Učiteljski tovariš Stanovsko politično glasilo J. V.. I/. — sekcije s a dravsko banovino v Ljubljani ^^^ _ _ v __ . M M «=== Uredništvo in oprava: Ljubljana, frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno AiCSCCIlfl priloga toM*rOSVeitM<* = 60 £>,„ *a inozemstvo 80 Din. Č/oni >cfcci/> t/, t/, plačajo list s članarino. Oglasi po cenika in dogovora, davek posebe. Poit. ček. rač. 11.153. Telefon 3112 Potek V. banovinske skupščine VSEB INA: Sprejetje proraiuna in programa za delo v tekočem upravnem letu. - Enodušna odobritev dela vodstva sekciie v letu 1934/35. Od leta do leta se ob glavnih počitnicah sestajajo delegati sreskih učiteljskih društev, da jim vodstvo sekcije poda točne obračune enoletnega dela. Redne letne učiteljske skupščine so postale nekaka nujna potreba učiteljskega stanu. Ako ne bi bile predpisane s pravili, bi jih gotovo obdržali, kot prostovoljno, a vendar nujno potrebno ustanovo. Pogrešati bi jih najbrže ne mogli, saj 6e prav na bano-vinskih skupščinah najlažje in najodkritejše pogovorimo o svojih težnjah in potrebah. Tudi letošnja banovinska skupščina je potekla v mirnem in složnem razmotrivanju težkega položaja, v katerem se nahaja učiteljski stan, in mnogi sklepi skupščinskih odsekov, potrjeni v plenumu so ogledalo resnega dela in treznega razmotrivanja, stanja v organizaciji, kakor tudi razmer, ki tan-girajo šolstvo in učiteljstvo. V četrtek 11. julija ob 10. uri je otvoril skupščino predsednik lekcije tov. Ivan Dimnik. V začetku svojega govora se je spomnil tragične smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Z zbranimi besedami je opisal, kako bolno je odjeknil v učiteljskih vrstah ta žalostni dogodek, ki je zadel naš narod in državo. OTVORITVENI GOVOR PREDSEDNIKA DIMNIKA, ki ga priobčujemo v izvlečku je vseboval naslednje misli: Ideja sloge in pomirjenja spontano deklarirana!' kot smer na lanski glavni slkupščini nam mora pomenjati program, ki ga morajo izvajati v tekoči upravni dobi vsi člani glavnega odbora. V vsebini te ideje morajo biti zapopadeni vsi atributi za zdravo in krepko družabno življenje učiteljskega stanu. Enotna organizacija vsega učiteljstva Jugoslavije se mora razvijati v tej smeri, da združimo vse zdrave sile svojega stanu h ¡konstruktivnemu delu za dobrobit stanu, šole, prosvete, naroda in države. Življenjski interes stanu in šole zahteva eno samo organizacijo za vse učiteljstvo narodnih šol v državi. Iz tega razloga nam mora biti v organizaciji dobrodošel vsak stanovsko zaveden učitelj narodnih šol. Vsakemu bo zajamčena v Udruženju popolna enakopravnost, svoboda vesti in mišljenja. Udruženje za svoje delo ni moralno odgovorno samo svojemu članstvu, temveč vsemu stanu. Moralno dviganje in izpopolnjevanje članstva se mora zrcaliti v najširši in najgloblji vzgoji članstva v smeri notranjega moralnega preporoda vsakega poedinca in s tem celote. Naloga Udruženja je, vzgajati članstvo k samostojnemu mišljenju, varujoč svobodo stvarne kritike kot pogoj za zdrav razmah organizacije. Vsaka stvarna, načelna in poštena kritika mora biti dobrodošla in je treba upoštevati upravičene ugovore vsake opozicije, predložene potom organizačnih edinic. Čut skupnosti in stanovske zavesti. Vse svoje sile moramo uporabiti za po-vzdigo moralnih vrednot članstva in za utrditev stanovske etike: spoštovanja resnice, pravičnosti in poštenosti, ki jih je obvezen vsak član širiti tudi na zunaj in zahtevati njih uveljavljenje v javnem življenju, pri reševanju vseh javnih vprašanj. Intelektualno dviganje in izpopolnjevanje članstva se mora zrcaliti v nalogi Udruženja podpirati vsa stremljenja po temeljitejši splošni in strokovni izobrazbi učiteljstva. Poleg držav-no-nacionalnih pogledov, ki bodo v skladu z interesi in potrebami naroda in države, je treba zgiraditi tudi enotno stanovsko ideologijo in enotne ideološke poglede na skupne stanovske, šolske in obče' prosvetne probleme. Odnosi do naroda se morajo zrcaliti v tem, da bodo zahteve v skladu z občenarodnim interesom, kateri mu mora biti vselej in v vsakem primeru najvišji zakon. Nikdar ne smemo pozabiti, da smo učitelji vsega in ne le enega dela naroda. Vedno moramo ostati stan, ki bo narod spajal, ne pa razdvajal. V vsakem primeru moramo in hočemo deliti usodo s svojim narodom. Politika Udruženja mora ustvarjati zadovoljstvo med učitelj-stvom. S tem se istočasno ustvarja zavest pravičnosti med učiteljstvom, ki je posebna v svrho popolnega zaupanja v drž. upravo. Ideja sloge, aklamirana na lanski skupščini mora dvigati zdrav optimizem v stanu in narodu. Naša dolžnost je širiti zdrav optimizem tudi med narodi Dvigniti je treba vero v državo in njeno moč ter v njene sposobnosti, da lahko nudi narodu s svojimi prirodnimi bogastvi vse blagostanje. Z zdravim optimizmom bomo ozdravili kar je nezdravega in kar ni v redu. Smoter našega stanu mora biti: varovati svojo neodvisnost na vse strani, da lahko paralizira svarne vplive dnevne politike na šolstvo in prosveto in da lahko zastopa interese stanu in šole napram vsaken^u režimu. Naloga Udruženja je odločno ščititi državljanske pravice učiteljstva. Nacionalna smer Udružen ja se mora odražati v okrepitvi osebnih stikov za duhovno zbližan je in spoznavan je skupnih vzgojnih nalog učiteljstva iz vseh delov države. Program in baza nacionalnega udej-stvovanja ne sme biti le spontano čuvstvo-vanje, navdušenje in vnanji izraz, temveč mora temeljiti na nacionalnem ustvarjanju in delu, ki mora biti vedno v najtesnejši zvezi s potrebami in interesi naroda in države. Iz tega razloga ne smemo dopuščati nikomur, da jemlje nacionalizem v zakup ter ga istočasno odreka drugim. Za nacionalno moramo slnatrati vsako pozitivno delo, ki gradi našo narodno in državno notranjost. Brezkompromisno moramo odklanjati vsak nacionalizem, ki ne bazira na etičnih temeljih in na nesporni poštenosti. Zato mora Udruženje pobijati vsako nacionalno su-mničenje in ovajanje, ker je negativno, destruktivno in moralno škodljivo delo. Vsak nacionalizem, ki je grajen na brutalni sili, na rušenju socialne in pravne pravičnosti, je nezdrav nacionalizem. Z učiteljstvom ni mogoče na takih temeljih graditi zdravo šolsko in prosvetno politiko. JUU kot legalni zastopnik stanu. Poudariti moramo svojo zahtevo po uve-ljavljenju principa večjega zastopstva učiteljstva in upoštevanja strokovnega mnenja v vseh javnih zastopih, od šolskih odborov, občin, preko vseh banovinskih zastopstev, do najvišjega narodnega zastopstva v državi, narodnega predstavništva, da bodo člani učiteljskega stanu v njih lahko zastopali skupne interese in poglede učiteljskega stanu na prosvetna, šolska in stanovska vprašanja. V personalnih zadevah mora braniti Udruženje predvsem moralne in pravne temelje pri namestitvah ter zastopati načelo, da mora učiteljstvo pri njih sodelovati po 6vojih izvoljenih zastopnikih. Udruženje mora stremeti za tem, da pridejo pošteni ljudje na vsa odločujoča mesta. V vsakem poedincu ie treba dvigniti čut odgovornosti pri splošnem in strokovnem delu. Solidarnost z ostalim učiteljstvom in urad-ništvom se mora odražati v tem. da deluje Udruženje na to, da se čim prej ustanovi Unija učiteljstva vseh vrst šol. Solidarnost in zveze z učiteljstvom ostalih držav mora- gojiti Udruženje z vzpostavitvijo in vzdrževanjem zvez z učiteljskimi Udruženji slovanskih držav. Delovni program Udruženja v preteklem upravnem letu se je moral omejiti v prvi vrsti na notranjo ureditev Udruženja. V tekočem upravnem letu je moralo staviti Udruženje šolska, prosvetna in stanovska vprašanja na sekundarno mesto v delovnem programu izvršnega odbora in jih je ta izdelal in obravnaval le v kolikor so bila zaradi nujnosti neodložljiva. V bodočem upravnem letu bo lahko nadaljnja ureditev organizacije na drugem mestu in bodo morala priti na prvo mesto delovnega programa glavnega in izvršnega odbora nujna vprašanja stanovske, šolske in prosvetne politike, ki jih bo treba sistematično obdelati in pripraviti utemeljene predloge novel. BRZOJAVNI POZDRAVI. S skupščine je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. ter pozdravni brzojavki ministru prosvete g. Do-brivoju Stošoviču in banu dravske banovine g. dr. Dinku Pucu. Predsednik tov. Dimnik je pozdravil prisotnega zastopnika prosv. oddelka kraljeve 'banske uprave tov. Ribičiča in viš. šol. nadzornika v p. tov. Gabrščka. Skupščino so brzojavno pozdravili: izvršni odbor JUU, sekcija JUU v Beogradu, sekcija JUU za dunavsko banovino, sekcija JUU za primorsko banovino, sekcija JUU za vardarsko banovino, nadalje tov. Skulj, Pleskovič in Štravs. VERIFIKACIJA. Iz poročila verifikacijskega odseka je razvidno, da je bilo na skupščini prisotnih 10 članov upravnega odbora, 5 članov nadzornega odbora in 58 predsednikov in delegatov posameznih sreskih društev. Po svojih delegatih so bila zastopana vsa sreska društva. Volitev odsekov. Po verifikaciji je nrešla skupščina na volitev posameznih odsekov. Vsega je skupščina izvolila 6 skupščinskih odsekov in to: gospodarski, stanovsko - politični, tiskovn-, nadalje odseke za izpremembo pravil in poslovnikov. za stanovske gospodarske in socialne zadeve, za javno delo in nadaljevalno šolstvo. Odsekom je bilo oddano vse gradivo. POPOLDNE se je vršilo delo le po odsekih, ki so bil zadevne primerne in umetniško dovršene prispevke. 5. Sekcija naj skuša doseči pri kraljevski banski upravi, da se vse šole obvezno naroče na »Naš rod« in publikacije Mladinske matice. 6. Glede procentualnih nagrad poverjenikov Mladinske matice, naj stavi celjsko sresko društvo samo konkretni predlog na skupščini kako to želi. odsek pa jc proti vpeljavi nagrad za poverjenike M. M- V slučaju ugodnega finančnega stania naj uprava M. matice sama odloča o realizaciji predloga. II. Sklepi glede »Popotnika«. ki jih je odsek sprejel so bili ovrženi s sklepi gospodarskega odseka. III. Glede »Učiteljskega tovariša«. 1. Odsek predlaga skupščini, da se izreče zahvalo za večletno požrtvovalno delo pri listu bivšemu uredniku »Uč. tov.« ban-skemu nadzorniku g. Andreju Skulju, ki je med letom zapustil uredništvo zaradi nastopa nove službe. 2. Predlog, naj bi se format »Učiteljskega tovariša« izpremenil tako. da bi imel rcvi-jalno obliko, ie odsek odklonil. kt;r je prva številka že izšla v prvotnem formatu. Pač pa bo urednik upošteval želje, glede kazala pod naslovom v posameznih številkah kakor tudi končnega kazala načelnih in važnejših člankov ob zaključku letnika. 3. »Učiteljski tovariš« naj se peča še v večji meri z načelnimi in stanovsk;mi vprašanji, ki zadevajo materialno in moralno stran učiteljstva. IV. Glede »Prosvete«. Na predlog sreskega društva m Kamniku, naj bi bila »Prosveta« v celoti na razpolago le kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnim šolam, je stal odsek na stališču, naj ostane »Prosveta« kot je bila doslej, to je tudi za Klub prijateljev vaške kulture. V. Slučajnosti. Sekcija naj poskrbi, da se zainteresirajo za učiteljske stanovske razmere in zahteve tudi pomembnejši dnevniki v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Skupščina je razpravljala še o predlogih odsekov za nadaljevalno šolstvo, za pravila, za obmejno šolstvo in socialnega odseka. Ta del poročila priobčimo prihodnjič. ZANIMIVA INTERPELACIJA. Tovariš Vojteh Debeljak je stavil k točki »Centralna organizacija« naslednje: Vprašanje predsedniku JUU in predsedniku sekcije za dravsko banovino. Beograjska »Politika« z dne 6. t. m. prinaša poročilo o skupščini sekcije JUU za Beograd-Zemun in Pančevo. V poročilu je med drugim omenjeno tudi dejstvo, da je delegat te sekcije tov. Janko-vič stavil predsedniku sekcije 20 vprašanj v pogledu na delo in življenje, uspehe in neuspehe v našem Udruženju. Tovariš Jankovič ocenjuje JUU z merilom, ki ni vredno iskrenega člana. Pravi, da nima JUU čvrstih temeljev, da počiva na laži in se varuje s ščitom sloge, (ki je bila, kakor znano, slovesno podčrtana na lanski državni skupščini). Nadaljnja izvajanja tov. Milodraga Jan-koviča so take prirode, da mora javnost, ki je poučena le iz članka »Politike« misliti, da vladajo v naših vrstah in to pri glavi naše organizacije — v beograjskem izvršnem odboru, ki mu načelu ješ Ti tov. Dimnik — nepoštenje, korupcija in zapravljanje stanovskega denarja. Čudimo se, da gospod Jankovič sumniči sedanjo upravo JUU v gospodarskem pogledu na podlagi postavk odobrenih z lanskim proračunom od glavne skupščine in na podlagi projekta proračuna, ki naj ga šele letos odobri glavna skupščina, dočim se ne sklicuje niti na en konkreten primer neracionalnega gospodarstva. Z odgovorom predsednika beograjske sekcije, ki ga je dal interpelantu tov. Jariko-viču niso zavrnjene insinuacije delegata Jan-koviča. Saj mu tov. Ostojič odgovarja, do-slovno po »Politiki«: »Jaz sem bil vedno mišljenja, naj se nabrani denar uporablja racionalno. A večina v glavnem odboru je mnenja, naj se dela v organizaciji tako kakor doslej.« Predsednik Ostojič je član izvršnega odbora, torej se lahko smatrajo njegove izjave avtentične in merodajne za sedanje stanje in delovanje v najvišjem forumu naše organizacije. Prosim predsednika za pojasnilo, kaj bo ukrenil izvršni odbor in predsednik JUU sam, da bo članstvo in javnost pravilno informirana in ne bo stala pod vtisom, kakor da so navedeni očitki upravičeni kaj namerava storiti, da se opere ugled JUU oba navedena tovariša pa pozoveta, da utemeljita upravičenost svojih izjav. Prosim tov. Dimnika za pojasnilo kaj bo sklenil izvršni odbor, da ne bo ostalo brez odgovora. Tovariš Rupret predlaga, naj se taki primeri oddajo pred razsodišče. Tov. Dimnik je odgovoril na vprašanje, ki ga je stavil tov. Debeljak naslednje: Odgovor tov. Dinmika. Lansko leto ob priliki banovinske skupščine sem obrazložil, kako težko stališče je v Beogradu. Ko smo se z ministrom prosvete domenili, kako bi uredili razmere v JUU, sva se dogovorila tov. Mirkov in jaz o gotovih stvareh in pod katerimi pogoji bi ministrstvo prosvete vzpostavilo normalno stanje v našem Udruženju. Takrat so bila točno dogovorjena stališča, kaj se bo ukrenilo glede izredne skupščine. Na to stvar je pristal tudi predsednik beograjske sekcije, ki je pred glavnim odborom vse utajil češ, da se nismo dogovorili. Slučajno si je zapisal in vtaknil v žep točke. Jaz sem ga nato opozoril. Nato je potegnil iz žepa listek, na katerem je bilo tisto napisano. Ta stvar se nam je ponovila na 6eji glavnega odbora 16. in 17. junija. Na tej smo razpravljali o premestitvah in preganjanju učiteljstva in o vseh drugih aktualnih vprašanjih. Na tej seji predsednik Ostojič ni zinil niti besede. Pozabili smo celo podčrtati naše materialne potrebe. To se je zgodilo po nerodnosti. Na naše največje začudenje je potem čez nekaj časa, ko je imela 24. ali 25. junija naenkrat sekcija v Beogradu veliko zborovanje učiteljstva iz vsega Beograda, na katerem je bila tema: »Uredba o zmanjšanju draginjskih doklad poročenim učiteljicam«. Ne mene, ne nikogar od centralne uprave ni nihče povabil. Predsednik sekcije me kliče po telefonu in me povabi na zborovanje tik pred začetkom, jaz pa sem mu rekel, da če se povabi centralna uprava na kako zborovanje je to treba drugače narediti ne pa 5 minut pred zborovanjem. Zato se nisem odzval. Na seji glavnega odbora ni zinil g. Ostojič niti besede, tukaj pa očita nemarnost, dasi on sam ničesar predlagal ni. Torej prilično ista igra kakor takrat, še preden sem prevzel predsedstvo. Zahteval sem, da to popravi. Poslali so popravek, a ta je bil tako sestavljen, da je bil žaljiv za urednika »Politike«. Po zakonu o tisku listi niso dolžni objaviti popravke, ki so žaljivi. Med tem se je na njihovi glavni skupščini izvršila še grša stvar. En sam član se je izpod-taknil proti sedanji upravi. Iznašal je take zadeve, ki so bile z lanskim proračunom fiksirane. Lanska skupščina je namreč določila 30.000 Din za stroške sporazuma. To so stroški za pota, na katera smo hodili vse leto, ki jih tov. Rašič ni pustil izplačati. Te stroške je bilo treba banovinskim sekcijam vrniti, kar je glavna skupščina sklenila in so bili ti zneski tudi izplačani. To dejstvo sedaj izrabljajo in skušajo napravljati utis, kakor da se je vršilo slabo gospodarstvo. Pri sestavi proračuna sem naročil naj vnesejo v načrt proračuna vse. kar je potrebno za upravo, kar je bilo tudi storjeno. Ze se je raznesla vest. da so želje urednika velike, a to le na podlagi skice proračuna, ki so jo dobili vsi člani izvršnega odbora. Na sklicani seji izvršnega odbora sem doživel novo presenečenje. Nanjo ni prišel predsednik beograjske sekcije, ker je istočasno sklical sejo sekcije, na kateri so pretresali osnutek proračuna izvršnega odbora. Na podlagi tega osnutka je g. Jankovič stavil 20 točk na njihovi skupščini. Projekt omenjenega proračuna smo obravnavali pri seji glavnega odbora in bo predložen glavni skupščini, ki ga bo šele dokončno dirigirala in sprejela. Na osnovi tega projekta hoče torej Jankovič govoriti o slabem gospodarstvu centralne uprave. V nadaljnjih izvajanjih pojasni tovariš predsednik vprašanje svoje dodelitve v Beograd in tudi vlogo, ki jo je pri ukinitvi te dodelitve imelo glasilo tov. Rašica. Ko je hotel izvršni odbor popraviti krivico, ki se je zgodila tov. Dimniku je bil zopet tovariš Ostojič tisti, ki je bil proti temu. V nadaljnjem pojasnjuje točko za točko vseh 20 vprašanj tov. Jankoviča in zavrne prav vse insinuacije, ki so bile iznešene na zboru beograjske sekcije. V debato so posegli še tov. Bučar, Verk. Kosova in Šestan. Končno predlaga tov. Debeljak naslednji predlog: Zahvaljujem se tov. Dimniku. Pojasnil nam je prav vse in se z njegovim odgovorom popolnoma zadovoljujem. Mislim, da mi ni treba posebej utemeljevati predloga: Banovinska skupščina izraža delu, ki ga tov. Dimnik izvršuje kot funkcionar sekcije in Udruženja priznanje, da uživa naše zaupanje in mu izrekamo svojo popolno zahvalnost. Drugi predlog je, da se tov. Ostojič in Jankovič klioeta na odgovor in da se v bodoče kaj takega prepreči. Predloga 6ta bila soglasno sprejeta. Priglasil se je tudi tov. Roš, ki je izjavil naslednje: Bil sem naprošen od strani članstva celjskega učiteljskega društva naj izrazim na današnji skupščini posebno zaupanje do predsednika sekcije. Dajemo predsedniku zagotovilo, da to linijo, ki jo je on začrtal v udruženju tudi ohranimo. Nadalje je naša dolžnost, da se zahvalimo za veliko delo našemu tov. Kumlju, ki odlično sodeluje pri vseh poslih našega Udruženja. ABSOLUTORIJ. Po dokončani ddbati in sprejetju predlogov, je predlagal tov. Ivanjšič absolutorij, ki je bil soglasno sprejet. Prav tako je bila soglasno in brez debate sprejeta resolucija. Skupščina je dovršila svoje delo ob 18. uri. €Ut¿oit£. čokolada £¡¡¡¿$0^ kakao bonboni Resolucija V. banovinske skupščine Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani je na svoji V. redni banovinski skupščini dne 11. in 12. julija 1935 v Ljubljani po vsestranski in temeljiti razpravi o vseh vprašanjih, zadevajočih šolo in stan, sprejela sledečo RESOLUCIJO : Vzdrževanje narodnih šol. Skrb Učiteljskega udiruženja je v prvi vrsti posvečena narodni šoli, ki preživlja zlasti danes težke čase ekonomske krize. Zidanje novih, prostornih in zdravih šolskih zgradb je docela prestalo. Otroci so prisiljeni prebiti velik del dneva v prenatrpanih razredih, kar ne zmanjšuje le uspehov, marveč vpliva škodljivo na zdravje otrok in učitelja. v Že italk skromni proračuni krajevnih sol-skih odborov se z znižavanjem in črtanjem proračunskih postavk še znižujejo in se tudi tako pod skrajno mejo znižani proračuni ne realizirajo povsod. Učiteljstvo opozarja vse merodajne kroge na težko stanje narodne šole in prosi, da se posveča vsa pozornost zidanju potrebnih novih šolskih zgradb. Banovina in država naj pomagata z izdatnejšimi podporami zlasti v siromašnejših krajih. Za vzdrževanje narodnih šol naj se predvidijo zadostna sredstva v šolskih proračunih, ki naj jih nadzorno oblastvo v celoti odobrava. Krajevnim šolskim odborom je treba zasigurati redno nakazovanje proračunskih dvanajstim Le ako bo imela potrebna materialna sredstva in se bodo prenatrpani razredi razbremenili, bo mogla slediti narodna šola zahtevam časa in v polni meri ustrezati kulturnim potrebam naroda. Monopol šolskih zvezkov. Uvedba monopola na šolske zvezke se je pokazala v praksi za kvarno in tudi ne ustreza zahtevam sodobne metodike. Zvezke 'je treba plačevati v naprej in je zato tudi nabava močno otežkočena, ter radi tega trpi pouk. Učiteljstvo dravske banovine zato ponavlja svojo opetovano izraženo željo, naj se monopol na šolske zvezke ukine. Učne knjige narodnih šol. Razpis na učne knjige na narodnih šolah ne upošteva učnega principa na teh šolah in določa poleg tega celo vrsto knjig za predmete, za katere se v dravski banovini doslej niso uporabljale. Razpis je izšel poleg tega prej, predno so preizkušeni novi učni načrti. Ker predvideva razpis celo vrsto novih realističnih učnih knjig zato monopol tudi ne znači niti pocenitve, marveč občutno podražitev študija, kar bodo zlasti težko občutili oni sloji, ki že danes jedva zmagujejo stroške za šolanje otrok. Zato prosimo, da ministrstvo prosvete izvajanje razpisa odloži, dokler se ne prilagodi zakon o učnih knjigah potrebam narodne šole in naroda. Učni načrti. Naša narodna šola še nima stalnega učnega načrta in programa. Novi učni načrt in program, ki naj bi stopil po odločbi ministrstva prosvete v veljavo 1. septembra 1935 je že v delni praktični prezkušnji pokazal svoje hibe. Ker so potrebne z ozirom na to v tem učnem načrtu in programu korekture, prosimo, da odloži ministrstvo prosvete uvedbo učnega načrta in programa toliko časa. da se nedostatki popravijo in da se definitivno reši tudi vprašanje novih učnih knjig. Ločitev prosvete od politične uprave. Šolstvo je temelj vsega narodnega kulturnega razvoja. Razvijati se more le pod strokovnim vodstvom. Zato naj se loči šolstvo od politične uprave. Vse šolstvo po banovinah naj bo podrejeno banovinskim prosvetnim direkcijam, odvisnim le od ministrstva prosvete, a na »rezih naj bi bili administrativni prosvetni inšpektorati podrejeni prosvetnim direkcijam. V tem smislu naj se reorganizira tudi šolski nadzor. Reforma učiteljske izobrazbe. Z ozirom na vedno večje zahteve, ki jih sta vi jata na učitelja delo v šoli in med narodom, je potrebno, da se prične resno razmišljati o reformi učiteljske izobrazbe. Ta mora biti tako poglobljena, da se učitelj lahko popolnoma vživi v notranje bistvo svojega poklica in prispeva k poglobitvi in izpopolnitvi psiholoških in pedagoških vprašanj tudi v znanstvenem pogledu. Učiteljstvo se izreka zato za popolno akademsko izobrazbo. Dokler se to ne zgodi, naj se uči~" teljstvo strokovno izobražuje na dveletnih pedagoških akadertrijah, za vstop v te pa naj bo pogoj dovršena popolna srednja šola. Učiteljski praktični izpiti. Pravilnik o učiteljskih praktičnih izpitih ne odgovarja zahtevam in namenu. Iz tega ozira je potrebna reforma tega pravilnika, kar je pokazala tudi praksa. Javno izvenšolsko delo učiteljstva. Učiteljstvo se javno udejstvuje v toliki meri, kakor noben drug stan. To delo vrši z največjo požrtovalnostjo in v najtežjih razmerah. Izven šole se ne udejstvuje le radi dolžnosti, ki mu ijh nalaga zakon, marveč tudi iz idealnih pobud in to kljub temu, da mu je prinašalo često ravno izvenšolsko delo razočaranje namesto priznanja. Nemogoče pa je vzdržati sedanji pritisk glede izven-šolskega dela in žrtve učiteljstva. Radi iz-venšolskega udejstvovanja nikdar ne sme trpeti učiteljevo delo v šoli. To vprašanje je treba nujno urediti. Stalnost učiteljstva. Učiteljstvo zlasti težko občuti izgubo stalnosti. Ta izguba ne zadeva le učiteljskega stanu, marveč ravno talko narodno šolo, ki more ustvarjati trajne uspehe le tedaj, ako je učitelju zajamčeno daljše bivanje v kraju. Stalnost učitelja na mestu je potrebna zato tudi s čisto šolskega in narodno prosvetnega stališča, kar je najosnovnejši predpogoj za napredek šole in uspešno prosvetno delo med narodom. Učiteljstvo zato upa, da bodo odločujoči krogi uvideli upravičenost njegovih teženj po vrnitvi tako stalnosti v službi, kakor na službenem mestu. Razpis službenih mest. Učiteljstvo zelo težko občuti, da se letos niso razpisala službena mesta. Dosedanji način razpisa in oddaje službenih mest je pokazal v praksi vse svoje senčne strani za šolo in šolsko delo. Zato je potrebno, da se zadevne določbe zakona izpremene in naj se v bodoče prazna službena mesta mesečno razpisujejo in se sproti oddajajo, premestitve pa se izvedejo o velikih počitnicah. Temeljni princip pa mora biti, da se brez razpisa ne odda nobeno mesto.' Postavitev brezposelnih učiteljskih abitu-rientov. Skupščina z zadovoljstvom pozdravlja dejstvo novih postavitev, ne samo ker se je s tem znatno zmanjšala brezposelnost med učiteljstvom temveč tudi zato, ker so šote in razredi, ki so bili brez učitelja dobili učno moč in mladina potrebne učitelje. Skupščina z zadovoljstvom pozdravlja te ukrepe obla-stva in zastopnikov naroda. Premestitve in odpusti učiteljstva iz službe. V zadnjem času so se izvršile v državi premestitve in odpusti učiteljstva iz službe. S tem je bila močno prizadeta šola prav ob koncu šolskega dela in tudi učiteljstvo. Prizadeti pa so tudi člani glavne uprave. Skupščina pričakuje, da bo tudi ministrstvo prosvete popravilo te slučaje, kakor so to storila druga ministrstva ter bo odpuščene učitelje vrnila v službo, premeščene na stara mesta, z vodstvom udruženja pa v službenem pogledu vzpostavilo prejšnje stanje. Interes šolskega in izvenšolskega dela nujno zahtevata revizijo zakona o narodnih šolah v pogledu nameščanja in premeščanja učiteljstva. Slabi disciplinski predpisi. Disciplinski predpisi zakona o narodnih šolah so pomanjkljivi in neprimerni. Skupščina prosi, da se ti predpisi razveljavijo in se uzakonijo tudi za učiteljstvo moderni disciplinski predpisi uradniškega zakona. To je potrebno tem bolj, ker more učitelj z uspehom vršiti svoje težke naloge v in izven šole le tedaj, ako se čuti osebno varnega in dovolj no zaščitenega pred neosnovanimi obtožbami. Uveljavljenje novih disciplinskih predpisov je poleg stalnosti najnujnejša zahteva učiteljskega stanu. Uredba o znižanju draginjskih doklad. Dohodki državnih uradnikov in upokojencev so danes tako nizki, da ie nad 90% poročenih drž. uradnic naravnost prisiljenih s svojo plačo pomagati pri vzdrževanju družine. Uredbe o redakciji drag. doklad poročenim drž. nameščencem so materialno^ in moralno najtežje zadele baš najnižje državne uslužbence ter upokojence in odločno nasprotujejo načelu, naj bosta mož in žena v službi enakopravna tako v dolžnostih, kakor v pravicah. Skupščina zato prosi, da se te uredbe in ostale na osnovi § 64. finančnega zakona za leto 1934./35. izdane odločbe, zadevajoče prejemke državnih uslužbencev ukinejo. Pravne in materialne izgube učiteljstva. V teku zadnjih let je izgubilo učiteljstvo mnogo najvažnejših pravic. Te izgube niso zadele le stanu, marveč istočasno tudi narodno šolo. Izgubilo je svojo stalnost, poročene učiteljice d r a g i n j s k e d o k 1 a-de in stanarino, ki jim je bila zasigu-rana z zakonom. Stanarina bi pripadala tudi učiteljem pri banskih upravah in pri ministrstvu, učiteljem v sreskih prosvetnih pisarnah in onim. ki so dodeljeni meščanskim šolam. Učitelji vojaki so izgubili vojna 1 e t a in so zaostali v napredovanju. Učiteljem v s 1 u ž b i b i v š i h verskih a v t ono m i j. občinskih narodnih šol in nacionalnih šol družbe C. M. se osporavajo službena leta prebita na teh šolah, ki so imele izrazito nacionalni značaj. Učiteljicam ženskih ročnih del še danes ni urejen položaj po § 182 zakona o narodnih šolah. Z jzpremembo §51 in § 113 tega zakona sta šola in šolsko delo težko prizadeta. Šolski upravitelji so izgubili svoje zvanje, kontraktualni učitelji in učitelji dnevničarji pa izgubljajo leta kon-traktualne, oziroma d n e v n i č a r s k e služb e, tako za napredovanje, kakor za penzijo. Ukinjen je § 87/4 zakona o narodnih šolah, ki je predvideval za učiteljice matere posebne ugodnosti za upokojitev. Zaradi teh izgub trpi učiteljstvo materialno in moralno, oškodovana pa je tudi narodna šola. Zato pričakujemo na vseh odločujočih mestih polno uvidevnost in prosimo, da se uvažujejo predlogi, ki jih bo predložilo učiteljstvo udru-ženju za novi finančni zakon. PROIZVOD : „UNION" ZAGREB. Splošne vesti GLAVNA SKUPŠČINA JUU Glavni odbor JUU je sklenil na svoji seji 17. junija, da bo letošnja glavna skupščina 22., 23. in 24. avgusta v Sarajevu. Na dnevnem redu bodo važna vprašanja in razprave tičoče se našega šolstva in narodne prosvete. Na vseh hanovinskih skupščinah sekcij JUU in tudi na glavni skupščini se bode razpravljalo o aktualnem vprašanju: »Reforma učiteljske izobrazbe in reforma praktičnega učiteljskega izpita v Jugoslaviji«. V svrho kulturno prosvetnega delovanja JUU so bili glavnemu odboru predloženi osnutki pravil za osnovanje Pedagoške biblioteke JUU, Mladinske matice za izdajanje mladinskih knjig, osnutek za izdajanje roditeljskega časopisa v dosego tesnejših zvez med šolo in domom ter projekt za pedagoške ekskurzije članov JUU. V pogledu socialne pomoči in socialnega zavarovanja sta predložena skupščini projekt pravilnika za upravljanje »Socialnega fonda Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja« in načrt za osnovanje »Učiteljske samopomoči«. Da se doseže notranja okrepitev Udruženja so bili predloženi skupščinam osnutki novih pravil, poslovnika za skupščine in načrt stanovskih razsodišč. Na glavni skupščini pridejo v razpravo vsi omenjeni osnutki skupno s sklepi hanovinskih skupščin. Število članstva v naši organizaciji je letos naraslo na 20.000 včlanjenih učiteljev in učiteljic. — Obračun sekcije priobčimo po možnosti v prihodnji številki. Zaradi tarifnega gibanja grafičnega delavstva namreč ne more tiskarna poslovati v polnem obsegu in zato ga v tej številki nismo mogli priobčiti. — Zahvala. Po posredovanju g. predsednika Gangla mi je naklonila Učiteljska tiskarna 20 mladinskih knjig za otroke naših izseljencev v imenu katerih se omenjenemu gospodu iskreno zahvaljujem. Jankovič Jank, izšel j. učitelj v Franciji. — Vsem voditeljicam in učiteljicam gospodinjsko nadaljevalnih šol. Po sklepu delovnega občestva se vrši dne 15. avgusta 1.1. ob 10. uri v zavodu »Vesna« v Mariboru sestanek učiteljic in voditeljic gospodinjsko nadaljevalnih šol. Sestanek bo brez referatov, le informativnega značaja. Na njem se bo razpravljalo o administraciji gospodinjsko nadaljevalnih šol, o ureditvi šolskega dela, o učnih pripomočkih itd. Vsa vprašanja, na katera želite odgovor na tem sestanku, je poslati tajnici Andreji Grum-Skuljevi. učiteljici, Brezovica pri Ljubljani do 10. avgusti). Sestanek se vrši na lastne stroške. — Odbor. — Jadransko-pomorska razstava na Ljubljanskem velesejmu. Naša javnost je že poučena, da priredi Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani od 5. do 6. septembra na našem velesejmu veliko jadransko-pomorsko razstavo, ki obeta biti največja dosedaj v naši državi prirejenih. Obilico razstavnega gradiva dado radb volje na razpolago oblasti, muzeji, privatniki itd. iz naših obmorskih kfajev. Ker .imajo mnogo primernega razstavnega gradiva tudi privatniki v «naši banovini, poziva Oblastni odbor Jadranske straže najvljudneje vse one, iki so v posesti takega gradiva, da ga pismeno prijavijo vsaj do 24. t. m. Predmeti bodo vsi zavarovani in se za škodo ni bati. Dolžnost nas Slovencev je, da tudi mi pripomoiremo k čim popolnejši izvedbi razstave. V poštev prihaja gradivo, ki je v zvezi z našim morjem in obmorskim življenjem, zlasti slike morja, zgodovinski predmeti, noše, vezenine itd. — Jadranska razstava bo obsegala sledeče oddelke: 1. Društvo Jadranska straža. 2. Zgodovina. 3. Geografija. 4. Meteorologija. 5. Jamarstvo. 6. Prirodoslovje. 7. Folklora. 8. Nu-mismatika. 9. Promet (Zveze z morjem itd.). 10. Tujski promet. 11. Vojna mornarica. 12. Gospodarstvo (trgovska mornarica, ribištvo, kmetijstvo, obrt in industrija, itd.). 13. Razstava morskovodnih rib. 14. Šport. 15. Umetnostna razstava. — Cenjene prijave naj se pošljejo Oblastnemu odboru Jadranske straže v Ljubljani. Tvrševa cesta 1/IV. + Kerda Milan, učitelj, vsled bolezni v pokoju v Pobrežju pri Mariboru je umrl v juniju v najlepši moški dobi in zapustil žalujočo mater, obupajočo ženo in solzno hčerko. Vsi znanci smo imeli dobrega tovariša radi, ker je bil zvest, značajen in vesten učitelj z vedno ljubeznivim občevanjem. Rojen je bil 1894 v Češkoslovenskih Lipah, a njegov oče je služboval tudi na Primorskem. Pokojni Milan se je šolal na učiteljišču v Gorici. Po svetovni vojni je nastopil službo v svoji domači vasi na Vogerskem, kjer si je zopet dvignil svoj domek, ki je bil med vojno razdejan. Komaj se je uživel v svojo mlado srečo, je nevarno obolel, najbrže vsled vojnih posledic. Kmalu se je nekoliko opo- mogel in se preselil v svobodno domovino, kamor so ga pregnali Italijani pod pretvezo, da je Čeh, ki nima ničesar iskati na svoji domači grudi. Zapustil je svoj krasni dom in nastopil je 1925 učiteljsko službo v Št. Vidu nad Ljubljano in pozneje zopet v Pobrežju, kjer ga je dohitela smrt. Iskal je zdravja povsod in tudi na Golniku. Vse zaman. Zapustiti je moral svojo družino, kateri izrekamo iskreno sožalje. — Tovarišem (icam) s reškega društva Dol. Lendava. Na zborovanju 16. junija v Beltincih so vsi tovariši (ice), ki dolgujejo na zaostali članarini enoglasno ugodili moji prošnji, da poravnajo članarino do 1. julija. Zelo sem bil razočaran, ker 60 se odzvali le nekateri, kajti velika večina je pozabila na svojo dolžnost. Ponovno prosim vse zamudnike, naj mi ne otežkočajo dela m se zavedajo svoje stanovske dolžnosti. Ako nimate nekateri položnic, jih lahko dobite pri vsaki pošti, vstavite le naslov našega društva in št. 13.165 in poravnajte članarino do 1. avgusta. Zaostankarji, ki se ne odzovejo temu vabilu bodo v smislu sklepa društvenega odbora predani odvetniku. — Blagajnik. Naša gospodarska organizacija —g Za socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, za učiteljstvo in njegovo siročad so darovala sreska društva JUU Split 500 Din, Zenica 140 Din, II. šolski srez mesta Beograd 500 Din. skupaj 1140 Din. Skupna nabrana vsota 59.465 Din. Stanovska organizacija JUU Iz društev: PoroCI!» t + JUU — SRESKO DRUŠTVO V ŠMARJU pri Jelšah je imelo svoje zborovanje dne 15. junija 1935. ob 10. uri v Rogaški Slatini. Navzočih 41, t. j. 53 %. Otvoril je zborovanje tov. Verk. V uvodnih besedah se je spominjal pok. tov. Simona Skrabla. Učiteljstvo je počastilo njegov spomin s trikratnim »Slava!«. Sledila so poročila odsekov. Za šolsko -upravni in stanovsko - politični odsek je poročal tov. Prodan, za prosvetni tov. Podja-voršek, za gospodarsko - kmetski in glasbeni tov. Logar. Po vsakem poročilu se je razvil krajši razgovor. Nato so podali predloge za banovinsko učit. skupščino: tov. Verk, da se razpišejo vedno vsa prosta učit. mesta in da se učiteljem, ki so v disciplinski preiskavi da možnost zagovora odnosno uvede moderen disciplinski postopek; tov. Podjavoršek prečita predlog prosvetnega odseka glede M. M., da naj se le-ta ozira na globljo nacionalno vzgojo ter vzgojo v kmetsko miselnost. — Za delegate za banov, skupščino se določijo poleg predsednika tov. Perinova, nam. tov. Malešič; za glavno skupščino pa tov. Tomažič, nam. tov. Tomažičeva. Sledilo je predavanje banovinskega zdravnika g. dr. Brabca o borbi proti jetiki z ozirom na učiteljstvo in šolo. Predavatelja je nagradilo učiteljstvo z odobravanjem. Pri slučajnostih se je sklenilo, da prispeva naše društvo za socialni fond 200 Din. Verk Miloš, preds. Rataj Oskar, tajnik. + JUU SRESKO DRUŠTVO V NOVEM MESTU je zborovalo v torek 18. junija t. 1., navzočih je bilo'42 članov t. j. 43.76%. Ob 8. uri so zasedali vsi odseki, ob 9. uri pa je tov. predsednik otvoril skupno zborovanje, s pozdravom na zborovalce. Za vedno nas je zapustila naša dobra to-varišica Karolina Cuček-Kuchlerjeva iz Mirne peči, ki je bila ves čas zavedna članica našega društva. Navzoči počaste njen spomin. V svojem situacijskem poročilu je tovariš predsednik poročal o deputaciji našega društva ob priliki obiska g. bana. Deputacija je iznesla g. banu vse pereče stanovske zadeve in ga prosila, da bi se ori reševanju učiteljskih vprašanj predvsem oziral na predloge naše sekcije JUU. Prečital je okrožnico sekcije, v kateri nam sporoča, da je bila okrožnica s podpisom »Predsedstvo JUU«, v kateri se učiteljstvo poziva naj pri petomajskih volitvah voli in agitira za g. Karla Štrbenka, nastavmka meščanske šole v Novem mestu, potvorba ln mistifikacija. V vednost učiteljstvu, kakšnih sredstev se nekateri poslužujejo. Dalje je opozoril na važnejše sklepe zbo rovanja društvenih predsednikov, ki jih je prinesel »Učiteljski tovariš«. Obravnavale so se vse pomembnejše sek-cijske okrožnice. Glede pravnega konzulenta so zavzeli navzoči odklonilno stališče. Učiteljstvo se poziva, da pristopi v čim večjem številu k naši prepotrebni ustanovi »Učiteljski dom«, kakor tudi, da se zavzame za čim večje število naročnikov M. M. Glede novih čitank bo skušal odbor pridobiti sodelavce. Za delegata banovinske skupščine se izvoli tov. Marine in Kiferle, glavne pa Menard in Marine. Sledijo poročila posairteznih odsekov. Šol-sko-ped. in šolsko uprav, odsek sta sklepala o skrajšanju učne ure na 45 min.. Spričo odmorov, ki so za podeželje predolgi in čas 45 min. zlasti pri pouku po oddelkih prekratek smatrajo navzoči, da ie taka ureditev na deželi slaba in kvarna. Pri zadnjem zborovanju izvoljen odbor, za sestavo predloga glede tiskovin, ni izvršil svoje naloge, se tovariš Zagorc naproša, da skliče ta odbor, ki naj zadevo uredi. Tov. Sušnikova, predsednica ženskega odseka vabi tovarišice na poseben tečaj za uči teliice, ki se bo vršil koncem avgusta. Ker je bil sklep glede sodelovanja učiteljstva s sreskim kmetijskim referentom nekoliko nejasen, je šolsko-vrtnarski odsek o njem ponovno razpravljal. Tov. Žukovca, preds. tega odseka se poveri, da stopi v stik s kmet. ref. in po svoji uvidevnosti ukrene potrebno glede predavanja. Tov. blagajničarlka poroča o stanju blagajne, ki je radi nerednega plačevanja nekaterih članov skrajno nepovoljno. Člani dolgujejo na zaostankih skoro 5000 Din. Tov. nadz. Vizjak nas je seznanil s sklepi nadzorniške konference in sicer: o gradnji in razširjanju šol, kar v veliki meri ovirajo krajevni faktorji v strahu pred dajatvami stanarine in kuriva, zaradi česar se naj te dajatve prenesejo na banovino, oziroma državo, dalje o nemogočem stanju kazni radi zamud, o okrajnih učit. knjižnicah i. dr. Slednjič nam je tov. nadzornik podal nekoliko smernic za pouk na narodnih šolah. Radi kratko odmerjenega časa sc je omejil na zemljepisni in računski pouk. Glavni njegov motto je koncentracija in čim intenzivnejše razumno sodelovanje učencev. Navzoči so z velikim zanimanjem sledili živemu podavanju predavatelja, ki je žel veliko odobravanja. Vse učiteljstvo iskreno želi, da bi se sklepi njihovih konferenc in zborovanj, ki so plod nesebičnega stremljenja po izboljšanju prosvetnih prilik, na merodajnih mestih upoštevala. Z izdajo jasnih zakonov in pravilnikov, pa omejila duhomorna papirnata vojska. V. Menard, preds. A. Ivanetič, tajnik. + JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG je zborovalo dne 19. maja 1935. v Mariboru. Navzočih 75, t. j. 79%, opravičila se nista le 2. Ob 10. uri otvori tov. predsednik zborovanje s primerjavo: pomlad v naravi — pomlad v nas vseh ter s pozivom, naj se v tem letu najbolj razraste v društvu baš tovarištvo, iskreno in pravo. Pomlajajmo. vzgajajmo se v tovarištu, da bomo vsi ena velika učiteljska družina. Zborovalci so sprejeli na dopise sekcije in drugih sledeče sklepe: 1. Izrekli so se proti obveznemu bolniškemu zavarovanju, pač pa se toplo priporoča pristop članstva k Učiteljski samopomoči (referent tov. Puhr). 2. Članstvo odobrava sekciji najetje pravnega konzulenta samo za prihodnje poslovno leto 1935./36. in se obveže plačati prispevek 5 Din. Sekcija naj ob koncu leta obvesti članstvo o storjenem delu referenta. 3. Članstvo se obveže plačati 5 Din kot (prispevek od vsakega člana za ustanovitev podpornega sklada pri sekciji JUU v Ljubljani. Ta dva zneska) 5 + 5 Din plačuje članstvo s prispevkom 1 Din mesečno. 4. Pravilnika o zaščiti članstva ni treba natisniti, ker je že na zaščitni poli, pač pa naj dobi vsaka šola par izvodov te pole. 5. Za 10 letnico razstave ZKD v Mariboru naj bi vsaka šola naredila grafikom o izven-šoiskem delu učiteljstva v tamkašnjem šol. okolišu. Iz tega bi se lahko sestavila sreska statistika dela. 6. Sprejet je bil širši predlog tov. predsednika glede združenja pedag. ustanov pod okriljem sekcije JUU v Ljubljani. Sledilo je situacijsko poročilo s predsednikovim predlogom, naj naše društvo izvoli g. sreskega nadzornika Tomažiča častnim članom. Zborovalci soglasno sprejmejo predlog, ki se objavi sekciji v nadaljnje postopanja. Za banovinsko in državno skupščino sta delegata: tov. predsedndk Vauda Mirko in tajnik Kodrig Rudi, namestnika: tov. Cvetko Franc in tov. Kikl Janko. Prihodnje zborovanje bo pri Sv. Lovrencu na Poh. s hospitacijo. Ker je bila ura že 11. je tov. predsednik zaključil zborovanje, toplo pozdravil došlega predavatelja, univerzitetnega profesorja dr. Ozvalda, došlega tov. nadzornika Senkoviča, dr. Dolarja, prof. Klopčiča, tov. Jurančiča ter učiteljiščnice in učiteljiščnike (70). G. predavatelj Ozvald je v krasnem predavanju obrazložil 4 momente, ki vplivajo na duševno strukturo otroka, in sicer: 1. Dedni zarodki. — 2. Milje. — 3. Razvojna stopnja. — 4. Usoda. Razvila se je obširna diskusija: tov. predsednik je prosil pojasnila a) o pripravah in ciljih pedagoškega kongresa v Beogradu, b) O preda vatel je vem mnenju o psiholoških popis-nicah. Fr. Senkovič je izvajal: a) Znanstveniki naj postanejo osnovni šoli domači, b) Šolsko dobo od 9. do 12. leta je treba podrobno preiskati. c) Znanstveniki naj sodelujejo z učitelji. Ob 13. uri je bilo zborovanje zaključeno. Vauda M., preds. Kodrič R., taj. I Pred nakupom si oglejte nova chromirana PUCH kolesa z novo zavoro na prednjo os. Na ugodna mesečna odplačila! IGN.VOK. LJUBLJANA Tavčarjeva ulica štev. 7 Podružnice: Kranj, Celje, Nsve mesto + JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU je zborovalo dne 8. junija 1935. v Dobrepoljah. Navzočih 63 članov. Po kratkih uvodnih besedah, je tov. predsednik poročal o sprejemu naše deputacije pri g. banu o priliki njegovega potovanja po našem srezu. Nadalje je še referiral o občnem zboru Učit. tiskarne, o položaju v organizaciji ter o aktivnosti in ekspeditivnosti JUU. Sledilo je nato zborovanje odsekov. 1. Šolsko upravni in stanovsko politični odsek, poročevalec tov. Žitko. Predlog o obveznem bolniškem zavarovanju je dobilo vse članstvo na upogled — zbor se je izjavil proti. »Društvo se izjavi za stalni letni prispevek 5 Din za podporni sklad. Iz tega fonda naj se črpa ekspenzar za pravnega konzulenta od primera do primera.« Predlog tov. Flegarja, zadevajoč hitre zdravniške preiskave učiteljstva v bolnici, se odstopi sekciji. 2. Pedagoški odsek — poročevalec tov. Kontler. Odsek in zbor sta sprejela sledeče sklepe: a) društvo načeloma odklanja predlog, da bi člani obvezno dali po 120 Din brezobrestnega posojila Učit. domu v Ljubljani, pač pa toplo priporoča svojim članom, da dajo neobvezno enkratno podporo. b) Učiteljsko društvo v Kočevju ne želi imeti predavatelja o tuberkulozi, ker je bilo o borbi proti tuberkulozi do danes že mnogo besed, a vse premalo dejanj. c) Vabilo Pedag. centrale v Mariboru na počitniški pedag. tečaj sprejme društvo s potrebnim razumevanjem in toplo priporoča svojim članom, da se udeleže tega tečaja v največjem številu. č) »Spominsko knjigo« Učit. doma v Ljubljani pričakujemo z veseljem. Idejo, da bi dobilo učiteljstvo naše banovine primemo gradivo za šolske proslave, toplo 'pozdravljamo z željo, da bi postala spominska knjiga ovo* Slike z Jadrana velikost 42X52 cm. Slike so v bakrotisku (po fotografijah), katerim je priložen kratek popis 1. Baska na otoku Krku 2. Mesto Rab * ...... 3. Slapovi Krke pri Skra-dinu 4. Sibenik 5. Pogled na Trogir s otoka Ciova 6. Pogled na Split 7. Dubrovnik 8. Pogled na Kotoraki zaliv t Lovčena Cena serije 8 slik nalepljena na lepenki s platnenim robom Din 80"— nenalepljena Din 30'—. Posamezne slike se ne prodajajo! Za cenj. naročila se priporočata Knjigarni „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani in podružnica v Mariboru periodična publikacija ter da bi izšla vsako leto ob začetku počitnic, da bi tako učiteljstvo spoznalo vsebino in temeljito pripravilo nameravane prireditve. d) Članstvo je vzelo z obžalovanjem na znanje, da so tudi v našem srezu šole, ki nimajo nikakega naročnika na publikacije Mlad. matice. 3. Nadaljevalno šolstvo, poročevalec tov. Debeljak. Odsek in zbor se strinjata s predloženimi stališči in predlogi k uredbi o organiziaciji, učnem načrtu, strokovni izobrazbi učiteljev in uporabi učbenikov v strokovno nad. šolah, ki ga je poslala sekcija JUU v Ljubljani. Delegati za banovinsko in državno skupščino so: tov. Kadunc I., Čok Ant., namestnika: tovariša Janežič G. in Urbančič Br. Kmet H., preds. Čok M. Antonija, taj. + JUU SRESKO DRUŠTVO V ORMOŽU je zborovalo 15. junija 1935 v Središču ob Dravi. Navzočih je bilo 68% članov. Uvodoma omenja tov. predsednik Lju-devit Belšak, da zborujemo danes v kraju, ki je bil tudi v dobi nemškutarstva in narodnega odpadništva ponos in dika narodno zavednih Slovencev. Z imenom »Središče« je tesno spojeno ime našega odličnega člana, tovariša ravnatelja Antona Kosi j a saj je ta kraj torišče njegovega dolgoletnega izredno plodonosne-ga delovanja. Nato je podal tov. predsednik podrobno in pregledno poročilo o predsedniškem zboru dne 9. junija v Ljubljani obravnavajoč vsa vprašanja, ki so trenutno na dnevnem redu in razmere v naši organizaciji. Iz dopisov smo razbrali, da je »Naš rod« v ormoškem okraju zelo razširjen, saj ni niti ene šole, ki bi ne bila naročena nanj. Po obravnavi dopisov je poročal tov. Rajšp o Učit. samopomoči. V letu 1934./35. je pristopilo 6 novih članov in ie v ormoškem okraju izmed 71 učiteljev 57 članov. Sledilo je predavanje sreskega kmetijske-ga_ referenta g. A. Zorčiča, ki je govoril o težavah našega kmeta s posebnim ozirom na vinogradnika ter poudarjal pomen racionalizacije. Seznanil ,nas je s pravilnim obdelovanjem vinograda in z umnim kletarstvom. Predavatelj je žel obilo priznanja. Želimo, da bi na vsakem rtašem zborovanju predaval o kmetsko-gospodarskih problemih. Naš odličen in stalen predavatelj tov. A. Debenak je ob 10 letnici smrti Srečka Kosovela v čuvstvenem zanosu, podal lik pierano umrlega pesnika. Skleni in predlogi: 1. Za socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja se prispeva 1800 Din iz društvene blagajne. 2. Naša organizacija naj skuša doseči, da bi se čas prebit v kontraktualni službi štel za napredovanje, kakor je bilo to pred 1. 1932. Belšak Ljud., preds. Bitenc R.. taj. + JUU — SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU je zborovalo dne 15. junija pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Navzočih 75. Predsednik, tov. Mavric, je pozdravil navzoče, pozdravil predavatelja tov. Hreščaka iz Ljubljane, zaklical dobrodošlico novim tova-rišicam: Finguštovi, Hojsovi in Kosovi, čestital našemu senjoru, tov. Pertlu, k 601etnici. V svojem situacijskem poročilu se ie dotaknil zadnjih volitev, dopolnil pa je poročilo tov. Stopar, ki se je udeležil seje predsednikov. Podal je svoje osebne vtise ter osvetlil tudi nekoliko situacijo pri centrali. Sklepi: 1. Podpirajmo v polni meri »Naš rod«, ki je naša učiteljska ustanova. 2. Bolniškega zavarovanja za učiteljstvo se ne poslužimo. 3. Delegatinji za banov, skupščino sta. razen predsednika Mavrica in tov. podpredsednika, tov. Stritar Bogdana, namestnica: tov. Martinčič Matilda, za glavno pa: tov. Miikl Ciril in Cvetko Radovan. Sprejeli so se še sledeči predlogi za ban. skupščino: 1. Mladinskih listov ie iz gmotnih ozirov preveč, zato se naj nekateri združijo. 2. »Naš rod« naj bo lažji in dostopnejši nižji stopnji. 3. Učiteljstvo izraža željo, da se počitnice po nepotrebnem ne podaljšujejo, ker je to v kvar šoli. A. Sekcija naj skuša na merodajnih mestih doseči, da se disciplinski postopek učiteljstva izenači z ostalim uradništvom. Tov. Hreščak je nato predaval o klubu prijateljev vaške kulture. Govoril je strokovnjak! Podal je klubovo zgodovino, obrazložil bazo na kateri sloni delo, smernice in pokazal cilj. Klical je sodelavce — one, ki bi se z vsem ne strinjali, pa prosil, naj bi dela, ki ima namen dvigniti našega človeka, vsaj ne ovirali. H koncu je tov. Porekar govoril o Učiteljski samopomoči, tov. blagajnik pa je podal stanje blagajne in opomnil dblžnike. Tov. Mavric ie še vsem želel vesele tk>-čitnice, nakar se je zborovanje zaključilo ob 14. uri. Občni zbor bo v septembru. Mavrič, preds. Klemenčič M., taj. + JUU SRESKO DRUŠTVO DOLENJA LENDAVA je zborovalo 15. junija v Beltincih, kjer je bilo navzočih 65 članov ali 65%. Tov. predsednik Peternel je pozdravil vse navzoče in podal točno situacijsko poročilo o položaju in delu v jUU. Tov. tajnik je prečital vse važnejše dopise zlasti pa dopis o kršitvi organizačne discipline in tovarištva, ki se je še posebej obravnaval. Tovariš Križman je predaval o temi: Metoda pouka petja v moderni šoli. Uvodoma je ¡pojasnil smisel moderne šole in govoril o priložnostnem in koncentracijskem pouku v zvezi s petjem. Navedel je tudi več praktičnih primerov v pouku petja v 6vojem razredu. Poudarjal je naj učiteljstvo goji naše lepe narodne pesmi predvsem prekmurske in apeliral tudi za zbirko prekmurskih narodnih pesmi. Predavanje je bilo zanimivo in debata zelo živahna. Za delegata je bil izvoljen poleg predsednika tov. Šprager Ferdo, a za namestnika tov. Skočir Stanko. Za državno skupščino je bil izvoljen kot delegat tovariš predsednik Peternel. Tov. blagajnik je podal svoje poročilo in opominjal zamudnike naj poravnajo svoje obveznosti napram društvu do 1. julija. Posamezni odseki so stavili 16 posebnih predlogov za banovinsko skupščino, ki jih je članstvo enoglasno odobrilo. Zlasti so važni in utemeljeni predlogi, stanovsko-političnega in pedagoškega odseka. Tovariš Gumilar je apeliral na članstvo, zlasti na tovariše šolske upravitelje naj' bi vsaka šola naročila relief Prekmurja, ki sta ga izdelala tov. Savli in Horvat iz sreza M. Sobota. Obenem je priporočal nabavo knjige Slovenska Krajina. V prihodnjem šolskem letu se bo ustanovil pri društvu tudi glasbeni odsek, ker je v srezu več tovarišev glasbenikov. Peternel L., Skočir S., predsednik 1. r. tajnik 1. r. + JUU SRESKO DRUŠTVO V PTUJU je zborovalo dne 17. junija v Ptuju. Navzoča sta bila 92 člana, to je 60%. Dnevni red se je radi odsotnosti tovariša predsednika v toliko spremenil, da se je obravnavala točka 3. to je:: Obvezno zavarovanje učiteljstva najprej. Zborovanje je do predsednikovega prihoda vodil tovariš podpredsednik Musek, ki je tudi mesto obolelega referenta za ta predmet, prečital dopis sekcije, ki obravnava zavarovanje ter referat tov. Slokana. Debate ni bilo, ker je večina navzočih odklonila obvezno zavarovanje učiteljstva. Brez debate je bil sprejet obračun za minulo poslovno leto, kakor tudi proračun za poslovno 1. 1935/36. Poverjenik Učiteljske samopomoči tovariš nadzornik Šterk je pozival navzoče, da v večjem številu pristopajo k tej socialni ustanovi. Priporočal je tudi naj v prihodnjem šolskem letu učiteljstvo intenzivnejše dela za Mladinsko matico. — Tovariš predsednik je nato podal poročilo o seji predsedniškega zbora. Ob koncu poročila so navzoči izrekli predsedniku Udruženja tov. Dimniku in izvršnemu odboru zaupnico. Nadalje se je govorilo o proračunu sekcije. Pri tej priliki je bil ta-le predlog soglasno sprejet: Uprava v Udruženju naj se poenostavi in sicer v občevanju društev v sekcijo in le-te s centralo. V to svrho naj se osnuje anketa 3 do 5 članov, da točno prouči vse poslovanje ter predlaga najenostavnejši, a vendar ustrezajoči način poslovanja v upravi Udruženja. V to anketo je poklicati le preizkušene praktike-strokovnjake. — Sprejet je bil tudi predlog: Sedanji pravilnik kraljevske banske uprave o globah šolskih zamud naj se v toliko spremeni, da stranke, ki ne morejo plačati šolskih glob. odsede svojo kazen v zaporu. — Na dnevnem redu ni bil noben referat. Vendar se je priglasil izven dnevnega reda tovariš Švajgar. da bo predaval o temi: O naših in nas. Tovariš predoči navzočim milje, v katerem so doraščali povojni učitelji, opisuje vzgojitelje, ki so jih odpravljali na življenjsko pot, borbo za košček kruha, borbo za nastavitev, neumevanje družbe, do lastnih tovarišev, za borbo mladine za njen obstanek. V debati pribije tovariš predsednik, da je organizacija vedno pazila, da se najprej nastavijo gmotno šibkejši. Borila se je zmirom proti redukcijam. Z željo, da mladina zavzame svoje pozicije, jih z vestnim, marljivim, stanovsko-zavednim delom drži, se zaključi zborovanje. Šestan Dušan, predsednik. Kaukler V., t. č. tajnica. Mali oglasi Hali »slati, ki služIjo v posredovalne In socialne nim •kžlnstvi, vsaka besedi SO par. Najmanj*! znesek Din FR. P. ZAJEC I ■ p r • I • a optik UmMfmmm, Stari trg * priporoča: naočnike, ičipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnina in srebrnine. Ceniki brezplačno. KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE! ZNIZANE CENE » dvokoles, otroških, igračnih, invalid- ^ S""" skih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, Šivalnih strojev. Ceniki franko. .TRIBUNA* F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroikih vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška 4