GDK: 904:92(481 )(047.2) S poti po Norveški Anton GORŠIN*, Nevenka BOGATAJ, Lado KUTNER, Marko MATJAŠIČ, Janez KRČ, Jože PAPEŽ, Inacio BINTCHENDE Zahvala Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršenkoli način podprli strokovno ekskurzijo študentov gozdarstva in mladih raziskovalcev v juniju 1993 na Norveško. Najprej gre zahvala vsem, ki so z materialno podporo to potovanje omogočili. Prav tako gre najtoplejša zahvala direktorju norveškega gozdarskega izobraževalnega inštituta g. dipl. ing. Finnu Kristianu BREVIGU in njegovi ženi gospe Gerd BREVIG za organizacijo programa, vodstvo in gostoljubnost. Enako smo hvaležni drugim sodelavcem javnih in zasebnih gozdarskih podjetij na Norveškem za odlično izvedbo programa ekskurzije. Hvala prof. dr. lvarju SAMSETU iz Norveškega gozdarskega inštituta v Asu. ln ne nazadnje se zahvaljujemo tudi mag. Gun LOVBLAD iz Raziskovalne postaje švedskega inštituta za raziskavo okolja v G6teborgu za bivanje in vodstvo v Gardsj6nu na Švedskem. Za uspešno vodenje in nasvete se zahvaljujemo mentorjem dipl. ing. Marji ZORN-PO- GORELC, doc. dr. Boštjanu KOŠIRJU in mag. Vladimirju MAKUCU, prof. dr. Boštjanu ANKU in g. Bojanu VOVKU, ter upravnemu odboru ljubljanskega gospodarskega društva. 1 UVOD Le redko se mlademu gozdarju ponudi možnost, da v zelo kratkem času spozna gozd.in gozdarstvo zmernega, tropskega in severnega pasu. Z deželo na severu, ki je gospodarsko močno razvita in ima bogato gozdarsko tradicijo, smo želeli utrditi stare in navezati nove vezi sodelovanja. Po nave- zavi stikov z gozdarskim izobraževalnim inštitutom v Biriju konec letošnjega februar- ja, smo bili od 13. do 18. junija njihovi gostje. Naše gostovanje pa se je nadalje- valo še na Norveškem raziskovalnem go- . zdarskem inštitutu v Asu in na raziskovalni postaji švedskega inštituta za raziskavo okolja v Goteborgu. Namen ekskurzije je bilo spoznavanje : - organizacije in izobraževanja v go; zdarstvu, - pridobivanja in uporabe lesnih sorti- mentov, - načinov in metod obnavljanja gozdnih površin, • A. G., absolv. gozd., Stopiče, Verdun 3, SLO 104 Gozd V 52, 1994 - vključevanja in poučevanja javnosti o gozdu in gozdarstvu, - spremljanja pojavov poškodb in umira- nja gozdov in - življenja tamkajšnjih prebivalcev. Ob skrbno organizirani in vodeni ekskur- ziji smo doživeli tudi predolimpijski utrip prihodnjih zimskih olimpijskih iger. 2 NORVEŠKA, DEŽELA IN LJUDJE Norveška je najsevernejša še poseljena država sveta in več kot četrtina njenega ozemlja leži severno od severnega tečajni­ ka. Leži med 57° 58' (Rt Lindesnes) in 81 ° (Svalbard) severne geografske širine ; na severu ljudje niso stalno naseljeni. Državo označuje hribovit, razgiban relief s kar 70% površine nad zgornjo gozdno mejo. Norveška je postala med 10. in 11. stole- tjem enotna kraljevina. Od leta 1387-1814 je bila združena z Dansko, v času od 1397- 1523 leta pa tudi s švedsko. Norve- ška je danes razdeljena na devetnajst pro- vinc in ima 4,2 mil. prebivalcev (13 preb./ km2) , od katerih 80 % živi ob obali. Zaradi razprostranjenosti dežele in pe- strih geografskih razmer je klima zelo raz- lična. Klima je pod vplivom toplega zaliv- skega toka, ki pošilja vodo od Mehiškega zaliva prek Atlantika do vseh norveških obal in je zato sorazmerno mila in vlažna. Poleti je ob obali hladneje, prihajajoča vlaga z morja pa prinaša večjo oblačnost in obilne padavine. V notranjosti dežele so poletja topla in sončna, zime pa hladne z nekaj me- sečno snežno odejo. Ker gorovje zadržuje prihajajočo vlago z morja, so poletja tu pogosto suha. Skozi Norveško se vleče do 2569 m visoko skandinavsko gorstvo z golimi viso- kimi planotami (fjell). Ravnina je le na jugu države. Obala pa je razčlenjena s številnimi fjordi. Na skrajnem severu države so tla tundre, sicer pa prevladujejo podzoli. četrtino površine Norveške preraščajo gozdovi smreke (Picea abies) in rdečega bora (Pinus silvestris) . Uspevajo tudi listav- ci: Betula pubescens (puh asta breza), Be- tu la verrucosa (bradavičasta breza), Popu- lus tremula (trepetlika), Alnus incana (siva jelša), Salix caprea (iva), Salix viminalis in Salix triandra. Gozdovi so večinoma eno- merne podobe z revno pritalno vegetacijo. Vegetacija je bogatejša v jugovzhodnem delu, kjer je gozd v večjih dolinah osnova norveške stavbne industrije. Smreka, bor in breza rastejo še pri 70° severne geograf- ske širine, drugi listavci pa uspevajo le do 64°. Gozdovi južne Norveške se vzpenjajo do 800 m nadmorske višine. Za Norvežane je pomembna zelo pestra in številna morska in rečna favna. V rekah so postrvi in lososi. Severni medved je znotraj dežele skoraj že izumrl. Na jugov- zhodu dežele je precej divjadi, zlasti so tu losi, na severu so severni jeleni, ki jih tudi udomačujejo. Tu živijo zveri, kot so volk, lisica in ris. Na pečinah zahodne in severne obale gnezdijo številni ptiči. Prevladujoči dejavnosti dežele sta poleg ribištva gozdarstvo in živinoreja. Poljedel- stvo je možno le na jugu, v večjih dolinah, kjer pridelujejo predvsem krompir in pšeni- co. Zelo razvita je reja kožuhovinarjev. Na Spitsbergih kopljejo črni premog, v Sever- nem. morju in Atlantskem oceanu pa črpajo nafto. Razvita in pomembna je tudi turi- stična dejavnost. V kulturi Norvežanov je zelo pomembna Udeleženci ekskurzije ob Sunnyos fjordu (foto : Marja Zorn-Pogorelc) GozdV 52,1994 105 njihova književnost, ki izhaja z ljudskim blagom že iz B. stol. Med poznani književ- niki so Henrik Ibsen, Bjornstjerne Bjornsona in drugi. Dežela je poznana tudi po voditeljih polarnih odprav, umetnikih in arhitektih. 3 NORVEŽANI, NARAVA IN LES Prvi sledovi človeka na Norveškem ka- žejo na organsko povezanost človeka z divjo, neukročeno naravo. Svojevrstno me- sto v norveški zgodovini ima Vikinško obdo- bje, ki je trajalo od leta BOO do približno leta 1 050 in je pomenilo širjenje Norveškega kraljestva prek meja prvotne domovine. To je pomenilo predvsem boj s prostranimi morji. Posadka Vikinga Leifa Eriksona je leta 1 002 prečkala Atlantski ocean in je tako prva evropska odprava, ki je odkrila Severnoameriško celino. Razmerje človeka do narave se je v novejšem času precej spremenilo. Zaveda se svoje moči , s katero lahko odločilno posega v občutljivo tkivo, kot je narava. To stremuštvo pa se marsikje že odraža v obliki prizadete narave. Varstvo narave tako postaja tu pomembna zahteva. Takšen izrazit primer poudarjenega varovalnega odnosa do okolja so tudi zimske olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto v Lillehammerju. Organizatorji iger si namreč prizadevajo, da bi to bile najbolj "zelene" igre doslej. Ko je Lillehammer sprejel organizacijo iger, so začeli varstveniki narave s priredi- telji tesno sodelovati in jim svetovati, da bi bila škoda zaradi nujnih posegov v okolje čim manjša. Gradnjo objektov so prilagajali okolju. Zaradi dreves, ki so jih morali pose- kati, so po vsej Norveški osnovali nove gozdne površine, tako da že rastejo novi - "olimpijski gozdovi". Skorajda idealno podobo prepletenosti norveškega naroda z naravo pa malce zmoti pogled na mnoge goloseke v goz- dnem prostoru. Ta način gospodarjenja z gozdom se sprva zdi neizbežen, saj je pogojen z ogromnimi razsežnostmi in na- ravnimi danostmi, toda v bogati in ekološko osveščeni družbi, kot je Norveška, je težko sprejeti verjetno glavni - ekonomski razlog za takšno gospodarjenje. Les je namreč ena najpomembnejših surovin norveškega gospodarstva. Ni se mogoče izogniti občut­ ka, da bi morale biti vsaj površine golosekov 106 GozdV 52, 1994 mnogo manjše. To še posebej velja za občutljivejša območja, kot je območje gor- nje gozdne meje. Neokrnjena narava je zajeta v sedemnaj- stih nacionalnih parkih z okrog 8000 km2 površine (Jotunheimen, Hardangervidda, Dovrefjell, Rondane, itd.), v več kot tisoč naravnih rezervatih in zaščitenih območjih. To vse skupaj predstavlja okoli 6% celotne površine Norveške, vendar pa bi bil odsto- tek še veliko večji ob upoštevanju še vseh drugih območij, kjer praktično ni sledu člo­ vekovega udejstvovanja. Kljub določenim pomislekom lahko rečemo, da je Norveška veliko storila za to, da bi njihovo okolje ohranilo čimveč naravne prvobitnosti. Les je imel kot surovina pomembno me- sto v celotni norveški zgodovini, saj je že od nekdaj pomenil pomemben element pre- živetja. Pomembno mesto je imel v času Vikingov, svojo pomembno vlogo pa je ohranil tudi v vseh nadaljnih stoletjih. Brez njega bi ne bilo raziskovanja velikih ekspe- dicij, kot so bile tiste, ki sta jim poveljevala Amundsen in Nansen. Svojevrsten prispevek je treba pripisati še sanem in smučem. Te so navzvoče v celotni zgodovini norveške dežele. Slikovit prerez skozi 40 stoletij smučarstva na Nor- veškem podaja smučarski muzej na Hol- menkollnu v predmestju Osla. Še posebej impresiven je pogled na le- sene cerkve (stavkirke). Mnoge med njimi .so stare že skoraj t isočletje in potrjujejo tudi to, kako trpežen in obstojen je lahko les. Vzrok za to lahko iščemo v specifični klimi, nizke temperature namreč onemogočajo razvoj mnogih uničevalcev lesa, kot so glive in insekti. Prireditelji olimpijskih iger so se zavzel i pri gradnji objektov predvsem za naravne materiale. Olimpijska dvorana za hitrostna drsanje v Hamarju je posrečena sinteza elementov iz življenja in zgodovine Norve- ške. Dvorana, imenovana tudi "The Viking Ship halle", je namreč posnetek okoli obr- njene vikinške ladje. Vsa je v lesu, ki služi tu funkcionalnim in estetskim namenom. 4 NORVEŠKO GOZDARSTVO 4.1 Splošne značilnosti Kljub velikosti Norveške je delež gozdnih površin v deželi nizek. Produktivni gozdovi 1 pokrivajo le 21% države (6,6 mio ha), od tega sestavlja 55% smreka in 31 % rdeči bor, drugo so listavci (predvsem breza). Gozdovi so po produktivnosti razdeljeni v sedem rastiščnih razredov. Povprečni letni prirastek znaša 4,33 m3/ha, celotni letni prirastek pa je ocenjen na 19 mio m3 in je v zadnjih 50 letih narastel za skoraj 1 OO% (1991 ). Letna sečnja je znatno pod priras- tkom, saj dosega okrog 11 mio m3 (1990). Tri četrtine posekanega lesa prihaja iz za- sebnih gozdov. Zaradi zadostnega vlaganja v gozdove predvideva zakon, da plačujejo vsi lastniki določen odstotek od bruto vrednosti proda- nega lesa. To so tako imenovana "namen- ska sredstva za gozdove" in se hranijo na posebnem računu. Lastniki plačujejo te da- jatve v razponu od 5-25 %. Država name- nja vlaganju v gozdove številne subvencije, ki jih odobri Gozdarska služba, ki tudi nadzira njihovo porabo. Norvežani gozdove množično uporab- ljajo za rekreacijo in za stik z naravo. Lov je na Norveškem v zasebni lasti. Dovoljenje za odstrel dobijo lastniki v odvisnosti od površine za tekoče leto vnaprej. V primer- javi s Slovenijo lovijo na Norveškem divjad bolj zaradi prehrane kot zaradi trofej. Letno odstrelijo ca 25.000 losov. Ravnanje z gozdovi usmerja na najvišji ravni Oddelek za gozdarstvo pri Ministrstvu za kmetijstvo. V državi deluje sedemnajst Pokrajinskih gozdarskih služb, znotraj njih pa 184 Občinskih gozdarskih služb. Značil­ nost omenjenih služb na obeh nivojih je, da del uslužbencev opravlja tudi naloge kme- tijske službe. Povprečna velikost zasebne posesti je 47 ha. Zanimiva paje tudi velikos- tna struktura, saj ima manj kot 1 % lastnikov več kot 31 % vseh gozdov, povprečna po- vršina gozdov lastnikov te skupine pa pre- sega 500 ha gozda. Državna gozdarska služba šteje 530 uslužbencev. Pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo se ukvarja z gozdarstvom šest inštitucij: • Uprava za državne gozdove, • Državna lesna podjetja, • Državne drevesnice, • Državne semenske postaje, • Univerza za kmetijstvo (z gozdarskim oddelkom), • Norveški gozdarski izobraževalni inšti- tut. Lastninska struktura produktivnih gozdov je naslednja: 75% gozdov je zasebnih, 8% gozdov je v lasti družb, 17% gozdov pa je državnih ter v drugih oblikah javne lastnine, kamor spadajo mestni gozdovi, cerkveni gozdovi in gozdovi vaških skupnosti. Državni gozdovi so predvsem daleč na severu in v gorskem svetu. Lokalno prebi- valstvo ima v državnih gozdovih pravico do lova, ribolova, paše in do lesa za nebla- govno porabo. Uprava skrbi tudi za 18 nacionalnih parkov in 50 gozdnih rezerva- tov. Najpomembnejše odločitve za lastnike gozdov se dogajajo jeseni, ko potekajo med prodajalci in kupci gozdno lesnih sor- timentov pogajanja za njihovo ceno v pri- hodnji sečni sezoni. Kot prodajalec sodeluje Norveška zveza lastnikov gozdov s svojimi okrajnim! in lokalnimi izpostavami, kot ku- pec pa sodeluje Norveška lesna industrija. V izrednih primerih trg regulira Zveza. Las- tnik pri cenovnih pogajanjih sodeluje le posredno, saj je njegova funkcija omejena le na prijavo lesa za posek. S sklenjeno pogodbo se lastnik obveže za prodajo lesa prek Zveze, ki zagotavlja plačilo, ne glede na realizacijo prodaje. 4.2 Norveška zveza lastnikov gozdov Razlog in namen združevanja lastnikov gozdov je bil v prvi vrsti enoten nastop na trgu, da bi dosegli čimvišje odkupne cene lesa. Večina združenj je nastala vzdolž vodnih virov, po katerih so tedaj plavili les. Zveza ima skupaj 56.600 članov. Lastniki v tej zvezi imajo 56% produktivnih gozdov, kar predstavlja 75% letne sečnje. že v petdesetih letih je bila članom organizacije zagotovljena mreža profesionalnih gozdar- skih servisov, kjer se zbirajo in posredujejo informacije ter organizirajo izobraževalne tečaje. Danes je namen združenj gozdnih posestnikov predvsem v: • uspešnejših pogajanjih pri cenah lesa na nacionalni in lokalni ravni, • vplivih na javno mnenje in na gozdar- sko politiko ter Gozd V 52, 1994 107 • zastopanju interesov posestnikov nas- proti zahtevam drugih uporabnikov goz- dnega prostora (rekreacije, lova, ribolova, turizma). Zveza ima velik vpliv na uradno gozdar- sko politiko. Združenja lastnikov so zaradi varnosti in stalnosti tržišča sodelavci pri ustanavljanju lesno-industrijskih koncer- nov. Podobno nalogo ima Norveško gozdar- sko združenje, ki ga sestavlja 250 največjih lastnikov, kar pomeni 12% letne sečnje. To združenje ščiti predvsem interese velikih gozdnih posestnikov. Mnogi med njimi imajo svojo lesnopredelovalno industrijo in svoje gozdarske strokovnjake. 4.3 Gozdovi industrijskih podjetij Lesnopredelovalna podjetja imajo v državi velik pomen. Les iz gozdov, katerih lastniki so taka podjetja, uporabljajo v stav- bne namene ter za pridobivanje različnih polizdelkov in izdelkov. Ogledali smo si delo v gozdovih družbe "BORREGAARD SKOGER", ki je sestavni del združenja kemične industrije ORKLA. Družba ima danes 75.000 ha produktiv- nih gozdov. V celotnem združenju je zapo- slenih 15.000 ljudi, na področju gospodarje- nja z gozdovi pa jih dela le 77. Letni učinek enega delavca je ob visoki mehanizaciji do 2000 m3 hlodovine. Celotni letni posek družbe znaša 120.000 m3 . Družba prev- zema les iz sedmih okrožij, zato tesno sodeluje z zvezo lastnikov. Imajo predvsem smrekove gozdove. 4.4 Gojenje gozdov Glavno načelo norveških gojiteljev je dvig proizvodne sposobnosti gozdov. V zadnjih sto letih uspešno povečujejo lesno zalogo in prirastek. Na dobrih tleh nastajajo pre- težno čisti smrekovi sestoji, na povprečnih tleh mešani gozdovi smreke in rdečega bora in na siromašnih tleh gozdovi rdečega bora. Delež smreke z umetno obnovo stalno povečujejo. Na Norveškem z gozdovi še vedno go- Organizator ekskurzije g. Finn Kristian Brevig nas pozdravlja pred inštitutom v Biriju (foto: Marja Zorn-Pogorelc) 108 Gozd V 52, 1994 spodarijo z golosečnjami. Povprečna po- vršina golosekov je približno 50 ha. Večje površine golosekov zagovarjajo s tem, da se humus razgrajuje pri višjih temperaturah na večjih golih površinah hitrej~ kot pri nizkih temperaturah. Kljub prevladovanju umetne. obnove se na mestih, kjer humusni sloj ni predebel, odločajo za naravno po- mlajevanje. Po poseku tla pripravijo s stroj- nim prerahlanjem zgornjega sloja. Pri obvejevanju stoječega drevja dose- gajo sortimenti na trgu do trikratno ceno neobžaganih. Na slabših rastiščih obveju- jejo 400-600 dreves na ha pa na boljših, 800-1000 dreves na ha. Z obžagovanjem delavec dnevno zasluži 600-700 NOK (150-175 DEM). Precej je razširjen tudi zastorni način gospodarjenja, vse močneje pa zagovarjajo naravno pomlajevanje s prebiralnim gospo- darjenjem. Za to ima največ zaslug pionir norveškega gojenja gozdov prof. Elias Mork. Na mestu, kjer je profesor deloval, je danes turistična informacijska točka. Naravni gozd rdečega bora pri Elverumu (foto: Marja Zorn-Pogorelc) Detajl z raziskovalne ploskve projekta »Gozdna streha« (foto: Marko Matjašič) Gozd V 52, 1994 1 09 4.5 Drevesničarstvo in obnova gozdov Na Norveškem se zelo pozna vpliv za- sebnega lastništva na gospodarjenje z go- zdovi. V provinci Oppland posekajo letno na golo 6000 ha. Od tega prepustijo 2000 ha naravni obnovi, 4000 ha pa pogozdijo s smreko ali borom. Da zadostijo potrebam po sadikah, imajo zelo dobro razvito seme- narsko in drevesničarsko službo. Dreve- snica v Siriju, ki obvladuje provinco Op- pland, proizvede letno 8 mio sadik (pred- vsem smrekovih). Seme dobivajo iz vlad- nega centra, kjer izvajajo tudi nadzor nje- gove kakovosti. Nekaj semena uvažajo tudi iz Nemčije in iz Češke. Sadike pripravijo za prenos na prosto s postopnim spreminjanjem temperature v hladilnici. Pogozdujejo z 2500 sadikami na hektar. Sadijo s sadikami v kontejnerjih. Za vrhunsko kvaliteto lesa, zlasti bora, pa je potrebna sad nja 1 0000 sadik ali pa naravna obnova. Manjši del potreb po sadikah resuJeJo tudi s potaknjenci smreke iz višjih nadmor- skih višin z zanimivimi genetskimi lastnos- tmi. Precej se ukvarjajo tudi s cepljenjem. 4.6 Gozdne ceste Kadar se lastniki odločijo za gradnjo skupne gozdne ceste, so upravičeni do državnih subvencij v višini do 50 % stroškov gradnje. Te subvencije ne dobijo lastniki, ki gradijo cesto sami za sebe. Nesoglasja pri delitvi višine stroškov gradnje oziroma glede načina gradnje rešuje za to pristojno sodišče, ki določi posamezniku obvezni delež s pristopno obvezo h gradnji ceste. Načrte za gozdne ceste izdeluje gozdarska služba. Lastniki, ki dobijo del sredstev za gradnjo gozdne ceste, morajo posekati določeno lesno maso v svojih gozdovih. Na ta način si zagotovijo finančna sredstva, hkrati pa je poskrbljeno tudi za lesni trg. Lastnik lahko financira gradnjo ceste iz fonda že omenje- nih namenskih sredstev za gozdove. 11 O Gozd V 52, 1994 4.7 Stiki gozdarstva z javnostjo V tok življenja in razmišljanja Norvežana je gozd močno vpet, s tem pa tudi gozdar- stvo kot stroka. Več ustanov se profesio- nalno ukvarja z izobraževalno dejavnostjo, med njimi je zelo ugleden Norveški gozdar- ski muzej v Elverumu. Ogledali smo si gozdarski oddelek, kjer je z modeli, starimi eksponati in slikovnim gradivom predstav- ljeno nekdanje pridobivanje in plavljenje lesa. Poleg gozdarskega dela si je mogoče ogledati tudi lovsko orožje, eksponate in slikovno gradivo tradicionalnega lova in ribolova, nože, oddelek za ptice, akvarij in arboretum. Posebno zanimiv je del muzeja na prostem, kjer so razstavljene pasti in ograde za lov ter stare gozdarske koče. Muzej vsako leto obišče nekaj stotisoč ljudi, ki jim je na voljo res široka paleta izzivov za bogato izrabo prostega časa. Poleg muzejskih zanimivosti so ob otroškem igrišču na voljo še trgovine s tipičnimi nor- veškimi izdelki ter številne prireditve-de- monstracije, festivali , strokovna in dru- žabna srečanja. Izobraževalni dejavnosti in stiku z javnos- tjo v najširšem smislu je namenjen celoten inštitut v Siriju. Inštitut organizira povsod po državi kratke tečaje , največkrat dva do štiridnevne, ki se nanašajo na določeno temo. Programske teme vsebinsko zaje- majo gozdarski management, načrtovanje, ekologijo, organizacijo in tehniko dela, lov- stvo in večnamensko rabo gozdnega pro- stora. Po njihovem programu se otroci učijo o gozdu kot ekosistemu, o gozdu kot pro- storu za rekreacijo in o proizvodni funkciji gozda. Poseben projekt- "Ekonomika v gozdar- stvu" - je namenjen predvsem lastnikom gozdov. 5 GOZDARSKI IZOBRAŽEVALNI INŠTITUT - Honne, Biri Inštitut leži na vzpetini nad Sirijem z razgledom proti največjemu norveškemu jezeru Mjosa. Nekoč 360 ha obsegajoča kmetija, imenovana Honne ima danes pov- sem novo vlogo. Razgledna lega, gozdno okolje in odmaknjenost so idealno okolje 1 ,l '1 1 .1 il 1 11 :l za izobraževanje ter izziv in možnost za rekreacijo in oddih. Na 25 ha veliki površini ima za zgradbo urejen tudi arboretum. Ustanovljen je bil leta 1958 na pobudo norveškega gozdarskega združenja. Je so- lastniško organiziran, lastniki pa so gozdar- ske organizacije in znanstvene inštitucije. Dejavnost inštituta je usmerjena v: • stalno izobraževanje ljudi, zaposlenih v gozdu in gozdarstvu ter v panogah, ki so z gozdarstvom povezane; • seznanjanje javnosti o pomenu gozdov in gozdarstva ter • izboljšanje metod in tehnik gozdnega dela. Zelo zanimiv je v inštitutu izdelan osnov- nošolski program "učenje z gozdom" (Lea re med Skogen), ki ga izvajajo že na 2000 osnovnih šolah po vsej državi. Letno se v inštitutu zvrsti 600 do 700 tečajev z okoli 60.000 udeleženci. Inštitut vodi tudi konferenčni center Han- ne, zgrajen v okviru inštituta je popolnoma opremljen hotel s 66 sobami in sto postelja- mi. Poleg salonov in konferenčnih sob ima moderen avditorij s 150 sedeži. 6 NORVEŠKI GOZDARSKI RAZISKOVALNI INSTITUT - NISK-As Kratek postanek smo imeli še na gozdar- skem raziskovalnem inštitutu (NISU). Inšti- tut, ki delujeje pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, je največja državna razisko- valna ustanova za področje gozdarstva. Skupno ima inštitut 1 O raziskovalnih oddel- kov (osem v Asu in dva v Bergenu). Prof. dr. lvar SAMSET nam je predstavil delo Oddelka za gozdno tehniko. S kratkim fil- mom je prikazal razvoj gozdne tehnike na Norveškem: vlačenju lesa na saneh s konj- sko vprego so sledili goseničarji z eno in dvobobenskim viliam, končno je razvoj pri- nesel sodobno kompozicija (razvijajo proto- tip), ki je sposobna podiranja, kleščenja, krojen ja in nakladanja. Na strmih terenih še vedno izpopolnjujejo spravilo z žičnicami, v izjemnih primerih pa za spravilo uporabijo celo helikopterje. Vse novosti temeljito proučujejo in pre- verjajo njihove lastnosti s prirejenimi pripra- vami v lastnih moderno opremljenih delav- nicah. Pri delu vse bolj upoštevajo tudi izsledke bioloških raziskav. 7 RAZISKOVALNA POSTAJA "GOZDNA STREHA" - Gardsjon, Giiteborg Na povabilo gospe Gun U)VBLAD, pred- stavnice delovne skupine Depoziti pri med- narodnem programu evropske komisije, ki deluje v okviru Združenih narodov (UN ECE), smo si ogledali raziskovalno postajo, imenovano "Gozdna streha", ki leži ob je- zeru Gardsjčn pri Stenungsundu, severno od Gčteborga. Problem transkontinentalnega transporta onesnaženega zraka v Skandinaviji je znan in pereč. Kamninska podlaga in na njej nastala tla so revna z bazami. Zato emisije žvepla, ki z atmosfersko vodo reagirajo in dajo produkte nizkih pH vrednosti, zakisu- jejo tla in tako spreminjajo ekološke pogoje. Skandinavske dežele zato intenzivno prou- čujejo atmosferska dogajanja in sodelujejo pri mednarodnih naporih za zmanjšanje emisij. F.lazvili so različne modele, ki jih preskušajo s terestričnimi meritvami tudi drugod po Evropi. Eno izmed takih mest je omenjena postaja, ki pa služi tudi različnim drugim projektom. Postaja je velika 0,6 ha in služi projektu "Gozdna streha", ki jo vodi švedski Inštitut za okolje (IVL). Analizirajo tudi bližnje jeze- ro, kot indikacijo dogajanj na ploskvi in kot sistemsko celoto s ploskvijo. Jezero je bilo pred dvema letoma povsem kislo. Z apne- njem so njegov pH povečali in v jezero naselili življenje. Na raziskovalni ploskvi je pod krošnje nameščena streha iz posebnega materiala, ki prepušča svetlobo in UV žarke, zadržuje pa vse depozite, ki v sestoj prihajajo iz zraka. Merjena je količina padavin, ki jo nadomestijo drevesom z ustrezno in z znano kemično sestavo. Zlasti je analizi- rana vsebnost žvepla in dušikov v padavi- nah. Analizirajo še opad, taina raztopino, biomaso drobnih koreninic in drugo. Izdelava tako imenovane "strehe" sestaja je bila tehnično zahtevna, ker je bilo po- trebno upoštevati razgibanost reliefa in rast sestaja, pri delu pa ohraniti tla naravna GozdV 52, 1994 111 (neonesnažena z žaganjem in opilki, nepo- škodovana od hoje in izpiranja snovi z nosilcev v tla). Namen projekta je s simula- cijo ugotoviti učinke redukcije emisij kislih substanc in živega srebra, ki so bile v osemdesetih letih predpisane v evropski skupnosti. Poskus naj bi pomagal odgovo- riti na nekatera pomembna vprašanja. Re- zultati bodo osnova za politične odločitve o omejitvah emisij. Že po dveh letih so rezul- tati naslednji: • koncentracija žvepla v talni vodi do globine 50 cm je pod streho razpolovljena, • bistveno je zmanjšana vsebnost sulfa- tov v zemlji, • za 40 % je zmanjšana vsebnost sulfa- tov v odtekajoči vodi (potok, ki se izliva v jezero), toda • pH ni narastel in • koncentracija živega srebra in metilov se ni spremenila niti v tleh niti v odtekajoči vodi. Vzporedno s projektom "Streha" teče več projektov, ki izkoriščajo objekt za različne posamične analize in za pouk. Eden od njih je NITREX, ki analizira kroženje nitratov. V nasprotju z dokazanostjo vpliva emisij S02 na zakisanost tal ni dokazana vloga nitratov pri tem procesu. 8 SKLEP Obiskana območja Skandinavije so nam bila nova priložnost poglobitve spoznanj o ljudeh, gozdovih in delu z njimi, tokrat torej o kulturi naroda, živečega na skrajnem severu Evrope. Vse novo spoznane lahko poskušamo razumeti ter izbrati vse, kar lahko pripomore k boljšemu delu in življenju doma. Ta kratek sestavek o Norveški še zdaleč ne pove vsega, zgovornejši naši občutki ob obisku te dežele. Prijaznost, vljudnost in čistoča spremlja popotnika na vsakem ko- raku in nehote se v človeka vriva misel : "Kolikor bom sam znal poskrbeti za prija- znost in čistočo, vsaj toliko bodo potem znali tudi drugi in toliko lepše bo naše skupno življenje". Na poti po Norveški smo veliko videli in se, veliko naučili za naše prihodnje stro- kovno delo. Pritlikava breza (Betula nana) nad zgornjo gozdno mejo (foto: Marja Zorn-Pogorelc) 112 GozdV 52, 1994 "\