Posamezni l*voSloveti^T 21. VTI. 1948 Takšna je jugoslovanska stvarnost Vladimir Dedijer, ki ga čitatelji »Slovenskega vestnika« poznajo že iz podlistka »Peta ofenziva«, je objavil v beograjski »Borbi« članek, iz katerega posnemamo naslednje: Našega Človeka najbolj boli žalitev, češ, da Komunistična partija Jugoslavije vzgaja ljudske množice v protisovjetskem duhu; da hoče skriti in omadeževati zasluge Sovjetske zveze v pretekli vojni in da hoče dandanes omalovaževati vlogo Sovjetske zveze kot voditeljice protiimperialistične fronte. Te vrste predvsem naslavljamo v razmišljanje našim kritikom. Oglejmo si najprej najbolj množično sredstvo agitacije in propagande, dnevno časopisje. Koliko piše »Borba« o Sovjetski zvezi in seznanja jugoslovanske množice z uspehi četrte stalinske petletke, v kakšni meri popularizira zunanjo politiko Sovjetske zveze? V kakšni meri opravlja »Borba« to nalogo v primeri z glasili komunističnih partij Bolgarije, Romunije, Madžarske, Češkoslovaške, Italije in Francije? Po statističnih podatkih Direkcije za informacije pri vladi FLRJ, je »Borba« leta 1947 pisala več o Sovjetski zvezi, o njeni zunanji politiki, o uspehih sovjetskih ljudi pri krepitvi njihove socialistične domovine, kakor »Rabotničesko delo«, glasilo KP Bolgarije, kakor »Scantea«, glasilo KP Romunije, kakor »Szabad nep«, gl&silo KP Madžarske, kakor »L’ Humanitč«, glasilo KP Francije in kakor »Unitš«, glasilo KP Italije. »Borba« je svojim bralcem v Jugoslaviji nudila več gradiva o Sovjetski zveza glede na prostor v listu, kakor glasila omenjenih partij bralcem v svojih de-, ielah, in sicer v primeri: z »Rabotničeskim delom« za 13.8%; s »Scantejo« za 137%; e »Szabad nepom : za 156%; z »Rude pravom« za 208%; z »Unita« za 236%; s »Humani te jem« za 850%. Podrobnejša statistika nudi naslednjo sliko: »Borba« je od vsega, prostora posvetila Sovjetski zvezi 7.4%, in sicer zunanji politiki ZSSR 4.7% notranjemu življenju ZSSR pa 2.7%. Podatki so zbrani iz 3i0 lanskih številk »Borbe«. »Rabotničesko delo« je posvetilo zunanji politiki ZSSR 3%, notranjemu življenju ZSSR pa 3.5%, skupaj 6.5% prostora. Podatki so zbrani na podlagi pregleda 267 številk lanskega »Rabotni-,češkega dela«. . Scantea« je posvetila zunanji politiki ZSSR 1.3%, notranjemu življenju ZSSR pa 1.77%, skupaj 3.07% prostora. Podatki so zbrani na podlagi pregleda 227 številk »Scantega« iz leta 1947. »Szabad nep«, je posvetil zunanji politiki ZSSR 1.48%, notranjemu življenju ZSSR pa 1.38%, skupaj 2. 86% prostora. Podatki so zbrani na podlagi pregleda 230 številk »Szabad nepa« iz leta 1947. »Rude pravo« je posvetilo zunanji politiki ZSSR 0.41%, notranjemu življenju ZSSR pa. 1.96%, skupaj 2.37% prostora. Podatki so zbrani na podlagi pregleda 304 številk »Rude prava« iz leta 1947. Unita je posvetila zunanji politiki ZSSR 0.9%, notranjemu življenju ZSSR pa 1.3%, skupaj 2.2% prostora. Podatki so zbrani na podlagi pregleda 178 številk »Unita« iz leta 1947. Humanitč« je posvetila zunanji politiki ZSSR 0.26%, notranjemu življenju ZSSR pa 0.62%, skupaj 0.88% prostora. Podatki so zbrani na podlagi pregleda 272 številk : Humaniteja« iz leta 11)47. Iz teh primerov je razvidno, kako je Komunistična partija Jugoslavije, po svojem glasilu »Borbi« tolmačila ljudskim množicam v naši državi lani vlogo Sovjetske zveze, tako v zunanji politiki, kakor glede socialistične graditve. Ti primeri so še en dokaz splošnega odnosa nove Jugoslavije do Sovjetske zveze. Ta odnos se ni spremenil tudi leta 1948 in se sploh ne more spremeniti. Omenili bomo še en primer z drugega področja agitacije in propagande. Navedli bomo podatke o tem, koliko sovjetskih knjig je bilo prevedenih in izdanih v Jugoslaviji v prvih štirih mesecih letos, v primeri z drugo deželo ljudske demokracije, n. pr. s Češkoslovaško. V Jugoslaviji je bilo v prvih štirih mesecih letos prevedeno iz tujih jezikov 287 knjig, na Češkoslovaškem pa 277. Od tega odpade v Jugoslaviji na sovjetske knjige 225 knjig ali 78.39% skupnega števila prevedenih del iz tujih jezikov. Na Češkoslovaškem so pa prevedli le 57 sovjetskih knjig ali 20.58%. V Jugoslaviji je bilo v prvih štirih mesecih letos prevedeno le 34 angleških, ameriških in francoskih izključno klasičnih del ali 9.80%, torej skoraj osemkrat manj, kakor sovjetskih knjig. Na Češkoslovaškem! pa je bilo nasprotno. V prvih štirih mesecih letos je bilo na Češkoslovaškem prevedeno skupaj 134 angleških, ameriških in francoskih del — in sicer ne le klasičnih — 60% vseh izdanih prevodov, torej trikrat več angleških, ameriških in francoskih knjig kakor sovjetskih. Meseca maja se je to razmerje še povečalo. V Jugoslaviji je bilo izdanih 81.97% prevodov sovjetskih knjig od skupnega števila prevodov, angleških, ameriških in francoskih pa samo 6.3%. Na Češkoslovaškem pa od p iv ega maja do 4. junija letos odpade na sovjetske prevode komaj 15.8%, na angleške, ameriške in francoske pa 59.6% Preidimo na tretji primer, ' na najmočnejše sredstvo agitacije in propagande, na film. Kako je v tem pogledu v Jugoslaviji? Ali si je Komunistična partija Jugoslavije prizadevala nuditi jugoslovanskim množicam čim več sovjetskih ali ameriških filmov — filmov iz Sovjetske zveze, ki se odlikujejo z idejno in umetniško čistostjo, prikazujejo patriotizem sovjetskih ljudi v domovinski vojni in dandanes v socialistični graditvi in bu- dijo pri gledalcih plemenita čustva, ter prikazujejo enakopravnost narodov v Sovjetski zvezi; filmov, ki skratka.obo-rožujejo naše množice v borbi za- socializem — ali ameriških filmov, ki pa v ogromni večini govorijo o rasni nestrpnosti, poveličujejo izkoriščanje človeka po človeku in vodijo mladino v zločine? Kakšna je v tem pogledu politika Jugoslavije jn kakšna drugih dežel ljudske demokracije? Tokrat bomo vzeli kot primer Madžarsko. Iz statistike je razvidno, da na Madžarskem prikazujejo največ ameriške filme, to pa ne le 1945., temveč tudi 1947. N% Madžarskem so leta 1945. predvajali 43 ameriških filmov ali 54.62%. vseh igranih filmov, medtem ko je bilo sovjetskih filmov komaj 29 ali 36.78%. Leta 1946 se je število ameriških filmov na Madžarskem povečalo skoraj za dvakrat, na 81 ali 55.48% medtem ko so igrali komaj 37 sovjetskih filmov ali 25.35%. Kar je najbolj nerazumljivo leta 1947., ko je Komunistična partija Madžarske zelo utrdila svoje pozicije v primeri s prejšnjimi leti, da. je število ameriških filmov doseglo 100 in hkrati s francoskimi in ameriškimi filmi ter filmi iz drugih kapitalističnih dežel doseglo skupni odstotek 82.7%, Prikazali pa so komaj 34 sovjetskih filmov ali 16% vseh filmov. Kakšno je pri nas razmerje med sovjetskim in ameriškim filmom? Leta 1945. je bilo v Jugoslaviji prikazano 45 sovjetskih filmov ali 20.09% vseh, ameriških pa 102 ali 45%, jn sicer predvsem iz zalog, ki smo jih našli ob Danes se prične V. kongres KPJ Na podlagi sklepa CK KPJ z dne 20. maja t. 1. se bo pričel danes v Beogradu V. kongres Komunistične partije J ugo-slavije. Sporočilo plenuma CK KPJ o sklicanju V. kongresa Partije niso sprejeli z velikim navdušenjem v vsej državi le člani Partije, temveč tudi široke delovne plasti, predvsem delavski razred. Delovni kolektivi najboljših podjetij in največjih gradbišč so sprožili v proslavo kongresa mogočen val tekmovanj, ki se čedalje bolj širi, zajema nova in nova podjetja in prehaja iz mest na vasi, na kmetijske zadruge. Vse to kaže, kako trdni so stiki med Partijo in najširšimi delovnimi plastmi in kakQ velikansko ljubezen in ugled uživa Partija med ljudstvom ter da se delavski razred, delovni kmetje in ljudska inteligenca zavedajo pomena V. kongresa za nadaljnjo graditev dežele na poti v socializem. To je prvi kongres v domovini, ki se je osvobodila notranjih in zunanjih izkoriščevalcev. Sklican je po dolgem in težkem razdobju ilegalnega dela Partije, po zmagi nad nemško-fašističnimi zavojevalci in domačimi izdajalci, po številnih uspehih pri ekonomski graditvi države ter polaganju prvih temeljev za zgraditev socialističnega družbenega reda. Pomen kongresa bo med drugim tudi vSlovenci kremeniti« otvoril dan žetve tov. Mirko Kumer, pozdravil vse navzoče ter poudaril, da je velika udeležba dokaz, kako trdno sta povezana kmet in delavec in kako sta eden od drugega odvisna. Ob sviranju godbe se je pričela nato vsa množica pomikati proti črnčevi njivi, kjer se je vršila tekma žanjic in žetev s strojem. Žanjice so si izžrebale vsaka svoj predel — 25 m2 — in ob Prvem udarcu na boben se je ob spremljanju godbe pričela tekma. Ni trajalo dolgo, ko je prva vzdignila svoj srp v znak, da je že požela. Po končani tek-nii je šla potem na delo ocenjevalna komisija, ki je pregledala delo glede hitrosti in ocenila število, obliko in velikost snopov, upoštevajoč vezavo, strni-šče, čistočo in eleganco pri delu. Medtem je pričel na enako odmerjeni velikosti njive svoje delo stroj, za katerim je povezovalo 8 blaških deklet. Izmed 13 deklet je prva požela 25 m2 v 7 minutah 40 sekundah, zadnja pa v 13 minutah. Povprečno računano je rabilo 13 žanjic za isti predel njive 10 minut in 20 sekund, kar je požel stroj odlagalnik, ?-a katerim je vezalo 8 deklet, v 5 minutah in 30 sekundah. Žanjice so se vsedle k malci in ko so končale, se je podalo ljudstvo spet na rešov pašnik, kjer je navzoče pozdravil predsednik pokrajinskega odbora Kmečke zveze za Slovensko Koroško tov. Matevž Krasnik in jim ob enem izrazil pozdrave kmečkega Prebivalstva iz Roža. Po ubranih pesmih »Polje, kdo bo tebe ljubib in »Hej tovariši« je govoril tajnik Kmečke zveze za Slovensko Koroško tov. Blaž Singer. V svojem govoru je v prisotnosti vseh slojev delovnega ljudstva ugotovil, da je bilo delovno ljudstvo, delavci in kmetje, vedno med seboj povezano in da danes ponovno manifestira to povezanost kljub vsem razbijaškim poizkusom izkoriščevalcev in njihovih strank, ki klečeplazijo in se udinjajo imperialistom. Veličastnemu zbora delovnih ljudi je položil na srce in ga opomnil, naj se v današnji težki gospodarski krizi nikar ne pusti zavajati v medsebojna trenja od protiljudskih šovinističnih elementov, ki skušajo z lažmi in grožnjami razdvojiti delovno ljudstvo Slovenske Koroške in sejati med njim sovraštvo. Ko je nakazal in razkrinkal namere gospodarskega uničenja kmeta Slovenske Koroške, je dejal: »Mi vemo, da potrebuje delavec hrane in mi smo mu jo pripravljeni dati, kolikor le moremo. To bomo pa v zadovoljivi meri mogli šele takrat, ko bomo v ljudskem zadružništvu sprejemali iz rok delavca po pravičnih cenah orodje in stroje ter gnojila, da bomo lahko zvišali naše pridelke. Sele takrat, ko bosta uničena navmesni profit prekupčevalcev in profit industrialcev, bosta kmet in delavec v resnici svobodna. Naj sovražniki našega ljudstva še tako besnijo, resnica je, da je za delavca in kmeta Slovenske Koroške edina pot iz te krize in iz tega izkoriščanja priključitev k Titovi Jugoslaviji, kamor tudi hočemo in spadamo.« Zatem so še nastopili pionirji s svojimi prizori in recitacijami, dekleta so pa zarajala koloples. Predsednik pripravljalnega odbora, tov. Mirko Kumer je nato objavil oceno ocenjevalne komisije. Prva je bila tov. Rozika Miklavčič. Predsednik Kmečke zveze za Slovensko Koroško, tov. Krasnik ji je izročil kot nagrado lepo umetniško izdelano kaseto za šivanje. Nadalje so dobile nagrade še tovarišice Nahbar Nežka, Slanic Marica in Nahbar Micka. Vsaka tekmovalka pa je sprejela še poseben knjižni dar za spomin na »Dan žetve 1948«. Pliberški pevski zbor je zaključil prireditev s pesmijo o svobodi. Nato se je staro in mlado ob neprenehnem sviranju godbe veselo zavrtelo. Ljudski ples še je nadaljeval do poznega večera. »Dan žetve« na Blatu je bila mogočna manifestacija za enotnost in skupnost kmeta in delavca v borbi za dosego svoje svobode. Prva slovenska igra v Vrbi nja, vzrasla iz krvavih žrtev našega slovenskega naroda, za katere hočejo tuji mogotci danes prekupčevati. — »Krm t sem, ne kramar kakor vi« — pravi Serajnik Tresoglavu, »in življenja zame niso številke« — in mi govorimo danes te besede trdo in neizprosno za njim. Kmetje smo in delavci in prekupčevanja so nam tuja. Posebno ne poznamo prekupčevanja s tako sveto stvarjo kot je narod in zemlja. Vsem hlapčevskim mešetarjem, ki še hodijo danes po nalogu imperialističnih gospodarjev med nas, bomo odgovorili z besedami Serajnika, ki jih je vrgel podlemu in izdajalskemu Židu v obraz: Vrnite Tre-soglav se nazaj k pesjanom, in recite jim, da mi Korošci z našo krvjo ne barantamo.« Ob koncu je tov. Schlapper dejal: Kakor je Miklova Zala v trdni ne-uklonljivosti učakala dan vrnitve v do-: mačo vas, tako verujemo tudi mi v dan, ko bomo začeli svobodni v svobodni domovini ustvarjati in graditi napredni in lepši svet svetlejše in srečnejše bodočnosti. Globoko je občinstvo doživljalo potek igre in burno odobravalo odigrane slike. Kot vedno pri prireditvah Miklo-ve Zale je tudi tokrat zgrabilo gledalce v osmi sliki, ko izgovarja Zala najbolj hrepeneče besede po svobodi in rešitvi iz ječe sovraga. Ob tem prizoru nam je dozorel trdni sklep, da bomo zastavili vse sile v to, da rešimo slovensko ljudstvo na Koroškem iz ječe in trpljenja, v katerem životari človeka nevredno življenje. Strnili bomo borbene vrste m se umirili šele, ko nam bo napočil dan naše dokončne svobode in združitve z našimi brati, ki danes že živijo na svobodni zemlji naše matične domovine Federativne ljudske republike Jugoslavije. A.. S. Prvič so igrali slovensko igro v Vrbi. Nova Miklova Zala, kt so jo igrali Ko-stanjčani v nedeljo, dne 18. 7 pri Šolcu, je privabila naše.ljudi od blizu in daleč v tako velikem številu, da jih je komaj sprejela velika dvorana. Ta veliki obisk je manifestiral našo veliko ljubezen do naše slovenske kulture, do naše pesmi, in naše slovenske besede. Prva slovenska igra v Vrbi, igrana v današnjem času, je znak, da slovenskega ljudstva na Koroškem niso strla leta, ki ležijo v grozi za nami in da si prav danes bolj živo kot kdaj poprej želi izživljanja v svoji slovenski prosveti. Prireditev so olepšali in izpopolnili pevci in tamburaši iz Škofič, ki so za uvod zaigrali melodije naših partizanskih pesmi in ubrano zapeli našo najbolj znano koroško narodno pesem »Nmav čez izaro« Nato je spregovoril tajnik Slovenske prosvetne zveze tov. Tonče Schlapper in raztolmačil pomen Miklove Zale za nas koroške Slovence, ki živimo v času, ko bo našo narodno delo in naša trdna strnjenost v skupni borbi za našo dokončno osvoboditev soodločala pri pravični rešitvi koroškega vprašanja. Dejal je med dragim: Nova Miklova Zala, ki je manifest naše narodne zavesti, zvestobe in neuklonljivega vztrajanja, ki je primer stoletne borbe našega teptanega naroda za svoje pravice, je postala koroškemu Slovencu vzor njegovega slovenskega narodnega bitja. Nova Miklova Zala, ki je stopila iz ozkega okvirja Št. Jakoba in Roža in postala resnično koroška, slovenska Miklova Zala, mora bodriti in poživljati slehernega Slovenca, ki se zaveda, da Miklova Zala ni le povest in spomin na nekdanje čase, temveč nadaljevanje našega narodnega boja za obstoj, za osvoboditev in osamosvojitev našega naroda. Prepričan sem, je nadaljeval, da se bo ob koncu današnje igre marsikdo vprašal, ali imajo besede, ki jih izgovarjajo v novi Miklovi Zali nastopajoče osebe, nespremenjeni pomen tudi še danes, čeprav živimo mnogo stoletij za onimi dogodki, ki so dali pogoj in povod tej naši slovenski koroški narodni drami. Ali nam ne kliče naša vest ob času, ko nam ponovno prizadevajo krivice, da se naj združimo v borbi za pravice našega naroda, kakor pravi odposlanec kmečkega punta svojim rožanskim rojakom: »Vsak svoje strehe pred nevarnostjo rešiti ne more, le združeni sovragu lahko postavimo se v bran.« Le združeni bomo lahko kljubovali vsem onim silam, ki skušajo danes še barantati z našimi pravičnimi zahtevami, z našo s krajo naših nepozabnih junakov prepojeno in ljubljeno domačo zemljo. Junake, ki so padli za bodočnost, ne preštevamo s številkam^ ker pregloboko spoštujemo njihovo veliko žrtev. Tudi ne preštevamo živije- ŽELEZNA KAPLA Pred kratkim sem srečal na trgu v Železni Kapli mladega kmeta Petra Li-puša pd. Zležiča v Lobniku, ko se je jezil, da mora za občino hoditi po okolici in kontrolirati zaradi koloradskih' hroščev. Kot bi ne bilo drugega za ta posel. V Železni Kapli mrgoli različnih delomrznežev, ki bi jih občina prav la In ko zaposlila s takim delom. A ne. To mora kmet, ki je, kot je primer pri Žležiču, takorekoč sam za delo, katere-! ga je pri gorskem kmetu vedno mnogo. Za slovenskega kmeta se oblasti malo zmenijo, čeprav je letos v našem kraju hudo gospodariti. Sneg je višjim kme* tom zapadel junija meseca vse žito, poleg tega pa je bila še 11. julija slana, ki je uničila gorskim kmetom skoraj vse pridelke sočivja in krompir. Seveda se ne moremo čuditi, da se oblasti ne zmenijo za delovnega človeka, saj zastopajo interese kapitalistov, špekulantov in oderuhov, katerih v Železni Kapli ni malo. Tako je torej v Železni Kapli in okolici. Zato pa želimo skorajšnje ljudske oblasti. Dovolj smo dali žrtev v borbi proti fašizmu. Stodvajset partizanskih junakov leži pri Mariji devici v Trnju na pokopališču, ki so dali življenja za .... to, da si bo delovno ljudstvo tudi naše n?f° ...10 —občine nekoč krojilo usodo svojega tež- kega ziivljenja samo, in da bomo na lastni zemlji svoji gospodarji. —er LOJZE UDE: PONATIS IZ »NOVEGA SVETA“ KDO JE BIL PRIPRAVLJEN BORITI SE ZA SAMOSTOJNOST AVSTRIJE? V vrsto akcij, ki so čakale na vladni Poziv, spada tudi akcija majorja Alexan-dra Eiflerja, šefa štaba republikanskega Schutzbunda, ki je v Dachau-u izjavil Zt“ parkr&t omenjenemu Richardu Šchi-nhtzu, da je bil pripravljen, kljub febra-arju 1934, slediti njegovemu pozivu na oborožen odpor, vendar pa le v primeru, da bi šlo za boj proti nacistični avstrij-ski legiji, ki bi iz Nemčije vpadla v Av-stl;ij°, ne pa tudi proti redni nemški voj-ski (prim. stran 191-193). Tudi sicer ta okcija ni mogla biti širše in resnejše zasnovana, ker tedanji načelnik socialistične stranke Seitz, kakor to izhaja iz ijje-pričevanja (stran 231), o njej avidno ni ničesar vedel. Glede filofašističnega Heimatschutza izjavlja Eduard Baar-Baarenfels, ki je bil po odhodu Starhemberga v inozemstvu v tej oktobra 1936 sicer razpuščeni, dejansko pa še vedno obstoječi organizaciji, po činu najvišji, da je v kritičnih dneh po Berchtesgadenu »odredil, da bo v primeru, da bi v Avstriji sploh kdo nudil odpor, šel z njim, četudi s Schutz-bundom« (str. 319); nič kaj iniciativna in bojevita izjava torej in to prav od tiste strani, ki se je, če izvzamemo močno nemško nacionalistično krilo te organizacije, predstavlja, nekdaj kot glavna prostovoljna oborožena sila samostojne Avstrije. A tudi eksekutiva je bila nezanesljiva in močno prepojena z nacizmom, ali vsaj za boj proti kakoršnikoli Nemčiji neuporabna. Feldmaršallajtnant Janša Alfred, do Berchtesgadena šef generalnega štaba avstrijske vojske, je v Schmidtovem procesu, vprašan, če mu je znano, da je bila vojska prepojena z nacionalsocialističnim duhom, odgovoril sicer, da to m res; dokazoval pa je to trditev z besedami: »Vojska sloni na stebrih časti, dolžnosti, discipline in tovarištva« (stran 220). To se sliši prav lepo, a nič kaj prepričljivo. Mogoče je postavljati razne trditve, ker manjkajo še točnejši podatki iz arhivov avstrijske vojske in obveščevalne službe. Razprava proti petim oficirjem in enemu podčastniku bivše avstrijske vojske kot organizatorjem nacističnih celic v vojski (tkzv. nationalso-zialistischer Soldatenring, NSR) pred Vol k sge rich tom v Celovcu februarja letos dokazuje, da je bila tudi avstrijska vojska že močno nacistična (prim. celovške liste »Volksvville«, »Die Neue Zeit« in »Volkszeitung« z dne 11. 12. in 13. februarja 1948.) (Dalje.) Slovenska Prosvetna Zveza NAZNANJA: Igralci SPD »Kajuh« iz Št. Petra na Vašinjah gostujejo v nedeljo, dne 25. 7. 1948 s šalojgro »Glavni dobitek« na Ko. stanjah pri Žvanu (na Korenu). Sodelu*. jejo tamburaši in pevci. 25. 7. 1948 ob 14. uri gostuje SPD »Gorjanci« iz Kotmare vesi z igro »Razvalina življenja« v društvenem domu* v Selah. Sodeluje moški in mešani pevski zbor iz Kotmare vesi. KZ-LERJI POLITIČNI INTERNIRANCI, POZOR! Slovenska sekcija bivših polit, preganjancev (internirancev) javlja, da uraduje v soboto, dne 24. 7. in v nedeljo 25. 7. 1948 njen zastopnik v pisarni O F, pri Kolerju v Železni Kapli. Razgovarjalo se bo in dajalo pojasnila o vseh vprašanjih, ki se tičejo vaših interesov. Opozarjamo vse žrtve fašizma iz Železne Kaple in okolice, da te prjlož. nosti ne zamudijo. VUkai uaotoviUv k novim cenam V Slovenskem vestniku št. 42 od 26. junija 1948 smo zavzeli 3tališče k ši-rokoustni kampanji, ki jo je vršila OeVP okoli novih cen kmečkim pridelkom in med drugim poudarili, da je ureditev cen in njihova postavitev na zdravo podlago vsekakor zapoved časa in zahteva vseh kmetov in delavcev. Med tem pa je sklenil ministrski svet avstrijske vlade nove cene kmečkim pridelkom. Glasilo koroške deželne kmetijske zbornice »Kfimtner Bauer« piše 15. 7. 1948 v svojem uvodniku z veliko demagogijo o teh novih agrarnih cenah in hvalisa »velike« zasluge, ki jih imata pri tem njegova naredbodajalca Gruber in Ferlitsch. Mimogrede bodi samo omenjeno da človek potrjuje resnico, da je nova ureditev cen delo OeVP za podpiranje veletrgovcev in prekupčevalcev, za izkoriščanje kmeta in delavca. Potemtakem je to najslabši propagandni šlager za OeVP med kmečkim prebivalstvom. »Kfimtner Bauer« piše k temu: »Ne samo za kmeta se je sedaj položaj mahoma zboljšal, temveč tudi za konzu-menta, torej za vse ljudstvo«. Ta stavek zbuja celo kupico upravičenih dvomov v njegovo resničnost. Absolutno drži, da so odločilni ukrepi za ureditev sorazmerja cen in za zboljšanje situacije kmeta potrebni in nujni, prav tako pa neizpodbitno drži, da so nove agrarne cene samo pridobitev za veleposestnike, ki pridelajo na tisoče kg žita, nikakor pa ne za kmeta, predvsem ne za slovenskega. Nove cene, ki za Koroško še niso dokončne, so po sklepu ministrskega sveta sledeče: Za rž in pšenico se plača polovica kontingenta po dosedanjih cenah (rž povprečno 0.51 S, pšenica povprečno 0.55 S), šele druga polovica kontingenta se zviša pri rži na 1.02 S in pri pšenici na 1.18 S za kg. K temu pride še tretja cena, to je kar odda kmet nad svoj predpisan kontingent; v tem slučaju se plača rž po 1.25 S in pšenica po 1.35 S za kg. Ječmen bo po 80 groš., oves po 70 grošev, koruza po 75 grošev za kg. Nad predpisani kontingent oddani ječmen se bo plačal po 2.— S za kg. Po lastni krivdi neizpolnjena oddaja žita se kaznuje z globo 1.50 S za vsak kg neoddanega žita. S tem, da naš kmet ni pridelovalec žita in ga ne pridela niti dovolj za svoje potrebe, ter s tem, da bo pridelek letos zaradi pomanjkanja dobrega semenja in gnojil lansko jesen in letos spomladi, kakor tudi ponekod za- radi izredno slabega vremena v zadnjem času, zelo pičel, je jasno, da tukaj za njega ni izgledov za zboljšanje stanja. Cene krompirja so za julij določene po 80 grošev kg in bodo do septembra padle na 40 grošev za kg. Cene goveje živine se gibljejo med 2.36 in 4.86 S za vole, 2.36 in 4.06 S za krave, 3.06 in 4.16 za telice in bike in 3.50 in 5.80 za teleta na kg. Svinje so po 5.— do 6.— S, ovce 3. — do 3.60 S, konji po 2.— do 2.80 za kg. »Kfimtner Bauer« pravd, da zaradi novih cen, razen v malih izjemah, konzument ne bo prizadet. Celotno zvišanje se bo krilo iz fonda ameriške pomoči. Ugotoviti pa moramo, da ta fond nastaja od zaslužka delavcev, katerim se organizirano vsiljuje blago iz ameriške pomoči v obliki konzerv, ovsenih kosmičev, »Schlafsackov«, odej in čevljev, s čemer se okrnja domača produkcija in povzroča domača brezposelnost. Kljub vsemu blufiranju z novimi agrarnimi cenami pa je kmet še v naprej prisiljen gospodariti v škodo svojega kmetijstva. Za primer naj bo povprečni posestnik z 7 do 8 glav živine nekje v Rožu ali Podjuni. Manjka mu ljudi za delo, s svojo družino kljub 15 urnem delu na dan ni v stanju, da v potrebni meri opravi vsa dela. Na kakšno zboljšanje gospodarstva v zadnjih letih ni mogel misliti, kajti v času, ko so drugi zboljševali svoje kmetije, je bil izpostavljen nacističnemu terorju, pozneje pa ni mogel ničesar kupiti. Da bi vsaj za silo prilagodil svojo kmetijo sodobnemu gospodarstvu, potrebuje mnogo dragih stvari. Tako potrebuje orodje za vsestransko uporabo (Vielfachgerat), ki stane 2000. — S, nadalje izruvaČ za krompir (Kartoffelroder), ki stane 1471. — S. Zato mora danes oddati najmanj 8000 kg krompirja. Marsikdo že leta potrebuje gnojnični sod, da bi boljše izrabil gnojnico. Tak sod s 600 litrov vsebine ga stane 1800 kg žita. Kosilnica, s katero bi tudi lahko žel svoje žito, ga stane 3400. — S. Sedaj govorijo o tem, da bo vsak kmet lahko napravil svojo Silo-napravo. Če upoštevamo, da potrebuje za to primerno slamoreznico, ga stane takšna naprava okoli 6.500. — S, kar pomeni, da mora v ta namen prodati 1 vola, 2 kravi in 5000 kg krompirja. Navedli smo samo stvari, ki so nujne za olajšavo dela, za boljšo izrabo krme in zboljšanje mlečnosti krav. Ze samo to presega zdaleka zmogljivost povprečnega kmeta, da ne omenjamo Nevarnost koloradskega hrošča je tudi pri nas velika Kakor poročajo, se letos koloradski hrošč razširja tudi po Avstriji. Iz poročil je razvidno, da je močno razvit v za-padnih pokrajinah Avstrije, na Tirolskem, Solnograškem in Zgornjem Avstrijskem, našli so ga pa tudi že na Štajerskem. Najnovejša poročila pravijo, da se je pojavil tudi že na Koroškem. Hrošč se silno hitro razvija. Ena sama samica odloži na leto povprečno 700 do 800 jajčec, iz katerih se po treh do dvanajstih dneh izležejo ličinke, ki še veliko požrešnejše kakor hrošči obje- dajo listje krompirja. Ličinke dorastejo v dveh do treh tednih, padejo v zemljo in se zabubijo 3 do 30 cm globoko. Po sedmih dneh se razvije hrošček, ki prileze po nadaljnjih sedmih dneh na dan in se naseli spet na krompirjevem listju. Podrobni opis hrošča smo objavili v Slovenskem vestniku št. 34 od 29. nuna 1948. Preglejmo naše krompirjeve nasade in uničimo vsakega hrošča ali ličinko, da preprečimo v prihodnjem letu veliko škodo. sedanjo drago popravo gospodarskih in stanovanjskih poslopij, zboljšanje gnojišč, nabavo umetnih gnojil in donosnejšega semenja, nakup orodja, obleke in obutve ter visoke davke, ki zajedajo naše kmetije. Če upoštevamo še to, da mora po naravnem socialnem zakonu imeti vsakdo človeku dostojno življenje, potem spoznamo v resnici, da sedanja kapitalistična oblast v Avstriji ne tepe in izkorišča samo delavca, temveč v ravno taki obliki, če ne še v večji meri tudi krnela, ki se poti in dela od zore do mraka. Od dela in truda obeh pa živi aparat najširše birokracije in se bogatijo prekupčevalci in krogi, ki razdeljujejo agrarne produkte »en groš«. Sam »Kfimtner Bauer« jim zagotavlja, da ti pri tem zvišanju ne bodo oškodovani. Naj razmišlja kdo. kakor hoče, edina pot iz tega zla, po kateri bosta prišla delavec in kmet do svobode in človeku dostojnega življenja, je ljudska oblast, z njo pa bo tudi prišla za koroške razmere prepotrebna agrarna reforma in podržavljenje industrije. Zgodovina nas uči, da je za dosego tega cilja potrebna enotnost delavca in kmeta, njuna skupnost v borbi proti svojim izkoriščevalcem. Ta borba na Slovenskem Koroškem je hkrati borba za priključitev k novi ljudskodemokratičnt Jugoslaviji. — ž — r NA NAKAZNICE ZA ŽIVILA 43. DODELIT VENE PERIODE DOBIMO NASLEDNJA ŽIVILA: Dobi se: t r u h meso mast ovseni kosmiči a-3 IS A n |1 a« t 400 K 500 g 1000 g 200 g 300 g 70 g 140 g 180 g 280 g 350 g 250 g 500 g 750 g 2 lJak. 500 g 200 ff 1 Normalni oskrb. nad 18 let 3 1,2,10 K 4 6 2 Mladina od 12—18 let 3 1, 2,16 15 17 5 18 4 6 3 Otroci od 6—12 let 3 1,2 5 * 4 27 4 Otrool od 3-8 lat 3 1,2 5 4 27 5 Otroci do 3 let 1 5 4 26 6 Delni samooskrb, z maslom nad 18 let 103 101102 116 104 106 7 Mladina od 12 — 18 let 103 101102 110 115 - 118 104 106 8 Otroci od 6—12 let 103 101102 104 127 9 Otroci od 3 —6 let 103 101102 104 127 206 10 Otroci do 3 let 101 104 126 11 Delni samooskrb- z mesom in mastjo nad 18 let 203 201202 216 204 12 Mladina od 12—18 let 203 201202 216 218 204 206 13 Otroci od 8 —12 let 203 201202 204 227 14 Otroet od 3 —6 let 203 201202 204 227 15 Otrool do 8 let 201 204 226 306 16 Delni oskrb. z maslom, mesom In mastjo nad 18 let 303 301 302 316 304 17 Mladina od 12—18 let 303 301302 310 318 304 306 18 Otroci od 6 — 12 let 303 303 301302 304 327 10 Otroci od 8 —6 let 301302 304 327 20 Otroci do 3 let 301 304 820 26 Krušna nak. za samooskrb. 407 408 409 414 27.Dodatna uaka/ilioa za nastavljene« 501 507 502 509 505 511 28 Dodatna nakazo, za delavce 603 617 620 601 619 602 616 605 613 29 Dodatna nakaznica za težke delavce 703 710 717 720 701 707 719 722 702 721 - 30 Dodatna nakaznica za težake 803810 815817 820 801 807 819 822 802 821 31 Nakaznica za bod.in doj. matere 901 902 903 905 906 909 Nadalje dobimo: 1400 g krompirja na odrezke 612 A, 615 A, 7112 S, 715 S, 812 Sst, 812 Sat; 500 g stročnic na odrezke 604 A in 618 A; 750 g stročnic na odrezke 704 S, 718 S, 804 Sst, 818 Sst; 500 g koruznega zdroba na odrezke 705 S, 724 S, 806 Sst, 824 Sst; 500 g bele moke na odrezek 910 M; na odrezke 3, 103, 203 in 303, označene z E, Jgd, K, in Klk, ki se glasijo na 400 g kruha, lahko dobimo namesto 400 g kruha 250 g kavinih nadomestkov; na tedenske odrezke I do IV nakaznice za krompir 43 — 46, ki so označeni s »43 E«, dobimo skupno 5600 g krompirja; — na tedenske odrezke I do TV nakaznice za krompir 43 — 46, ki so označeni s »43 Klst«, dobimo skupno 2800 g krompirja; na odrezke po 50 g kruha, ki so označeni z »W«, dobimo belo moko v razmerju 100:75. Na vrhu klanca, na beli cesti, ki se vije prek holmov, kakor bi raztegnil š^rok bel trak po zelenih poljih in travnikih, ter meri zelenimi gozdovi se je pojavil visok na pol vojaško oblečen mož z nahrbtnikom na plečih, tam za trenutek postal, ker ga je zaustavila neka ženica, ki je prišla iz ob cesti stoječe hiše, postal pa je tudi, kakor bi se hotel razgledati: ko je prišel iz gozda, se je pred njim odprla prostrana, lepo valovita pokrajina s pisanimi njiva-mi, kjer je le tu in tam ob meji stalo kako drevo. Na tem drevju so posedali divji golobi in se v jatah spuščali na prooišča, zakaj bilo je že visoko vroče poletje. Na desno je mož zagledal med jablanami lep kmečki dom, ki se je rahlo skrival med jablane. Bele stene in rjava opečena streha so ga pozdravljali: bil je njegov dom. Jakob Robida se je nasmehnil srečen: po treh letih taboriščnega življenja in vročih sanj je zdaj naposled stal pred ciljem, bil je doma. Gledal je samo še, kdaj se prikaže na klancu njegova žena in ob njej njuna otroka. Ako so ti Kivi, potem bo Jakob vendarle lahko živel novo srečnejše življenje. Otroka in žena so bili živi in so ta trenutek vsi trije zagledali moža na vrhu klanca, na kraju, kjer se cesta prvič prikaže očem. Ko je Marija Robidova, ki je stala pod jablano poleg svojih otrok, zagledala moža na vrhu klanca, je prebledela in vsa vzdrhtela. Z rokami si je za trenutek zakrila oči in čutila, da bi se morala opreti na nekaj. Toda samo za trenutek, takoj nato si je opomogla. Ko je odtrgala roke z obraza, je bila vsa spremenjena. Bila je trdna, toda bila je nekam stara, utrujena. »Tam gre oče«, je rekla otrokoma, »poznam ga po postavi. Vzemita rože in mu pojdita naproti. Ti, Jožica, ga lepo pozdravi in mu pokloni ta šopek, tudi ti, Lojze, ga lepo pozdravi in mu daj rože.« »Pa vi ne greste z nama?« je vprašala Jožica. »Jaz ... jaz moram vse pripraviti doma,« je odvrnila mati. Gledala je za otrokoma, kako sta stopila na pot, ki vodi od ceste proti njihovemu domu in še k trem drugim hišam za Robidovo, še enkrat se je ozrla po cesti, ki se je vila po dolinah in holmih in kjer je. na vrhu te ceste stal njen mož Jakob Robida, ki se je vračal iz taborišča. Tam je stal in je govoril s staro Lizo Gorjančevo. Ženica je stopila tik njega in mu pripovedovala. Marija je vedela, kaj pripoveduje. Kaj pa naj bi mu sicer pripovedovala, ako ne o njej? Marija se je okrenila in hotela po svoji poti, po tisti poti, ki se je v njenih mislih natančno zasnovala, ne da bi o vsem tem sama razmišljala. Ves čas, kar je zvedela, da mož živi, da se bo vrnil, celo pa zadnje čase, ko je dobila sporočilo, da se že vrača, je imela občutek, kakor da nekdo drugi ob njej misli zanjo. Medtem ko se je ob samotnih večerih, ko sta otroka že spala, zasanjala na eni strani v preteklost, na drugi pa v bodočnost, je imela vedno svojevrsten občutek, da nekdo stoji ob njej in mislil zanjo. (Dalje.) Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Prano Petak, Velikovec. Glavni arednlk: Dr. Prancl Zvrltter, odg<>“ vornl urednik: Franci Ogris, oba Celovec, Salmatrafie ** uprava: Celovec, VOlkermarkter Strafie 21. Doplal *• pošiljajo na naslov: Celoveo (Klagenfurt), Poatamt 1., P®**' •ohirefifach 272. Tlaka: .Kflrntner Volkaverlag O. m. b. H* * Klagenfurt, 10.-Oktober~StraBe 7. ^