—   388   —
strah za strah.
Terice pridne o polnoči                Brez vedenja od eden druz'ga
Začnejo lan že treti;                    In vsak v svojem koti
Al mnogokrat fantini                    Stojita kot na straži. —
Nagajajo, in jih hudobno             Ko gospodar pa tje prisveti,
CIo tudi strašijo.                           Se šemi vgledate.
Godi nekdaj se na Koroškem,     Grozno hudič se smerti vstraši
Da strašit če terice                       In s mer t tako hudiča,
Nek mlinar. — Se napači         Da vsak v svojem koti
Kot smert, in šema tiho stopi    Oterpne, in stermi ves plašen.
V terivnici v kot.                          Da pamet clo zgubi.
Postrašiti terice hoče                    Do zadnje zdelo se kovaču:
Tud nek kovač, in dela            Da suha smert mu žuga 5
Se šemast za hudiča.                 In mlinarju se zdelo:
Namazan in rogljat postavi           Hudiča pred seboj da vidi —
Še on se v drugi kot.                  Dokler da umcrla sta.
J. Hašnik.