NAJLEPŠE DARILO Spet nov vrtec, velik, z le- pimi mizicami, omarami, z mnogo igračkami, svetlimi prostori, ličnimi majhnimi umivalnicami, vse majhno in ljubko in sploh lepo. Kje? V Šentjurju pri Celju. Ravno četrtek je bü pa še Dan žena povrhu, ko sem z magnetofonom v rokah hitela po peščeni stezi do novega vrtca. Pred vhodom so se že zbirale mamice, da bi priso- stvovale svečani otvoritvi. Pi- hal je mrzel zimski veter, nič kaj prijeten za slovesnost zu- naj pred stavbo, zato smo jo vsi skupaj mahnili v dokaj velik predprostor, ki je ob prihajanju povabljenih posta, jal premajhen. Pa to sploh ni bilo važno. Vsi smo komaj ča- kali, da »i bomo ogledali vr- tec. Tudi otroci so se v igral, nicah že nestrpno prestopali sem in tja in spraševali to- varišice, kdaj bodo prišle ma- mice poslušat in gledat njiho- ve nastope, ki so jih pripravi- li za to priložnost. Svečanost se je pričela. Predsednik občine Vinko Ja- godič je v uvodnem govoru poudaril pomen novega otroš- kega vrtca za šentjursko ob- čino, saj so z njim problem otroškega varstva v Šentjur, ju rešili, upajo pa, da bodo tudi v drugih večjih krajih kmalu lahko odprli varstvene oddelke za predšolske otroke. Nov vrtec bo lahko sprejel 124 otrok, tudi dojenčke. Ja- sli zanje bodo opremili in uredili do septembra letos. Do konca tega šolskega leta pa bodo v oba prostora za jasli preselili prva razreda in malo šolo iz bližnje osnovne šole. V stari stavbi, kjer je bival vrtec doslej, pa se bo naselil oddelek posebne šole in glasbena šola. Torej pro- storske stiske ne bo več. Nato nas je ravnatelj šole in vrtca Ernest Rečnik pova- bil na ogled igralnic. Mamice so pohitele vsaka k svojemu malčku in s srečnimi in na- smejanimi obrazi gledale in poslušale, kako se trudijo, da bi vsak prav svoji mamici za- pel pesmico, ji zaplesal in ji voščil za praznik žena. Kar težko sem se ločila od prijetnega vzdušja in otroške- ga živžava v igralnicah. Mami- ce so letos v Šentjurju dobi- le res najlepše darilo za svoj dud, sem si mislila, ko sem odhajala. Upajmo, da bo ta- kih daril staršem tudi v šentjurski občini vedno več. D. POŠ SINDIKAT ZA ZDRAVSTVO člani medobčinskega sindi- kalnega sveta za celjsko ob- močje so na razširjeni seji v 2alcu sklenili, da bodo sin- dikalne organizacije v celoti podprle sedanjo akcijo ko- munabiega zavoda za socialno zavarovanje za samoupravni sporazimi o oblikovanju do- hodkov v letošnjem letu. ZBOROVANJE OBRTNIKOV Občinska konferenca Soci- alistične zveze delovnih ljudi v Žalcu je preteklo soboto sklicala zbor obrtnikov. Zbor je bil v dvorani Kmetijskega kombinata Hmezad v Žalcu. Na zboru obrtnikov so go- vorili o izhodiščih obrtne in davčne politike v letošnjem letu. O razvoju gospodarstva ter mestu in vlogi obrtništva ter bodočem razvoju te dejav- nosti v žalski občini je go- voril načelnik oddelka za go- spodarstvo JOŽE CEROV- ŠEK, osnovna izhodišča leto- šnje davčne politike pa je ob- razložil načelnik davčne up- rave MILAN ZABAVNIK. V razpravi, ki je sledila, so bi- la načeta mnoga aktualna vprašanja bodočega razvoja obrti, pri čemer so se raz- pravljale! še zlasti zavzemali za to, da se zagotove ustrezni pogoji razvoja predvsem us- lužnostni obrti. Ta je v mno- gočem na slabšem kot tako imenovana proizvodna obrt. V zvezi z izhodišči davčne politike je bilo ugotovljeno, da je potrebno le-to zastaviti tako, da bodo dajatve pravič- neje porazdeljene. Zaščititi bi bilo treba predvsem tisto obrtno dejavnost, ki je v stag- naciji, struktura potreb po taki dejavnosti pa narekuje ustrezen razvoj tudi na tem področju. O BODOČEM DELU Aktiv mladih kmetijskih proizvajalcev v Grižah je imel minuli teden svoj redni se- stanek. Mladi kmetijski pro- izvajalci so pregledali rezul- tate nekaterih zadnjih akcij ter se na skupnem sestanku dogovorili tudi o bodočem de- lu. Mladi kmetijski proizva- jalci v Grižah sodijo med ak- tivnejše aktive v občini, saj prirejajo številne prireditve ter izobraževalne akcije. Po- dobno kot v minulem obdob- ju bodo tudi v bodoče pri- pravili več predavanj in se- minarjev, ki se jih mladi kmetijski proizvajalci radi udeležujejo. ODDELEK POSEBNE ŠOLE Skupščina občine Mozirje je nedavno tega imenovala posebno komisijo, vodi jo profesor MAKS VESTER, ravnatelj osnovne šole v Mo- zirju, ki ima nalogo proučiti možnosti, da bi tudi v mozir- ski občini ustanovili oddelek posebne šole. Odstotek kate- goriziranih otrok, ki so p>o- trebni posebnega šolanja, je namreč tolikšen, da terja, da se ustrezno uredi tudi to vprašanje. Nekaj otrok se si- cer tudi iz te občine šola na posebni šoli v Celju, vendar na tak način problema šola- nja teh otrok ni mogoče reši- ti. Dejstvo, da se ti otroci do- slej šolajo v sklopu rednega šolskega dela, negativno vpli- va na učno vzgojne rezulta- te, jemlje veliko dela pedago- škemu kadru, učinek pri nji- hovem šolanju pa ni takšen, kot bi ga želeli. Bodoči oddelek (o njegovi ustanovitvi bo skupščina skle- pala na podlagi ugotovitev komisije), naj bi deloval pri osnovni šoli v Bočni. _ TRIJE NOVI EKONOMISTI Dne 3. 3. 1973. je bila na Vi- soki ekonomsko komercialni šoli v Mariboru svečana pode- litev diplom diplomantom II. stopnje. To vest objavljamo sicer z malo zamudo, vseeno pa je po svoji vsebini aktual- na, saj so v tej skupini kar trije diplomanti' iz Celja in to vsi trije izredni študentje. Naslov diplomiranega eko- nomista so dobili: — ARNUŠ Ludvik, — Drago DOLŽAN, ing. str. in — Majda KOKOTEC- NOVAK. Vsi trije so iz skupine, ki se je vpisala na VEKŠ v štu- dijskem letu 1969/70 in so to- rej v tretjem študijskem letu dokončali zahtevno in tež- ko nalogo, če upoštevamo, da so vsi zaposleni in da so štu- dij dokončali p>oleg rednega dela. Pričakujemo pa lahko, da bodo v bodočih mesecih di- plomirali tudi njihovi kolegi, ki že pripravljajo diplomska dela. DAN ŽENA V JURKLOŠTRU Prosvetni delavci iz Jurklo- štra so se tudi letos zavzeli, da je bilo praznovanje dneva žena prijetno in domače. Pro- slava se je pričela s kratkim referatom o pomenu prazni- ka. Osrednji del je sestavljal program, ki so ga izvedli ot- roci pod skrbnim vodstvom svojih pedagogov in zaključil z zakusko in plesom okoli "polnoči. Za ume pete je skr- bel veseli Martin. Proslave so se kljub pozni uri in oddaljenosti udeležile številne mamice in žene. Le-te so vesele odhajale na svoje domove, želeč si še tudi v bo- doče tako lepih in prijetnih trenutkov. Želimo izraziti hvaležnost pedagogom iz Jurkloštra, za njihovo zavzetost. Juliju Go- riču in njegovim pevcem, po- sebej še krajevnemu odbom SZDL. VOLIVCI . ZBOROVALI Vitanjski volilci, ki so zbo- rovali preteklo nedeljo, so bi- li z dosedanjim vlaganjem v šolske in krajevne objekte za- dovolj ni. Zato so tudi eno- glasno podprli podaljšani sa- moprispevek v občini, kate- rega referendum bo osmega aprila. Strinjali so se tudi s predlogom gradenj, ki- se ho- do v bodočem petletnem ob- dobju realizirala. SHOD NA RESEVNI V nedeljo, 18. marca, bo velik shod mladine iz vse šentjurske občine na Re- sevni. Proslavo, ki je po- svečena padlima članoma SKOJ Dušanu Lahu in in Cvetki Jerinovi, orga- nizira občinska konferen- ca ZMS v Šentjurju. Sre- čanja se bodo udeležili mladinci iz šentjurske ob- čine, iz Kompol nad što- rami, v kulturnem spore- du Pa bodo sodelovali tu- di pionirji iz osnovnih šol v občini Šentjur. Kultumi spored bo trajal približno eno uro, nato pa se bodo udeleženci lahko prosto zabavali. SESTANEK PREDSEDNIKOV KS Konec preteklega tedna so imeU v Šentjurju sestanek predsedniki in tajniki KS. Obravnavali so predlog pro^ računa in vskladitev progra- mov KS v letošnjem letu. Do- govorili so se tudi o delu po- ravnalnih svetov v posamez- nih krajih in o pripravi poro- čil o delu KS za zbore volil- cev, ki se vršijo v šentjurski občini ta teden. Sprašuje: Milenko Strašek Odgovarja: Toni Zakošek S Toni jem Zakoškom sva se enkrat že srečala: v mali anketi sta trčila najina interesa. Seveda nisem šel k njemu zaradi tega, pa tudi zaradi tega ne, ker se poznava tako i-ekoč od takrat naprej, ko sva trgala hlače v os- novnošolskih klopeh. Od takrat naprej tudi poz- nam njegovo žitje in bit- je in priznam, ^ me je vedno zanimala življenj- ska pot tega mladega člo- veka, ki sem ga izbral za mali intervju iz prepro- stega razloga zato, ker je pač mlad in zato ker rad dela. Dandanašnji pomeni to največ. K temu pa me je vodilo tudi to, da sem zadnjič govoril z malo starejšim vinogradnikom, mislil pa sem si, da bi ne bilo slabo, če bi se to- krat pozanimal pri mlajši generaciji. Toliko za uvod. »S čim se ukvarjaš?« »Toliko je vsega tega, da najbrž ne bova mogla v teh kratkih vrsticah za- jeti vsega. No, prva in osnovna točka mojega tre- nutnega življenjskega re- da je gostinstvo. Sem šef bifeja v Lesičnem. To mi je ostalo v krvi od pred- nikov: bili so, iz roda v rod, ošbirji. Bili pa so tu- dii kmetje in vinogradni- ki. To sem tudi sam. Iz- boljšujem predvsem vino- grad. V Virštanju. Dobra kapljica je tam in splača se. Nerodno je le to, da skorajda nihče tega ne more obdelovati. Z mlado ženo sva sama, delava ko- likor pač moreva,.« »Vsega se ne da?« »Jasno. Zaradi tega se ne ukvarjam tohko z zem- ljo kot z vinogradom. Vi- nogradništvo ima v Vir- štfmju perspektivo. Če- prav miam gimnazijo, bom ostal po vsej verjet- nosti doma. Na moj do- mači kraj pa nie veže še marsikaj drugega. Že od mladih nog naprej sem se ukvarjal z amatersko deja.vnostjo. Igral sem v ničkolikih igrah, ki jüi je prirejalo tukajšnje pro- svetno društvo ali pa naš mladinski aktiv. V to sem včasih vložil vse napore. Zdaj kaže lepše. Šmarska kulturna skupnost ima po- sluh za te stvari. Ko bi le imeli malo večjo dvo- rano« O privatnem življenju mladi oštir, kmet in vi- nogradnik ni govoril. Vem, da ni ljudi, kii bi delali, vem, da življenje tam ni lahko, toda Toni Zakošek s svojo mladostjo prema- guje ovire in konec kon- cev tudi s svojim nara- ščajem. Da ne pozabimo: Toni je nedavno tega do- bil hčerko Polonco. Ne- kaj dni je stara in Toni je srečen, mi pa mu lah- ko samo čestitamo. Brigada Prepričan sem, da g spomnite mladinske akcije, ki je bila \ Kozjanskem. Takrat i di Ljubljančani gra(ji dovod, njehove kol^ obiskovale domove pg janskem. Brigadirji. jj' Ijane so pustili pri ij^j rom Kozjanskega prijj globok vtis in zato a no, če se ljudje 2210« šujejo, kdaj bodo, spet prišli med nje. , Skoraj gotovo pa ; se bo letos to tudi ^ Koliko mladih bo grč Kozjansko, zaenkrat znano. Znano pa je, 1 brigada imela zvezna i saj bodo v njej preds štirih republik: Slo Hrvatske m Srbije z in Hercegovino, če ocenimo dosedanje j za mladinsko delovno »Kozje 73«, bo poleti na Kozjansko, na « šmarske in šentjurske ne, okoli šeststo mladih Čeprav Ij ubl j anskl * dirjii lani niso bili n» janskem dalj časa, d ni bilo velik. J, je v« bila vrednost opravi dela precej visoka. lai li so, da so ljubljansi dinci iz občine Ljul Center opravili delo v nosti 500.000 ND. Ton dela na kozjanskem i du Fužine—Sotla, ki bi skrboval z zdi-jivo ii' ro pitno vodo 1130 gol stev, pretežno čistih Ö s 4290 prebivalci. Po končani delovni I »Kozje 72« so se predi ki občinske skupščine I je pri Jelšah ter pred ki občinske konferencel občine Ljubljana-CenM febmarja 1973 znovaj na Kozjanskem. Slefl k srečanju v Kozjed tegnili še predsednikej krajevnih skupnosti t« vilne predstavnike di''' političnih organizacij 1 lovnih skupnosti občiK bljana-Center. Na ^ Stanku so se dogov« obsegu in nalogah no« tošnje delovne akcije ' JE 73«. V letošnji <* akciji bo prav tako ^ vala specializirana ® Atomske toplice ^ razsipava že skoraj »g vele pravo pravcato ^ v skoraj popolnoma objektov, med njim» " deljah, ko na-štejejO ^ Ob delavnikih je v ljudi. Za tak.šen obi^ predvsem novemu, sebno ponjavo, ki r l bazen zelo lepo u«"®^! prostor jc ogrevanj^ nameravajo letos bo dvema bazenom» ^ tudi dela v starem. ^ s plastično ohlogo. turistično sezono s»^ stično zdravstveni Na sliki: notr»^ zares toplih dni še r