bi sami mogli kaj prispevati in ko bi zadevo hoteli priporočati tudi svojim vernikom vsaj bolj imovitim, če bi se hoteli zapuščenih naših bratov v Aleksandriji spomniti. — Prispevki naj se pošljejo na knezoškofijski ordinarijat.
•j* Anton Bonaventura,
knezoškof.
6.
Nabiranje milih darov za pogorelce trga Vižnice v Bukovini.
Veleslavno c. kr. deželno predsedništvo za Kranjsko je doposlalo z dopisom z dnč 16. januvarja 1901, št. 248|Pr., nastopni oklic:
„V noči od 26. na 27. decembra 1900 je zadela trg Vižnico v Bukovini grozovita požarna nesreča. Od močnega vetra in velike suše pospeševan, se je razširil požar v malo urah čez ves niže ležeči del trga, ter je popolnoma upepelil vsa tam ležeča poslopja, med temi tudi šolo. Nad 300 hiš je pogorelo, in več nego 2500 večinoma najubožnejših prebivalcev ni izgubilo samo svojega podstrešja, ampak tudi vse svoje imetje, ker se je požar širil tako hitro, da je večina od njega prizadetih stanovalcev le težko otela svoje življenje.
Skoda, ki jo je provzročil požar, se sicer doslej še ni natanko poizvedela; vendar pa je dognano, da znaša veliko več nego 600.000 kron in tedaj dosega visokost, ki gledč na nedostatne pripomočke, ki so v Bukovini na razpolaganje, žal, le preveč utemeljuje nujno prošnjo do dobrodelnosti Stanovnikov ostalih kraljevin in dežel.
Z ozirom na to se zdi deželnemu predsedništvu vsled razpisa gospoda c. kr. ministerskega predsednika kot voditelja c. kr. ministerstva za notranje stvari z dne 12. januarja t. L, št. 75, potrebno provzročiti, da se napravi javen sklad milih darov za ponesrečene prebivalce tržne občine Vižnica v tukajšnjem upravnem ozemlju, in deželno predsedništvo se obrača pri tem zaupljivo do že tolikrat izkazane dobrotljivosti prebivalstva, ki se gotovo ne bo obotavljalo, da ne bi po svojih močeh pomagalo tako hudo zadetim pogorel cem v Vižnici.
Dospeli darovi se sprejemajo pri tukajšnjem uradu, dalje pri mestnem magistratu in pri okrajnih glavarstvih ; razglasili se bodo v deželnem časopisu ter potem oddali svojemu namenu.“
Na prošnjo imenovanega deželnega predsedništva se naroča s tem čč. gg. dušnim pastirjem, naj oznanijo razpisano nabiranje z lece, nabrane darove pa pošljejo oblastvom, ki so v oklicu označena.
7.
Skrb za ohranitev nagrobnih spomenikov.
Veleslavna c. kr. deželna vlada za Kranjsko piše dnč 10. decembra 1900, štev. 18.070, v tej zadevi doslovno:
Mit dem Erlasse des Herrn Ministers für Cultus und Unterricht vom 24. November 1. J., Z. 30.7845 wurde darauf aufmerksam gemacht, in welch mannigfacher Hinsicht die Grabdenkmale ein archäologisches Interesse bieten. Religiöse Momente und die Rücksichten der Pietät waren wohl dafür massgebend, dass zu allen Zeiten und namentlich seit der Herrschaft des Christenthums auf die Herstellung der Grabdenkmale eine besondere Sorgfalt aufgewendet wurde. In ihnen kommt der Charakter der einzelnen Kunstperioden in hervorragender und ganzeigenthümlicherWeise zum Ausdrucke, mag es sich nun um schlichte, mit einem einfachen Ornamente versehene Grabplatten aus den früheren christlichen Jahrhunderten, oder um reicher aus-geschmiickte Epitaphien und Sarkophage aus späteren Epochen, namentlich aus der Renaissance-Zeit handeln. Abgesehen von diesem kunsthistorischen Werthe im engeren Sinne, haben die in Rede stehenden Denkmale vermöge der oft auf ihnen zur Darstellung gebrachten Figuren eine besondere Bedeutung für die Costümkunde und vermöge der enthaltenen Inschriften einen zweifellosen epigraphischen Werth, wobei auch auf das bei einer ganzen Kategorie solcher Denkmäler vorhandene genealogische Interesse hingewiesen wird.
Die im Freien zur Aufstellung gebrachten Grabmale sind zum weitaus geringsten Theile auf uns gekommen, da sie einerseits durch die Unbilden der Witterung zerstört wurden, und andererseits namentlich auf Friedhöfen, wenn die Grabstelle für eine neue Belegung freigemacht werden musste, einfach entfernt und zu profanen Zwecken verwendet wurden.
Dagegen sind die in den Gotteshäusern aufgestellten Epitaphien in grösserer Anzahl und in weitaus besserem Masse erhalten. Glücklicherweise gehören diese auch zu den hervorragenderen Denkmalen, da in den Kirchen namentlich die Grabsteine hochverdienter Kirchenfürsten und namentlich adeliger Laien oder besonderer Wohlthäter der Kirche angebracht wurden. Diese Grabsteine wurden zum Theile gleich
ursprünglich in den Kirchenboden eingelassen, sind daher oft durch die Kirchenbänke verdeckt, oder hinter den Altären aufgestellt, oder bei einer Restaurierung der Kirche, weil sie im Wege standen, in einem möglichst wenig auffälligen Winkel der Kirche versteckt worden, so dass man gegenwärtig von dem Vorhandensein des Denkmals keine Ahnung hat und dasselbe erst gelegentlich einer Demolierung oder abermaligen Restaurierung des Gotteshauses entdeckt.
Nun werden die bezüglichen Verträge der Bauherren mit den Unternehmern gewöhnlich in der Weise ausgestellt, dass Letzteren das durch die Demolierung gewonnene Baumateriale, ohne dass weiters specialisiert würde, zur Wiederverwendung oder beliebigen Verfügung überlassen wird. Daher kommt es, dass in den weitaus meisten Fällen derartige Inschriftsteine zerstört oder eingemauert werden. Ein derartiges Vorgehen ist in mehr als einer Richtung lebhaft zu bedauern. Es ist kein Zweifel, dass schon Rücksichten der Pietät auf eine Erhaltung der Grabmale, welche meist der Er-rinnerung an solche Männer gewidmet sind, die mit dem Gotteshause in irgend eine dankenswerte Beziehung traten, hinweisen. Es wäre daher sehr zu empfehlen, wenn in die bezüglichen Baucontracte eine Clausel aufgenommen würde, dass etwaige Funde von historischem oder künstlerischem Werthe, wie namentlich alte Grab-und Inschriftsteine, architektonische oder plastische Darstellungen oder Fragmente derselben nicht zerstört oder vermauert werden dürfen, sondern an einem geeigneten Orte deponiert werden sollen, bis sie eine bleibende entsprechende Aufstellung fänden, wo sie der Besichtigung zugänglich sind, ohne der Zerstörung ausgesetzt zu sein.
Die Landesregierung beehrt sich das hochwürdige fürstbischöfliche Ordinariat zu ersuchen, in diesem Sinne geeignete Weisungen an die Kirchenvorsteher der Diözese erlassen und hierüber eine Mittheilung anher machen zu wollen.
V smislu tega dopisa se opozarjajo častita cerkvena predstojništva, naj obračajo v danih slučajih posebno pozornost tudi na nagrobne spomenike.
8.
C. kr. konservatorji za	kronovino Kranjsko.
Ustrezajoč želji c. kr. centralne komisije za umet-	sko kronovino, aktivnih začetkom leta 1901, ki slove:
niške in zgodovinske spomenike na Dunaju, objavljamo	Č r n o 1 o g a r Konrad, Volksschullehrer in St. Marein
v nastopnem zapisnik c. kr. konservatorjev za Kranj-	bei Laibach. (II. für die Bezirkshauptmannschaften: Lai-
bach-Umgebung und Littai). — Franke Johann, kaiserl. Rath und Professor an der k. k. Staats-Ober-Realschule in Laibach. (II. für die Bezirkshauptmannschaften : Krainburg, Radmannsdorf und Stein). — Koblar Anton, Pfarrer und Dechant in Krainburg (III. für das Herzogthum). — Rutar Simon, Gymnasial-Professor in Laibach. (I. für das Kronland). — Šubic Johann,
Director der k. k. Fachschule in Laibach. (II. für die Bezirkshauptmannschaften: Adelsberg, Loitsch und die Stadt Laibach). — Vrhovec Johann, k. k. Gymnasial-Professor in Laibach (II. für die Bezirkshauptmannschaften : Gottschee, Gurkfeld, Rudolphswerth und Tschernembl).
9.
Pristojbinski namestek.
Z ozirom na to, da se mora v smislu zakonov z dne 9. svečana 1850, št. 50 d. z., 13. decembra 1862, št. 89 d. z., in 29. svečana 1864, št 20 d. z., ter naredbe finančnega ministerstva z dne 14. julija 1900, št. 120 d. z., vse nepremično in premično premoženje, katero je pristojbinskemu namestku podvrženo, kakor tudi temu podvržene vžitne pravice v svrho odmere pri-stojbinskega namestka za VI. desetletje napovedati, se imejitelji beneficijev, koji so bili temeljem zakona z dne 15. svečana 1877, št. 98 d. z., od pristojbinskega namestka za V. desetletje oproščeni, opozorijo, da so, ako z
ozirom na § 27 naredbe finančnega ministerstva z dne 14. julija 1900, št. 120 d. z., o nadaljni oprostitvi ni dvoma, od vložitve napovedi o nadarbinem premoženji za VI. desetletje in od zopetnega dokaza naslova oprostitve pod pogojem oproščeni, da stalno dobivajo dopolnilo kongrue iz verskega zaklada.
Primorani pa so imejitelji beneficijev, koji so glede nadarbinskega premoženja oproščeni, napovedati premoženje v njih oskrbi se nahajajočih posebnih ustanov, če se tudi dohodki istih v kongruo vštejejo.
10
Slovstvo.
V zalogi Manz-eve c. in kr. dvorne založniške knjigotržnice na Dunaju, I., Kohlmarkt 20, je pred kratkim izšla knjižica z naslovom: „Das Gesetz vom 19. September 1898 (R. G. Bl. Nr. 176) betreffend die Dotation der katholischen Seelsorge-Geistlichkeit sammt einschlägigen Materialien und Verordnungen. Mit Erläuterungen, Erlässen und Entscheidungen für den praktischen Gebrauch. Herausgegeben von Dr. Benno
Fritsch, k. k. Ministerial-Concipist im Ministerium für Cultus und Unterricht. Preis brosch. K 1-80, gebunden K 240.“ — Knjižica podaje zgodovino dotacijskega zakona ter utegne marsikomu izmed čč. gg. duhovnikov dobro služiti zlasti radi tega, ker se ozira v svojih pojasnilih na najnovejše razsodbe ministerstva za bogočastje in nauk, upravnega sodišča in državnega sodišča.
Opotnnja. Častiti Supni uradi, ki še niso vrnili vprašalnih pol sa 8. mednarodni kongres soper alkoholizem, se opozarjajo, da to gotovo store do konca meseca februvarja.
Nadalje se pozivljejo vsi oni čč. gg. (župniki ali kapelani), ki imajo na svojih nadarbinah takozvane „dota-cijske‘L maše, katerih donos jim je vštet med zakonite dohodke, da naznanijo število takih maš knesoškofijstvu najpozneje do konca tekočega meseca februvarja.
Knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani, dne 12. februvarja 1901.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Šiška. — Tiskala Katoliška Tiskarna.