Vojna na severu Pred izbruhom sovražnosli Angleška zbomica — slika tovarištva Ob napetem pričakovanju svetovne javnosti se j<? sestal 29. VIII. popoldne angleški parlament k izredni seji. Navzoči so bili vsi poslanci. Zbornica je nudila sliko pravega tovarištva, ker eo zginila vsa nasprotstva med posameznimi političnimi ekupinami. S posebnim zanirnanjem so poslušali poslanci izjave ministrskega predsednika Chamberlaina. Predseduik vlade je v svojem mirnem ter stvarnem govoru ponovno poudaril, da je angleška vlada že pogostokrat izrazila željo po angleško-nemškem sporazumu, a najprej je potreben sporazum Nemčije s Poljsko. Angleški narod mirno pričakuje razvoj dogodkov, ker je pripravljen na vsako ttnorebitnost. Chamberlain je zaključil svoj burno odobravani govor z besedami: »Nekdo je dejal, da se britanski narod yčasih težko pripravi, toda tudi težko pojmsti, kadar se je že pripravil. Še ni padla odločitev o vojni in miru. Še upamo in še jdelamo za mir, toda ne odjenjamo niti za faiko od svoje odločnosti, da se bomo drIftli smemic, ]d smo si jih postavili.« * Ža ministrskim pre^isednikoin so govofrili voditelji opozicije, ki so posebno pdhvalili Chamberlainovo izjavo, da bo An'glija vztrajala ob strani Poljske. V zgornji zbornici je podal slično izjavo, Ikakor Chamberlain v spodnji, zunanji miždster lord Halifax. Kratko opisana seja angleškega parlajnenta je bila sprejeta od angleske javnosti z velikim zadovoljstvom, ker je poikazala Anglija po svojih vladnih predEtavnildh pripravljenost za pobotanje z jNemčijo, vendar le pod pogojem, da se reši predhodno nemško-poljski spor na ioačLn, ki bo v skladu z dostojanstvom ter popolno samostojnostjo in neodvisnostjo Poljske. Posledice zasedbe Slovaške od nemških čet I>ne 29. VIII. so zasedle nemške čete vse Blovaške meje in so vkorakale tudi v Brajfclslavo. Nemške čete so prodrle omenjeni dan do Beskidov, ki predstavljajo vrata po Krakova. S to zasedbo hoče Nemčija f^ezati velik del poljske armade na to fronto in na ta način otežko&ti vojaški ipoložaj Poljske. Slovaška vojska igra na Slovaškem samo še to vlogo, da ščiti hrbet nemški armadi in da varuje mejo proti Madžarski. Kakor hitro je Poljska zaznala za zaBedbo Slovaške po Nemcih, je odredila pplošno mobilizacijo. Vsi moški od 18. do 40. leta so se merali ja,viti svojim poveljfetvom. Objavljeni so bili predpisi o rekvizdciji avtomobilov, motornih in navadnih koles. S temi ukrepi ni hotela poljska •vlada nikogar izzva.ti, pač pa je bil to sakno odgovor na zbiranje nemških čet na Slovaškem. Vesti o zasedbi Slovaške so iznenadile tudl Madžarsko, ki se je takoj odločila za Vojaške ukrepe, da zavaruje varnost svo- jib. meja. Istotako je tudi Rnmunija poskrbela za zavarovanje obmejnih krajev, da bi ne doživela kako razočaranje. Zagotovilo nedotakljivosti Nemčija je zagotovila po svojih poslaniMh, da bo v slučaju oboroženega spopada spoštovala za vsako ceno nepristranost ter nedotakljivost: Belgije, Nizoaemske, Švice in Luksemburga. Kljub tej izjavi in obljubi pa je odredila Švica splošnQ mobiiizacijo. Frekasne zahteve Nemčije za minio poravnavo s Poljsko Kakor smo že sporočili v zadnji števiDci, je bila sklenjena v presenečenie celega sveta nenapadalna pogodba med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Za veljavnost podpisa te pogodbe med obema velesilama je bila potrebna še odobritev ali ratifikacija od strani vrhovnega sovjetskega sveta, kar se je zgodilo 30. VJHI. Kakor hitro je imela vlada v Berlinu zagotovilo, da je nenapadalna pogodba res veljavna, je objavila svoj zadnji predlog za sporazum s Poljaki. Predlog obsega 16 točk, katere niso bile poslane v London. Šestnajstere točke vsebiijejo zahtevo, da zasede Nemčija sporni (Hansk. dledo" prchoda ali koridorja med zahodno in vzhodno Prusijo, S katerim razpolaga po mirovni pogodbi Poljska, bi se pa naj izvršilo pod mednarodnim nadzorstvom ljudsko glasovanje na podlagi stanja iz leta 1918. V plebiscitno komisijo je predlagala Nemčija tudi sovjetsko Rusijo. Naštete zadnje nemške mirovne pogoje je nemški zunanji minister berlinskemu angleškeinu poslaniku Hendersonu san\o povišno prečital 30. avgusta zvečer. Henderson je nemškega zunanjega ministra Ribbentropa po prečitanju 16 točk opo- zoril na obveznost, katero je sprejela nemška vlada že prejšnji dan, da je pripravljena se ^gajati naravnost s Poljsko ter upoštevati poljsko neodvisnost ter živIjenjsko možnost. Ribbentrop je odgovoril, da je že itak vse prekasno, ker iz Varšave ni prišel noben pooblaščenec v Berlin. PoljsM poslanik v Berlinu je skušal 31. avgusta popoldne sporočiti nemški vladi, da je Poljska še vedno pripravljena na pogajanja, a je bil sprejet šele pozno zvečer, ko so bili nemški predlogi že 30. VIII. ob 22. uri objavljeni svetu po radiu in je tudi nemška vlada ugotovila, da je zaman Čakaja na poljskega pooblaščenca 2 dni. Nato so oili odnošaji med poljskim poslaništvom ter nemško vlado prekinjeni in se je Henderson zastonj trudil, da bi se stiki obnovili. Hitler ustanovil obrambni ministrski svet Kancler Hitler je podpisal 30. VIII. uredbo o ustanovitvi posebnega ministrskega sveta za obrambo Nemčije. Predoednik tega sveta je raaršal Goring z diktatorskimi pooblastili, katera bodo trajala tako dolgo, dokler jih kancler ne bo zopet ukinil. Koraki Anglije, Francije in Italije Vznemirljivi dogodki so se proti koncu avgusta tolikanj stopnjevali, da je odreclil& Angjekša splošno mobilizacijo vojne mornance in škiipiia g Fraiicijo^ izjpraznitev Londona in Pariza, Jcar se tiče clvilr nega prebivalstva in predvsem mater ž otroci. Istočasno z Anglijo ter Francijo je zaključila tudi Italija mobilizacijo in so bili določeni italijanski vojski glavni poveljniki. Za glavna poveljnika sta bila imenovana prestolonaslednik Umberto in maršal Graziani, ki je bil eden od glavnih zavojevalcev Abesinije. Imenovana glavna poveljnika imata kot svetovalca vsak pc enega preizkušenega generala. Vojno napovedujoči siociociRi Neanci prekoračili poljsko mejo in proglasili priključitev Gdanska Nemčiji Dne 1. sept. zjutraj je prekoračila nemška vojska na osmih mestih poljsko mejo in so bili med Poljaki Sn Nemci izmenjani prvi streli. Istočasno so otvorili nemški težki bombniki zračne napade na poljsko ozemlje. Do 2. septembra so podvzele nemške letalske sile na mesta in vasi na Poljskem 94 napadov. Dne 2. sept. ob 17. uri je 20 nemških bombnikov izvršilo hud napad na Varšavo, ki je trajal 25 minut. Letala so metala tudi zažigalne bombe. Vsa ta bombardiranja so se zgodila koj po izbruhu vojnega stanja kljub temu, da je pozval ameriški predsednik Roosevelt Hitlerja in državnike velesil, naj preprečijo metanje zračnih bomb na civilno prebivalstvo in nezavarovana mesta ter naselja. Hitler je v imenu nemške vlade brzojavno sporočil predsedniku Rooseveltu, da pristaja Nemčija na omejitev bombardiranja izkl.iučno na vojaške zgradbe pod pogojein, da se tega drži tudi nasprotnik. Hitler je še poudaril v svojem ¦odgovoru Rooseveltu, da je postavil to načelo že v svojem govoru v državnem zboru 1. sept. dopoldne. Ko je že pričel vojni pohod nemške armade na Krakov in Censtohovo, je naslovil nemški okrožni vodja svobodnega mesta Gdanska Forster na kanclerja Hitlerja brzojavko, s katero ga je obvestil o spojitvi Gdanska z Nemčijo. Vodja Hitler je poslal Forsterju zahvalno brzojavko z obvestilom, da je že proglašen zakon o priključitvi Gdanska k Nemčiji in je Forster imenovan za šefa gdanske civilne uprave. Po izmenjavi teh brzojavk se je sestal nemški državni zbor ob 10. uri dopoldne. Navzočih je bilo 400 poslancev od 800, ker je bilo nemogoče, da bi se bili zbrali vsi v tako kratkem času v Berlinu. Maršal Goring je otvoril kot predsedmk državni zbor in je predal besedo burno pozdravljenemu Hitlerju. Kancler Hitler j«! podal kratek pregled poteka spora med Nemčijo in Poljsko in omenil, da so sovražnosti med obema državama že izbrub.nile in se je Nemeiia odločila odgovoriti na silo s silo, tako da bo sovražnik ob slui ter vid. Hitler je ob koncu svojega govora sporočil zbornici svojo oporoko, v kateri je določil za slučaj, da bi se zgodilo njemu kot vojaku kaj človeškega, za svojega naslednika maršala Goringa. Ako bi pa doletelo kaj nepredvidenega Goringa, naj ga nasledi dosedanji Hitlerjev namestnik Hess. Za Hessom pa naj prevzame vodstvo najvrednejši mož iz vrst narodnosocialistične stranke. Kanclerjevemu govoru je sledil enoglasni sprejem zakona o priključitvi Gdanska Nemčiji. Maršal Goring je zaključil sejo z odpetiem državne himne. vlada, da se ne bo vmešala v nemško-poljsko vojno, ampak bo ostala nepristranska. Jugoslavija in nemško-poljski spor Koj .po izbruhu sovražnosti med Nemci in Poljaki je bil naš vojni minister general Milan Nedič s kraljevim ukazom postavljen na 6elo vse naše državne oborožene sile. G. minister je to imenovanje razglasil 1. sept. s posebnim ukazom na vbo našo vojaško silo. Naše oblasti so opozorile po radiu prebivalstvo, naj ne naseda vznemirjajočim govoricam in naj se vzdrži vsakršne manifestacije ali demonstraeije za ali proti enemu ali drugemu evropskemu taboru. Jugoslavija se drži v celem sporu strogo nepristransko in na tein stališču jo mora podpirati vsak državljan. V težkili iirah, ki jih preživlja Evropa, je dolžnost vsakega našega državljana, da JLeva siika nam predstavlja svobodno mesto Gdansk (nemško Danzig) z zaledjem, poljsko luko Gdynia iii s prehodom (koridorjem) med zahodno ter vzhodno Prusijo s prestolico Konigsbcrg. Na desni sllki vidimo Slovaško, katero je zasedla nemška vojska, da prodira proti poljskim mestoni: Zakopane, Tješin in Krakov. Iz slovaškega czemlja sta na pohodu protl Poljakom prva in druga kolona, o katerih poročamo v današnji številki. podpira zunanjo politiko svoje države, goji čustva samozavesti ter odločnosti in je pripravljen, braniti največje koristt naše domovine. Japonska za nepristranost Zadnjič smo poročali, da je odstopila ja« ponska vlada in je poveril cesar sestavfl nove vlade generalu Abe. General Abe, la velja za privrženca sodelovanja. med Ja« ponsko in Anglijo, Francijo in Zediajeni* mi državami ameriškimi, je sastavil novo vlado, katero je vladar potrdil. Nova japonska vlada je imela zadnjo nedeljo sejo, na kateri se je posvetovala o novem položaju, ki je nastal po napovedi vojne s strani Anglije ter Francije Nemčiji. Japonski ministri so sklenili, da ostane Japonska strogo nepristranska, ker je vojna evropska zadeva. Japonska je ustavila ves pcmorski promet z nemškimi pristanišču Kakor hitro je bil sprejet priključitveni zakon, je izdal gdanski okrožni vodja Forster na mestno prebivalstvo proglas s pozivom, v katerem je povdaril, da je bil Gdansk po 20 letih zopet združen z rajhom in da vihrajo 1. septembra prvič s poslopij Gdanska rajhovske zastave s kljukastim križem tudi z nekoč poljskih poslopij. Tekom predpoldneva 1. septembra so še bili izdani od vrhovnih nemških poveljnikov na pehoto, letalstvo in mornarico kratki pozivi, naj stori nemška oborožena sila svojo dolžnost ter jo krona z — zrnago I Ukrepi Poljske Kakor hitro so pričeli Nemci s sovražnostmi, je Poljska obvestila Anglijo v smislu pogodbe, da je bila napadena in naj ji prihiti Angleška na pomoč. Predsednik poljske republike je 1. sept. izdal na narod proglas, v katerem ugotavlja, da je pričela Nemčija 1. sept. zjutraj napad na poljsko državo in da da narod nemškim napadalcem primeren odgovor, kakor je že to ponovno storil poprej. Dalje je postavil predsednik za vrhovnega poveljnika poljske vojske maršala Rydz Smiglyja, kateri je tudi pozval armado, nai stori svojo dolžnost in žrtvuje vse, da se ohrani poljska svoboda in da se obvaruje poljska narodna čast! V nemško-poljsko vojno se Italija ne bo vmešala Hitler je poslal 1. septembra Mussoliniju zahvalno brzojavko za politično podporo in izrekel prepričanje, da bo z vojnimi silaml Nemčije lahko izpolnil nalogo, katero si je zastavil. Na to zahvalo je sklenila italijanska Zadlrifl predlogr ^s* mlr Vojno poročilo od 1., 2. in 3. IX. Vojna poroeila o prvih dneh l.,2.in 3.IX. so na nemški in poljski strani kratka. Položaj Poljske je v vojni z Nemci zelo težaven, ker so vse njene meje odprte in slabo zavarovane. Poljska armada, ki šteje trenutno tri milijone 500.000 mož, mora skupno braniti napram Nemčiji 3.107 km. Meja proti Litvi in Rusiji ni vračunana. Nemške čete so napadle poljsko mejo na 8 mestih. Pjrva kolona je prekoračila mejo iz Slovaške proti železnici Suha— Nova Targu. Cilj tega napada je Krakov. Druga nemška kolona prodira na črti Moravska Ostrava—Tješin in je bila 2. IX. 5 km preko meje. Tretji vdor je v Gornji Šleziji na črti Glivice—Ratibor proti Mikolanu. Nemci so bili 2. IX. na tej črti 10 km preko meje. Četrti nemški pohod se vrši v smeri proti Censtohovu. Tu so bili Nemci 2. IX. 20 km globoko. Čenstohovo so zavzele nemške čete 3. sept. Čenstohova, celemu katoliškemu svetu znano Marijino in posebno še poljsko narodno svetišče, je bila zažgana. Peta nemška kolona je prekoračila reko Brabo in je na poti proti vzhodu. Tukaj Nemci ne morejo nikamor, ker so poljski pionirji to ozeinlje preplavili z vodo iz dveh jezer. Šesti napad se kreta proti mestu Naklu in so Nemci po tolikanj spornem koridorju ali prehodu napredovali koraaj za 4 km. Najmočnejša sedma kolona je na potu iz vzhodne Prusije navzgor ob Visli. Prodrla je za 20 km do Grudziadza (Gravdenz), kjer so jo Poljaki zaustavili. Osmi pohod se vrši na črti med Zialdo in Vojnico proti Mlavi. Zelo hudi boji so se vršili 1. in 2. IX. na tako zvani Westerplatte pri Gdansko, katero so uporabljali Poljaki od prevrata za izkrcavanje vojnih pctrebščin iz inozemstva in tvori del gdanske luke. Wssterplatte so Poljaki utrdili in se je tanikajšnja poljska posadka občudovanja vredno upirala težkemu ognju nemškega suhozemskega topništva in topovom nernške križarke »Schleswig Holstein«, ki je priplula v pristanišče Gdansk že pred izbruhom sovražnosti. Westerplatte je poljska posadka še zadnjo nedeljo junaško branila. Mirovni poskus Tak je bil položaj na bojiščih 2. IX., ko sta se sestali 2. IX. popoldne angleška in francoska zbornica ter so vodilni angleški ter francoski politiki parlamentoma izjavili, da bosta Anglija in Franciji držali obveznosti napram napadeni Poljski. Proti šesti uri zvečer 2. IX. se je razširila po Londonu in Parizu vest, da je nastopil Mussolini kot posredovalec za mir. Predložil je ustavitev sovražnosti med Nemci ter Poljaki in sklican,ie peterih držav: Nemčije, Poljske, Italije, Anglije ter Francije na konferenco, ki bi naj rešila nemško-poljski spor. Anglija in FVancija sta osvojili Mussolinijev predlog o sporazumu s Poljsko pod pogojem, da Nemčija takoj umakne svoje čete iz Poljske in pristane na neveljavnost priključitve Gdanska k Nemčiji. Zadnji mirovni poskus je bll sporočen nemški vladi v Berlinu v nedeljo, 3. IX., s pripombo, da ima Nemčija čas do 11. ure predpoklne, da ga sprejme ali zavrne. Vojrto sttainje med Nemčijo^ Ar&plijo in Franeifo Vojno stanje z Anglijo Angieški poslanik v Berlinu je izročil Hitlerjevi vladi zadnje mirovne predloge 3. sept. ob 9. uri dopoldne s povdarkom, da ima Nemčija čas do 11. ure dopoldne, da se odloči za pogajanja ali za vojno stanje z Anglijo. Nemška vlada se je sestala na sejo, na kateri je zavrnila pogoje za pogajanja in je s tem ustvarila vojno stanje z Anglijo. Koj za tem je izdal kancler Hitler proglase na narod, vojsko in naroine socialiste. Angleški ministrski predsednik Chamberlain ie imei koj po enajsti uri predpoldne govor po radiu na angleški narod, v katerem je sporočil javnosti, da je nastalo vojno stanje med \nglijo in Nemčijo. V nedeljo ob 6. uri zvečer je govoril angleški kralj Jurij VI. po radiu angleškemu svetovnemu vladarstvu in razglasil, da je pričela vojna za pravico m da bo Anglija zrnagala z božjo pomočjo. Da bo Angleška po vojni napovedi Nemčiji na znotraj popolnoma edina m parlament brez opozdcije, je osno\ al 3. sept. predsednik vlade Chamberlain tako zvano vojno vlado, v kateri je 9 ministrov. Novi močni osebnosti sta Winston Churchill, kateri je prevzel ministrstvo za vojno mornarico, in Anton Eden, ki je podtajnik za dominione in je bil angleški zunanji minister ob času, ko je osvojevala Italija Abesinijo. Angliji se je pridružila Francija Tudi francoska vlada je dala svojemu poslaniku v Berlinu zadnjo nedeljo opoldne nalog, da sporoči nemški vladi, da bo med Francijo in Nemeijo nastopilo vojno stanje, ako nemška vlada do pete ure popoldne ne izjavi, da je pripravljena ustaviti sovražnosti proti Poljski in svoje čete umakniti s poljskega ozemlja. Zadnji rok poteče ob petih. Ker nemška vlada do pete ure popoldne ni poslala Franciji nobenega odgovora, je po službeni objavi, ki jo je izdala francoska vlada in ki je bila sporočena frajicoskemu narodu v posebni poslanici predsednika vlade Daladiera, nastopilo vojno stanie med Prancijo in Nemčijo.