LETO XXI. — številka 13 Ustanovitelji-SZDL Jeser, občinske konference enice, Kranj, Radovljica, f'a Loka in Tržič. - Izdaja časovno podjetje Gorenjski tisk Kranj. « redakc sci 10 odgovoren £jr A SILO Albin Učakar S O C I A L KRANJ — sobota, 17.2.1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko; Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO n<£ t1, 16> februarja - Da-Kra t,0Poldne so obiskali *eie P^dstavnikl občine občini Kap,a- v Prostorih »PreS G skuPSčine Jih Je lokal predsednlk Slavko Zanj^' p°8ovorov o nadalj-obcin delovanju med obema K nama 8o se iz železne °bčin ude,ezlU predsednik nik !!e Josef Lubas, namast-tbie 1redsednika m taJnJk ob-kultu r predsednik in člani pa g Cga odbora- Iz Kranja obcin°, 8°delovali predsednik ZalokT6 skupščine Slavko kotnu i sekretar občinskega •n i. . a podpredsednik iajnik občine ter pred- Obisk iz Železne Kaple V današnji številki 2. STRAN Reorganizacija zdravstvene službe na Gorenjskem 4. STRAN *dal bo alkoholizem prva tQčka dnevnega reda?'. , stavnlkl kulturnih in telesno-vzgojnih organizacij. Stike med obema občinama — Železno Kaplo in Kranjem — sta utrdila predvsem predsednik občine Železna Kapla Josef Lubas in bivši predsednik kranjske občine Martin Košir. Od takrat pa do danes se je sodelovanje razširilo In poglobilo tudi na druga področja. V pogovorih so poudarili, da danes meja med obema občinama ne predstavlja tako rekoč več nobene ovire. Tako predstavniki kranjske občine kot občine Železna Kapla pa so izrazili željo, da bi se sodelovanje razširilo tudi na komunalno, gospodarsko, turistično in na druga področja. Po pogovorih na občinski skupščini so si predstavniki obeh občin ogledali tudi kranjsko tovarno Sava. A. 2. Štirideset Iračanov odlikovanih TRŽIČ, 16. februarja — Predsednik tržiške občinske skupščine Marjan Bizjak je danes podelil odlikovanja štiridesetim Tržlčanom, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike Josip Broz - Tito. -vg 40—50 °/o ZNIŽANJE CEN PLETENINAM KRANJ SO VAM PRIPRAVILE PRODAJALNE # TEKSTIL - Kranj 9 METKA — Skofja Loka # SLON — Žiri f) BLED — Bled # KOKRA — Jesenice f> VESNA — Jesenice # MANUFAKTURA — Gorenja vas DAMSKI VOLNENI KOMPLETI IN OBLEKE V VEC BARVAH Obišč'tc nas! Hi V škofjeloški občini samoprispevek za šole nujen Reorganizacija šolstva In nov učni program postavljata vedno večje zahteve za povečanje in boljšo opremo šolskih prosio-rov. V škofjeloški občini večina šol sedaj nima pogojev za popolno izvedbo sedanjega šolskega programa. Prostori so zastareli in premajhni, zato je delo pedagogov otežkočeno, to pa se že pozna pri učnih uspehih. Prav ta vprašanja so bila pretekli torek glavni predmet seje občinske konferenca SZDL v Škofji Loki. Za modernizacijo Šolskih poslopij v občini Skofja Loka bi v prihodnjih treh do šestih letih potrebovali več kot milijardo starih dinarjev. Ker taka sredstva ne bo mogoče zagotoviti iz rednega proračuna občine, naj bi del sredstev prispevale delovne organizacije in občani. Zato so udeleženci torkove konference SZDL sklenili, da bodo podprli tak način zbiranja sredstev in začeli s široko akcijo za uvedbo krajevnega samoprispevka. Na področju škofjeloške občine je smotrna ureditev šol- Zlmski motiv z Vogla — Foto Franc Perdan stva zaradi geografske razgibanosti precej etežkočena. Zlasti ni mogoče povsod prenesti višjih razredov s podružničnih šol v centraina šole. Kljub temu pa sedaj v centralnih osnovnih šoit'h primanjkuje prostora, medtem ko ga je v nekaterih podružničnih dovolj. Najbolj na tesnem s prostorom so v Gorenji vasi in Skofji Loki. Osemletki v Gorenji vasi in Poljanah sta stari in ne ustrezata. Zato nameravajo graditi novo šolo v Gorenji vasi, ki je nekako središče Poljanske doline, v Poljanah pa bi oV.a-la štirirazredna šola. Zgrajena bi bila za pouk 730 otrok, poleg 16 u6:lmic pa bi imela ša telovadnico in urejeno športno igrišče. V Skofji Loki koleba jo med adaptacijo sedanje osnovna šole in gradnjo nove. Sedanjih 17 učilnic je za 1050 učencev vsekakor premalo, saj poulc poteka v dveh in celo treh izmenah. Računajo, da bi v Skofji Loki morali zgraditi novo osemletko vsaj v letih 1974—1975, če ne že preje. V Železnikih, kjer so lani zgradili šest novih učilnic, ja problem šolskih prostorcv zaenkra>t rešen, potrebno bo le še zgraditi novo telovadnico. Nujna je tudi preuredi, tev osnovne šole v Selcih. Ker so prebivalci Selške doline že prispevali del sredstev za adaptacijo šole v Železnikih, bi v primeru uvedbe krajevnega .samoprispevka plačali ustrezno manjši delež. Včeraj, so se v škofjeloški občini tudi že začeli prvi zbori volivcev, na katerih bodo občani podrobno seznanjeni z navedeno problematiko. S. Zupan 10 let bratskega sodelovanja Kranj je eno izmed razvilo prijateljske Letos mineva deset let, odkar je bila podpisana listina O pobratenju med lepim francoskim mestom ob Ažurni obali La Ciotat in Kranjem. Bratsko sodelovanje s tem mestom se je začelo z izmenjavo mladincev iz obeh mest. Vsako leto je namreč prišlo za tri tedne v Kranj 30 francoskih mladincev, ravno toliko pa je odšlo v La Ciotat Kranjčanov. Tako je do sedaj obiskalo Francijo 267 mladincev, Kranj pa 266. Sodelovanje med obema mestoma pa se je vedno bolj razvijalo tudi na drugih področjih. Tako je 1954. leta gostoval v Franciji pevski zbor France Prešeren iz Kranja. 1966. Jeta pa je obiskala Kranj 8-članska delegacija prosvetnih delavcev iz La Ciotata. Lani so kranjski prosvetni delavci vrnili obisk. Razen tega pa je Gorenjski muzej v La Ciotatu pripravil razstavo o Francozih na Gorenjskem ter Kulturni spomeniki in naravne znamenitosti Gorenjske. Skratka, v zadnjih desetih letih je bilo sodelovanje med obema mestoma zelo bogato na vseh področjih in hkrati vse bolj poglabljalo prijateljstvo med prebivalci obeh mest. Zato je razumljivo, da bosta letos — ob 10-Iotnici pobratenja obe mesti to še posebej proslavili. Tako bo v Kranju sestavljen poseben odbor, med občinskim praznikom pa bodo v Kranju razne kulturne prireditve prijateljstva. Razen z La Ciotatom pa je Kranj posebno po 1960. letu navezal bratske stike tudi z redkih mest, ki je v zadnjih desetih letih in bratske stike z raznimi mesti v Evropi nekaterimi drugimi mesti, npr. z Oldhamom v Angliji (1962). Takrat sta bili v Kranju in Oldhamu razstavi o značilnostih obeh mest. Naslednje leto pa so se začele mladinske izmenjave. Od takrat pa do danes se je sodelovanje razširilo še na druga področja: izmenjava strokovnjakov, štipendistov itd. Danes ima Kranj prijateljske stike tudi s sosednjo avstrijsko občino Železna Kapla, z nizozemsko občino Val-kenburg-Houthem, z Beljakom in zah. nem. mestom Amberg. Prijateljske stike z nekaterimi mesti v tujini pa imajo tudi nekatere družbenopolitične organizacije v občini. Ob vsem tem torej lahko ugotovimo, da je Kranj eno redkih mest, ki je v zadnjih desetih letih navezalo in razvilo prijateljske in bratske stike z raznimi mesti v Evropi. Vendar pa pri tem ni pomembno le prijateljstvo in obojestranska prizadevanja za mir na svetu, ampak se rezultati takšnega sodelovanja zadnja leta kažejo tudi drugod. Že nekaj let namreč gostje iz teh prijateljskih mest prihajajo k nam poleti na oddih itd. Ko že govorimo o Kranju kot prijateljskem in enem najbolj odprtih mest pri nas, je prav, da povemo tudi, da je Kranj prvo jugoslovansko mesto, ki je bilo včlanjeno v Svetovno federacijo pobratenih mest že 1952. leta. Ta organizacija, ki je bila ustanovljena istega leta, ima svoj sedež v Parizu. Njen cilj pa je, razvijati vezi in sodelovanje med narodi, ne glede na raso, jezik, vero ali politični sistem. Hkrati se organizacija zavzema za mir, razvoj in za občinske in osebne pravice državljanov. V izvršnem komiteju te organizacije ima Kranj sedaj že drugič svojega predstavnika. A. žalar Čimveč novih krvodajalcev Na ponedeljkovi razširjeni seji krajevnega odbora RK Zlato polje so ugotovili, da lani ni bilo doseženo predvideno število krvodajalcev. Razveseljivo pa je, da je v razliko od prejšnjih let darovalo kri razmeroma veliko mladine. Največ je bilo gojencev Dijaškega doma. Na sestanku so se ostro izrekli proti provokatorjem krvodajalstva in poudarili, da bi bilo treba z znanstvenimi dokazi 'izpodbiti njihove netočne in neodgovorne iz-: jave. Kritizirali so tudi druge j negativne pojave, kot je pro- daja krvi v tujino, nedelavnost posameznih poverjenikov, nevračanje potnih stroškov krvodajalcem ter nerazumljiv odnos voznikov motornih vozil do krvodajalskih akcij. Prisotni so se tudi izrekli proti krvni banki, ker menijo, da je sedanji način mnogo bolj human in plemenit. Prav bi bilo, če bi organizacija rdečega križa bolj sodelovala posebno z organizacijo zveze mladine, saj so tu velike možnosti za pridobivanje novih krvodajalcev. M. M. Most prijateljstva med Slovenijo in Alzacijo Tržič — Ste-Marie-aux-Mines; dve mesti dveh različnih držav. Mesti pobratenja, sodelovanja in sožitja med^ dvein državama. Pobratenje — tesen most med dvema državam » med dvema narodnostima, most med ljudmi. Ljudje iz dve koncev sveta — vendar skupaj z roko v roki. Skupaj v najtežjih dneh zadnjih vojnih grozot, skupaj danes — v min1. Pobratenje med Tržičem in francoskim mestom Ste-Marie--aux-Mines mnogi smatrajo za najbolj idealno obliko Pf^fg tenja med dvemi mesti dveh prijateljskih držav. Zakaj-zavrtimo kolesa zgodovine nekoliko let nazaj — v čas druge svetovne vojne, vidimo, da se je pobratenje, ali bolje rečeno, vez med tema dvema mestoma, rodila prav takrat v tezK dneh svetovne zgodovine. Na Podljubelju je bilo takrat koncentracijsko taborišče — podružnica proslulega Mauthausena» v katerem je bilo interniranih tudi precej Francozov. Ti inif^ niranci so kopali predor, trpeli in umirali. Pri tem so J1 ■ Tržičani stali z ramo ob rami, jim pomagali po svojih naj boljših močeh, jih bodrili. Podobno je bilo v Ste-Marie-aux--Mines: tudi v tem malem alzaškem mestu, ki je bilo stole J pod močnim pritiskom germanizma, je bilo med zadnj vojno veliko taborišče za internirance, ki so kot v Trzi kopali predor. Med njimi so bili tudi Slovenci. Seveda pa obe pobrateni mesti ne veže samo ta čustvena podobnost; obe imata močno tekstilno industrijo, obe ur nistične težave, obe izredne možnosti in ugodnosti za raz turizma in ostalih dejavnosti. Torej so ob vsem tem besede o idealni obliki pobratenji res na mestu. Zato tudi ni čudno, da se je vez med obe mestoma tako okrepila, da se vsako leto obiskujejo, ta»^ Tržičani Francoze, kot Francozi Tržičane. Vsako leto se medsebojnih obiskih pokaže, kako živita mesti druga drugo. Ce pridejo Tržičani v Ste-Marie-aux-Mines, jih sprej celo mesto, vse mesto živi tiste dni z njimi, spremlja jih . vsakem koraku, skratka Tržičani postanejo tiste dneve Pra^ »meščani« Ste-Marie-aux-Mines. Isto je v Tržiču, le da takrat Tržičani gostitelji. Prisrčnost, pozornost na vsa. ^ koraku, to je pobratenje med Tržičem in Stc-Marie-aux-MU> Pobratenje, ki mu resnično lahko rečemo idealno. Tudi letos bodo Francozi prišli v Tržič in Tržičani v Fra^ cijo. Oboji se na te dni že skrbno pripravljajo. Tako na ravajo v Tržiču spet prirediti gastronomski dan, med P,.^ nicami naj bi izmenjali mladince in mladinke, ki bi v in v Ste-Marie-aux-Mines opravljali razne komunalne del nosti. Takrat,'ko bodo meščani Ste-Marie-aux-Mines v ^xl\^ bodo Tržičani priredili športni nastop vseh tržiških osno šol, medtem ko bi v Ste-Marie-aux-Mines šla tržiška tolklo skupina s kvintetom. Vili Guček Nejasnosti in vprašanja Reorganizacija zdravstvene službe na Gorenjskem Zakaj reorganizacija službe? — Združitev zdravstvene službe bo pocenila zdravstvene usluge — Sporazum o pogojih spojitev obratnih ambulant v novi zdravstveni dom omogoča enakopravno in demokratično odločanje ter enotno vodenje zdravstvene politike — Pred nami je združitev lekarn — Zdravstvena služba je javna služba in zato ni le stvar zdravstvenih delavcev Pred približno šestimi meseci je izšel zakon o Integraciji zdravstvene službe, ki je močno vplival tudi na reorganizacijo zdravstvene službe na Gorenjskem. Zakon je določil, da se morajo do pred kratkim razdrobljene zdravstvene služba na Gorenjskem (obratne ambulante in zdravstveni domovi) združiti tako, da bi bil za 40 tisoč prebivalcev en zdravstveni dom, s katerim bi bile spojene tudi vse obratne ambulante. Ta novost je tudi na Gorenjskem v zadnjih mesecih minulega leta sprožila vrsto razprav In priprav na novo obliko zdravstvene službe, čeprav je dobršen del reorganizacije že končan in je že jasno, kako bo izgledala zdravstvena služba v prihodnje, pa je, vodar še nekaj vprašanj, hi terjajo, da naše bralce podrobneje seznanimo o tej javni službi. Razen tega je dosedanji potek reorganizacije konec januarja ocenila tudi Ideološka komisija za zdravstvena In socialna vprašanja pri občinski konferenci ZK Kranj. Zato bomo skušali pojasniti nekatere značilnosti bodoče zdravstvene službe na Gorenjskem. RAZDROBLJENA ZDRAVSTVENA SLUŽBA Do sprejetja novega zakona o integraciji zdravstvene službe je bila ta razdrobljena na manjše in večje zdravstvene domove, ustanove, obratne ambulante, oddelke in postaje. Zato so bile zdravstvene usluge precej drage. Namen novega zakona pa je ravno, da postanejo zdravstvene usluge cenejše. Realna osnova za dosego tega cilja pa je nedvomno ravno združitev do sedaj razdrobljenih služb. Že zakon o zdravstveni službi iz 1961. leta je dopuščal možnost, da se zdravstvena služba organizacijsko in vsebinsko razvija in prilagaja razvojnim potrebam pri nas. Vendar pa te možnosti niso bile izkoriščene. Zato je novi zakon o integraciji tudi družben in, če hočete, tudi političen ukrep, da se zdravstvena služba končno prilagodi današnjim potrebam. Vendar pa sta dosedanja nezavzetost nekaterih zdravstvenih delavcev, pomanjkljivo sodelovanje itd. povzročila, da reorganizacija ni potekala tako, kot je bilo predvideno. Če bi se namreč zdravstveni delavci že takoj na začetku, ali pa še pred sprejemom novega zakona, poglabljali v razreševanje bodočih nalog zdravstvene službe, potem tudi ob reorganizaciji oziroma združevanju ne bi bilo toliko težav. Že takoj na začetku se je namreč zataknilo pri vpr ^ nju, koliko zdravstvenihi . mov naj bo na Gorenj-sK„et, Nekateri so namreč na zaa iku menili, da bi bil gia del reorganizacije oprav j že, če bi ukinili nakaJib-jih delovnih mest in P°® je no. Nazadnje se je P0^"^ izk nisi a 1 izi ralo m.n en je, sta za začetek na Gorenj^j^, potrebna dva zdravstvena j mova. Tako sta se v -a zdravstveni dom v spojila zdravstvena d'°* yje Tržič in Kranj ter ot)'^3) ambulante v tovarni ■ pja. Sava, TekstiLindus in v gk0. niki. Zataknilo se je te^..^ fji Loki, kjer se za tiPjfafr na referendumu niso {Ve-li. Prav zato se je ni dom v Skofji Loki y(pr v dokaj neprijetnem P~' s(y ju. Komunalni zavod ^„jii cialno zavarovanje v J^fljd bo namreč sklepal KZffi. namreč samo s tistirru S5 stvemmi enotami, spojile v nevi zdravi dom. To pa P^^j^vst^' šnjo negotovost za z Tretji BIO v Ljubljani Doslej prijavljenih preko 50 domačih razstavljavcev in iz 16 držav Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo od 19. aprila J° 26. maja tretja razstava bienala industrijskega oblikovanja *»0 3. Ta prireditev postaja s tem že tradicionalna, na to pa ka*e tudi dejstvo, da Je pri nas doma in v tujini veliko zanikanje za to razstavo. Prireditelji tretjega bienala lndustrij-8kega oblikovanja so ljubljanski Mestni svet in Gospodarska *bornica SRS. 2 BIO žele prireditelji po- spcsevati in plcmenititi raz- ™j industrijskega oblikova- .Ja' s tem pa tudi pospešiti ^fnjavo kvalitetnega indu-r'js.kcga blaga in njegovo P°rabo. Razstava industrijama oblikovanja v Ljubi ja- fit *° prilo2nost za kritično, uaijsko obravnavo razstav- J°mh predmetov, izmenjavo 2*1 in izkušenj. Novost le-S"J°Sa bienala je v nepo- n£dn°m obveščanju predstav-°v trgovine o vseh komer-la'nih elementih razstavljc- iZdelkov- °d tosa si pri" ^iteiji obetajo noposrednej- 6, vpliv na področju industrij- ,°^a oblikovanja pri nas, ne g*je na to, da je takšno in- rmiranje tudi za razstav- 1Jal<* vzpodbudno. Na tretjem bienalu indu-r'jskega oblikovanja bodo sastavljali domači in tuji ^zstavljaici. Zlasti iz ino-2art!stva je veliko zanimanja 10 Prireditev, saj so do se- daj že prijavile svojo udeležbo Avstrija, Argentina, Bolgarija, Češkoslovaška, Italija, Francija, Madžarska, Nemška demokratična republika, Poljska, Španija, Švica, Švedska, Velika Britanija, ZDA in Zvezna republika Nemčija. Poleg omenjenih držav pa bodo v informativni sekciji — kar je novost letošnjega bienala: gre za prikazovanje diapozitivov in spremnih besedil, ki bodo posredovala obiskovalcem celovit prikaz industrijskega oblikovanja v posameznih državah — zastopane tudi druge države tako, da bo tretji BIO res prikaz najboljšega na pcrlrcčju industrijskega oblikovanja v svetu. Na tretjem bienalu industrijskega oblikovanja v Ljubljani bo vzporedno tudi mednarodna razstava strokovne literature, ki jo skupaj z BIO prireja Stalna mednarodna razstava publikacij (ISIP) iz Zagreba. V. Guček vam nudi v specializirani prodajalni perila K R A N J MODA, Titov trg 15 *ENSKE KOMBINEžE NYLON V VSEH BARVAH Po ZNIŽANIH CENAH ND 17.50 pRlMERNA DARILA ZA 8. MAREC! ND 18.90 ND 20.60 Pogovor o zaposlovanju Klub gospodarstvenikov v Kranju je za torek, 20. februarja, povabil direktorje gorenjskih delovnih organizacij, da se udeležijo pogovora o zaposlovanju. Pogovor so pripravili, ker postaja problem zaposlovanja na Gorenjskem vedno bolj pereč in že prerašča okvire dela, pristojnosti in možnosti službe za zaposlovanje. Pogovor je Klub gospodarstvenikov pripravil s sodelovanjem Zavoda za zaposlovanje Kranj. Predvideno je, da bodo uvodoma predstavniki Zavoda za zaposlovanje Kranj in Republiškega zavoda seznr.nrli udeležence o problemih zaposlovanja. Po tem pa bo razprava, v kateri bodo direktorji prikazali gospodarske probleme podjetij in pojasnili, kakšni so pogoji za reševanje tega problema v njihovi delovni organizaciji ter kakšne ukrepe bi bilo treba zavzeti. A. 2. O problemih javne varnosti Včeraj je bilo v Kranju posvetovanje o problemih sodelovanja med organi javne varnosti in organi za kaznovanje prekrškov. Posvetovanja so se poleg sodnikov za prekrške gorenjskih občin, komandirjev gorenjskih postaj milice in načelnikov občinskih oddelkov, ki so pristojni za vodenje kazensko — upravnih zadev, udeležili še zastopniki republiškega senata za prekrške, zastopniki republiškega sekretariata za notranje zadeve ter predstavniki drugih uprav javne varnosti iz republike. Aktualna tema Lokacijska in gradbena dovoljenja V našem časniku smo 17. januarja letos objavili z naslovom Kaj moramo vedeti in upoštevati prt zidavi hišic in drugih objektov? Zvedeli smo, da so nekateri zasebniki, ki že nekaj časa čakajo na gradbena dovoljenja, menili, da so končno bili sprejeti predpisi, ki so precej spremenili oziroma poenostavili postopek za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Da bi odpravili nekatere nejasnosti, smo se odločili, da k članku Kaj moramo vedeti in upoštevati pri zidavi hišic In drugih objektov, dodamo še nekaj pojasnil. (Dobili smo jih na oddelku za gospodarstvo kranjske občinske skupščine). Dosedanja praksa in podatki kažejo, da občani velikokrat niti ne poznajo razlike med lokacijskim in gradbenim dovoljenjem. # LOKACIJSKO DOVOLJENJE ali lokacijska odločba je dokument, ki določa, za kaj se posamezna zemljiška parcela lahko porabi. Hkrati določa tudi velikost in obliko posameznega objekta. • GRADBENO DOVOLJENJE pa je dokument, ki potrjuje tehnično dokumentacijo, na osnovi katere se bo kasneje gradila hiša aH drug objekt. Pazen tega pa se pred izdajo gradbenega dovoljenja prouči, ali je gradnja, ki je predvidena v načrtu, usklajena s tehničnimi določili (vzdržljivost — statika objekta). Gradbeni načrt mora namreč ustrezati pogojem oblikovanja, ki so določeni v lokacijski odločbi. KDAJ SE TOREJ POSTOPEK ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA LAHKO SKRAJŠA? če bo prosilec s prošnjo za lokacijsko dovoljenje prinesel tudi načrt, ki bo ustrezal pogojem urbanističnega reda, bo hkrati sprožen tudi postopek za izdajo gradbenega dovoljenja. S tem se bo postopek skrajšal, če pa predloženi načrt ne bo usklajen z urbanističnim redom, bo postopek trajal toliko časa, dokler načrt ne bo prilagojen. LOKACIJSKA ODLOČBA PA NE BI BILA POTREBNA: O Prvič, če bi v občinah imeli izdelane zazidalne načrte v merilu 1 : 500. V tem primeru komisiji ne bi bilo niti treba iti na teren. Vendar pa zaenkrat takšnih načrtov praksa ne pezna. 9 Drugič, če bi bili v zazidalnih načrtih predvideni tipski (enake vrste) objekti. A. Žalar bodo0™1 V SkofJi L0'*'- Ce ne praVn nanir'ec zadeve prej dUm , uredili, bodo referen-hllih ° Ponovili šele po Ce'£ mesecih. *k>r™ J'e bilo torej pri Ževan- zaciJ'i oziroma zdru-»les žIU,preceJ težav, pa da-Tiova6 ialllko trdimo, da bo tiadaijZ ravstvena službia z Cen0jj"Jlm razvojem precej m bolj ekonomična. AMnJ»1TEV OBRATNIH ^BULANT - KORAK V RAZVOJU ZDRAVSTVENE v n^j!Jl &mo žc, da so se Kra^j zdravstveni dom obrain ,poaUe tudi nekatere obrai SpoJ'lc tudi nekatere Je C ambulante. Tudi tu žav na začetku vrsta te-p°m:slokov. Največ sH0v Jh zaradj> pomi- ?»W bodo obratne ara-J".,1*1 spojitvi v marsi-šerr, Krpane in na slabšo M<*uii so, da bo prišlo !Sitv jav kadrw. do fari °snovnih sredstev, 'Jenja pravic zavaro- vancev itd. Nazadnje je šele po daljših razpravah prišlo do sporazuma med ustanovitelji zdravstvenega doma in podjetji, ki imajo obratne ambulante. Ta sporazum določa, da se mesto obratnih ambulant ne sme spremeniti, da se kadri zaposleni v teh ambulantah lahko premeščajo le sporazumno, da se osnovna sredstva ne smejo prenašati, da se podjetjem, ki imajo obratne ambulante, zagotovi mesto v samoupravnih organih zdravstvenega doma in da je preventiva nedeljiva od kurative. V sporazumu je tudi zapisano, da mora te pogoje upoštevati vsak statut zdravstvenega doma. Ce skušamo oceniti ta korak v reorganizaciji zdravstvene službe, potem lahko ugotovimo, da spojitev oziroma sporazum o pogojih spojitve obratnih ambulant v novi zdravstveni dom omogoča enakopravno in demokratično odločanje ter enotno vodenje zdravstvene po- litike. Prav zadnje pa bo odpravilo velikokrat neusklajeno delo obratnih ambulant, vrsto težav in — kar je še najbolj pomembno — prispevalo bo k pocenitvi zdravstvene službe. ZDRUŽITEV LEKARN Tako rekoč neločljivo povezane z zdravstvenimi službami so tudi lekarne. Tudi tu prihaja zaraJi razdrobljenega kapitala do precej velikih marž. Te pa bi bile nedvomno manjše, če bi bil ta kapital združen, oziroma če bi imeli na Gorenjskem le eno ali dve lekarni. Prvi koraki na tem področju so bili že narejeni. Celo ka/alo je, da bo združitev lekarn potekala brez večjih težav. Vendar pa se je tudii tukaj v zadnjem času zataknilo. Nekateri se namreč zavzemajo, da bi bili na Gorenjskem dve lekarni (tako kot dva zdravstvena domova), drugi pa, da bi bila samo ena. Za zdaj še ni znano, koliko lekarn bo na Gorenjskem. Pripravljajo pa se analize, ki naj bi pokazale, kakšna odločitev bi bila ustreznejša. Čeprav zaenkrat še -ne vemo, kako bo zaključena integracija lokam, pa nedvomno lahko trdiimo, da se bodo z združitvijo lekarn o/iroma kapitala znižale tudi visoke marže, zaradi katerih so ravno manjše lekarne imele precej več težav. ZDRAVSTVENA SLUŽBA — JAVNA SLUŽBA Ce ugotovljamo, da je do sedaj še vsaka integracija poglobila samoupravljanje, potem lahko najbrž tudi trdimo, da bo enako tudi v zdravstveni službi. Posebno še, ker danes v zdravstveni službi niso izkoriščene 'in izoblikovane vse samoupravne pravice. Ravno pri slednjih se je pokazalo, da bo treba še marsikaj urediti. Zaenkrat imajo namreč le tovarne, ki imajo obratne ambulante, svoje predstavnike v samoupravnih organih zdravstve- nega doma (medtem ko jih druge delovne organizacije nimajo). Zato bo v prihodnje treba proučiti, kako ša povečati število zunanjih Članov v samoupravnih organih zdravstvenega doma. Vse to pa vedno bolj kaže in potrjuje, da je zdravstvena služba >cvna služba. Ker zavarovanci to službo plačujejo, imajo pravico, da o njenem delu tudi odločajo. Pa ne samo to. Da moramo biti vsi zavzeti za dobro delo te službe nam narekujejo tudi neprijetne posledice, ki lahko nastanejo, če bi bilo delo slabo. Zavedati se namreč moramo, da potrebujemo zdravstveno službo, pa naj bo ta rentabilna ali ne. Seveda pa se mora prilagoditi potrebam in možnostim. To pa narekuje tudi reorganizacijo službe in prizadevanje vseh, da bomo čimprej uredili samoupravne odnose v njej. A. Zalar S sestanka društva socialnih delavcev v Kranju Kdaj bo alkoholizem prva točka dnevnega reda ?! Na sestanku društva socialnih delavcev v Kranju Je predavatelj dr. Ilija škarič iz Bolnišnice za živčno ln duševno bolne v Begunjah uporabil primerjavo, za katero se zdi, da zadeva v srž odnosa naše družbe do alkoholizma. Alkoholizem je naša slepa pega ali — še drugače povedano — zaradi dreves ne vidimo gozda. Kaj je to alkoholizem in kdo je alkoholik? Zdravniki menijo, da je to bolna odvisnost od alkohola, ki pripelje do telesnih ali duševnih okvar (dr. Hudolin). Ce se je pred časom gledalo na alkoholika z moralnega gledišča, potem se je v zadnjih dvajsetih letih to stališče povsem spremenilo. Alkoholik je bolnik. Ce je bolnik, ga moramo zdraviti. Zdravimo pa alkoholika le v zavodih, ki pa pri nas na žalost še ne obstajajo. Morda bi kdo mislil, da pri nas alkoholizem še ne predstavlja tako velikega problema, da bi bilo vredno o tem na široko pisati in govoriti. Zdravniki, ki delajo na tem področju, pa govore tako že dolga leta. Vendar se vse do sedaj ni ničesar zganilo. Do pred kratkim ni bilo nobenih podatkov, ali je alkoholizem družben problem, kako je razširjen, katere kategorije prebivalstva zajema in podobno. V kratkem bo o novem zakonu o alkoholizmu razpravljal socialno zdravstveni zbor republiške skupščine in s tem v zvezi ne bi bilo odveč, če se tudi širši krog ljudi, ne samo tisti, ki se poklicno ukvarjajo z alkoholizmom (zdravniki, socialni delavci, patronažna služba), seznani s tem družbenim zlom. Ali je alkoholizem res zlo? Človek se je omamljal s pijačo že zelo zgodaj. Nekateri narodi so alkohol vključili v svojo vsakodnevno prehrano, saj na primer na mizi francoske družine pri kosilu ne sme manjkati buteljke dobrega vina. Vendar pa nihče ne očita Francozom, da so narod pijancev in da žele zlo svojim otrokom, če jim pri jedi dovoljujejo piti vino. Večkrat smo že brali razprave, kdaj je treba piti vino, da ga človeški želodec in organizem najbolje prebavita in preneseta. Večina je proti aperitivom, ki jih pijemo na prazen želodec pred jedjo, da bi vzbudili tek. Nihče pa nima seveda nič proti kozarcu vina med jedjo. Sicer pa pustimo razprave znanstvenikov, ki določajo, kdaj naj bi bilo treba piti, da bi nam najmanj škodovalo. Slovenci se tega najbrž najmanj držimo. »šE KIKLCO PRODALA BOM... ... za sladko vince dala bom« in tako naprej poje že stara narodna pesem. Nedvomno bi našli v naši narodni pesmi nešteto takih, ki pojejo o vinu. Vinorodna področja Štajerske, Dolenjske in Brd so že nekdaj dobro obrodila. Vino je bilo seveda treba popiti. Slovenci smo narod pivcev, ki ne zna piti. Vinorodna področja Šta- jerske in Dolenjske ter Primorske so bila dolgo področje z najnižjim narodnim dohodkom na prebivalca. Ne bi sicer na tem mestu iskali vzroka za to. Držalo pa bo, da zaradi določene zgodovinske situacije tudi ni moglo biti drugače. 2e od nekdaj pa je Slovenec utapljal svojo žalost (in tudi veselje) v vinu. Na Gorenjskem je že od nekdaj v navadi, da vas gostoljubno sprejmejo v hišo. Posade vas za mizo, kjer si lahko sami odrežete kos kruha od velikega hleba, gospodar pa nalije šilce »ta močnega«. Navadno je to sli-vovka ali pa češnjevec, doma skuhan. Če greste zdajle pozimi na kmete, bo na marsikaterem dvorišču stal kotel za žganjekuho. Letos je bila dobra letina in sadja nič koliko. Večino sadovnjakov pa goje kmetje ekstenzivno, zato je pri dobrih letinah sadje drobno in slabše kvalitete, primerno samo za žganje. Letos bo žganja toliko, da nekateri kmetje tožijo, da bo preveč padla cena. Menda smo edina država na svetu, kjer vsak lahko destilira žganje. Porodnicam že od nekdaj ponujajo kozarec dobrega vina, da bi se jim hitreje povrnile moči. Na tem mestu sicer ne bi mogli razpravljati, ali da vino moč ali ne. Pretresljivo pa je to, kako so na Dolenjskem med obema vojnama skrbeli za porodnice. Žena je šest tednov po porodu ležala v zatemnjeni sobi, v omari pa je imela sod cvička in gumijasto cev, da je od časa do časa, kadar se ji je zahotelo, napravila pozi rek. Kje v Halozah ali tudi drugod je mogoče Se danes v navadi, da umirijo dojenčka tako, da mu iz cunj napravljen cucelj namočijo v šmar-nico. Omamljen otrok potem spi in »da mir«. Najbrž bi lahko naštevali še in še take primere. Zgodilo se je, da se je začela tresti že šestletna deklica. CE VOZIŠ, NE PIJ? CE PIJES, NE VOZI! Ta napis poznajo vsi vozniki motornih vozil, saj je na- pis razstavljen na velikih panojih ob cestah, po katerih se vozimo v službo, na počitnice in drugam. Zgodi pa se, da na cilj ne pridemo. V brzojavkah, ki jih pošiljajo postaje milice organom javne varnosti, piše »Zaradi vinjenosti ...« »Sedanji zakon o prometu, tam, ko govori o dovoljeni stopnji alkohola v krvi voznika, dovoljuje koncentracijo 0,5 promila. Kakor hitro pa določimo stopnjo alkohola v krvi, potem lahko rečemo, da naš zakon o varnosti prometa uzakonja vinjenost na naših cestah,« pravi dr. Janez Milčinski iz Sodnomedi-cinskega instituta v Ljubljani. »Najbolj pravično bi bilo, če bi novi zakon dovoljeval 0,00 promila alkohola v krvi. Odvisno je namreč od človekovega organizma, kako prenaša alkohol. Prav tako se koncentracija alkohola v krvi spreminja s časom.« ALKOHOL NA VSAKEM KORAKU Alkohol posega v naše življenje na vsakem koraku. Ponujajo nam ga na obisku pri znancih, na poslovnih obiskih in drugod. Ni redko, da ga imajo na zalogi tudi tovarniški bifeji, pa čeprav je to samo pivo. Tudi v pivu je alkohol, čeprav se odstotek spreminja glede na vrsto piva. V svetlem pivu je približno 3,5 odstotka alkohola, v temnem pivu pa tudi do pet. Če bi napravili poizkus, da bi bil jogurt zastonj, pivo pa bi morali plačati, bi na mizah ostalo gotovo največ jogurta. Prav isto bi se najbrž zgodilo, če bi zgodaj zjutraj, ko se s prvimi vlaki pripeljejo delavci na Jesenice in najprej v kolodvorski restavraciji popijejo svoj kozarec žganja, ki jih že nalit čaka na točilni mizi — če bi torej zraven postavili kozarec sadnega soka, bi ti ostali polni, čeprav bi jih ponujali zastonj. »Ko so se pojavili sadni sokovi pred nekaj leti,« pravi dr. Skarič, »sem mislil, da je to način, s katerim se bo alkoholizem malo zavrl. Vendar pa ni bilo nobenega učinka, ker so enostavno predragi«. Poseben problem za socialne delavce so alkoholiki v tovarnah. Tam jim največkrat prestopke zaradi izostankov zaradi vinjenosti na delovnem mestu odpuščajo, že zaradi družine alkoholika. Večkrat pomagajo grožnje, da ga bodo odpustili z dela. Ce pa delavec še nadaljuje s pitjem, socialni delavec tako vpliva nanj, da se odloči za dvomesečno zdravljenje. NERAZUMLJIVA BREZBRIŽNOST DRUŽBE V lanski oktobrski številki Naših razgledov smo brali o raziskavi Instituta za kriminologijo o socialno patoloških pojavih pri nas. Dr. M. Kobal in dr. Ljubo Bavcon ugotavljata, »da zavoljo preprostih predstav o alkoholizmu v naši kulturi začne alkoholizem vznemirjati kot problem šele takrat, ko se je že zdavnaj sprevrgel v medicinskega in socialnega; te predstave v resnici navdihujejo ves sistem družbenega reagiranja.« Pred leti je za Slovenijo veljal podatek, da imamo okoli 12.000 kroničnih alkoholikov. Sem pa so štete le »za družbo skrajno moteče osebe«. Dejansko število je desetkrat večje. Avtorja se sprašujeta, kam vodi toleranten odnos našega javnega mnenja do popivanja. Morda bi kdo mislil, da pojav sam ne zasluži tolike pozornosti, da bi bilo vredno o tem še in še pisati. Dr. škarič je socialne delavce seznanil z raziskavoi ki so jo izvedli na področju Gorenjske. Številke o razširjenosti alkoholizma so, milo rečeno, katastrofalne. Navadno se odstotek k alkoholu nagnjenega prebivalstva giblje med tremi in štirimi odstotki, na Gorenjskem pa je alkoholizem razširjen kar med 14 odstotki prebivalstva, starega nad dvajset let. Te številke bi morale pretresti prav vsakega, ne samo delavce, ki se s tem družbenim zlom tudi poklicno ukvarjajo. Omenimo naj še to, da je anketa razdelila k alkoholu nagnjene osebe na tri skupine. Tako imenovani ekscesi vni pivci so tisti, ki pijejo samo trikrat ali več na mesec, na primer ob nedeljah ali sobotah. Teh je 7 odstotkov. Nato so še prikriti pivci in pa kronični alkoholiki. Anketa pravi, da je na Gorenjskem 5 odstotkov kroničnih alkoholikov. Če prebiramo podatke ankete, naletimo na številko, da je do dvajsetega leta — sem so všteti tudi otroci — dvanajst kroničnih alkoholikov na Gorenjskem. Pri takem številu alkoholikov je tudi poraba opojnh pijač tolika, da bi jo primerjali kar z morjem. Poraba alkohola na prebivalca je namreč 9 litrov letno, če izvzamemo domačo proizvodnjo in prodajo v trgovinah. Če pa upoštevamo pri točenju v gostilnah in nabavo pri grosistu še trgovino in pa domačo proizvodnjo, se število popitih litrov na prebivalca dvigne na devetdeset, številka je še dosti večja, ker so pri tem šteti tudi dojenčki. Škodo, ki jo povzroča alkoholizem, bi lahko primerjali z razmerjem ena proti deset. To pomeni, da je za vsak dinar, ki ga zaslužimo pri prodaji alkohola, deset dinarjev škode ki jo povzroči alkoholik na delovnem mestu zaradi izostankov z dela, bolezni, ki nastajajo zaradi de- lovanja alkohola, in drugo. Pri vsem tem družba ne more biti še naprej nezainteresirana. Posebno še, ker so uspehi dvomesečnega zdravljenja, ki ga imamo pri nas, takile: po prvem letu se vzdrži alkohola še polovica »ozdravljenih«, po dveh letih jih ne pije še četrtina, po štirih pa le še deset odstotkov vztraja v abstinenci. Okoli trideset odstotkov pa W pije tako kot prej ali še huje. Vse dokler seveda organizem vzdrži. Najprej se pojavljajo okvare na notranjih organih (jetra, želodec), potem alkoholna psihoza, duševne bolezni, delirijum tremens i"1 drugo. Skoraj se ne bi mogli znebiti vtisa, da vsako spodbujanje k popivanju, k navajanju na pitje, reklama v časopisih, nosi v sebi velik0 odgovornost, saj vse skupaj ne vodi drugam kot v alkoholizem. Ukrepi, ki so jih do sedaj sprejeli posamezni organi, se niso uresničili. Tako nimamo zavodov, kamor bi lahko pošiljali alkoholike na zdravljenje. Kazenski zakonik namreč predvideva, da se alkoholika, ki stori kaznivo dejanje, lahko pošlje nj» zdravljenje. Ce pa alkoholik ni delikvent, ga nobena ustanova ne sme prisiliti v zdravljenje, če sam tega noč*. Pred leti, leta 1964, so na simpoziju o alkoholizmu * govorili o ustanovitvi zavoda za Slovenijo in Hrvatsko skupaj, vse pa se je ustavi'0 pri denarju. Prav v zadnjem času se veliko sliši in govori o ustanovitvi iztreznitvenega centra pri Zdravstvenem domu^ v Kranju. S tem bi bil rešen problem zadreg in v velik' meri tudi odgovornosti m>' lice, ki je do sedaj navadn0 pijane osebe z ulice pridržala do iztreznitve v zaporu- Zapor pa navadno ni najPrI' mernejše mesto "za pi.ia'n° osebo, saj jc ta največkra1 potrebna zdravstvene pomoč'-V drugih deželah imajo z j* treznitvenimi centri že več- letne izkušnje. Med drtfgj*? -XI' cllTlU so se močno zmanjšan ^ mori med prenočitvijo v porih. Tako bi med drus1 g lahko tudi vodili evidenco pogostosti opijanja in ° prj obveščali socialne centre. ustanavljanju iztreSUtveO Wj centra v Kranju, ki bi med redkimi, če ne celo^ ni v Jugoslaviji, pa se J u. taknilo pri tem, ker a |j, lante ne smejo imeti P°» v tem primeru pa bi bi dvomno potrebne. s Rešitev problema ,ie ^ v skupni družbeni zavzc Dokler si bodo alkon" ^ odrivali drug drugemu ^ ciaflne službe, milica zdravstvo, ne bomo nobenega uspeha. Oci palete na bolnico, da nl..onol»' na pri zdravljenj",z ^ v kov, niso pravični, $e dveh mesecih alkoholiki more najti motiva, p& katerega bi bilo vredn ^ stiti ugodje, ki mu S3 alk°h01- Lea V »Snovanjih«, prilogi »Glasa« z dne 7. L m., je bil objavljen le odlomek toga obsežnejšega zapisa o Josipini Turno grajski, ki je govoril o upodobitvah turnske lepotice. Sobotni »Glas« bo v nekaj nadaljevanjih priobčil celotni članek. 2e se mi je hotela zapisati »eseda o estetskem kultu prve slovenske plsate- opet pročitamo. Rod j ena jest 9. srpanja godina 1833 u Tur-nu na Kranjskom. Struka je visokoga kako mlada jela, vitkotenkega kako gorska Vila — duhopolno-ga obraza, žarnih modrih očiuh, belosvjetle kose; duše nježnečutiljive, uzoropolne — duh i srdce, um i razum jednakih .nenavadnih silnih moči Ona si je uže prisvojila ne-vjerojetnu množinu znanostih kaj odlomkov njegovih dunajskih spominov: Toman je utihnil, ali toliko bolj je jela sloveti po celi Sloveniji njegova prekrasna ljubica in nevesta Josipina Turnograjska. Skoda, da ne spiše nobeden njene biografije, zdaj. ko je še tako živ spomin blage rajnke, ko bi se zvedela potrebna data tako lahko od njene žlahte in bivšega moža, pesnika Tomana. Vsekakor zaslužijo njene čed- srednjega veka, ali četudi grški ni znala, more dejati na vago mesto njega lepo kito živih tujih, posebno pa slo-| vanskih jezikov, ali more dejati še drugo dragocenost, ki se Heloizi ne pripisuje — pravo deviško pamet. Sreča je seznanila in sprijaznila to našo prvo in pravo Slovenko z Lovretom Tomanom, že znanim slovenskim pesnikom. Turnska lepotica *3ice, zorne mladenke, prl-vtačne modrooke lepotice — a sem hitro tolikokrat zlorabljeno besedico kult nadomestil z drugo, s čaščenjem. Morda je ta bolj prava. Kajti res so Josipino njeni mladi P* starejši sodobniki vprav romantično častili... V lepi d°bi naše mlade romantike... Taki častilci, četudi zadržali- so bili že njeni prvi uči-J^ji: stari Alojzij Potočnik ter mlada kaplana Janez Ka-Btclic in Lovro Pintar. K<~ko jo je cenil Janez Ka-st€l'e, spričuje že pismo, ki p* je pisal dne 4. oktobra leta 1852 Lovro svoji zaročenki Josipini- Danrs sem so sprehajal z gospodom Kastclicem. Pogovarjala sva se le o Tebi. — Vprašal sem ga o Tvojem *lvUenjj m učenju na Turnu. Povedal mi je najprej, kako si se marljivo učila. Kako si Vsako jutro potihem vstala in 80 sla učit. Povedal ml je, da sta nekoč v neki knjigi bra-da mora človek za trdno ***vje skrbeti in se utrje-Vati- Da si se začela tačas 60111 ti in tožiti, da si prenež-J10. premehko vzgojena. Po-t0m mi je pravil, kako si ob n°ki priložnosti v Preddvoru »asovir igrala in dobila od °ndl zbranih tujcev gotovo *asliueno pohvalo. In da si £rav tedaj dobila veselje do K°mponiranja. Potem mi je S°spod Kastelic še povedal, *a*o rada si se učila jezikov, ^ebno italijanskega. »Mlada jela« . c&lo njen lastni brat Jan- f° Urbančič je svojo sestro ^fav oboževal. — Prelepo, £a čeprav v sladkobnem »lu- J'n°m jeziku«, je o njej pisal j° za Josipininih živih dni, • ,852 literarni almanah »Zo-i« - Hi l'J£ Ra je v Gradcu izda-81u.š Radoslav RazIa«- Po" "'^ajnno to milopojko, zares "^r poetično himno prvi Slomški pisateljici: Josipina Turnogradska — jrbančlč, vsestransko izbbra-*cna, navdušena rojakinja *lavjanska, koje spise, djecu 0l molčeča, povem, da je molčala, ker je bila prt svoji ne-nevadni popolnosti noiziv. > ponižna in je zmiraj 1« po tihem dalje hrepenela. — Slabi je rožica rujna v pomladi, Izcvetena prekrasno, mirisno duhteča, radost prečudno ck h lu sebe izlivaje — a pride vihar, nenadjan, strašan — odtrga ji brst neizraščen še, — pritisne neusmiljeno bol i zlomi tudi rožico milo: — prazno i mrtvo je mesto, kpr bila je edinica ona ... (Nadaljevanje prihodnjič) Črtomir Zoreč Komur je sreče dar bila klofuta ali naša narodna zavest Gorenjska metropola — Prešernov Kranj, 6. februarja 1968 ... Na plakatih in v časopisih je pisalo, da bo ta dan ob 19.30 uprizorilo Prešernovo gledališče VEČER PREŠERNOVIH PESMI, torej dela — sinonim SLOVENSTVA, balzam narodovega jezika. Večina udeležencev razstave v ga_ lerijskih prostorih Gorenjskega muzeja, ki je bil počaščen z novo otvoritvijo ob 18. uri in je nudil kaj videti množici, se je takoj, žal — neznano-kam porazgubila; pač — Pri Maverju so kvartali na dveh mizah, v Prešernovem hramu pa je donela — »Dodji mila moja Mare« ... Niti najmanj ne gre za to, da je v Mavcrjevi gostilni Jakčev »PREŠEREN« menjal prostor — pivci očitno ne bi protestirali, če bi ga vrgli za plot, ker se itak vsevprek utapljajo v bratovski pijanosti, marveč moti slab obisk Prešernovega večera. Človek bi pričakoval, da vsaj tisti, ki se tako ali drugače čutijo dolžne geniju — ne bodo neprisotni, pa dobijo NJEGOVO nagrado ali ne, teh najbolj potrebnih obiska v čast spomina našega PRVEGA pa ni bilo; že imenovana prilika, upam — ne bo tako maloštevilno obiskana ... Prejšnji dan je v Renesančni dvorani Gorenjskega muzeja prisostvovalo večeru Pesnik Franci Zagoričnik, ki ga je priredil klub Kulturnih delavcev — vsaj enkrat toliko ljudi kot temu — Prešernovemu; le 39 poslušalcev je sicer zbrano, a osamljeno sledilo interpretaciji nedosegljivega, ob kateri se je temeljito namučilo ducat mladih biterpretov. Kje so mladi? Kje drugi, oziroma — kje ■no??? Vsaka kulturna manifestacija terja določeno mero potrpljenja in ni nujno, da nam je nasilno privzeta provinci-alnost, nek tabu, ki nas rešuje vseh obvez in dolžnosti, posebej še, če so tč nam samo v korist. Naj se in zakaj — skrivamo sami pred seboj? Duševno mrtvilo ima korenine običajno v plehkosti, v neodločnosti in slavje s tako klavrnim odzivom tega dne je samo dokaz, da se Prešeren niti tu ni motil, ko je napisal: »Kranjec moj mu osle kaže!« V dušo boli človeka nepri-zadetost Kranjčanov za rast nekih nematerialnih koristi — duševno rast nas samih, srce boli ob nepripravljenosti pravega pristopa do kulturnih vrednot, ki imajo svoje končne izmere v sferah svetovne klasike, mi pa jim kar lepo po domače obračamo hrbet; kako smo sodobni!!! Mi si utvarjamo, ko se zavaravamo, da je dovolj, če vemo, da smo majhen narod; narod se ne meri po ozemlju, ne po številu prebivalstva, pač pa — po narodni zavesti. Vprašanje je, če smo je res tako polni, da nam je tisto osnovno smiselno — odveč. Morda pa je danes res že marsikdo v Kranju prepričan, da je SLOVENŠČINA zastarela?! Torej — naša preteklost nepomembna... Mi smo — bomo pa, če se bomo tega zavedali; osveščati se, pa pomeni — biti zavestno predan, dojemljiv predvsem za smiselno... Polnočnica je privabila med drugimi celo vrsto beatnikov pred natrpano polno cerkev, v času Gorenjskega sejma so bila plesišča polna, na Prim-skovem se pred shajališčem Jehovinih prič tre ljudi, da niti ne ve kdo zakaj — leto gred 120-letnico smrti PRE-ERNA, ki ima predvsem in samo ostati v zvesti Sloven- cev, pa je obisk namenskih prireditev porazen!!! Smo res zgolj amorfna masa, ki sledi svojim gonom v propad; ob tem niti ni čudno da ima čistilec čevljev v Kranju več kot leto dni napis v neregistriranem skupnem jeziku: ClSCENJE I BARVANJE ČEVLJEV, ker si pač misli — zakaj ne bi, Kranjčani so tako in tako vajeni pretirane popustljivosti, ker se itak ne zavedajo neodpustljive napake, da v letu 1968 trpijo v srbohrvaščini pisane filmske reklame — kljub protiustavnosti takih in podobnih podvigov, ki jih je vsevprek polno, da Slovenca v domačem kraju boli glava — da mu posebej trpijo cči, pa sem prepričan v pravo in nepristransko: VERUJEM, ZAUPAM V ČLOVEKA! Kaj bi — zavest je postranskega pomena. Kaj nam mar zgodovina — važen je denar! Ne motim se, ko povem le to, kar očitno misli mladina, ki se ssbira dan za dnem v kranjskih lokalih — tista, pod 15. letom!!! Cigarete in pijača nujno jemljeta voljo do življenja, do smisla, izničujeta pomen narodnih vrednot. Nikogar pa ni, ki bi storil kaj! Da ne bi našemu naredu otrpnilo lice od bolečin, ker — klofut vajen dopušča zavestno, da ga življenje klofuta brezvestno ... Kako je že menil Vodnik? Aktualen je bil — dokaj zanimiv pogovor dveh ljudi, ki sta se v gluho prazni dvorani Prešernovega gledališča v Prešernovem Kranju — v Prešernovem tednu na Prešernovem slavju vpraševala, če so in bodo slavja Vuka Karadžiča tudi tako nemo izzvenela?!!! Srečen — kdor veruje v ne-iztrohnjenost srca. Marijan Stancar — Monos Šola je preveč učna in premalo vzgojna ustanova »Upam trditi, da smo v 23 letih storili v šolstvu več kot prej v stotih letih!« Je dejal France Zvan, predsednik skupščine občine Jesenice, ko je odgovarjal na seji občinske skupščine na preveč posplošena prigovarjanja, da naša družba zapostavlja skrb za šolstvo. Sicer pa dvorana občinske skupščine že dolgo ni bila tako bučna kot na zadnji seji, ko so odborniki občinske skupščine in prosvetni delavci razpravljali o položaju šolstva v jeseniški občini. V ponedeljek so v Kamniku odprli razstavo Gradovi na Gorenjskem, ki so Jo pripravili Gorenjski muzej, kamniški muzej, zavod za spomeniško varstvo SRS n loški muzej iz Škofje Loke. Razstcva v mali dvorani n~d kavarno bo cc!prta približno štirinajst dni Svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno kulturo je pripravil predlog resolucije o organizacijskih, ekonomskih in drugih ukrepih za rešitev nekaterih težav v šolstvu. Resolucija je povzročila toliko prahu oziroma kritike, kot že dolgo ne noben drug predlog na seji občinske skupščine. Jože Gazvoda, ravnatelj osnovne šole v Kranjski gori in republiški poslanec, je v obširnem referatu nanizal celotno problematiko šolstva z zelo tehtnimi in natančnimi podatki. Za njim pa 60 se zvrstili govorniki, ki so ostro napadli prvo in šesto točko predložene resolucije. Očitali so, da skupščina posega v samoupravne pravice šolskih kolektivov, da je predlog resolucijo v nasprotju z ustavo, da predlagane spremembe niso dovolj utemeljene, da Jugoslavija kar vrvi od raznih reorganizacij, da... Kritike več kot dovolj. Da pa bi bralci lahko razumeli, okrog katerih vprašanj je bilo največ pripomb, navajam v cele'i prvo točko resolucije: 1. Nadaljevati s procesom ukinjen »a dislociranih oddelkov v Ratečah, Gozdu, Hru-š'ci in Javorniškem rovtu. Ukinitev oddelkov v Ratečah in v Gozdu je treba pripraviti do zgraditve nove osnovnošolsko stavbe v Kranjski gori. Učence iz oddelka na Hrušlci od vključno 3. razreda naprej, ki sedaj obiskujejo osnovno šolo Prežihov Voranc na Jesenicah, je treba s prlčetkom šolskega leta 1968/69 prešolati na osnovno šolo Mojstrana. Na šolo Koroška Bela naj se v istem roku prošolajo tudi vsi učenci iz Blejske Dobrave, ki sedaj obiskujejo osnovno šolo Tone Cufar na Jesenicah. Oddelek v Javorniškem rovtu je treba zaradi nizkega vpisa ukiniti. Obe osnovni šoli na Jesenicah naj se v istem roku združita v eno ustanovo. To je torej besedilo prve točko resolucije. Deljena mnenja so bila o tem, kaj bomo pridobili in kaj zgubili, če združimo osnovni šoli T. Cufar in Prežihov Voranc na Jesenicah, ki sta v isti stavbi. Po dosedanjem stališču so učitelji proti takšni združitvi, ne vemo pa tudi, kakšno je mnonje staršev s Hrušice in Blejsko Dobrave o tem, da se njihovi otroci prešolajo na druge šole. Zagovorniki resolucijo pravijo, da bi se 8 tem pridobilo najmanj osotm učilnic, kar bi zadostovalo, da bi se lahko organiziral celo dnevni pouk za učence do tretjega razreda. Poleg tega imata šoli skupno telovadni- co, kuhinjo, nekatere kabinete in končno sta v isti stavbi. Menda so v teh šolah tudi osebni dohodki učiteljev z enako kvalifikacijo in delom različni. Na očitek, da občinska skupščina posega v samoupravne pravice šolskih kolektivov, je tovariš Zvan odgovoril, da resolucija nikogar ne obvezuje, ampak 6amo priporoča prizadetim kolektivom svoja stališča. Pripomnil Je, da je šOla splošnega družbenega pomena, ki ga ne moremo prepuščati samo prosvetnim delavcem. V jeseniški občini je 3.313 osnovnošolskih otrok, od tega jih kar 3.140 hodi v šolo v dveh izmenah, nekateri Pa tudi v tretji izmeni. Ker Je otrokov duševni, pa tudi telesni razvoj odvisen od njegove neposredne okolice, Je tudi pomembno vedeti, kakšno je to okolje. Pri očetu in materi živi 2.812 šolo obveznih otrok, to pa pomeni, da je okrog 500 otrok, ki živijo pri nepopolni družini. V občini je 1458 otrok, katerih starši so zaposleni, in 15°* otrok, kjer je zaposlen samo eden od roditeljev. Da so otroci obojestransko zaposlenih staršev največkrat prepuščeni sami sebi, potrjuje tudi podatek, da je 59 odstotkov vseh učencev brez vsakega nadzorstva. V jeseniški občini je organizirano varstvo v vzgojno varstvenih ustanovah le za 42 učencev. Na seji skupščine je bilo poudarjeno, da vse preveč tehtamo materialno stran šolstva, zelo malo pa razprav-ljamo o vzgojnem vplivu šolo na našo mladino. Nihče ne zanika vzročne povezanosti materialnih P°" gojev pouka in uspeha v teh pogojih, toda prosvetni de* lavci pri nas vse premalo skrbijo za lastno izobraževanji Pri nekaterih pa bi kazal« javno spregovoriti o idejnih tokovih, ki znaša manjše Štev. prosvetnih delavcev v nam tuje vode. Razumljivo je, da bo družba primorana takšni"1 plavalcem skrajšati vesla. Zelo veliko pomislekov j0 bilo izrečeno tudi glede P6 dnevnega tednika v šolah. Ce so bili govorniki do določenih stališč različn«^ mnenja, pa moram zapis^a' da so bili enotni v tem, 0 reševanje materialnih Pog,' Jev šolstva ne sme iti v BkQ^, učnega uspeha učencev. Sic pa bomo o teh problem1!1 Glasu še spregovorili. naj končam s poročilom, Je bila resolucija sprejeta 0 manjšem številu vzdrža0' glasov. Jože Vidi" Obisk v kamniškem otroškem vrtcu »Lepo nam je tukaj, saj se igramo, pojemo in...« V kamniškem otroškem vrtcu sta tudi dve mali Angležinji 1 v • _1;__ Malčki radi rišejo in delajo »kače« iz gline KAMNIK — temačno februarsko deževno dopoldne. Po cesti Ploč "J* p,oinikih 'Judje z odprtimi dežniki. Ljudje gredo po bespH 86 ustavliaJ° Pred izložbami, izmenjajo med seboj kam -4u*U dve in 86 naP°te da,Je- Tudi ml se sprehajamo po mniških ulicah. Da deževno dopoldne ni kaj preveč pridno za sprehod, pravite? Res Je. Odločili smo se, da gre-„ nekam pod streho. Na desni, za starim kamniškim »tur-ved 1 zasu^imo razposajeni in glasni otroški žlvžav. Rado-n nost "as privede pred precej veliko stavbo. Napis na njej n takoj vse pojasni: Otroški vrtec Antona Medveda. Kaj, ko bi malo pokukali v dom Rečeno, ta ličkov"? w —. ..».cuv, storjeno. Najproj se oglasimo v pisarji* Pri upravnici Savici Lanc, H nam takoj ljubeznivo pove, »KDO BO NAREDIL NAJVEČJO KACO?« (NE PRAVO, LE IZ GLINE) Tako, »formalnega« pogovora je bilo konec. Kaj pa zdaj? ven pa pojo: »Kam pa pelje brzovlak?« »V Ljubljano«, nekdo odgovori, drugi pa že pravi: »Potem pa kar z menoj.« Nočemo jih več motiti pri veseli igrici, zato gremo k drugi skupini »sredinčkov«. MAM ANGLEŽINJI — LJUBLJENKI VSEH OTROK V VRTCU J** Angležinji — Liza In Mla - sta ljubljenki vseh otrok »amniškem vrtcu ko]^o otrok ii !lieni, kaj delajo. O vsem so raz- -"«\o otrok imajo v p0 kakšnih skupinah i del j — • t01" in že o marsičem je pri-^edovala upravnica kam-^koga otroškega vrtca: »V J^amniku je ta vrtec edini, jf v Zaprici in Duplici sta še ^va oddelka. Kapaciteta na-š°Ra vrtca in pa omenjenih Jelkov je okoli 180 otrok, ^ndar jih imamo sedaj prek đvesto. Sprejemamo predšol-Bke otroke od drugega do sodmoga leta starosti — teh f okoli 140 Pri nas »o koi , in pa šolarje, ki - v varstvu; teh je Za 8 do 10 starih tisoča Nina toliko je namreč oskrb- dobe otroci vsak dan kosilo in še sadno —• V vrtcu imamo tudi alo šolo«, kjer predšolske ^r°ke pripravljamo na prve v šolske klopi. Ce-'v je za »malo šolo« mod Precej zanimanja, pa bomo skušali letos še raz-*tMh 1X1 vanJ° vključiti tudi toc ki še ne hod'Jo v vr- tali e0 Malico Saj res, ali nismo obljubili, da bomo pogledali, kaj delajo kamniški malčki. Zato hitro pot po stopnicah pod noge in že smo v prvem nadstropju. Stopimo k prvim vratom in poslušamo. Vse tiho. Potrkamo in vstopimo. »Zdravo!« so oglasi iz okoli deset mladih grl. »Kaj pa delate?« smo radovedni. In vsa v en glas odgovore: »Kače!« Prijazna tovarišica Jarčeva, ki vodi to skupino malčkov, nam pove, da ne delajo pravih kač. ampak le take iz plastolina — gnetilne gline. Gledamo, kako se jim pla-stelin zvija med drobnimi prstki in čez nekaj časa res »prilezejo« na mizo »kače«. Se posnetok štirih deklic s punčkami v vozičkih in že se poslovimo od mladih kiparjev in modelarjev. V sosednji sobi se »srodin-čki« (tako pravijo v vrtcu otrokom od Četrtega do petega leta) igrajo vlak. Skupaj s svojo tovarišieo se drže za roke in se vrte v krogu, zra- Seddli so okrog svoje tovarišieo in jo poslušali z odprtimi usti. Njihove cčke so bile uprte vanjo, kakor da bi hoteli potegniti besede vase. Pogovarjali so se o drveh in kurjavi, kako prinašamo kurivo v domove. Med skupinico, ki je napoto poslušala tovarišieo, sta tudi dve Angležinji, sestrici — Liza in Min. Ce nnm tovarišica no bi povedala, da sta Angležinji, toga prav gotovo ne bi opazili, vsaj po govorici no. Kajti petletna Liza prav dobro govori slovensko, pa tudi leto dni mlajša M;a ni n'č slabša. Res jo. da Mia še no more tako govoriti po naše, a kdo bi ji zameril, saj je stara šele štiri leta. »Joj, kako so me oči zoščemolo, ko nas je tovariš slikal,« so je oglasila ena izmed deklic (ker jo bilo v sobi malo bolj temačno, jo naš Franci moral slikati s »flešom«), medtem ko so se ostali fantki in deklice za-smcjali in prosili, da bi jih šo slikali. Seveda smo jim ustregli. Kdo bi se namreč mogel braniti njihovih prose-čih in željnih oči. »Mali Angležinji sta resnično naši ljubljenki, vsi ju imajo radi in vsi otroci bi bili radi z njima. Kaj jih no bi imeli radi, saj sta tako srčkani, kadar povesta kaj po angleško«, »Ali bo striček res spustil ptička?« nama je zatrdila njihova vzgojiteljica. Zc med ogledom ostalih oddelkov smo opazili po stenah polno otroških risbic. »Naši otroci zelo radi rišejo in vsako leto priredimo razstavo del naših mladih risarjev. »V eni izmed sob opazimo tudi lutkovni cdrček. Da, tudi lutke so ljubljenke mladih Kam-ničanov. Soveda pa s tem njihovega razvedrila med bivanjem v vrtcu še ni konec. Ob lepem vremenu hodijo tudi na sprehode, na dvorišču imajo lepo urejen vrt, v katerem se igrajo, bodisi z žogo, skačejo čez vrv, se gredo slepe miši, ringaraja in še marsikaj, kdo bi se spomnit velikega Števila otroških igric. Skratka, mladim Kamai» čanom, malčkom, »sredin-čkom« in starejšim, ki že ho« dijo v šolo, pa so tu v varstvu, v vrtcu Antona Medve-i da res ni dolgčas. Medtem ko so njihove mamice in cčkl na delu. se brezskrbno predajo igri. otroškemu veselju In ne nazadnje, navadijo se kolektivnega življenja, se spoznajo med seboj in se skupno pripravljajo za malo višjo življenjsko »stopničko« — šolo. besedilo: Vili Guček fotografije: Franc Perdan Tudi me že imamo svoje »otroke« 3LAS * 8. STKAN BUBOTA — 17. februarja i*8 Elizabeth Tavlor v filmu Kleopatra Kdo bo rešil utopljenca? Poročila v dnevnem časopisju so bila na prvi pogled alarmantna. Iznenada se je izkazalo, da se lahko vsak hip zgodi, da bodo slovenski filmski delavci ob svojo tehnično bazo-Fiilmservis. Kako to, da je podjetje, ki se je pred leti oddvojilo od proizvodnega podjetja, zašlo v takšno situacijo? Odgovor bi bil nemara kratek — nerentabilno gospodarjenje! Da, nerentabilno gospodarjenje, deficitne koprodukcije, deficit pri domačih filmih, soraz-meroma drage usluge in morda še marsikaj, kar bi lahko razumeli pod tem odgovorom. Tako se je v dvajsetih letih nabralo veliko, veliko dolgov, ki so čakali odplačila. Vendar plačnik ni bil sposoben, da bi jih poravnal in Filmservis je prispel do tja, ko mu ni več preostalo drugega, kot da objavi stečaj. S tečajem vred pa je bila napovedana tudi licitacija, strogo uradna, brez pomislekov, takšna, kakršne so licitacije sicer povsod drugod. Naj bi prišel kdorkoli, le Ricbard Burton o svoji ženi Elizabeth Ce se prav spominjamo in če so informacije resnične, je po vrstnem redu Richard Burton peti mož igralke Elizabeth Tavlor. Tiste igralke, ki je dobila bajne honorarje za svoje filme, igralke, ki je nastopila v glavni ženski vlogi v superspektaklu Kleopatra, in obenem igralke, o kateri so veliko pisali in še pišejo večerni listi, pa tudi ugled-nejše revije. Z osebnostjo Elizabeth Tavlor je povezan in kar se da dostojno nadaljevan »star« sistem, zvezdniški sistem ali enostavneje in ra-zumljiveje povedano kult igralk, ki so zelo lepe in za katere pravzaprav ni kdove kako zelo važno, kje, kdaj in koliko so se naučile igralskega posla. Priznati pa je seveda treba, da je Elizabeth že zdrknila z vrha lestvice takšnih igralk in kot kaže, se utegne celo spremeniti v Igralko, ki bo sposobna igrati karakterne vloge. Strokovnjaki trdijo, se pravi kritiki in režiserji, ki jo vse bolj iščejo za takšne vloge, da je to potrdila že s filmom Kdo se boji Virginije VVoolf, v katerem je nastopila skupaj z možem Riehardom Burtonom. Ia se je v gledališkem svetu uveljavil z nekaterimi odličnimi interpretaciiami vlog v klasičnih dramskih testih. Najvidnejša je bila njegova interpretacija Shakespearie-vega Hamleta, morda najtežje m najzahtevnejše gledališke vloge v klasičnih dramskih tekstih. Predstavo Hamleta, v katerem je igral naslovno vlogo, so na Broadwayu igrali nekaj let. O vlogi svoje žene v omenjenem filmu pa Burton ima svoje mnenje. Takole pravi: »Morali bi jo slišat! kadar se razjezi. Kriči, da vas je groza. Pravim vam, da Liz ni Igralka, tudi ne v »Virginiji Woolf.« To je bila preprosto ona sama.« Nato Burton nadaljuje: »Midva se odlično razumeva, še vedno se imava rada, še vedno služiva denar. O, da, tudi prepirava se! Liz lahko kriči glasneje, kot katerakoli ženska na svetu. Neprestano se prepirava! Običajno je to le kričanje in lo-putanje z vrati. Včasih pa se seveda zgodi, da lete tudi vaze po zraku.« Burton pa takole komenti- ra: »Sicer pa psihiatri trdijo, da je prav, če se osvobodite napetosti. Saj so vzroki za najine spore zelo smešni. Velikokrat niti ne veva, zakaj sva se sprla. Zgodi se, da popijem kozarec več kot je prav ter da na javnem mestu povem kaj, kar ne bi smel ima Liz že vzrok za spor. In Liz je odličen boksar, če ji uspe priti dovolj blizu. Je kot vulkan bruhne, eksplodira in se umiri. Prav zato se še nisva razšla — rada se imava in vedno sva pripravljena drug drugemu oprostiti.« Naslednji teden bi morali v kranjskih kinematografih gledati film Deset zapovedi. Gre za najbolj gledani film v svetu, za film, ki je prinesel avtorjem na kupe denarja v blagajne, za film o Mojzesu, skratka za takšen film, ki bo po vsej verjetnosti imel tudi pri nas veliko gledalcev. Kot rečeno! Film bi morali gledati naslednji teden, pa ne bo tako. Zagrebški kinematografi, ki so se pred leti združili in ki zdaj predstavljajo tudi distribucijsko hišo, saj uvažajo filme, tega filma v Kranj ne bodo poslali. In razlog? Skoraj ni verjeti, pa je vendarle res. V Kranju filma ne bomo videli zato, ker še ni bil predvajan v Ljubljani! . Saj ne gre za nikakršno rivalstvo! Pri tako velikem številu filmov, kot jih distributerji zdaj uvozijo pri nas, je povsem razumljivo, da nekje vidijo določen film prej, nekje nekoliko kasneje. Seveda o tem najbolj odloča sposobnost sestavijaicev programa in tistih, ki za posamezno podjetje sklepajo pogodbe. Kinematografska podjetja so si med seboj enaka. Delajo, žal, po principih vseh ostalih gospodarskih organizacij. Prav pri teh pa velja pravilo, da pomeni razdrta pogodba (in pogodbo so v Kranjskem kinematografskem podjetju že imeli) slabo gospodarjenje ter ne nazadnje tudi nepošten odnos do poslovnih partnerjev. V podjetju so nam povedali, da zato tega filma v Kranju ne bomo videli. In ne le tega, temveč tudi vseh ostalih filmov, ki jih kupujejo »Kinematografi Zagreb«. Morda imajo celo prav?! da bi imel 900 milijonov starih dinarjev, pa bi lahko imel vso slovensko filmsko tehnično bazo. In ilicitatorjem bi bilo malo mar, kdo bi bil kupec, samo da bi prišel, da bi upniki dobili svoj denar nazaj. Morda je celo srečno naključje, da se kupec doslej še ni pojavil. Res je sicer, da bi v skrajnem slučaju lahko prišlo do prodaje na drobno, vendar vsi slovenski filmski delavci upajo, da se kaj takega ne bo zgodilo in da bo baza ostala takšna kot je, na razpolago še vedno — predvsem slovenskemu filmu. Licitacija, če bi šlo za izključno gospodarsko organizacijo, bi prav gotovo ne dvignila toliko prahu, kot ga je. Nemara bi se tudi našel kupec že na prvi licitaciji. Vendar gre ob vseh teh dogodkih za eno samo stvar, za slovenski film. Primer, ki bi ga najlaže dali za pojasnilo, poiščimo v založništvu. Res je, da se slovenske knjige tiskajo že štiristo let ter da se slovenski filmi snemajo šele dobrih dvajset let, a vendar naj naredimo primerjavo. Denimo, da bi na Slovenskem tiskali vse knjige, ki jih izdajajo naša založniška podjetja, v eni sami tiskarni. Vse od časopisov, knjig, koledarjev, reklamnih letakov, zbornikov, pesniških zbirk, uradnih listov in enciklopedij bi tiskali v tej tiskarni. In še pristavimo, da bi v tej tiskarni natisnili največ pesniških zbirk in romanov naših lite-ratov, ki pa bi se ne prodajali najbolje. V tej tiskarni bi tiskali tudi nekatere tuje založbe (da bo primer nazornejši, denimo italijanske) in da bi zaradi deficita, ki so ga prinesli romani in pesniške zbirke ter nezanesljivi založniki v tujini, tiskarna prišla v stečaj! Seveda bi morala biti zato oddvojena od založnikov in tudi dolgovi bi morali biti veliki, če bi je ne imeli več, kdo bi potlej tiskal slovenske knjige? Ali bi to ne pomenilo skoraj zanesljiv konec slovenske knjige? Nekako tako je s filmom. No, za slovensko knjigo je seveda bojazen povsem odveč. Tiskarn imamo dovolj, založniških podjetij tudi in če bi iskali vzroke, zakaj slovenska knjiga ni takšna, kot bi jo hoteli, potem bi jih bržkone v takšnem primeru iskali pri avtorjih in ne v tiskarnah. Ni kaj reči! Vzroki za stagnacijo slovenske kinematografije lahko najdemo tudi pri avtorjih, ki v zadnjih letih že dolgo več ne pomenijo v okviru jugoslovanske produktivne kinematografije to, kar so pomenili nekoč. In če zdaj slovenskemu filmu odvzamemo še tehnično bazo? Potem bodo možnosti za nadaljnji raz- voj, za to da bi šli v korak z ostalimi jugoslovanskimi nacionalnimi proizvodnjami, veliko manjše kot so bile doslej. Proizvodno podjetje »Viba film« bo moralo snemati, montirati in sinhronizirati v Zagrebu ali Beogradu. Pravzaprav je vseeno kje, važno je le, da bi nujno potrebnih osnovnih sredstev za proizvodnjo filmov ne imeli doma in da bi morali drugam, kar bi v ekonomskem jeziku P°* vedano pomenilo znatno zvišanje vsote, ki bi jo porabili za izdelavo nekega filma. To pa slovenskim filmskim delavcem pomeni manj Vos1^ tih filmov na leto, manjšo proizvodnjo filmov nasploh, se pravi kvantitativno korak nazaj. In tu se že pojavi vprašanje, ki že dolgo časa spremlja našo filmsko proizvodnjo. Radi bi posneli vsako leto več filmov, radi bi, da bi bih zaposleni vsi, ki so sposobni in kvalificirani za delo v filmski produkciji, radi bi, skratka, v okviru naših možnosti takšno produkcijo, ki bo jasno izpričevala vključitev slovenskega filma enakopravno v krog gledališča, knjige» likovne umetnosti, glasbe, televizije ... Zdavnaj že so utihnili glasovi, ki so trdih* da ne potrebujemo svojega filma. Vprašanje je le, kakšnega bomo imeli. In to vprašanje, kakšen bo slovenski film, če ne bo imel na voljo svoje tehnične baze, bo lahko toliko večje. V dnevnem časopisju srno lahko tudi prebrali, da možnosti za rešitev tehnične baze Filmservisa so. Kreditna banka naj bi kot glavni upnik odkupila vsa osnovna sredstva in jih dala slovenski filmski prozvodnji v najem, ali pa, kar bi pomenilo Še ugodnejšo rešitev, celo odobrila kredit in tako potaplja-jočega rešila pred utopitvijo-Kdo ve, morda bomo ze čez mesec dni zapisali, da Je skrb za Filmservis že odveč. Vendar je skrb utemeljena prav zato, ker govore števil-ke najzgovornejši in najra-zumljivejši jezik vsem, ki so tako ali drugače prizadeti v zvezi s stečajem tega podjetja. Prav je, da podjetje, ki nerentabilno gospodari, ne vodimo z dotiranjem takšnega gospodarjenja v nedogled. Krediti pa niso dotacija i" morali bi jih najti, če hočemo, da bo slovenski fim na redil korak naprej in ne korak nazaj. Dejstvo, da je v preteklem letu Filmservis že gospodaril rentabilno, bi ne smeli proslišati tisti, ki bodo o njegovi usodi odločali. Tako torej ostaja Je še upa nje, da vesti o razprodaj' montažnih miz, kamer, tonskega studia, ateljeja in vseh poslovnih prostorov, ne bom0 zasledili med časopisnimi vrsticami. Brez dvoma bi to za slovenske filmske delavec P°' menilo zaupnico in trdno vero v njihovo nadalinie delo-B. šprajc !2B0TA - W. februarja 1968 GLAS * 9 STRAN mm *e dni po svetu mm trt 13. februarja — Na J Pomirja med Sevcruo in J»tino Korejo so ubili 10 anic-ri^ih \ojakov, ki so napadli neko severnokorejsko obmcj-00 Postojanko. PALERMO. 13. februarja — p» zahodni Siciliji so zabeležili nove potrese, ki .so bili raJmoinejši v zadnjih 18 *"eh. Rimski observatorij pa jj sporočil, da so bili potresni RUr.ki 4. in 6. jakestne stop-nte. vendar niso povzročili nobenih žrtev in večje matc-tialne škode. BEOGRAD, 14. februarja — j*a Povabilo britanskega par-'»menta je odpotovala v Lon-delegacija zvezne skup-S*'ne- ki j0 vodi predsednik 5jfe-ta zbora Vidoe Smilev-Rsl. Delegacija se bo med 8vojim osemdnevnim obiskom »ogovarjala s predstavniki ""lanskega pralamenta, spre-,fl Pa jo bo tudi britanski Premij vVilson in zunanji m,«'sler Brown. PARiz, 14. februarja — V V'ancosko glavno mesto sta .a°potovaio zahodnonemški Ljudje Nova konferenca neangažiranih pred vn:ti? . -tovala Ranc]or v- Hir- t ^'csingcr in zunanji 6ta'"5t0T Brandt, kjer se bo-proP°eovarjala s francoskim P^n-°dn'kom de GaulIom-ZunJrrRm Pompidoujem in MurviTj"1 minislrorn Couvc de ^URI JANA, 14. februarja ga a" republiškega izvršne-v'ktor Ropič je da-trirt^1"0.'11 visoka odlikovanja žai0 .elim nekdanjim organi-dai J*m Drvih radijskih od- fVd^t N' 14- Ic,bruarja — iriob:| avn'-ki britanske avto-tooto tovarne »Levland bil; sporcči,i- da so do- fcup1^ 0pJa naročila za na-Kj ii? avtobusov v vrodno-Dtrv 0 furitov štcrlingov. sp,.,),*.^ demonstrantov, na-fc mpn' 0v v''etnamske vojne, stavb ° >>pasj'e bombice« na ff!)tp° amor>*kega kulturnega TFa "a Dunaju. % p ,AVlv- 15- februarja — VTip^01^ Jordan se je danes kovM, dn *PP>n*Wca in tnn Vr!°°^D li(ilta SPr"inar »Kulturna po-*B! rJrmcupravne družbe In *^fci i 8a *e organizirala Rpj^ 0,a za politične vede. JarJrrt ,' 15- februarja — Sest w»nov-i lh ladi°de!nie bo u-hl^^0.Podjetje za ladjedel. li •> . L*" bo imolo letno oko- W«a med .Tordanci bi je trajala vso do II. februarja — ki i, > ki bo h]n S bo3*3' N di" proizvod- eno največjih indu-ve«li-kanov v naši dr- Clan(JfJRAD- W- februarja -* federar'»e Edvard PrPtj ' b° kot odposlanec đ"ika Tita obiskal Su-^r.a' . Tanzani.jo. 8lnđn 'n Kenijo. Za nami je še eno naporno in dolgo potovanje predsednika Tita po Afganistanu, Pakistanu, Kambodži, Indiji, Etiopiji, Združeni arabski republiki in Južnem Jemenu. Srečanja predsednika Tita z državniki teh držav so potrdila, da dobiva politika neuvrščenosti v dneh, ko se svetovna javnost prizadeva za reševanje mednarodnih problemov po miroljubni poli, nove impulse. V Aziji in Afriki smatrajo politiko neangažiranostl kot solidno osnovo aktivnosti, ki odpira široka obzorja k boljšim bodočim dnem. Politika miru ni samo stvar neangažiranih držav, temveč vseli tistih sil, ki ne priznavajo vojne kot sredstva za reševanje mednarodnih vprašanj. Zato zavzetost pri reševanju perečih sodobnih vprašanj ni monopol samo tako imenovanega tretjega sveta — sveta neuvrščenih dežel. Na koncu svojega dolgega popotovanja je imel predsednik Tito v Kairu tiskovno konfarenco, katere se je udeležilo prek sto domačih in inoz avnskih novinarjev. Na vprašanje, ali lahko smatramo sedanjo misijo v trenutku, ko se vojna v Vietnamu nadaljuje z nezmanjšano ostrino in ko kriza na Bližnjem vzhodu predstavlja nevarnost za svetovni mir, kot pripravo za novo konferenc) neuvrščenih držav, je predsednik Tito odgovoril: »Prepričani smo. da je takšna konferenca potrebna, vendar, če že do nje pride, mora biti dobro pripravljena v vsakem pogledu, kar pa ni mogoče takoj. Globoko sem prepričan, da bo do konference prišlo. Za takšen sestanek pa se morajo politič- no angažirati vse sile, k! so zainteresirane, da se pri reševanju mednarodnih problemov izloči politika sila in da pride do rešitve po mirni poti...« RazgCrvori predsednika Tita z azijskimi in afriškimi državami so potrdili pripravljenost, da sc pristopi k organizaciji novega sestanka borcev za boljša mednarodna odnosa in za l/ločitev vojne pri reševanju svetovnih problemov. Takšen sestanek pa bo sklican takrat, ko bodo za to dani vsi pogoji. »Pot predsednika Tita je prav gotovo dobra investicija«, je izjavil eden izmed azijskih državnikov. Menjava stališč je pokazala, da mora imeti politična akcija za vzpostavitev miru v Aziji in na Bližnjem vzhodu s.alno vlogo vse do končnega cilja. Azija je danes v obdobju, ko sc brani pred tujo interven- Zambijo, V soboto in nedeljo, 17. in 18. februarja množičen pohod na Stol Sredi strupeno mrzle zime so morali v zgodnjem jutru, 20. februarja 1942, jeseniški prvoborci Cankarjeve čete pod Stolom sprejeti neenak celodnevni boj z do zob oboroženimi Nemci in domačimi izdajalci. štirideset prvoborcev jeseniške Cankarjeve čete (Živan, Slovenko, Romi, SlopseJ, Jože, Tomaž, Vasja, Polde, CLro in drugi) se ni borilo samo s preko 2.000 do zob oboroženimi Nemci in domačimi izdajalci, temveč tudi z globokim snegom, ledenim mrazom, snežnimi meteži ter ledenimi strminami Stola v tesno strnjenem obroču sovražnika. Partizani, prvoborci so kljub pomanjkanju streliva, kljub lakoti in mrazu ves dan uspešno odbijali napade. Na večer tega dne je padel na pragu Prešernove koče prvoborce Jože Koder iz Baške grape. Prehod na koroško stran, na Mačelsko planino, je biil nemogoč, tam so bile sovražne zasede. Kres Prešernove koče, ki je polnih 32 let gostoljubno sprejemala številne ljubitelje in obiskovalce Karavank, je prvoborcem kazal- pot sikocji zasede v Žingarsko dolino. Dvajset let po tej pomembni ter najvišji bitki v NOB so se sredi zime leta 1962 zbrali preživeli prvoborci na prizorišču te velike bitke. Pri spominskem obeležju, posvečenemu Jožetu Kodru, so si obljubili, da na ruševinah in pogorišču Prešernove koče zgrade nov moderen planinski objekt. Zavihali so rokave in z obema rokama prijeli za krampe in lopate. Sredi lanskega poletja, 21. avgusta, v mednarodnem turističnem letu, so gorniki slovesno izročili svojemu namenu novo Prešernovo kočo na vrhu Malega Stola (2.193 metrov). To je veliko in pomembno planinsko turistično slavje na najvišjem vrhu Karavank. Nova Prešernova koča na Stolu ni samo nov pomemben planinsko smučarski in turistični objekt, ampak je tudi spomenik prvoborcu Jožetu Kodru in most prijateljstva in tovarištva ljubiteljev Karavank tostran in onstran meje. Na pobudo preživelih prvoborcev, planinskih in turističnih ter taborniških orga nizacij iz jeseniške občine se je alpinistični odsek planinskega društva Jesenice obvezal, da vsako leto pripravi vse potrebno in organizira množični zimski vzpon na zasneženi Stol. Kakor vsako leto, se je tudi letos alpinistični odsek planinskega društva odločil, da organizira množični spominski pohod preživelih prvoborcev, njihovih svojcev, lovcev, smučarjev, planincev in plezalcev ter alpinistov na zasneženi Stol. Želja organizatorjev je, da bi ta spomin sik a prireditev presegla ozki krog jeseniške občine, da bi se ga udeležili tudi iz vseh drugih gorenjskih lov Siki h, taborniških in drugih organizacij. V svoji sredi bi udeleženci radi pozdravili tudi Zivana, Romija, Cira, Slovenka, Stepselna, Vasja in druge, ki so se pred 26 leti borili v zasneženih in poledenelih strminah Stola. Planinsko društvo Radovljica, ki oskrbuje Valvazor-jev dom pod Stolom, bo v soboto odprlo in za silo oskrbovalo to planinsko postojanko. Udeleženci pohoda bodo lahko prenočili od sobote, 17. na keedeljo, 18. februarja, ko Ml zgodaj zjutraj skupinski odhod proti cijo, ko jo je pripeljala do vojne, medtem ko Afrika preživlja težke dnave plemenskih nesoglasij, ki izvirajo ša iz dni kolonizacije. Danes je za Afriko važnejc, da koncentrira svoje sile, kot pa, da gro sama na začasno združenje, ki lahko privede do vprašanja neodvisnosti kontinenta kot celote. Enotnost v akciji odpira proces k združitvi, kar je vsekakor afriška perspektiva. In v tem sklopu zavzema politika neuvrščenosti prvo mesto. Problemi miru angažirajo danes vse narode Azije, Afrike, Latinske Amerike in drugih delov sveta. Politika neuvrščenosti, takšna, kot jo vodi Jugoslavija in druge dežele, pa predstavja zahtevo časa v katerem živimo. In skozi ta zorni kot je treba gledati tudi rezultate in cilja nedavno končanega potovanja predsednika Tita. V. Guček in dogodki Prešernovi koči, za katero bo poskrbelo planinsko društvo Javornik-Koroška Bela. Vsi udeleženci spominskega pohoda na Stol bodo pod skrbnim in izkušenim vodstvom in varstvom plezalcev, alpinistov, gorskih vodnikov in gorskih reševalcev. Pri spominski plošči Jožetu Kodru bo mala komemoracija in polaganje vencev, nato pa bodo udeleženci nadaljevali vzpon mimo nove Prešernove koče na vrh zasneženega Stola. Organizatorji in prireditelji žele, da bi ta spominski pohod prerastel ozek jeseniški okvir. V čim večjem številu naj bi se ga udeležili tudi taborniki, planinci in lovci ter smučarji in člani ZZB NOV i/, drugih gorenjskih in slovenskih mest. Cim več nas bo, tem slovesneje bomo počastili spomin Jožeta Kodra in številnih drugih, ki so žrtvovali svoja življenja za lepše življenje in svobodo vseh narodov sveta. Uroš Župančič Pogorišče in ruševine Prešernove koče na Stolu pozimi 1942 © 43 O Stala sta ravo pred zamazanim In slabo razsvetljenim izložbenim oknom salona za klobuk*. Kei rdečelaska trenutno ni imela drugega opravka in ker ženska itak ns more mimo takega okna ne da bi se pogledala vanj, je tako storila tudi ona. Pariških modelov ali drugih čudovitostl v njem sicer ni videla, venda.' pa so bili klobuki okusni, čeprav preprosti. Dikletce si je celo moralo z obžalovanjem priznati, da so še precej lepši kot tisti, ki jih jc nosilo doslej. »No, kateri od teh klobukov pa vam Je najbolj všeč?« je vprašal gospod, ki se mu Je končno le posrečilo prižgati cigareto. »Srečen bi bil, če bi vam za spomin na najino p-ijetno srečanje mogel prikloniti majhno darilo.« Dekle ga je samo debelo gledalo In ni moglo niti prikimati. No, gospod se Je vsekakor spoznal tudi v takih rečeh, prijel jo Je pod pazduho in jo kratko malo potisnil skozi vrata v prodajalno. Ko so se pred njo odprla vrata in jc Iz zadnje sobe trgovine zaslišala alarmni zvonček, je bila trdno prepričana, da Je danes zanjo prav srečen dan. Sto reči, razmetanih naokrog, med njimi tudi nekaj umazane posode in polomljenih otroških Igrač, jc pričalo, da prostor ni namenjen samo trgovini. Končno so se odprla vrata zadnje sobe In v lokal je stopila velika, obilna črna ženska v fantastični l-.om-binaciii srajce, predpasnika in domače halje ter kritično motrila stranko. Njen obraz Je Imel še zdaj pravilne poteze in je moral biti nekoč zelo lep, zdaj pa se je na lica in nos naselila sumljiva rdečica. »Kaj želite?« je vprašalo trdo, z globokim, hripavim glasom. »Mlada dama bi si rada ogledala nekaj klobukov,« je dejal gospod zelo vljudno in snel klobuk z glave. Mrs. Leonora Meals je brž. opazila njegovo elegantno obleko in ko je na njegovem očesu zagledala še monokel, se ji jc po obrazu razlil neverjetno ljubezniv smehljaj, obenem pa se jc domislila svoje malo reprezentativne zunanjosti. »Trenutek, prosim, se je vnelo opravičila in izginila v drugo sobo. Ko sc je spet prikazala, so bili njeni lasje lepo urejeni in gladko počesani, kot da so pravkar prišli v dotiko z vodo in pomado, pa tudi sicer je bila vsa drugačna kot prej. Ogrnila sc jc bila v zelenkasto domačo haljo, ki sicer 'ni bila čisto brez mastnih madežev, tudi gumbov je precej manjkalo, vendar je gospa Meals z nekaj sponkami poskrbela za to, da ni dostojnost preveč trpela. »Nekaj klobukov, prosim, izvolite!« je dejala in začela čudovito ročno kopičiti karton za kartonom na prodajno mizo. Svoje zaklade jc vlačila iz vseh zaprašenih kotov, celo na kolena se je spus ila in privlekla nekaj škatcl izpod rejalov. »Sami modeli,« je hitela s svojim debelini glasom zadihr.no. »Zelo apartno, okusno in pečeni. Dama se lahko prepriča.« Dama pa se je z velikimi, svetlimi očmi medtem že navdušeno spravila nad hvaljene modne stvaritve In pred napol slepim ogledalom tako temeljito pomerjala, da je pozabila na vse drugo, čemu tudi ne bi Izbrala kaj prav posebnega, ko ji je sreča naklonila tako ugodno priliko. »Kako pa kaj trgujete, madam?« se je zanimal gospod in Mrs. Meals je takoj opa- zila, da Jo gospod motri s tako toplimi pogledi, da jc kar zardela in nehote položila obe roki na sponke, ki bi morda kakorkoli utegnile spremeniti lego domače halje. »O, hvala, Sir,- je zažvrgolela. — »Kakor se pač v tako svinjskem kraju da,« ji je nehote ušlo, pa se je takoj zavedla in se sramežljivo nasmehnila: »Oprostite, takole se človek navadi govoriti od ljudi tu. — No, trgovanje ni nič prida, toda na srečo nismo odvisni od tega,« je dodala samozavestno in se vzravnala v vsej svoji obilnostl: »Moj mož je namreč uradnik.« »Tako, tako,« se je dalje zanimal gospod, ona pa je hitela nadaljevati. »Da, pri Scotland Yardu je inspektor.« Potrudila se je In govorila važno, s čimbolj guUiralnlm glasom, kar se ji je zdelo posebno fino, pri tem pa je opazovala svojega kupca, če zna to vest dovolj ceniti. Elegantni gospod jo je znal ceniti. »Lejte si no, to mora biti pa res zelo zanimiv poklic,« je dejal toda to pot Mrs. Meals ni bila njegovih misli. »Zanimiv že,« je dejala nekam prezirljivo, »toda prav gotovo nI to poklic za zakonskega moža. Končno bi žena mojih let vendar rada imela nekaj od tega, da je poročena.« Njene mogočne prsi so se dvignile v globokem vzdihu in hrepeneče je uprla svoj pogled v cleganinega kupca. »Ali veste, kdaj se;n zadnjikrat videla svojega moža?« je1 zaupno zašepetala. »Sredi preteklega me- »Kaj, celih pet tednov ga že nI na spregled?« sa jc čudil gospod. »Da, da,« je spat globoko vzdihnlla, da bi tako čimbolj nazorno pekazala, kako zelo potrebuje razumevajoče duše, ki bi jo tolažila v njeni csamelosii. »Veste, dan njegovega prihoda si zapišem, ker sva se zaradi tega že večkrat pričkala,« je energično poudarila resolutna gospa Meals. »AH si morete kaj takega misliti, gospod? Saj vem, da boke ni posebno uvidevna, toda za tako P° * pa spet nimam, naj bi zahtevala od c ^ naj pet tednov sploh ne leže spat. To -mišljotine in za tem nekaj tiči, vam * ^ O, poznam svojega moža!« Bila je n^upCu boljši poti, da razkrije simpatičnem^ vse svoje zakonsko gorje, ko se J njima naenkrat pojavila rdečelaska ^ ^ ljubkem klobučku In dala razumeti, aa odločila zanj. Meals* »Prekrasno,« je vzkliknila gospa uprla svoje mesnat«; roke v obširne zavila oči. j^a, »Res je,« je pritrdil tudi gospod, » ali ne bi izbral; še enega, drugačn*1(,isepiu da bi ga lahko nosili h kakemu kostimu?« Rdečelaska jc od veselega presen« zardela kot piruh. Svetlejšega kostin,aka< bi ni imela, toda ali naj bo to razlog, *a * j, si ne izbrala zanj pri nemega klobuka, ^ prilika ravno tako nanesla. Z vso vn ^ je tedaj spet lotila pomerjanja In Mrs_ jo je pri tem opazovala z Izredno d° 1 ^ ^ nim smehljajem. »Ah, ta srečna nlladoSJ,0KO spet 6'° svetlejše ,ečeiiJa začela v elcglčnem zanosu in vzdlhnila. »Če se spomnim . . •« »Nedvomne ste bili umetnica, gospoje prekinil v njenih izlivih gospod. Na Mrs. Meals so vplivale te besede trobenta na vojaškega konja, dvignila črno glavo, oči so se ji **■" jjjjaj in čez obraz se ji je razlil bJažen smei »Da, gospod, uganili sle! La bella Gixil{*ia $1 živi kip! Vsa Francije, Italija in AngHJ3 je občudovala, ko sem Še potovala P° ^ z znamenitim cirkusom Sorrini. Kaza a ( svoje klasične oblike kot kip 11 marmorja — seveda vedno zelo (Nadaljevanje) brona dcecu' 0» Križanka, številka 23 Vodoravno: 1. lirsko-epska pesnitev, katero je vnesel Prešeren v slovensko poezijo, 7. slovenski gledališki in filmski igralec (Polde, film »Na papirnatih avionih«), 12. gospodar, upravitelj posestva, 13. pesniška oblika ljubezenske pesmi, katero je vnesel Prešeren v slovensko poezijo, 14. globinomeri, 15. kraj pri Mirni na Dolenjskem, kjer je bila v tamkajšnjem gradu likvidirana italijanska posadka decembra 1942, 16. humanitarna ustanova v Sloveniji, 17. zelenkasto rumen dušljivi plin, 18. zdravilišče v Slavoniji, 2U. arabski žrebec, 21. največji prijatelj Prešerna, ki je tragično preminil, 24. nekdanja kratica v Avstro-Ogrski (cesarsko-kraljevi), 26. živa korenina na trti, 27. ena izmed Prešernovih sester 30. kratica za italijanski radio in televizijo, 32. vodna žival, 33. naslovna oseba Cankarjeve povesti (Martin), 34. Prešernova pesem, kjer je pesnik razmišljal o pesniškem poklicu, 36. velika država na severu Amerike, 37. šaljivec, burkež, 38. oblika pesmi, s katero je Prešeren ošvrknil svoje nasprotnike. Navpično: 1. medmet (glas pri prelomu), 2. ograda za svinje, 3. eno-člcnik v matematiki, 4. domače moško ime, 5. svetopisemska oseba, 6. okrajšava za centimeter, 7. predsednik prosvetno-kulturnih društev Slovenije (Branko), 8. predlog, 9. nabiranje (npr. čebele ajdov cvet), 10. ime slovenske pisateljice, avtor-ke knjige »Roman o Prešernu« (Vaštetova), 11. dobra človeška lastnost, 13. ukrajinski narodni ples, 15. srednješolec, 18. delavec železarske stroke, 19. mestece v Severni Koreji blizu mandžurske meje, 22. pred leti umrli slov. gledališki igralec in režiser (Jože), 23. slovenski smučarski skakalec (Marjan), 24. popivanje, 25 ime velikega revolucionarja, teoretika o delavskem gibanju itd. (Marx), 28. zemeljsko bogastvo, 29. ime sovjetskega kompozitor ja Hačaturjana, 31. ime že umrlega slov. pesnika Grudna, 33. otoka v Bandskem morju, Mali in Veliki (Indonezija), 35. 13. in 23. črka abecede, 36. avtomobilska oznaka Kopra. KMETOVALCI IN VRTICKARJI! Kmetijska zadruga Naklo ima na zalogi vse vrste zaščitnih sredstev za zimsko škropljenje sadnega drevja. Dobite jih lahko vsak dan od 8. do 14. ure v naših skladiščih v Naklem, Podbrezjah, Goricah in Kokrici. Obenem boste prejeli tudi strokovna navodila za njihovo uporabo. Na zalogi imamo tudi vse vrste semen za spomladansko setev. Se priporočamo! KMETIJSKA ZADRUGA NAKLO BERITE GLAS Don**1 III. DEL Obleko, ki si jo Jf,e5t*[ Stefankine poštenosti, nJe"^ ftffij •sreče, ki jo čaka, če se ^^di 'i človeka, ki ljubi, a ki se veduje svoji sreči, svojo že gj** fj bežen pa skriva v poezijo. Skr , P sanj in hrepenenja po nedoseg J fij poželenja, ki se z odpovedjo jjfl ničevanjem ljubezenskih sanj j^t;, in plemeniti« poeziji noče v sleherni besedi, v sleherni P~jJ f, prav tako, kakor je bilo takrat A vseh nadaljnjih srečanjih vse f A mladno ozelenelih in razcvet« g nesel bilko in rože, skrbno s]lC SP" ka samo zato, da bi £a , Ajjjp dneva. Pod temi rožami rn 40 UllCVd, X U U Lt-Illl ---- ., . ijIJ i imen kakor pri rastlinah, *lJ^ teh let in ki ga spominjajo ^ letih vodila vojna, marveč Rosen meiner Liebe, Roscn^ Stefankine rože, rože moj J moje strasti... g0v.\< Tudi bilke in cvetje f tf^l dnevniku, mu živo odkri zatajil svojo strast v >>b0J.ani)a v ki se mu je neizbrisno V*J?g žena, ki jo strastno obožuj vanjam in z vso strast,!0- ila sf<>:: Zdaj, po pravkaršnjc»^živaii letnico in razmišljanju 0 ^eid( s svojo pohoto« mladoletn ^\ •pohotneža, ki se je tiste* in vi 7->ta n no zaradi ,>t>oj !■}.> l m"terc«, 01E omuhovala, on sam pa PfC Gf.AS * 10. STRAN A KLAGENFU1T . Vkt.ioo*4, VOLKFUMMUCt 0 Cev B... m™ Vse tudi za dinarje v trgovini RUT AR gostišče hotel tel. 04236-220 DOBERLA VES ob cesti na Jezersko Podjunski trgovski CENTER bratje RUTAR&Co Dobrla ve$-Eberndorf % Specialitete % Izbrane pijače % Avtomatsko kegljišče • Menjalnica Govorimo slovensko Samo pri MLEČNIK KIRSCHENTHEUER K02ENTAURA 15 km pod Ljubeljem PREPRIČAJTE SE O NAŠI POSTREŽBI IN IZREDNI KVALITETI Simon Prescheren 81 KOMPAS JESENICE SEZONSKI IZLETI V TRBIŽ IN UDINE Torek: Jesenice—Trbiž in preživeta. Sleherno de ki se je obregnilo v rob n ^g za katero sem sedel, Jl ^ nekaj minutnem *a ugotovilo, da sem za v » Jjj šaro«. Bila pa je lepa k°sap3 pomladnih vetrov i*1 prvega juga, ki prinaša s.^u tisočero želja in neizpolnJ^, hrepenenj v prvem razcV nežne spomladi... Začel sem dvomiti v s.^y ga sebe. Nimam toliko » „ šenj, da bi lahko trdil. »» Madžarke res nekaj b°^Je(i sebnega kot so naši »bl planin«. _Q. Nisem imel toliko nl"^il sti, da bi lahko »kosilo«*'1 pj) po normalnem zaporedJ". ^ sem lačen. Občutil sem to spoznanja po nezn«1' (l) po tistem neodkritem •. p — podtalnem življenj'-1' j s sleherni dan živi n*v*j%\M preprosti madžarski d.c Jt človek. Spoznanje me i p vedlo tako daleč, da čutil brezno samskega * W nja, ki mi je že začelo presedati. F° tfifl0' sem ohraniti svojo sv ^ čilost in vero v samegp. toda zaman. Vsi 0_J hrepenenja in želje so le kot gola izmišljen3 ^ v stvarnosti, ki rne Je kala v Budimpešti. flt Jure v* senjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Goren! Oljarska obrt na Golembrdu pri Medvodah lijevanje) vefineni1 sem že- da smo olJarji 'JansSa kuP°vali lan od ljub-Pred a tr8°vcev- Ti so eden •anen gim P°nuJali blago — d°vor tme' ki ga ^ bil° vedno leta \'ar^° ie bno nekako okrog : lani] Takrat je bilo toliko denar 50 ga daJau kar »brez kaij v* a'- po cc,e mesece so ca-so DiJ Je na obračun, samo da pa •ag0 oddali. Med tem časom Prodal k° vsak lan sPrešal ter rafUn 0'Je in preše, potem pa lavon Poravnal. Pa tudi v predelan in ga da)a,i: trgovec je dal je ;7jV,Zel nazaJ olje, tropine pa Prodal £valec sam obdržal in da je azu,T>ljivo pa je seveda, Potem ki ^e lan kupoval in lje 2 Prodaial olje, mnogo bo- Prodal11 kot Pa tisti' ki sanio tropine. seme, seveda če so bili ljudje varčni in delavni. Ce so bili pa zapravljivci, so šli rakovo pot, tako je povsod. Ko še ni bilo Raste, da ljudi oblači; kralji ga časte, nosijo berači. To je res. še pred nedavnim časom so preprosti ljudje nosili platnena oblačila. Neveste so si vso balo napravile doma iz lanu. Kako so lan trli in predli (tudi tovarn, je bilo izdelovanje olja moja mati je veliko predla) JC je bji • ko še ni bilo tovarn, kroži *S >>k*cft« odličen, zato &e dandanes verz: > J* vdiarji, (V?;aSrV°,arjl-0lkrje) JC narc^na oblika za Da 1 znalo, ?VSod se Je pri hiši po-kJer so prešali laneno dober zaslužek, z nastankom tovarn pa se je stvar znatno spremenila. Prva tovarna za olje je nastala v Trstu okrog leta 1900. Nato jo je zgradil Medic v Medvodah in potem še Zabret v Kranju. Zabret je prej na enak način kot mi oljarji ročno prešal laneno seme. V Ljubljani jc oljarsko tovarno zgradil okrog leta 1925 Hrovat s sodelavci. Vsi tovarnarji so dobivali lan od zelo daleč, največ iz prekomorskih krajev, iz Brazilije, Argentine, Indije in od drugod. Z zgraditvijo teh tovarn je bila naša domača oljarska obrt skoraj uničena. o tem ne bom pisal, saj so to opravili v Glasovi rubriki Gorenjski kraji in ljudje že drugi. Pač pa bom opisal prešanje la-nenega semena, prej pa naj še povem, koliko vrst lanu imamo. Pri nas imamo tri vrste lanu: ozimni, jari in poleti — ajdovec imenovan. Najboljši je ozimni lan, le pri nas na Gorenjskem I rad pozebe, zato ga pri nas malo sejejo. V toplejših krajih, kjer uspeva vinska trta, tudi lan dobro obrodi. To so kraji na Dolenjskem, Štajerskem in Hrvatskem, kjer so ga včasih res Med oljarji v naši okolici jc j veliko sejali, sedaj pa so ga tudi zgradil tovarno samo Bergant, ] tam precej opustili. Pridelovanje je zelo zahtevno, z njim je veliko delt.. Ne sme se žeti ali ko-j siti, pač pa ga je zaradi prediva ] treba ruvati, to pa je težavno in Lan je vsekakor ena izpicd zamudno delo, pusebno v današ-najodličnejših rastlin. O njem njih časih, ko je na kmetih tako pravi uganka: I malo delovne sile. in sicer v Medvodah, vendar te j -t tovarne zdaj ni več, pač pa jc tam Sora, tovarna specialnih mizarskih izdelkov. PREŠANJE I Laneno seme smo najprej zmleli z mlinskimi kamni, in sicer tako, da je bilo zrnje čez pol pretrgano. Ni smelo biti ne predrobno in ne predebelo zmleto. Zmleto laneno seme smo imenovali moka. To smo dali v klado, ki je dolga tri metre, visoka in široka pa pol metra. V luknje v tej kladi so udarjale stope, ki so bile dolge nekaj nad tri metre. Po uri in pol »mletja« s stopami smo stolčeno laneno seme pobrali ven. V vsaki luknji je bilo okrog tri kilograme bla-j ga, ki smo ga potem dali v I preše. Imeli smo namreč 8 stop ! in 8 preš za stiskanje. Preša je bila dolga 1,40 m. Na enem koncu so bile preše spojene z močnimi vijaki, na drugem koncu pa je bila lesena vretenica z lesenim vijakom. Preša ni bila pokončna, kot so npr. sadne preše, ampak vodoravna. Vmes med obema koncema sta bila dva i platova in mednju smo devali j blago za stiskanje, in sicer v obroč, ki je imel premer 25 cm; obroč je bil 5 mm debel in 6 cm visok. V ta obroč smo položili platno, nato pa smo nadevali ■ vanj blago iz ene stope, to je 'okrog 3 kg stolčenega lanenega semena. To smo dali med dve platneni krpi na dve kljuki. Na enem platnu je bil pribit talar, debel 5 cm, v premeru pa je imel ravno toliko, da je lepo šel v obroč. Nato smo začeli privijati lesen vijak na vretenici, in sicer toliko, da je močno priteklo. Cez približno četrt ure smo privih do konca, potem pa je ostalo to v preši toliko časa. da je bilo v stopah stolčeno drugo seme. Ko se je olje odteklo, smo pobrali iz preše stisnjene ostanke semena, ki so imeli obliko kroga, kolesa; imenovali smo jih cegle. Te smo dali ponovno v klado in to smo imenovali predvavanec (od predelati). Ta predvavanec so morale stope tolči dve uri, potem pa smo ga spet sprešali. Tudi z vodo smo ga morali močiti, da se je dobro stolkel. Vsak vijak pri preši je imel tri roglje po 80 cm dolge in nato še 80 cm dolg podaljšek, da smo lahko, prešo močno privili. Ko je bil predvavanec dve uri v preši, smo ga vzeli ven in ga dali v klado stolči, nato smo ga na sito presejali in to so bile potem tropine. Franc Trampuš Golobrdo 6 (Naprej prihodnjič) J^stja $ Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja © Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, C§^nem^ ker Je 2a™di in njene J>bijehn°i01 vidsePmTCljstva<< ° zbirno T VUsniti 6am° m° 2 vsem občudo- J^prozahianC&Sko mlad°-' H S in Okrunila ne odoov tak° »žival«> «n svoji *mu b° ^?jenaCord0lg0 "J<-na od njego- vih besed in stihov, ki niso bili nič drugega kakor strastni šepet, strastna prošnja po njenem objemu in izpolnitvi njegove ljubezni, pozabila, da ima pogrešanega moža, pozabila, da je pogrešani mož morda še živ in da veruje v njeno zvestobo, pozcbila, da je mati, začutila slo, ki je ni več mogoče premagati, in mu sama odprla svoje naročje. Ali ni že opažal, kako se jc v njej prebujala ženskost in kako j težko je premagovala prebujeno slo, da je že takrat mislil, da bo že čez nekaj trenutkov njegova in ga osrečila s svojim polnim objemom. In tudi on sam si ni delal takrat nobenih predsodkov, marveč je »čutil samo strast, ki ni terjala samo potešitve, marveč jo je čutil kot pravi »živalski nagon po samoohranitvi«, po nadaljevanju sebe v naročju žene, po nadaljevanju v bitju, ki bi ga z njo spočel in ki bi ga ta žena rodila,* da bi se v tem bitju »•ohranil in bival« tudi v primeru, če bi postal žrtev vojne med milijoni drugih, ki jih je ta vojna te terjala. Da, predvsem to, da bi se »ohranil in bival« še po svoji smrti, če bi ga doletela ha kakem bojišču, je bilo tisti trenutek v njem, ne da bi pomislil na Stcfi, na njenega moža, na otroka, ki ga ima I svojim možem in ki lahko ljubi samo svojega očeta, na posledice, ki bi jih s svojo slo po »ohranitvi in bivanju« v drugem, iz svoje krvi spočetem bitju lahko povzrečil in ki bi jih potem morala nositi Steči, posledice, ki bi bile zanjo prav gotov težke in usodne. Ne, on na te, usodne posledice ni pomislil niti za trenutek. Hotel si jo je vzeti, polastiti se je, četudi s silo, in bi si jo tudi vzel, ko bi prav tedaj ne prišla Stefankina sestra in ju zmotila. Stefi se j2 (jo gleda v spominu) naglo obvladala, on pa je začel z drhtečimi rokami trgati bilke in rože, ne da bi jih razločil, zraven pa na tihem preklinjal Štcfankino sestro, ki mu je s svojim prihodom preprečila priložnost, edino priložnost, da bi se izpolnilo, na kar se je zaklel, da se mora izpolnHi, če se ni moglo že takrat, pa drugič. Ali ni mislil tudi potem, ko se je vračal k svoji enoti v Kobarid, da bo že »jutri« peljal Stefi v prikladne j šo samoto, in bil kakor obseden od pravega »živalskega« nagona, da mora s Stcfi spočeti otroka, nnj Stefi v to privoli ali ne. »Ohraniti« se hoče! Nadaljevati se s svojo krvjo v novem bitju, saj človek v vojni nikoli ne ve, na katerem bojišču se bo srečal s svojim koncem in na katerem bojišču mu bo brezplodno iztekla in u ahnila kri. Tako in samo na to je takrat mislil. In ta misel ni usahnila niti tedaj, ko se je tisti »jutri« že po-neči spremenil v preplah, s katerim so njegovo enoto vrgli z ležišč in ko so zvedeli, da so svojo dolžnost v zaledju opravili in da ce bodo premaknili na bojišče. Ne, presenečenje ni razničilo njegovega »živalskega nagona po nadaljevanju svoje vrste«, marveč mu je še bolj podžgalo »jezo« na štefankino sestro, ki je s svojim »sitnarjenjem« preprečila, da se ni zgodilo, kar bi se po njegovo »moralo zgoditi« in o čemer je bil ob vojaškem preplahu še bolj prepričan, da bi se »moralo«, in si celo dopovedoval, da je bilo njegovo popoldansko poželjenje »namig usode«, naj se »nadaljuje«, a tega »namiga« ni mogel uresničiti. To ga je tokrat spravljalo v pravo bolestno razpoloženje in občutje, ki se je zaradi neuresničenega »usodnega gona« spremenilo v mračno slutnjo, da je »zamudil usodno priložnost« in da ga čaka na fronti, kamor jih peljejo, konec in »izginotje v večni nič«. In to »bolestnost« je potlačil v sebi šele, ko so ga premestili iz njegove enote in ga dodelili takoj po prihodu na francosko bojišče k zalednemu frontnemu lazaretu, dodelili kot šoferja transportnega sanitejskega avtomobila, s katerim nikoli ne pride v neposredno frontno nevarnost. šele tu se jc osvobodil »slutnje o svojem neizbežnem koncu na bojišču« in si začel olajšano dopovedovati, kako prav je storil, ker je tistega aprilskega sončnega dne »obvladal« svojo strast in ostal »človeško plemenit« in si s svojim »človeškim« obnašanjem ohranil prijateljstvo in naklonjenost žene, ki jo ljubi in ki ga navdihuje s svojo lepoto in srčno dobroto, čeprav ne bo mogla biti njegova, a ga vseeno osrečuje in »plemeniti njega in njegovo pesem z otožnostjo, z nostalgičnim občudovanjem in opevanjem njene lepote, s hrepenenjem, ki ga skovo sleherni trenutek nosi k njej v tiste čudovite kraje ob Nadiži in Soči, s hrepenenjem, ki je že samo po sebi sreča, čeprav ga včasih boli do sol/, saj sc spreminja v njegovo pesem, v pesem, ki je daleč od teh surovih in nečloveških časov, tiha, otr>žna lepota, dobre in lepe sanje, ki so lahko edina uteha in sreča za človeka, ki ga je življenje zaznamovalo z nesrečo, da se je zaljubilo, nedosegljivo in neizpolnjivo«-. In vendar je bila ta nesreča zanj neke vrste »pesniška sreča«. 1 »Hrepenenje za nedosegljivim spreminja trpljenje, ki ga je človeku naložila usoda, v otožno lepoto, v pesem, ki je že zaradi toga, ker se človek lahko v njej izpoveduje, posebna vrsta nežne tople sreče in zatp lahko s svojo nežno lepoto po svoje osrečuje vse tiste, ki jih je življenje zaznamovalo z nesrečo. V uteho jim jc; v uteho, ki ki jc včasih celo tako mogočna, da nesrečnemu človeku breme trpijo* nja ni več samo trpljenje, marveč edina sreča, ki jr. nesrečni lahko dosežejo. To velja vsaj za ljubezen, najmogočnejše, najbolj resnično, najlepše in najbolj globoko človekovo čustvo, ker je ljubezen, najsi bo srečna ali nesrečna, edina večna in neizpremenlj;va lepota ter edina večna in za vse čr.se, ne glede ali so lepi ali torki, največja človeška vrednota, največja in zaradi globine svojih čustev edina resnična in za vse čase nehrpremenljiva lepota. Ljubezen je edini B&dodelnik, v k?*.f*rcga vcr.amem in o katerem vem, da vse, česar se s svojim čustvom dotakne, spremeni v lepoto t GLAS * IT) STRAN V drugo polletje Letošnja 2lma je pričarala pravi raj mladim šolarjem, ko so med počitnicami zares lahko uživali vse lepote zim- Posebna lastnost kmeta V prejšnji številki smo zve. deli, kako se kmet premika. Marsikdo pa si je zastavil vprašanje: kaj se zgodi s kmetom, ki je prispel na zadnjo oziroma prvo vrsto. Tak kmet se lahko spremeni v katerokoli figuro, samo v kralja ne. In kako zapišemo tako potezo? Oglejte si diagram: Beli je na potezi in si želi trdnjavo. Vleče kmeta na polje h8. Potezo zapišemo h7 — h8T. Crni pa si želi damo. Zapišemo potezo b2 — bi D. Pozicija, ko sta beli in črni potegnila potezo, je naslednja: abcdcfgh skega športa, ne da bi jih zeblo. Komaj je bil čas za kosilo, saj sneg vabi, vabi. Toda počitnice so pri kraju in spet se je začelo »dolgočasje«. Res mora biti težko sedeti na neudobnem šolskem stolu in poslušati dolgovezne razlage pustih predavateljev. Poleg tega nikoli ne veš, kdaj se bo kateri od njih spomnil in te zdramil Iz premišljevanja. Prvi enki sledi druga, nato dobiš tretjo in zapečaten si. Vse bi še bilo, če bi ne bilo toliko predmetov, saj z eno enko v spričevalu zle-zeš v višji razred po členu! Ce imaš pa dve, že obsediš. »V prvem polletju sem si nabral kar pet »čikov« in doma je bil vik in krik. Mama in oče sta dejala, da bom vse počitnice presedel pri knjignh in da bom mcral predelati vso snov prvega polletja iz teh predmetov. Prvi in drugi dan počitnic sem bil ves trd od sedenja, naučil pa sem se prav malo. Tretji dan je bila mama vsa živčna, ko me je gledala. Dovolila ml je, da sem se šel drsat do 11. ure, ko se vrne oče iz službe. Po kosilu pa me je on nagnal, naj se grem malo smučat, da se ne bom zredil od samega sedenja. Tako je šlo vsak dan in meni jc bilo kar všeč.« Tako ml je pripovedoval petošolec. Mislim, da je fant nabral dovolj moči In bo v drugem polletju lahko delal v šoli. Kaj pa, če se bo ponovila praksa prvega polletja? Ne tako, dragi pionirji! NI še zamujeno, še vse lahko popravite, če le hočete. Presneto vam bo žal, če boste i'gubili po nepotrebnem kako šolsko leto. V polletnih počitnicah ste si nabrali novih moči, zato hodite v šolo trdno odločeni, da boste premagali vse težave drugega polletja! Marija Stare, Bled Počitnice sredi zime Vsi učenci in učenke se ve. selimo počitnic. Dvajsetega januarja smo dobili spričevala. Pričele so se štirinajstdnevne počitnice. Prvi teden prostih dni smo imeli smučarski tečaj. Prvi dan tečaja sem se spustila z majhnega griča. Drugi dan pa smo s tovarišem odšli na večji hrib. Ko smo se ozrli v dolino, je bila pod nami strmina. Vsi so se srečno pripeljali do dna hriba, le jaz sem na sredi poti padla v sneg. Ko sem vstala sem bila vsa snežena. Zadnji teden počitnic pa sem bila v Svarjah. Vsak dan smo se sončili. Sonce je stalilo skoraj ves sneg, kar ga je bilo še na hribu. Z bratom sva šla v bližnji gozd nabirat teloh. Hodila sva po ozki stezi, ki je vodila daleč v gozd. Dobila sva nekaj te-loha, ker pa sva bila že od strme poti utrujena, sva odšla domov. Kmalu je minilo štirinajst dni brezskrbnega življenja. Spet smo se s torbicami v roki vrniili v razred. Jovita Eržen, 4 c. raz. osnovna šola Lueijan beljak Nesreča na poledeneli cesti Nekega dne me je mamica poslala po mleko. Naročila mi je, naj zelo pazim, ker je cesta močno poledenela. Obljubila sem ji, da bom pazila. Vzela sem kanglico in odšla. Hodila sem previdno in počasi. Pri sosedovih sem dobila mleko. Nazaj grede sem hodila bolj sproščeno. Toda nenadoma mi je spod-neslo obe nogi in že sem bila Vam v pouk rastline Prehladil si se in že drugi dan neusmiljeno kašljaš. Moral si levi v posteljo. Mama ti skuh.i lipovega čaja in kar kmalu se kašelj ublaži. Imaš vročino. Pomagal bo bezgov čaj. Boli te vrat. Brž ti bo pomagal slezov ali ajbišev čaj. Proti želodčnim nevšečnostim in za izpiranja in grgranje nain bo pomagal ka-milcni čaj. še celo vrsto zdravilnih rož poznajo modri ljudje. V nobeni hiši ne manjka arnike in v zadnjem času zelo cenjene rože her-melikc. na tleh. Močno me je zabolela roka. Nekaj časa sem kar sedela. Ko sem vstala, s?m opazila, da sem raztrgala tudi nogavice. Kanglica je ležala prazna na tleh. S strahom sem odšla domov. Vendar mamica ni bila tako huda kot sem pričakovala. Darja Polajnar, 3. b, osnovna šola Matija Valjavec Preddvor Ni ga bilo doma Mamica vpraša svojega sinka, ki hodi v 2. razred osnovne šole, kako je bilo na izletu v Prešernovi rojstni hiši. »Oh, Prešerna ni bilo doma,« se odreže malček. PTIČKI Veiiko ptičkov je, ki jih pozimi zebe, a poleti so veseli, ko jih sonce greje. Vsak po svoje žvrgoli in se z gnezdom mudi, da bo bolj toplo, ko deževalo bo. Milica Jerina, Bobovk Ljubke srnice Zimske počitnice so se začele 20. januarja. Vsi smo se jih zelo veselili. Trajale so štirinajst dni. Med počitnicami sem veliko obhodila. Najlepši dan pa se mi je zdel, ko sem šla z očkom in mamico v Zabu-kovje. Bilo je sredi dopoldneva, ko zagledamo nedaleč od nas pet srnic. Bile so zelo ljubke. Hodile so po lesketa-jočem se snegu in se z svojimi drobniimi nožicarni vdirale vanj. Tiho in napeto smo jih gledali vsi trije. Komaj Pa so nas srne opazile, že sd stekle v bližnji gozd. Mi smo se še dolgo pogovarjali 0 njih. Nato pa smo odšli domov. Tudi na šolo nisem pozabila. Vsak dan sem se učila. Popoldan pa sem se hodila sankat. Petega februarja se je spet pričela šola. Danes že sedimo v šolskih klopeh in se učimo. Vlasta Križnar, i c. raz. osnovna šola Lueijan Seljak, Kranj Nedeljski teki v Dupljah V Dupljah je bilo tekmovanje v smučarskih tekih. Nastopili smo pionirji in člani. Med pionirji sem bil tudi jaz. Ponirji smo tekli enkrat okrog kroga, mladinci P3 dvakrat. Prvi je startal M^' ran Boncelj. Jaz sem im-1 številko štiri. Tekel sepn V° snegu, kar se je dalo. Zelo sem se utrudil. Z vrha brega sem se močno pognal s pah" cami. Kmalu sem pripeljal skozi cilj. Prvi je bil Tadej Markič, ki je imel prave tekaške smuči. Jaz sem zasedel 5. mesto. Zadovoljen sem bil in bi rad še kdaj tekmoval. Miran Klančnik 5. r, osnovna šola Duplje Docent dr. Herbert Zaveršnik Želodčna obolenja , Na drugi strani pa seveda često srečujemo °olnike, ki se raka preveč boje in se pri najmanjših Motnjah zatekajo ne samo k zdravniku, ampak tudi k sPecialistu. Vsem tem oproščamo, saj je bolje, da presedamo 10 bolnikov in ugotovimo, da nimajo raka, *ot pa enega rakastega prezrcmo. KAKO SE ČUVAMO OBOLENJ .Oče higiene Max Pettenkofer (1818—1901) je že pred leti ugotovil, da je mnogo koristneje, enostavneje n tudi ceneje, če se čuvamo pred boleznijo, kakor pa a smo se prisiljeni zdravili. Ce je tekel do sedaj po- jsovor 0 tem j(ajco nastajajo in kakšne znake dajejo jična želodčna obolenja, se bomo danes ustavili pri eni. kako moramo in kako ne smemo živeti, da ohra- nifno želodec zdrav. Človeški organizem potrebuje kalorije pri delu, ne P,a takrat, ko gremo spat. Kaj pa počenjamo sedaj? j|VtraJ stoje popijemo kavo ali mleko, pri tem se še 'ačimo, zavezujemo kravato, naročamo še to in ono, ato pa kar najhitreje v službo, da ne zamudimo. Želo-ec Je na ta način samo nadražen, v 10 minutah se iz-razni in je tak izpostavljen prebavnim sokovom vse 0 malice ali celo do popoldneva. Nekateri pridejo do pstenega obroka šele zvečer, nakar morajo seveda 5,tro v po; bi!Utraj bi vil Vs?boval dovolj beljakovin, ki nam zagotovijo pra- ?J 'n enakomerno izgorevanje preko vsega dne. ku ed 13- in 14. uro naj bi bil enourni premor. Poiz-I SI so pokazali, da sc organizem začenja utrujati po p Uj^an dela; krvni pritisk narašča, pazljivost popušča, stanemo prerazdražljivi ali preravnodušni. Enourni jlr^rnor zadostuje, da se osvežimo, da použijemo obrok 2e,anc/ ki naj bo zopet mešan; ne pozabimo beljakovin, defnjaVC in sadJa- Tako hranjen telesni ali duševni Nes^60 b° nada'Jeval dc\o spočit, pazljiv in koristen. vekT^ Pri delu se kopičijo zgodaj zjutraj, ko je člo-8Ur zaspan, in ni še ves pri delu, in proti koncu Črn Cga nePretrganega delavnika, ko je že preveč iz- n »n njegova pazljivost hitro pada. bro rana mora biti mešana, le taka nam zagotovi do-pred Zclrav.ie. Da bi želodec ostal zdrav, potrebujemo (SVej s^m beljakovine, to so meso, jajčni beljak, skuta sadje t*V^ s'r)' nernastn* s'r'> zelenjava in sveže Pred t» lt° mc§ano sestavljena prehrana nas obvaruje rak0 ezrnernim rejenjem, želodčno razjedo, želodčnim obrok".' J3 tUtb prec* okvarami jeter. Zadostujejo trije Ha, s i nevno, jutranji in opoldanski naj bosta izdat-ja pa J Potrebujemo kalorije za delo in gibanje, večer-bi Se ?aj bo kar se da lahka, saj čez noč počivamo in Sem • ezrnerne kalorije, zaužite zvečer, nalagale v na-tc*ko SU ^0t nepotrebna tolšča. Zrediti se je včasih veliko """ snuJšati pa je še mnogo težje, ker zahteva l°čka Sanioprema8ovanja, to pa je človekova najslabša v posteljo, saj gredo zgodaj zjutraj spet na delo. bji - ^- k' se moral' v miru najesti, zajtrk pa naj bi vrste s ITlora imeti človek mir. To naj bo neke dati. 7 ? an °bred in užitek, kateremu se moramo pre-sadrii s v n;cc* JcdJ° ne čitajmo in ne pijmo! Časopis, *anem ? -V- kozarček piva ali vina se prileze po kon-Kosilu. ^ebujem 'C treba temeljito zgristi in zmleti. Zato po-rabrio n ° zdravc z°be ali vsaj dobro sedečo in upo-nega B| {-eza ^es Je> da so zobje zelo važni iz estetič-^r,°Ro C * vcndar so še bolj važni za želodec, dobro 0Jnanj bi bi,° želodčnih obolenj, če bi imeli niki jo nUVane. z°be. S sekalci hrano drobimo, s koč-prebav|[-a rnc!iemo- Samo dobro zmleta hrana je lahko na dežen« ,n "C bo čezm erno breme za želodec. Zlasti ^kov. Tu'l vcdno Premalo skrbimo za zobovje mal-važni in?^"1'^"' zobJe predšolske mladine so izredno °e zobp ?y* zagotovilo za lepo raščenc in neokrnjena"11 6 odraslih-vOru nad Tr ^llno raz,ični P° občutljivosti in odgo-Io aIi služb t-1"' T° ^° odvisno od temperamenta. De-komernem 3" nam ^e v veselJe> kjer delamo v ena-'n sfečno intmu' brez razburjenja in brez napetosti, *° dobili r .ko življenje sta zagotovilo, da ne bo-r°vanje in < ali razJede na dvanajsterniku. Delo, mi-pr'Poročam °rtna deJavnost naj se izmenjujejo. Toplo VanJe nr, ti vsakodnevne krajše sprehode — nakupo- namenjene samo raz- nje- smučan- rstne '8re z žogo, namizni tenis, plava-n>Jo zdnvo le 5 Planinar jenje so športi, ki nas ohra-rave' sveže in mladostne. Nadaljevanje prihodnjič Abeceda za sedemnajstletnice Zvečer s krtačo in milom Suha koža kaj rada na komolcih, kolenih in petah preraste v hrapavo oblogo, ki je ne moremo v prvih toplih dneh, ko hodimo lahno oblečeni, kar naenkrat odstraniti. Včasih tik po kopanju ni pri roki kreme ali olja ,da bi si ga vtrli v trde komolec. Izberite si tak dan v tednu, ko vam je šlo v šoli dobro ali ste drugače dobro razpoloženi, da vam kaka neumestna pripomba starejše sestre ali brata ne bo vzela veselja. V dve majhni skodelici nalijte malo ogretega olivnega olja ali pa kar jedilnega. 2e prej dobro z milom in toplo vodo okrtačene komolce kopljite v olju kakih deset do dvajset minut. Zraven lahko berete knjigo. Po večkratni oljni koneli bodo komolci posfali nežni kot dojenčkova koža. In še nekaj — trda koža se hitreje naredi na komolcih, kadar jih uoorabliamo za podniranje glave. Skušajte pVdati v knjigo tako, da sedite zravnani na stolu z naslonjalom. Roki naj lepo počivata na mizi. tako kri nemoteno kroži. Pri učenju, ko si Dodpirate plavo, tako da se s komolci naslanjate na mizo, ie kroženje krvi ovirano. Kaj hitro se vas noloti zaspanost in lenoba. Sicer pa to le mimogrede. Trda koža na petah je prav tako trdovratna nadloga. Mislim, da smo vsi tega mnenja, da še tako ravna in vitka noga ne more biti lepa, če iz sandale gleda grda, mogoče celo razpokana, trda peta. Edino zdravilo je vsakodnevno krtačenje z milom in toplo vodo. S tem sc sproti odstranjajo odmrle celice povrhnjice. Tako okrtačeno stopalo lahko še namažete z va-zclinom ali pa z oljem. Ce vam trda koža le prebujno raste, jo skušajte drgniti s kamnom plovcem, ki ga kupite v trgovini z barvami in laki. Nikar pa jc nc poskušajte stiVi. V skrajnem primeru je treba poiskati pomoč pri pedikerju. Sicer pa se uporablja za otrdelo kožo na petah lesena pilica, vendar težko, če jo boste kje dobili. Ureiena pričeska Vse vemo, da je silno neprijetno spati z navijalkami v laseh. Tega tudi ni treba počenjati! Zjutraj, ko vstane-te, si navijte lasne pramene na trde majhne kroglice, ki jih naredite iz navadne vate; pritrdite jih s šesticami in narahlo ovlažite z lasnim lakom ali kolonsko vodo. Za navijanje las nc potrebujete več kot dve do tri minute. Medtem ko se umivate in zajtrkujete, se lasje posušijo in lepo jih boste mogle počesati in urediti za odhod v službo. Trda koža se rada naredi tudi na kolenih. Posebno rada nastane po zimi, če pri večernem umivanju nog ne sežemo tudi do kolen. Edino učinkovito zdravilo je spet vsakodnevno krtačenje z milom in toplo vodo. Priporočljivo je tudi vtiranje že prej naštetih maziv. Mogoče je vse to naštevanje na videz nepomembno, toda verjemite, da še tako ljubko dekle s sicer umitimi lasmi in čistim belim ovratnikom ne daje vtisa mladosti in svežine, če so komolci trdi od drgnjenja po klopi, če gole roke »krasi« kurja polt in podobno. Vsakodnevno umivanje in nega predvsem zvečer pa vam vzame le deset minut časa skupaj s temeljitim umivanjem zob. Stroški za olje ali vazelino pa so tako malenkostni, da vam tudi starši, od katerih ste denarno odvisni, tega nc morejo odreči. Se tako majhna zaloga na primer olja pa traja tudi po dva meseca in več. Lea Mencinger (Nadaljevanje prihodnjič) S tableto na delo V nekem industrijskem središču v srednji Angliji so pri preiskavi 10.000 delavk ugotovili, da tablete proti zanositvi preprečujejo poškodbe pri delu. Delavke, ki na jemljejo teh tablet, se nekaj dni pred menstruacijo pogosto poškodujejo pri dolu. Preleni za hojo Nizozemski zdravniki so statistično dokazali, da iivi poprečno pet /et dlje tisti, kt kolesari ali hodi peš. To naj bo v opomin avtomobilistom, ki so preleni za hojo! murlio lesce Oglejte si RAZSTAVO stanovanjske opreme in pohištva v novi stolpnici (za stavbo obč. skupščine) V RADOVLJICI od 16. do 26. februarja. Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard Cvetje na oknih že pred pomladjo Zakaj bi cvetlični zabojčki samevali prazni v kleteh vse do sredine meseca maja? 2e pred koledarsko pomladjo se ponujajo pisane mačehe, seboj, razne vrtne primule ali jegliči, modre spominčice in beliš ter množica spomladanskih čebulic, da z njimi okrasimo okna in balkone. Prvo cvetje v prihajajoči sezoni je najbolj zaželjeno, posebno Še za meščane, ki večinoma nimajo možnosti vrtnariti drugje kot v stanovanju in na oknih. Z vrtnarjenjem na oknih in balkonih lahko pričnemo že konec meseca februarja ali v začetku marca. Za-bojčke očistimo in na novo popleskamo. Najprimernejša je bela barva, ob kateri pride zelenje in cvetje do pravega izraza. Zabojčke napolnimo s svežo kompostno zemljo, ki je bogata s hranili. Zemlja od preteklega leta je neuporabna. V betonskih zabojčkih bodo rastline slabo uspevale, najboljši so še vedno leseni zabojčki. Poskrbljeno mora biti za odtok vode. Noči bodo še vedno mrzle, zato poskrbimo, da bo rastlinam v zabojčku čim topleje. To dosežemo z oblogo dna in sten zabojčka s stiropor ploščami. Cvetje pa zaradi mraza ali snega ne bo utrpelo posebne škode, saj je vajeno vremenskih neprilik. Da bodo zabojčki čimprej bujno cveteli, morajo biti zasajeni primerno gosto. Za zabojček dolžine 70 cm potrebujemo 10 do 12 mačeh. Stroški take zasaditve so majhni, saj so te sadike poceni. Med mačehami tudi najlaže izberemo primerne barve za našo hišno fasado. K rumenkasti hišni fasadi se dobro podajo rdečerjave in modre mačehe, pa tudi raznobarvne mačehe in druge cvetlice. Topla rjava barva lesa prenese dobro vse barve cvetlic. Pusto sivo ali mrtvo belo barvo fasade poživimo s pisanimi ali žarečo rdečo barvo. K rdeči barvi fasade izbirajmo bele in modre mačehe, h krepki modri barvi stanovanjskega bloka pa pristajajo živahne rumene in rdeče barve cvetlic. Poseben okras oken bodo hiacinte in botanične ter rane tulipe, s katerimi se bodo postavili le tisti, ki so na okras oken mislili že jeseni. Ženina ostavka Republikanskemu kandidatu za predsednika Združenih držav Amerike guvernerju Ronaldu Rea-ganu je neka ženska napisala pismo, v katerem ga prosi, naj jo razreši članstva v državni komisiji za umetnost. Skrb za moža in otroke ji vzame preveč časa, da bi mogla prisostvovati se sejam te komisije. Na koncu pisma je dodala, da bo te razloge za ostavko guverner pač moral upoštevati. Pismo je bilo podpisano z Nancy Reagan. Njen mož pa je guverner Reagan. Guvernerju se je namreč zdelo potrebno, da tisk izve, kako natančna je njegova uprava. Ker pa guverner misli na Belo hišo, ni odveč, če Javnost zve rudi za vrline njegove žene. Picasso še živi Na vprašanje dopisnika France Pressa, kako je z njegovim zdravjem, je sedemin-osemdesetletni Picasso odgovori: »Že mesec dni me spravljajo pod zemljo. Žal mi je zaradi razočaranih grobarjev, ampak jaz se počutim čisto dobro. Slikam in v bodoče bi zares rad slikal predvsem v miru.« V zadnjem času so se baje razširile govorice, da je slavni slikar pri kraju s svojimi močmi. V prvih dneh januarja se je celo razširila vest, da je Picasso umrl. Telefoni v slikarjev! hiši v Mouginsu, kjer živi, so neprestano zvonili, vendar ni nihče odgovarjal. Picasso je menda zbolel med novoletnimi prazniki, ker se je najedel tako imenovanega morskega sadja. Prepeljali so ga v bolnišnico v Moderna pravljica Rdeča kapica gre skozi gozd s polno košarico dobrot za bolno babico. Nasproti pride volk in jo vpraša: »Kam pa greš, Rdeča kapica?« »Babici nesem kosilo,« reče deklica. »No, to kosilo bom jaz sedajle pojedel. Kje si ga pa dobila?« še vpraša volk in se že oblizuje. »V menzi,« odgovori Rdeča kapica. »No, potem ga pa kar nesi dalje,« pravi volk In izgine v gozdu. Zastrupljeno ozračje velemest Prah in dim sta postala za večmilijonska mesta že prava nadloga in nevarnost. Pred kratkim so uvedli v enaj strnili jonskem mestu Tokiu avtomate za kisik. Namenjeni so predvsem prometnim policajem na križiščih najprometnejših mestnih četrti. Policaji imajo pravico, da za nekaj trenutkov zapuste svoje službeno mesto in na najbližji policijski postaji nekajkrat vdihnejo kisik iz avtomatov. Avtomati za kisik se pojavljajo tudi na tokijskih ulicah. Vsak čas pristopi kak prebivalec, ki mu postane mestni zrak pretežak, k avtomatu in za petdeset jenov nekajkrat iz posebne maske vdihne čisti kisik. Tukaj pa mora biti nekaj narobe Niči, vendar je bil čez štiriindvajset ur spet doma. Slavni slikar je bil baje pred kratkim operiran na žolču in zato mu je menda to sadje tako škodovalo. Francoski časopisi se zdaj sprašujejo, če gre Picassu kaj na bolje. Po Parizu pa še vedno klepetajo, da je na hitro poklical k vzglavju svoje bolniške postelje oba sinova iz zakona s Franca:se Gilot. — Kot da bi se ne imel pogovarjati oče s svojimi sinovi o čem drugem kot o svoji smrti!? Kaže, da še vedno drži tisti pregovor: »Kogar ljudje naredijo za mrtvega, še dolgo živi.« Znati je treba Mladi akviziter Alfred S. iz Bonna je znal spretno združiti posel in zabavo. Hodil je na plesne prireditve, si tam izbral dekle in kaj kmalu začel govoriti o poroki. Nevesti pa je postavil samo en pogoj. Njegova žena mora biti izobražena, zato bi bilo najbolje, če bi si takoj naroČila enciklopedijo v dvajsetih knjigah. Skoraj vse neveste so podpisale naročilnico in že čez nekaj dni so prejele zaboj s knjigami. Iznajdljivega akvizilerja pa potem ni bilo več na spregled. Heroj je bil goljuf V francoskem mestecu Co-lombey-les deux-Eglises je zavladalo te dni splošno veselje. Meščani so končno našli moža, ki so ga iskali celih triindvajset let. Zdaj je sedel med njimi devetinštirideset-letnl Kari Otto Hossmann iz Braitfurta v Zahodni Nemčiji. Meščanom se je predstavil za bivšega nemškega oficirja, ki Je rešil dvaindvajset mož iz tega mesteca, da jih niso ustrelili kot talce. Hossmann je bil nekaj dni gost hvaležnih meščanov, potem pa je naenkrat izginil. Zahodnonemška policija Je ugotovila, da je Hossmann navaden goljuf, ki ni bil ni-koU nemški oficir in v tistem času sploh ni bil v Franciji. Delitev na pol ne velja vec oddelka Neki štiridesetletni zakonski mož, ki je do ločitve stanoval v dvosobnem, lepo urejenem stanovanju, se je pred dnevi znašel na ulici. Pridružil se je skupinii mož, ki so se — kot sam — znašli brez strehe nad glavo. Kot pišejo švedski časopisi, je ta pojav vse pogostejši. V petindevetdesetih odstotkih namreč po ločitvi postane žena lastnica stanovanja oziroma nosilka stanovanjske pravice, mož pa naj se znajde, kakor ve in zna. Neki mož je pripovedoval: »Znašel sem se na ulici takoj, ko je postala ločitev pravomoćna. Zona je zavrnila vse poizkuse, da bi dvosobno stanovanje zamenjala za dve enosobni.« Brezdomci se zbirajo po hotelih, kjer je mogoče za krono ali dve prespati. Tu se zbirajo najbolj pogosto ljudje, ki jih družba močno potrebuje: kvalificirani delavci in drugi. Njihova nesreča je v tem, da so dobili zaradi različnih vzrokov dolgo zaže-ljono ločitev, nato pa so se znašli na ulici. Za švedske može pomeni ločitev zakona praviloma tudi izgubo stanovanja, ne gleda na to, ali so krivi ali ne. Vodja socialne službe v nekem Švedskem mestu pravi: »Najbolj tragično je to, da vržejo može na cesto tudi takrat, kadar je edini krivec za zakonski brodolom — ženina nezvestoba.« šef pravnega stockholmske občine Je op£ zoril, da je mimo čas, *°J predstavljala ločitev zaK^, delitev dobrim pol na P° • »Ker so danes vsd aduta v rokah žene — letijo možje n* ulico...« Vodja napada na vlak spet za zapahi Britanski kriminalist Ton* Butler ima največ zaslug, /\ se je vodja ropa stoletja, kot imenujejo napad na poŠt«' vlak leta 1964 na progi Glas-govv — London, spet znašel v roki pravice. Takrat je britanska policija napela vse sile, da bi spravila roparje & zapahe. Vodja tolpe je bl1 obsojen na trideset let zapora. Točno na obletnico napa- da na poštni vlak pa Je ČeZ leto dni pobegnil iz ka*^' niče. Charles VVilson se je 1 družino naselil v Kanadi, s& veda pod drugim imenom-Tja so redno prihajala denarna nakazila od obresti naloženega denarja v neki Švicarski banki. Vse, dokler niso postali kriminalisti pozorni-Brezskrbnega življenja je bi' Io konec. Pred kratkim s0 ga z lisicami na rokah t talom pripeljali spet v Velik0 Britanijo. Nazaj v Kanado P_a je odpotovala žena cija s tremi hčerkami. Mlada francoska pevka Mireille Mathieu je zablestela ^aSj«>đ-pevkarskem nebu prav v času, ko so mrzlično iskali ^gjujj nico umrli francoski šansonjerki Edith Piaf. PreceJ ^ za nenaden uspeh in prodor v svetovno pevsko elittki za tuje go-1.15 Igrajo priljubljeni ansambli — 12.00 Na 9'avt dan - 12.10 Andre 12 3q ^ dirigira Ravela — 12 4A ./^etijski nasveti — 13 30 A0peMke iz studia 14 -Od m , poročajo vam — 14.05 14 5S t lje do melodije — niinie,^11^ banka ^ hra" OlasSn- JUbIjana - 15-20 Naš i »ntermezzo — 15.45 dan J**"*1«* - 16.00 Vsak n0 _ .v7as 17-05 Gremo v ki- 18 00~~ai. 5 Isramo beat — ^etu ualnost,i taa m v lo ^ 71 ^.15 Pravkar prispe- 19 on T5° S kT1Jižnega trga 19 lo p ^ko noč, otax»ci — Glininr ,mklut ^ EP - 19.19 - 20onSoe igre Grenoble 1968 dom^, ■ S Poznavaj mo svet in - 21.30 Iz fono-daja ,a K°Per - 22.10 Od- 23.05 s iz'so1*ance ~ novi t ,pes,m,'Jo in plesom v *- 20 Os7m T Drugi Program 20.15' t asbena Pravljica — 2120 7prav'J^nih baletov Prošle 1 ^'"vske priredbe Ju*iaki 1 nar°dnih - 21.40 22.00 P] 0Ocertnih dvoran -W G*JLeS V noči — 23.00 Ura nu ec>rgu PbiUipu Teleman- jA-^^Jtebruarja kme?;i^°'hro Ju^o — 7.30 Za ^clikv Proizvajalce - 8.05 8.55 J^f; "gra za otroke -905 Na? za mladino -^ PozriJ p?sIu;>a.lci čestitajo h«53w? -1000 Le twariši - 10.25 Nedelkt°rbe °,n tWa ~ 10-45 d'j !T i,m^zailk lcP'h me-Potki „ 00 Turistični na-Novor lU,C £°,ste ~ H-50 ^a dan-u-S .pasll'šaloi - 12.00 ^luša T" ~ 12-10 Na" zijajo čTcTslltajo in Po-nih ~~ n- ~ 13.15 Iz , -ijskl Partitur ~ 1140 reportaža — 14.00 rT d(3liska °°Pol H« 1V3Portaža — 1; lahki - 150mJS» ^ga tedna t/.U5 Poj o slavni »■*, Radi r^ike n 8 Iz glasbene ^hko'nJS'6 ln starc- 19.00 °^Pikw • otr°ci - 19.15 £ 20 00 v ^« Grenoble 1968 J2.15 "^eljo zvečer - Uterar5 J8?™ Večer ~ 23.05 rtmi nokturno Drugi program 935 Igramo kar ste Izbrali — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.15 Odmevi z gora — 14.35 Mefistofeles — opera — 16.35 Trije izmed velikih prednikov sodobne glasbe — 17.35 Izložbeno okno — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Lahka glasba današnjih dni — 20.05 Iskanja in dognanja — 20.20 Glasbena medigra — 20.30 Iz repertoarja komornega zbora RT Beograd — 21.20 Nedeljska reportaža — 21.30 Koncertni drobiž — 22.00 Glasbena skrinja — 23.00 Nočni koncert PONEDELJEK, 19. februarja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovežneže — 9.10 Iz jugoslovanskih studiov — 9.45 Razvoj našega mladinskega zborovskega petja — 10.15 Pri vas doma — 1100 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Coctail melodij in plesnih zvokov — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Griego-ve Lirične skladbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Izbir melodij iz Koštane — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Razpoloženjska glasba z velikimi zabavnimi orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Stare delavske pesmi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poje tenorist Janez Lipušček — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Ireno Kohont — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 20.05 Nadaljevalni tečaj nemškega jezika — 20.20 Izbrali smo vam — 21.20 Zabavni intermezzo — 21.30 Orgelsko delo Johanna Sebasti-ana Bacha — 22.00 Večer umetniške besede — 22.46 Tri skladbe za godalni orkester — 23.00 Coctail jazza TOREK — 21. februarja 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Slovenske narodne v prireditvi Borisa Ko-vačiča — 9.40 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 10.15 Pri vas doma — 11.0) Turistični napotki za tuje goste — 11.15 V ritmu današnjih dni — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Domovina — simfonična pesnitev — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Lepe melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana— 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Slo venska zborovska glasba iz nove romantične dobe — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Od premiere do premiere — 20.55 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev — deset melodij — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbene vinjete — 20.05 Svet in mi — 20.20 Vedno lepe melodije — 21.20 Mešani zbor Glasbene akademije iz Gradca — 21.40 Pri mlajših jugoslovanskih skladateljih — 22.00 Jugoslovanski zabavni ansambli in orkestri — 23.00 Dvesto let godalnega kvarteta SREDA — 21. februarja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Slovenske narodne in narodnozabavne melodije — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Menuhin in Handel — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Operetni zvoki — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 16.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Odskočna deska — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbena razglednica — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Vrhovi operne poustvarjalno-sti — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Veseli akordi — 20.05 Okno v svet — 20.20 Radi jih poslušate — 21.20 Finska narodna glasba — 21.40 Od skladbe do skladbe — 22.15 Naj narodi pojo — 23.00 Razgledi po domači glasbeni literaturi ČETRTEK — 22. februarja 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Sest slovenskih narodnih pesmi — 9.4J Pet minut za novo pesmico — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 12.00 Nekaj odlomkov iz opere Gorenjski slavček — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Izbrali smo vam — 14.45 Lirika za otroke — 15.20 G'as. beni interme/zo — 15.40 Sonata za violino v g-molu — 16.- Vsak dan za vas — 17.05 četrtkov simfonični koncert — 18.03 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — n.00 Lahko neč, ctroci — Iv. 15 Minu- to s pevko Majdo Sepe — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni nokturno — 22.10 Komorni glasbeni večeri — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 20.05 Nadaljevalni tečaj italijanskega jezika — 20.20 Operni koncert — 21.20 Melodije po pošti 22.20 Med mojstri lahke glasbe — 23.00 Za ljubitelje in poznavalce PETEK — 23. februarja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Poje vokalni kvartet Stari Ljubljančani — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Igramo za vas — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Pisan spored jugoslovanskih samospevov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ansambel Toneta Perka z vokalnimi solisti — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz arhiva lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Turistični napotki — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.45 Kulturni globus — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križ. potjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Rafkom Irgoličem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Zbor Roger VVagner poje pesmi iz nekaterih evropskih dežel — 20.30 Pogovori o glasbi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Novi posnetki sodobne jugoslovanske simfonične glasbe — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska igra za nižjo stopnjo — 14.35 V plesnem koraku — 20.05 Radijska igra — 20.45 Ramona in druge melodije — 21.20 Medji-murske ljudske pesmi — 21.40 Kratko potovanje v preteklost — 22.00 Iz frankfurtskih koncertnih dvoran — 23.45 Godala za lahko noč F Kino A Kranj CENTER 17. februarja amer. barv. film BAMBY ob 9. 30, amer. barv. CS film REVOLVERAš VACO ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma KAKO UKRADES MILIJON DOLARJEV 18. februarja italij. barv. CS film VRNITEV 1VAN-HOEA ob 10. uri, amer. barv. CS film KAKO UKRADES MILIJON DOLARJEV ob 13. uri, amer. angl. barv. CS film ZLOMLJENA KRILA ob 15. in 18. uri, premiera amer. barv. VV filma TARZAN NA VELIKI REKI ob 21. uri 19. februarja amer. barv. CS film KAKO UKRADES MILIJON DOLARJEV ob 16., 18. in 20. uri 20. februarja amer. barv. CS film KAKO UKRADES MILIJON DOLARJEV ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 17. februarja amer. angl. barv. CS film ZLOMLJENA KRILA ob 16. in 19. uri 18. februarja amer. barv. CS film REVOLVERAš VACO ob 14. in 19. uri, amer. angl. barv. CS film ZLOMLJENA KRILA ob 16. uri, premiera angl. barv. filma FAHRENHEIT 451 ob 21. uri 19. februarja angl. barv. film FAHRENHEIT 451 ob 16., 18. in 20. uri 20. februarja angl. barv. film FAHRENHEIT 451 ob 16., 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 17. februarja amer. fljlra KAČJA KOŽA ob 19. uri 18. februarja amer. barv. CS film KAKO UKRADES MILIJON DOLARJEV ob 15., 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 17. februarja franc. barv. CS film OBRAČUN V BANG-KOKU ob 19. uri 18. februarja franc. barv. CS film OBRAČUN V BANG-KOKU ob 15. in 17. uri Kamnik DOM 17. februarja premiera amer. barv. CS filma TARZAN NA VELIKI REKI ob 16. uri italij. barv. CS film VRNITEV 1VANHOEA ob 18. in 20. uri 18. februarja amer. barv. film BAMBY ob 10. uri, premiera amer. barv. VV filma TARZAN NA VELIKI REKI ob 15., 17. in 19. uri Jesenice RADIO 17. do 18. februarja italij. barv. CS filma BALADA O REVOLVERAŠU 19. februarja špan. italij. barv. CS film MAŠČEVANJE V FUERTE CEDROSU 20. februarja nemški film VRATA S SEDMIMI KLJUČAVNICAMI Jesenice PLAVŽ 17. do 18. februarja nemški film VRATA S SEDMIMI KLJUČAVNICAMI 19. do 20. februarja italij. barv. CS film BALADA O REVOLVERAŠU Žirovnica 18. februarja amer. barv. CS film VSTAJA APAČ EV Dovje-Mojstruna 17. februarja jugoslovanski film SREČNI UMIRAJO DVAKRAT 18. februarja italij. barv. CS film ROM U L IN REM Kranjska gora 17. februarja amer. barv. CS film VSTAJA APAČEV 18. februarja jugoslovanski film DIVJE SENCE Skofja Loka 17. februarja franc. italij. barv. CS film MAŠČEVALEC Z MEČEM ob 18. in 20. uri 18. februarja franc. italij. barv. CS film MAŠČEVALEC Z MEČEM ob 15., 17. in 20. uri 19. februarja amer. film KAVBOJ IN DAMA ob 18. uri 20. februarja franc. barv. CS film KROGLA V SRCU ob 20. uri Televizija SOBOTA — 17. februarja 9.40 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.45 Slalom za moške (Evrovizija) — 14.40 T V v šoli (RTV Zagreb) — 16.00 Mladinska igra (RTV Beograd) — 17.00 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 17.30 Hokej švedska : CSSR (RTV Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.20 I .'ruski pregled (RTV Zagreb) — 20.35 Cik cak — 20.40 Dramatika Ivana Cankarja (RTV Ljubljana) — 21.40 Kanada : SZ, 23.00 Sedem milj slabe ceste — 23.50 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 18. februarja 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.30 Poročila, 9.35 Dobro nedeljo voščimo z Veselimi Kranjci (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Vi javaja-ringaraja, 11.30 Film za otroke (RTV Ljubljana) — 12.45 Smučarski skoki na 90 m skakalnici (RTV Zagreb) — 15.00 Prenos športnega dogodka (RTV Beograd) — 16.45 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 17.05 Pariz 1900 (RTV Ljubljana) — 18.25 OSA — humoristični kabaret (RTV Zagreb) — 18.55 Cik cak, 19.05 Srečanje — film, 19.30 Filmski burleski (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.50 Za-bavno-glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 21.50 T V dnevnik (RTV Beograd) — 22.05 Slovesnost ob zaključku zimskih olimpijskih iger v Grenoblu (RTV Zagreb) — DrugI spored: 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK, 19. februarja 9.40 TV v šoli, 10.35 Ruščina, 14.50 TV v šoli — ponovitev, 15.45 Ruščina — ponovitev (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina, 16.45 Kulturna panorama v madžarščini (RTV Beograd) — 17.00 Poročila, 17.05 Mali svet (RTV Zagreb) 17.30 Ahiteklura Leningrada, 18.00 TV obzornik, 18.30 Domači antibiotik (RTV Ljubljana) — 18.50 Reportaža (RTV Zagreb) — 1920 Poklici v gozdarstvu — 19.45 Vokalni instrumentalisti (RTV Ljubljana) — 20.35 Ledeno poletje (RTV Beograd) — 21.35 Glasba Jana Sibeliusa (RTV Zagreb) — 22.05 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri, 18.20 Znanost in mi, 18.50 Reportaža, 19.20 TV pošta, 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 T V dacvruk (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 20. februarja 9.40 TV v šoli, 10.35 Angleščina, 14.50 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb) — 18.05 Poročila, 18.10 Roke proč od princeske — lutkovni film — 18.25 Pomen lektorskega dela, 18.50 Svet na zaslonu, 19.30 TV obzornik — 20.00 Cik cak, 20.10 Cez noč.rojena — ameriški film, 21.40 Kulturna panorama, 22.20 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drug! spored: 18.00 Poročila, 13.05 Tedenska kronika, 18.20 Svet na zaslonu, 19.00 Biseri glasbene literature, 19.15 Oddaja o prometu, 19.45 T V prospekt, 20.00 T V dnevnik, 21.00 Spored italijanske TV (RTV Zagreb) SREDA — 21. februarja 13.50 Poročila, 14.00 Nogomet Vardar: Cagliari (RTV Skopje) — 15.45 Kje je, kaj je, 16.00 Nogomet Vojvodina : Goztepe, 17.45 TV kronika v madžarščini (RTV Beograd) — 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Oddaja za otroke (RTV Beograd) — 19.05 Pojeta Radmila Kara-kljajič in Violeta Tomovika (RTV Skopje) — 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Ekran na ekranu (RTV Zagreb) — 21.40 Materinski dan — film, 22.20 Posnetek športnega dogodka, 23.50 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 21.00 Spored italijanske T V ČETRTEK, 22. februarja 9.40 TV v šoli, 10.35 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli — ponovitev, 15.45 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb) — 17.10 Poročila, 17.15 Tik tak (RTV Ljubljana) — 17.30 Risanke (RTV Beograd) — 18.00 T V obzornik, 18.20 Komorni zbor RTV Ljubljana, 18.45 Kaleidoskop (RTV Ljubljana) — 19.05 Pravdarji (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.35 Saj ni zares — TV drama, 22.20 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV PETEK — 23. februarja 9.40 T V v šoli (RTV Zagreb) — 14.50 TV v šoli — ponovitev (RTV Beograd) — 17.25 Poročila, 17.30 Moj prijatelj Flieka, 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Glasbeni zaslon (RTV Beograd) — 19.05 Baletka Maja Plitetskaja, 19.35 Niso samo rdeče rože, 19.55 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.35 Obtoženi — film, 22.05 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Glasbeni zaslon (RTV Beograd) — 19.05 Objektiv 350, 1955 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske T V Tržni pregled V KRANJU Kislo zelje 2 N din, kisla repa 1,50 do 1,60 N din, črna redkev 1,40 do 1,50 N din, rdeča pesa 1,60 do 1,80 N din, korenček 2 do 2.50 N din, solata 5 do 6 N din, cvetača 3.50 do 4 N din, motovileč 12 N din, radič 10 do 14 N din, suhe slive 3,50 N din, jabolka 1,20 do 1,50 N din, čebula 2,80 do 3 N din, orehova jedrca 20 do 23 N din, med 12 do 13 N din, surovo maslo 16 do 18 N din, zaklana perutnina 10 do 12 N din, svinjsko meso 10 do 12 N din, skuta 4 N din za kg; kaša 3,80 do 4,50 N din, ješprenj 2 do 2,40 N din, oves 0,70 do 0,80 N din, pšenica 1 do 1,20 N din, koruzna moka 1,80 do 2 N din, ajdova moka 3,50 do 4,50 N din, fižol 3 do 4 N din, celi orehi 3 N din, suho sadje 2 N din za liter; jajca 0,60 do 0,65 N din. Med slovenskimi bralci je še mnogo takih, w ki niso uspeli dobiti roman T.Svetina J?OBEC UKANA L in II. del Zato razpisujemo prednaročilo: i) za I. in II. del b) samo za I. del knjigi vezani v celoplatno, knjiga vezana v celoplatno, strani 1472, cena N din 140.— strani 569, cena N din 55.— Zavod bo knjigi ponatisnil le v primeru, če bo dovolj prednaročnikov. Prednaročila sprejemamo do konca aprila 1968, knjigi pa bosta predvidoma izšli do novembra 1.1. Naročilnica: Podpisani ____................................................................................^ ' kraj, ulica-------........................................................................- Znamka za Pošta.....................................................................................................'i Ndin NAROČAM ROMAN UKANA a) I. in II. del cena Ndin 140.— plačljivo v štirih obrokih po N din 35^- ZAVOD BOREC b) samo I. del cena Ndin 55.— plačljivo v dveh obrokih knjigotrški oddelek po Ndin 27,50 INFORMATIVNO NAROČAM TUDI UKANA III. del (IZID V LETU 1969) (neustrezno prečrtaj) LJUBLJANA (podpis naročnika) BEETHOVNOVA 10/11. Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA - 18. februarja ob 10. uri za IZVEN URA PRAVLJIC, ob 16. za iZvfc" F. S. Finžgar: RAZVALINA ŽIVLJENJA Loterija Poročilo o la srečk, ki j Srečke s končnicami 40 28990 98420 1 19161 66741 280261 345381 575931 32 142 21022 27462 51072 62002 71622 87012 051252 541082 595792 852722 83 033 32145 52213 442183 460553 4 37194 292964 5 05915 47345 46 17496 69886 85926 984216 37 97 6027 32767 235357 390*97 38 47898 63888 869398 59 24579 47989 69429 302259 žrebanju T. |e bilo 15. 2. 1968' so zadele dobitek NO 20 400 500 4 504 1004 2004 2004 2004 8 50 500 1000 500 400 400 400 100.000 50.000 30.000 10.000 8 100 400 500 2008 2000 4 404 2004 4 404 504 10 500 400 1000 2000 8 8 200 500 2000 2008 8 500 400 2000 10 500 400 1000 10.01" POSREDUJEMO prodajo karambolij'3 g3. osebnega avtomobil % stava 750, letnik xT\Zp> 31.000 prevoženimi » #p Začetna cena 4.250 mol Ogled vozila jc ' ^1-vsak delovni dan oo 1968 od 10. do 12. ure' Pismene ponudbe »j &0 do 21.2.1*' ZAVAROVAL^ SAVA PE KRANJ mamo 12. ure 52°ta~ jj. februarja 1968 GLAS * 21. STRAN Prihodnji teden v kinu V tednu od 18. do 25. t. m. b°do na sporedu v kranjskih kinematografih trije prcmier-ski filma. 2al v proteklom tednu nismo mogli videti fil-aa Kako ukrasti milijon, ki Slno ga že napovedali. V kinematografskem podjetju so cam povedali da filma niso Prejeli. Tako 'bomo film lah-*° videli v tem tednu. Drugi, zanimivi in brez *'°ma tudi vreden posebne ^zornosti gledalcev, je film francoskega reži seri a Fran-2Ž?a Truffauta FAHREN-HEIT 451. Dolgoletni načrt znanegn. •rancoskega režiserja, da na zimsko platno prenese uspeli plastični roman Raya Brad-P^a, je končno uresničen. JJ* o namišljeni deželi, *Jer je diktatorski režim Prepovedal ljudem brati knji-fc.in so jih posebne enote v°Jaško izurjenih gasilcev dosledno požigale, je vzbudil zanimanje občinstva in kritike. Novi Truffautov film prav gotovo sodi med najbolj zanimiva filmska dela v letu 1966. Sam režiser je o svojem delu takole zapisal: »Pri snemanju filma po romanu Fahrenheit 451 sem predvsem stremel, da uresničim vizualne vrednote Bradburvovega romana. Pri tem sem skrbel za ravnovesje: posneti fantastične stvari kot vsakdanje in vsakdanjost oblikovati v obliki fantastičnosti. Fahrenheit 451 je temperatura pri kateri zgori knjiga. Se dandanes je v mnogih de/c'ah veliko knjig prepovedanih, pa tudi požigajo jih na ul;cah.« Gre torej za adaptacijo literarnega dela. Ce sodimo po ocenah, ki jih je film dobil doma v Franciji in p j številu gledalcev, potem lah- Nesreče tega tedna VarlUarJa. je bil eden najbolj Ce"u£ tednov na gorenjskih J2S PriP©tHi Ma se le dve j. etl> Pri katerih je nasta-/naterialna škoda pod 2000 novih h «' ađiariov, pri eni pa je • V natcrialna škoda neznatna. ' ponedeljek se je ob u^sLu^Lzvetz ^ cesti Vas: - 003 metJ Gorenjo vas uil ^ ^sebni avtomobil KR 18-14, b S3 Je vozU Milan •» Kr 'arija. ilan Levičnik Voznik je iz neznanega vzroka za vozil s ceste in se prevrnil. Nastala je le materialna škoda, ki znaša približno 1800N din. 4) Pri srečanju na cesti drugega reda v vasi Jcseno-vec sta se v sredo ob drugi uri popoldne zadela avtobus KR 57-09, last podjetja Trans-turist, in pa osebni avtomobil LJ 314-28, voznik Janez Be-nedičič. škode je za okoli 1200 N din. L. M. ko že zapišemo, da gre za film, ki bi ga ne veljalo zamuditi. Truffaut je avtor, ki preseneča. Vsi njegovi filmi se med seboj zelo razlikujejo, vendarle pa so vsi bili doslej pri gledalcih in kritikih dobro sprejeti. V filmu nastopajo tile igralce: Oscar VVerncr, Julie Cristie in Cvril Cusak. Glasbo zanj je napisal Bernard Hcr-rmann. Falm je v barvah. Zadnji premierski film, ki ga bomo še lahko videli v prihodnjem tednu jc ameriške proizvodnje. Tarzan na vi-liki reki sodi v novejšo serijo filmov o Tarzanu. Nekaterim je všeč, drugim manj. Vendarle pa je res, da ima Tarzan, pa naj bo tak ali drugačen, v svetu še vedno veliko gledalcev. Uspešno leto tržiških alpinistov Pred nekaj dnevi so imeli alpinisti AO Tržič svoj občni zbor. Kljub majhni finančni pomoči je alpinistični odsek, ki šteje sedem aktivnih alpinistov in štiri pripravnike uspešno zaključil leto 1967. Opravili so kar 210 vzponov, med njimi Aschenbrenerjcvo smer v Travniku, Čopov steber _ Zajedo spominov, Kočeći nevo v Stenarju in druge. Udeležili so se tudi alpinističnega tabora v Za jezerih v Italiji. K. J. Zahvala Ob prerani izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete Marije Frelih rojene Belentin se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, kj so počastili njen spomin in jo spremili na poslednji poti. Zlasti se zahvaljujemo dr. Hriberniku, dr. Pečovniku in vsemu zdravstvenemu in strežnemu osebju int. oddelka bolnice Golnik za ves trud in prizadevnost; Pevskemu zboru iz Dupelj za lepe žalostinke in vsem, ki so darovali cvetje lr> nam izrekli sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinovi in hčerke z aružinami in ostalo sorodstvo Duplje, 11.2. 1960 Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame. ses'.re in tete Marije Benedičič Krhanove mame iz Tenetiš se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, a| so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami ter J° v tako velikem številu spremili na zadnji poti in ji s cvetjem zasuli njen 8rob. Posebno zahvalo smo dolžni Bergantovi mami, g. župniku iz Trstenika, Pevskemu zboru iz Kokrice in Cestnemu podjetju Kranj. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinovi: Vinko, Jože, Franc, Janez z družinami, hčerke: Micka, Lojzka in Tončka z družinami, ter ostalo sorodstvo Kokrica, 12. 2. 1968 V nekaj stavkih Kranj — V Gorenjskem muzeju v Kranju je odprta stalna muzejska zbirka s področja arheologije, kulturne zgodovina in ljudske umetnosti, galerijska zbirka akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja in občasna razstava osnutkov plakata Tomaža Kržišnika. V Prešernovi hiši si poleg spominskega muzeja in občasne razstave Prešernova Zdravica lahko ogkd.ita dela akademskega slikarja Iveta šubica. Občasne razstave so odprte vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Stalne zbirke pa ob nedeljah, ponedeljkih, sredah in sobotah ob istem času. Jesenice — Avto moto društvo Jesenice ima nad 350 članov in sodi med najbolj delavna društva v Sloveniji. Z dobrim gospodarjenjem je društvo iz leta v leto izboljševalo vozni park in servisno službo. V zadnjem času je društvo zgradilo garaže, povečalo servisne delavnice in uredilo upravne prostore. AMD Jesenice nudi usluge voznikom motornih vozil s celotnega jeseniškega področja. Jesenice — Na Jesenicah so pred kratkim izdali odlok, po katerem bodo morah stanovalci shranjevati kurilno olje v ognjevarnih shrambah. Do sedaj se je namreč dogajalo, da so stali sodi, polni kurilnega olja, kar po stopniščih in drugod, kar ni bilo posebno varno že zaradi požara, razen tega pa je bila tudi hiša polna vonja po kurilnem olju. Predoslje — Dramska sekcija prosvetnega društva v Pre-dosljah bo v nedeljo popoldne še enkrat uprizorila »Rokov-njače«. Igro je režiral Lado Krmec. S to igro so že gostovali na desetih odrih in bili povsod lepo sprejeti. V sredo zvečer, nekaj minut čez 22 uro, se je odtrgala okoB 3 tone težka skala in se zvalila na stopnice, ki povezujejo Gaštejski klanec s StražiŠčem. Čeprav so se takrat delavci popoldanske izmene ravno vračali po stopnicah domov, k sreči ni bilo nobenih človeških žrtev, le neki ženski so prileteli drobci skale v nogo, medtem ko so se drugi pravočasno umaknili. Sicer pa omenjene stopnice niso v kaj preveč lepem stanju, saj so na nekaterih mestih tako okrašene, da stopnic sploh nI. (vig) foto: F. Perdan Tovarna čipk, vezenin in rokavic BLED razglaša NEKAJ PROSTIH DELOVNIH MEST KVALIFICIRANIH ŠIVILJ. POGOJI: končana vajenska šola z zaključnim izpitom v šiviljska stroki in nekaj prakse. Prijave z ustrezno dokumentacijo naj kandidatke pošljejo na gornji naslov. ROK ZA SPREJEMANJE PRIJAV JE 10 DNI PO OBJAVI OGLASA. Prodam Prodam KONJA, Žirovnica 11 597 Predam ZREBICO 9 mesecev staro. Tone Vidic, Cankarjeva 26, Koroška Bela — Jesenice 622 X konfekcijska oblačila KONFEKCIJA, KRANJ Vodopivčeva 7 Prodam 10 ČEBELJIH DRUŽIN iz AŽ panjev. Stane Žerko, Kranj, Kidričeva ul. 35/11 623 Ugodno prodam dobro ohranjen MOPED s PRIKOLICO. Naslov v oglasnem oddelku 624 Poceni prodam emajlirano kopalno KAD. Radovljica, Cankarjeva 1 625 Ugodno prodam MOPED T-12, letnik 1967. Vilfan, Do-bropolje 4, Brezje 626 Prodam KUHINJSKI KOT s kroparskimi okraski. Naslov v oglasnem oddelku 627 Prodam mlade PURE, ki bodo v kratkem začele nesti. Kranj, Smledniška 14 (Cirče) 628 Prodam 4000 kg krmilnega krompirja, MOTOR AEG 5.50 KM, OBRAČALNIK (nemški) dobro ohranjen in krompirjev IZRUVAC. šifrer, Zabni-ca 23 629 Prodam NJIVO ob cesti v Zasip. Naslov v oglasnem oddelku 630 Prodam 5 mesecev starega BIKCA. Naslov v oglasnem oddelku 631 Prodam GAJBICE. Zupan Janez, Voglje 70, Šenčur 632. Prodam VOLA, ki zna voziti. Žiganja vas 17, Križe 633 Prodam SEME nemške detelje lucerne. Sr. vas 50, Šenčur 634 Prodam LESTVE raznih dolžin. Mavčiče 4, Medvode 635 Prodam dobro ohranjen vzidlj'iv namizni ŠTEDILNIK, desni, nerjaveč, na dve plošči in novo zoppas PEC na premog. Ogled Grandovec, c. Kokršlkega odreda 16, Kranj 636 Prodam PRAŠIČA za zakol. Polica 2, Naklo 637 Prodam nov svetlomodor TAUNUS 12 - M, neregistriran. Kranj-Primskovo, Reševa 10 638 APNO ŽGANO, HIDRIRANO IN CEMENT po industrijski ceni dobavljamo po želji na gradbišče. Dan in čas dobave določite sami. Plača se ob prevzemu. Koristniki kreditov dobite predračune. TC7K Kra»i JkiLji*. Kooperacija Skladišče, Cesta JLA 1, gasproti kina Center Telefon 22-143 Kranj Prodam dostavni VOZ — škoda, c. na Klanec 57, Kranj 639 Zaradi odhoda k vojakom prodam dvosedežni MOPED T-13, skoraj nov, po ugodni ceni. Nasovče 25, Komanda 640 Prodam desni namizni ŠTEDILNIK z BOJLERJEM in vratca za peč. Rcmic, Pšenična polica 10, Cerklje 641 Prodam MOPED T-12, letnik 1967, s 6000 km. Ahačič Ivana, Podljubelj 93, Tržič 642 Prodamo novo kompletno KOPALNICO in stranišče. Banja litoželezna, dolžina 1.50, bojler 50 litrski. Klane 28, Komenda 643 Mali DIVAN poceni prodam. Kranj, Planina 31, vhod 2 644 Prodam KRAVO po teletu, dobro mlekarico. Kranj, Kurirska pot 6 645 Prodam GRADBENO PARCELO na lepem kraju v Žab-nici (bližina avtobusne postaje). Informacije Zabnica 28/1 645 Prodam SLAMOREZNICO s puhal nikom (spe i zor) in verigo. Žabnica 57 647 Prodam 4 leta staro KOBILO 570 kg težko, mirna in sposobna za vsako vožnjo. Poljšica 13, Zg. Gorje 648 Prodam KRAVO s teličkom, ki zna voziti. Šotina, Zbilje 38, Medvode 649 Predam FIAT 1300, letnik 1965. Kranj-Stražišče, Sempe-terska 3, telefon 21-657 650 Prodam PRASlCA 150 kg težkega. Logonder, Crngrob 6, Zabnica 651 Prodam mlado KRAVO, 9 mesecev brejo, semenski KROMPIR igor in PUNTE za betoniranje. Naklo 45 652 Prodam avto SKODA, let-: nik 1967. Kranj-Planina 26 653 Prodam SLAMOREZNICO s puhalnifcom, lahek GUMI VOZ 13 col., primeren za hribovite kraje, in PRIKOLICO za avto topel. Slivnik, Zg. Gorje 10 654 Prodam HlSO v Vodicah 87. Informacije vsak dan od 15.— 18. ure, ob nedeljah od 9.—11. ure 655 Prodam SLAMOREZNICO in SEME črne detelje. Oljše-vek 12, Preddvor 656 Prodam voz SENA in nekaj krmilne PESE. Orehovlje 16 pri Predosljah, Kranj 657 Prodam MOPED T-12 in usnjen JOPIC. Naklo 114 658 Prodam semensko DETELJO. Vasca 8, Cerklje 659 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Grad 50, Cerklje 660 Prodam 4 leta starega KONJA, 600 kg. Močnik, Bukovica, Vodice 661 Prodam 6 PRAŠIČKOV in KRAVO po izbiri. Lahovče 24, Cerklje 662 Prodam PRASlCA za zakol. Cerklje 91 663 Prodam SEME črne detelje in krmilni radič. Sp.. Brnik 65, Cerklje 664 Prodam PRAŠIČKE. Pšenična polica 8, Cerklje 665 Prodam dva PRAŠIČA nad 40 kg težka. Nasovče 3, Komenda 666 Prodam SEME črne detelje, nekaj m3 suhih smrekovih delsk colaric. Cerklje 114 667 Prodam krmilno REPO, KORENJE in SEME črne detelje. Cešnjevk 24, Cerklje 668 Prodam REPOREZNICO. Virmaše 31, Sk. Loka 669 Ugodno prodam TELEVIZOR. Naslov v oglasnem oddelku 670 Prodam NSU pretiš MAXI 175 cem v dobem stanju. Ogled Smokuč 49, Žirovnica 671 Prodam motorno kolo pa-nonija 250 cem. Križe 62/a 672 Prodam mlado KRAVO, čistokrvno frizijko, brejo 8 mesecev. Trboje 75, Smlednik 673 Prodam SEME črne detelje, semenski KROMPIR igor, mlade kokoške (jarčke) in BrKCA 7 mesecev starega. Breg ob Savi 4, Kranj 674 Predam 1000 kg LUCERNE in SENA. S'.amcar, Ljubno 45, Podnart 675 PRIKOLICO novo za osebni avto in električno VODNO ČRPALKO prodam. Vidic, Koritno 26, Bled 676 Zaradi selitve prodam TELEVIZOR — RR Niš v dobrem stanju. Cena 1400 N din. Duljč Moko, Zlato polje 31 /p. Kranj 677 Predam PARCELO za pT.d-njo stanovanjske hiše v Šenčurju, ob novi cesti z odobrenim načrtom in gradbenim dovoljenjem. Poizve se: Gostilna Zarja, Trboje 26 678 Prodam FIAT 750, letnik 1962 in nove ROLETE za dvodelna okna. Naslov v oglasnem oddelku 679 Prodam ZASTAVA 750 ge-neralno obnovljen. Zg. Bitnie 168, pri gasil, domu 6S0 Kupim Kupim suhe SMREKOVE in MECESNOVE PLOHE. C. 1. maja 63, Kranj 681 Kupim gradbeni okrogel LES. Naslov v oglasnem oddelku 682 Kupim ali vzamem v najem LOKAL na Bledu. Ponudbe poslati pod »Pogoji« 683 Kupim plemenskega MERJASCA bele barve, težkega do 50 kg. Podhom 12, Zg. Gorje 708 ZIMSKA RAZPRODAJA! Velik popust! »MIRA« Kranj, Titov trg 24 525 KOTLE ZA ZGANJEKUHO vseh vrst izdeluje kvalitetno KAPELJ V., bakrokotlar-stvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4, Šiška 400 Zamenjam mlado KRAVO ali teli00 za bikca. Poljšica 4, Podnart 684 FRIZERSKA POMOČNICA išče zaposlitve. Naslov v oglasnem oddelku 685 Kvalificiranega POMOČNIKA sprejmem takoj (inštalacije, vodovodov in centralnih kurjav). KRUSEC SILVE- STER, Šentvid 106 pri Ljubljani 686 Stanovanje dvosobno v Radovljici zamenjam za enakovredno v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 687 Sprejmem SOSTANOVALCA. Kranj, Jezerska c. 6 688 Ce želite SOBO vikend v podstrešju kmečke hiše, nove, v hribih, sončna stran, cesta, elektrika in dve sobi v I. nad., v letu 1968. Pogoj posojilo za dograditev. Naslov v oglasnem oddelku 689 Iščem SOBO v Kranju ali okolici, najraje prazno. Naslov v oglasnem oddelku 690 Iščem ŽENSKO, ki bi sprejela otroka v varstvo od 8.— 14. ure ali od 12.—17. ure, izmenično. Ponudbe poslati pod »CENTER« 691 Zamenjam veliko enosobno komfortno stanovanje za večje. Naslov v oglasnem oddelku 692 FOTOATELJE — KOSI MARIJA. Kranj, Vodopivčeva 1, obvešča, da je zopet odprto. 616 FOTOAMATERJI POZOR! Fotokino klub »Janez Puhar« Kranj prireja ZAČETNlSKI tečaj. Pričetek predvidoma marca 1968. Prijave sprejema foteklub v klubskih prostorih Delavski dom, vhod C, vsak torek cd 19. do 20. ure. Vabljeni! 693 Cenjene stranke obveščam, da delam vsa PECARSKA DELA solidno in poceni. Se prlporcca SORČAN NIKOLAJ, Kranj, Gradnikova 2 694 Sprejmem poštenega SOSTANOVALCA. Naslov v oglasnem oddelku 695 Iščem sobo v središču mesta Kranja. Ponudbe poslati pod »10.009« 696 Priden fant, ki bo letos končal šolo, bi se rad zaposlil takoj v dcpoldanskem času (kakršnokoli deVo). Ponudbo poslati pod »Pošten in vesten« 697 Takoj vzamem v najem DELAVNICO po možnosti s stanovanjem. Dobro plačam in možnost zaslužka. Ponudbe poslati pod »Kranj ali bližina« 698 Manjšo GOSTILNO ali BIFE vzamem v najem. Ponudbe posilati pod »Dam procente in najemnino« 699 SOBO in hrano dobi fant za pomoč V kmetijstvu (po službi). Trilar, Kranj-Stražišče, Hafnerjeva pot 6 700 Dam hrano in stanovanje delavki ali upokojenki. Ostalo po dogovoru. Naslov V oglasnem oddelku 707 Prireditve GOSTILNA pri MILHARJtf v Smartnem prireja v nedeljo, 18. 2. 1968 popoldne zabavo. Za ples in razvedrilo bo poskrbel »TRIO FRENK1«. Vabljeni! 701 TRIO ali KVARTET jo na razpolago za pustno soboto. Naslov v oglasnem oddelku 702 Na razpolago je TRIO za pustni torek in nedeljo. Naslov v oglasnem oddelku 703 GOSTIŠČE pri JANČETU priredi v soboto in nedeljo PREDPUSTNO zabavo s plesom. Igra »TRIO« izpod LJUBNIKA, v nodeJljo ansambel JOŽETA MURNI KA z Jesenic. Postrežoni boste S pustnimi krofi. Vabljeni! 704 GASILSKO društvo Kokri-ca pripredi v soboto, 24. 2. 1968 in torek 27. 2. ob 19-uri VESELO PUSTOVANJE v Kulturnem domu Kokri ca. Igrajo »MUŠKETIRJI«, v torek maske nagrajene. Vabijo gasilci! 708 GOSTILNA ZARJA Trboje priredi PREDPUSTNO ZABAVO v soboto dne 17. 2. 1968 ob 19. uri. Igral bO »TRIO FRENKI«. Vabljeni! 708 Gradbeno podjetje OBNOVA LJUBLJANA, TITOVA C. 30 sprejme za območje Ljubljana, ' KAKOR TUDI ZA DELO V DEMOKRATIČNI REPUBLIKI NEMČIJI, ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI IN AVSTRIJI KV tesarje KV zidarje KV železokrivce in nekvalificirane delavce. Za vsa razglašena delovna mesta je zaželjeno, da je odslužen vojaški rok. Delovna mesta so vezana na obvezno dvomesečno preizkusno dobo. Plača je urejena s posebnim pravilnikom podjetja, Samska stanovanja so na razpolago. Hrano podjetje kreditira in se obračunava mesečno pri plači. Kandidati se lahko zaposle za določen ali nedoločen čas. Nastop je možen takoj ali po dogovoru. Razglas velja do zasedbe prostih delovnih mest. Pismene oz. ustne ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja Obnova Ljubljana, Titova c. 30, I. nadstropje, soba št 12. 60B0TA — 17. februarja 1968 GLAS * 23. STRAN Čiščenje snega na cesti Kranjska gora - Vršič Obveščamo interesente, DA BO LETOS velika prodaja avtomobilov in prodajni sejem kmetijske mehanizacije V ČASU od 9. do 31. marca 1968 NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU. PODROBNA OBVESTILA PRIHODNJI TEDEN! Gospodarsko razstavišče, Ljubljana LJUBELJ RESTAVRACIJA ^KOMPAS VAS VABI NA VESELO PUSTOVANJE ki bo dne 24. februarja 1968 — Maske zaželene — Najboljše bodo dobile nagrade — Cena rezervacije N din 15.— Rezervacije sprejema Restavracija in poslovalnica Kompas Ljubelj, telefon 71-376 ŽIČNICA ZELENICA Prireja dne 25. februarja 1968 VELESLALOM V PUSTNIH MASKAH. Pričetek tekmovanja ob 11. uri. Najboljši tekmovalci bodo nagrajeni. Prijave sprejema restavracija Kompas Ljubelj, istega dne do 9.30. Vse »maškare« Imajo dne 25. 2. 1968 na vseh sedežnicah in vlečnicah brezplačen prevoz. Vljudno vabljeni na naše zabave ter idealno smuko na smučišča Zelenice. Žičnice in vlečnice obratujejo neprekinjeno. Prenočite v našem hotelu Panorama. IZREDNA PRODAJA OTROŠKE OBUTVE BLAGOVNICA — KOKRA, KRANJ Cddekk — Dojenček (zraven hotela Evropa) V preteklem mesecu smo poročali, da bo tovarna Daimler-Benz iz Nemčije v sodelovanju s svojim generalnim zastopnikom za SFRJ podjetjem Autocommcrce iz Ljubljane in Cestnim podjetjem Kranj organizirala na cesti Kranjska gora — Vršič obširen prikaz delovnih operacij svojih specialnih vozil Unimog v mesecu februarju. Medtem nam je tovarna Daimler-Bonz sporočila, da bodo njena vozila s priključnimi stroji za čiščenje snega prispela v Kranjsko goro šele prve dni marca. Unimogi, ki bodo delali na cesti Kranjska gora — Vršič, so namreč sedaj še v Grenoblu na zimskih olimpijskih igrah, kjer odstranjujejo sneg na cestah do tekmovalnih objektov in okrog njih. Zaradi tega bo VSE POHIŠTVO NA OBROKE IN BREZ POROKOV vam nudi trgovina SIPAD v nebotičniku SPALNICE, DNEVNE SOBE, KUHINJSKO IN OSTALO KOSO VNO POHIŠTVO. VELIKA IZBIRA V TRGOVINI ALI V SKLADIŠČU Konkurenčne cene! PRIPOROČAMO SE ZA OBISK IN ZADOVOLJNI BOSTE. prikaz dela v dneh 7., 8. in 9. marca. Pomembna prireditev v Kranjski gori je namenjena vsem cestnim in komunalnim podjetjem na področju SFRJ ter vsem ostalim podjetjem, ki imajo kakorkoli opraviti s čiščenjem snega. Prikazovanje bodo vodili strokovnjaki iz tovarne Daimler-Benz, ki bodo komentirali vse željene informacije in potrebno tehnično dokumentacijo. Prikaz v Kranjski gori je priporočati tudi podjetjem in posameznikom, predvsem kmetovalcem, ki se zanimajo za uporabnost Unimogov v drugih gospodarskih panogah. Udeleženci prireditve se bodo zbrali v Kranjski gori pred Motelom dne 7. marca ob 8. uri zjutraj. A. M. Komunalne obrtno podjetje JESENICL RAZPISUJE štipendijo NA STROJNI FAKULTETI ALI VIŠJI TEHNIČNI ŠOLI pod pogojem; da se kandidat specializira za varilno tehniko. Kandidati naj se osebno ali pismeno javijo na upravi podjetja v roku 15 dni po objavi. GORENJSKA OBLAČILA KRANJ OBJAVLJAJO PRODAJO konfekcijske opreme in šivalnih strojev starejših znamk. Oprema in stroji se bodo odprodali z neposrednimi pogodbami dne 21. 2. ob 14. uri na Prešernovi c. 6. Prednost pri nakupu imajo delovne organizacije. Posredujemo prodajo karambol i ranega osebnega avtomobila AMI-6, letnik 1967 s prevoženimi kilometri 4000. Začetna cena N din 7300.— Ogled vozila možen vsak delovni dan od 10. do 12. ure pri zavarovalnici Kranj. Pismene ponudbe sprejemamo do srede, 21. 2.1968 do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ ELEKTRO KRANJ distributivna enota Kranj RAZPISUJE po sklepu delavskega sveta JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnega sredstva terenski avtomobil (campagnola), letnik 1957, vozen, neregistriran — izklicna cena 2000.— N din. Licitacija bo dne 21/2-1968 ob 8. uri za družbeni in ob 10. uri za privatni sektor v prostorih distributivne enote Kranj na Partizanski cesti 20. Potrebne informacije daje uprava enote, tel. 21-175, inter. 84. Svet delovne skupnosti OKROŽNEGA SODIŠČA V KRANJU razpisuje prosto delovno mesto strojepiske Pogoj: dvorazredna administrativna šola z najmanj 3-mesečno strojepisno prakso. Osebni dohodki po določbah pravilnika o delitvi dohodka na okrožnem sodišču v Kranju. Prijave kandidatov z dokazili o strokovnosti sprejemajo do 24/2-1968. se KMETOVALCI Močna krmila za krave, teleta, prašiče, kokoši, piščance in ostala krmila, koruza, pšenica, preše, otrobe itd. ter umetna gnojila in ostali reprodukcijski material za kmetijstvo, dobite najceneje v skladišču Kmetijskega živilskega kombinata Kranj, Cesta JLA nasproti kina Center. G LAS Sport SOBOTA — 17. februarja ljj Breda Pečjak ln Lidija Švarc, mladinski prvakinji Jugoslavije na 200 m hrbtno in 200 m prsno. Največje nade kranjskega plavanja. Foto: P. Didič Kranjski plavalci se resno pripravljajo na novo sezono Uspehi prizadevanja se že kažejo Plavalci Triglava so bili nekdaj najboljši v naši državi. Z izmenjavo takratne generacije mladih plavalcev pa je oslabela tudi plavalna dejavnost v Kranju. Zamenjave Janeza Kocmurja, bratov Brinovec, Levičnika, Peterne-lja, Kobijeve, Čolnarjeve in drugih niso bile najboljše in zaradi tega je slava kranj- skih plavalcev zbledela. Kazalo je celo že, da so zlati časi plavanja v Kranju minili in da se Triglav sploh ne bo mogel opomoči zaradi tega udarca. Toda člani uprave s predsednikom Igorjem Slavcem so sklonili, da je treba vso skrb posvetiti vzgoji mladih. Da je bila takšna odločitev Majda Ankete odlična v slalomu V našem olimpijskem tabo-«. ru v Grenoblu je bilo v torek popoldne veselo. Simpatični Kranjčanki Majdi Ankele je na slalomski progi na pobočjih Chamroussa uspelo osvojiti odlično 12. mesto s komaj šest sekundami zaostanka za zmagovito Francozinjo Mari-ellc Goitschei. To je hkrati tudi največji uspeh v zgodo-' vini jugoslovanskega alpskega smučanja, odkar nastopajo na olimpijskih igrah. Majda je z odličnim 12. mestom prekosila šestnajst let stari Štefetov rekord. Tržičan Janez štefe je namreč leta 1952 na olimpijskih igrah v Oslu na Norveškem zasedel 13. mesto v smuku. Majda Ankele je profesorica telesne vzgoje na srednji gradbeni šoli v Ljubljani. Je naša dolgoletna smučarska re-prezentantka in vsestranska športnica kranjskega Triglava, saj aktivno igra tudi rokomet. Letos drugič nastopa na olimpijskih igrah. Leta 1964 je na olimpijadi v Innsbrucku bila 33. v smuku, 23. v slalomu in 25. v veleslalomu. Za osvojeno 12. mesto na letošnji olimpiadi se ji s čestitkami pridružuje tudi naše uredništvo. —dh pravilna in nujna, pa že danes kažejo nekateri uspehi. Na lanskem ekipnem državnem prvenstvu mladih plavalcev in plavalk so Lidija Švarc, Janez Nad;žar, Milan Klemenčič, Breda Pečjak in Andrej Slavec že kazali prve spodbude. Švarčeva in Nadi-žar sta celo branila barve državne reprezentance v srečanju z Madžarsko in češkoslovaško. Da bi bila letošnja sezona še boljša, so začeli kmalu s pripravami, tako da imajo sedaj treninge že petkrat na teden. Najbolj si prizadevajo trenutno plavalke pod vodstvom Anke Colnar-Košnik. Rezultati s treningov tudi kažejo, da bo v bližnji plavalni sezoni razen Lidije Švarc še marsikatera od mladih plavalk lahko odsegla velike uspehe. Tako lahko veliko pričakujemo od Brede Pečjak, Nuške Virniiki Marjete Smid in Alenke Kraljic. V moški ekipi so bili lani najboljši Milan Klemenčič, Janez Nadižar, Andrej Slavec in Sašo Košnik. Ravno od teh plavalcev lahko v prihodnji plavalni sezoni največ pričakujemo. Kakšni bodo uspehi plavalcev in plavalk in kako bodo vračali ugled, ki so ga imeli pred leti nekateri kranjski plavalci, pa ni odvisno samo od mladih plavalcev in sodelavcev, marveč tudi od občinske zveze za telesno kulturo. Prav pa bi bilo, da bi tudi druge družbeno politične organizacije posvečale vso skrb plavalnemu športu, ki je eden od najpomembnejših zvrsti telesne kulture. P. DIDIČ Pionirski veleslalom Smučarski klub TVD Partizan Tržič prireja v nedeljo 18. februarja, na smučiščih Zelenice slovensko pionirsko prvenstvo v veleslalomu. Tekmovanje se bo pričelo ob enajsti uri dopoldne. -h Voglje — občinski prvak Na letošnjem občinskem namiiznotoniškem prvenstvu Kranja za mladince je nastopilo 5 ekip. Prvo mesto je osvojila ekipa Partizana iz Vogelj, ki je v finalu premagala kranjski Triglav. Najbolj- šii igralec na prvenstvu pa je bil Kranjčan Klemen. KONČNI VRSTNI RED: 1. Voglje, 2. Triglav, 3. Adergas, 4. Žabnica, 5. Preddvor. A. N. Občinsko prvenstvo Smučarski klub Triglav Kranj prireja v nedeljo, 18. februarja, v Nemiljah občinsko prvenstvo v smučarskih tekih. Tekmovanje bo za člane, članice, st. mladince, st. mladinke, ml. mladince, ml. mladinke in za pionirje in pionirke. Start za vse tekmovalce je ob osmi url. -h Hokej na ledu V Ljubljani svetovno prvenstvo Na ponedeljkovem sestanku v Grenoblu je mednarodna hokejska zveza sklenila, da bo svetovno prvenstvo leta 1969 v Pragi-A skupina, v Ljubljani - B skupina in v Skopju C skupina. Tekmovanja bodo — v Pragi od 15. do 19. februarja, v Ljubljani od 28. februarja do 9. marca, v Skopju pa od 24. februarja dalje. -h Moto cross Podelitev nagrad V soboto bosta AMZ Slovenije in Koroški avto moto klub iz Celovca na Ljubelju podelila nagrade in pokal za Nagrado Karavank v moto crosu. Najboljši v lanski sezoni na Štirih dirkah v Orehovi vasi, v Tržiču, v Bad St. Leonardu (Avstrija) i° Launsdrotu (Avstrija) je bil Šved Olsson, drugi je bil Hatner (ZRN), tretji pa Leitgeb (Avstrija). Od slovenskih tekmovalcev je Stanko Vesenjak (Orehova vas) na sedmem mestu. Janez Rotar (Tržič) na osmem, deveti pa je Mirko Vesenjak (Orehova vas)- Zimske sindikalne igre Občinski sindikalni svet v Kranju bo še ta mesec pripravil zimske športne igre. To bodo I. zimske igre, katerih organizacijo je občinski simdakalni svet zaupal sindikalni podružnici Elektromehanike Iskra v Kranju. Z igrami želijo, da bi srečanja športnikov kranjskih-delovnih organizacij poslala tradicionalna in da bi hkrati pospešili sodelovanje članov sindikata raznih delovnih organizacij tudi na drugih področjih. Člani sindikalnih podružnic, ki bodo sodelovali v letošnjih I. sindikalnih športnih igrah, bodo tekmovali v veleslalomu. Prireditelji so tekmovanje razdelili na tri tekmovalne razrede za moške in poseben ženski razred. Sklonili so tudi, da se za tekmovanje lahko prijavijo le člani delovnih organizacij iz kranjske občine. Prijave pa bo sprejemal občinski sAndi- 20 kalni svet v Kranju do februarja. . je Kraj tekmovanja sicei ni določen, vendar pa ^ sind. svet vabi vse delovne; . lektive, da se zanj Pnj čimveč članov sindikata. A. *' ,.šči- Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, *° roška cesta 8. - NasI^ uredništva in uprave If*19' Kranj, Trg revoluc1'" (stavba občinske sk ne) - Tek. račun pri SfJ* v Kranju 515-1-135. -; *-lefoni: redakcija 21-860; uprava Usta, «g looglasna in naročiu«* služba 22-152 - &a,t„B na: letna 24.-, po«et"f 12,-Ndin. Cena posa«*^ nih številk 0.40 N dW ^ Inozemstvo 40.00 Ndh^ Mali oglasi beseda Ofi 1 N din. Naročniki W*L 10 % popusta. Neplac3^ oglasov ne objavljamo^