PoStnina plačana v gotovini. Spediz. in abb. post. II. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22/11. Tel. 62-75 Gorško uredništ o in uprava: Gorica, Riva Piazzutta 18 Cena: posamezna številka L 15. — Naročnina: mesečno L 6j> (za inozemstvo L 100). — Poštni čekovni račun št. 9-18127. Leto III. - Štev. 12 Gorica-Trst, 25. marca 1949 Izhaja vsak petek Slov. dem. zveza Atlantska obrambna in nas kmet pQg0cj ba jn Trst Slov. demokratska zveza si je zastavila nalogo zastopati in braniti narodne, politične, gospodarske, socialne in kulturne pravice slovenskega naroda na Svobodnem tržaškem ozemlju, na Goriškem in v ostali Italiji. Slovenci na lem področju pripadajo po večini delavskemu sloju, znaten del pa je tudi kmetov. A četudi bi bil odstotek kmečkega ljudstva med Slovenci manjši kot je, bi mu morala posvečati prav posebno pozornost vsaka stranka, ki temelji na pravem narodnem in slovenskem programu. Slov. demokratska zveza ije te svoje dolžnosti in svojih obveznosti do slovenskega kmeta docela zaveda. Tej zavesti je dala jasnega izraza v svojem programu, v katerem je eno glavnih načel tisto, tla mora biti kmet na svoji zemlji svoj gospod; da utora biti gospodar nad sadovih svojih žuljev in svojega znoja; da je zdrava, gospodarsko trdna in svobodna kmečka družina osnovna socialna edinica slovenskega ljudstva, ki jo je treba z vsemi silami ohranjati ter varovati pred razbijanjem, propadanjem in pred tistimi, ki bi jo radi iz razredno-političnih razlogov sproletalizirali ter iz kmeta naredili najprej berača, zatem pa brezimnega sužnja totalitarnega reda. Po skušnjah, ki smo jih doživeli v vsej svoji zgodovini, zlasti pa v zadnji vojni in revoluciji, danes še zlasti dobro vemo, da je prav slovenski kmet bil in je temelj za obstanek slovenske narodne samobitnosti in s tem poroštvo za bodočnost našega naroda. Prav tako vemo, da je kmet vedno in povsod hrbtenica vsega odpora proti narodnemu in socialnemu zasužnjevanju; da je on naj-zanesljivejša obramba v boju proti tujemu pohlepu in proti pogubni tuji učenosti. Slovenski kmečki dom je zlasti na tem področju t!sti peizčrpljivi studenec, iz katerega že stoletja teče zdrava slovenska kri v mesta, ki sq nam s svojo izkoreninjenostjo tojiko ljudi zmaličila in pogubila. Ta kri je tista, ki nas je ohranila, da smo v vseh viharjih in preganjanjih ostali povsod tam, kjer imamo pravico biti in odkoder bi nas oni, ki nam ne privoščijo življenja, tako radi iztrebili. Vsi tisti, ki jim je slovenski narod na poti in ki bi radi posedli njegovo zemljo in njegovo pravico, so se vedno najprej in z največjo silo vrgli na slovenskega kmeta. Videli smo, kaj je z njim delal fašizem, in doživljamo strahote, s katerimi ga hoče uničiti danes komunizem. Niti eden, niti drugi mu do danes ni mogel do živega, zakaj slovenski kmet je z drugačnimi koreninami privezan na svojo zemljo in na rodni dom kakor pa kdo drugi v svojem brezimnem stanovanju in še bolj brezimnem delu. Kdor se torej bori za obstanek in bodočnost slovenskega kmeta, njegovo svobodo in njegove pravice, si mo- ra z vsemi silami prizadevati, da mu bo zavaroval zemljo, olajšal življenje in mu dal vse pripomočke, s katerimi bo kmet laže kljuboval navalu časa, vztrajal na mestu in pri nalogi, katero mu je usoda v narodu določila. Prav posebno je to delo za slovenskega kmeta važno na Tržaškem in Goriškem, kjer je vse slovensko življenje prav za prav en sam nepretrgan boj za narodni in s tem za socialni ob ianek. V tem boju neprenehoma izgubljamo prve straže, ki Uh premaguje zagrizeni politični in gospodarski naval tujstva. A dokler bomo imeli v zaledju prvih črt trdnega, zavednega in požrtvovalnega slovenskega kmeta, bomo vsako izgubo lahko nadomestili To pa bo le tedaj, če bomo našega kmeta obdržali na zemlji in storili zanj vse, kar nam zapoveduje naša narodna dolžnost in naša odgovornost za bodočnost slovenstva na tem prostoru. S tem bomo dosegli, da bo slovenski kmet na tem prostoru še ostal steber svobode, narodne zavesti in demokracije, kakor je to vsa huda stoletja bil. Slov. demokratska zveza se_, kakor sijio zapisali v začetku, te svoje dolžnosti povsem zaveda. Najprej zaradi tega, ker je slovenska stranka, to je gibanje, ki ga vodi in usmerja narodna misel in skrb za obstanek slovenskega ljudstva, čigar jedro je in bo prav slovenski kmet. Razen tega pa ji skrb za slovenskega kmeta in boj za njegove pravice narekuje dejstvo, da ni in ne mara biti razredna stranka, marveč gibanje za socialni mir in socialno pravičnost, ki pa ju je mogoče doseči samo v slogi in soglasju med vsemi delovnimi sloji, ki sestavljajo slovensko narodno skupnost. Slovenski kmet pa, ki se je že v začetku s prepričanjem in zaupanjem oklenil našega, edino pravega demokratičnega gibanja med Slovenci, bo svojo zvestobo tistim, ki se za njegovo pravico bore, gotovo rad tudi v dejanju izpričal, ko bo prišel čas za to! V petek, 18. marca, so v Washjn.gtonu in v prestolnicah vseh držav — ustanovnic objavili uradno besedilo Atlantske o« brambne pogodbe. Ves svobodni svet pogodbo pozdravlja kot trdno poroštvo za rr.jr, ker bo nova zveza s svojo močjo in pripravljenostjo jemala vsakemu nasilniku pogum za na* pad. To resnico nam najzgovor* neje potrjuje silovita borba, ki so jo proti novi pogodbi začele komunistične pete kolone po vsej Evropi, zlasti pa v Italiji. Glavna vscbjna pogodbe o obrambi Atlantskega področja je naslednja: Države — podpisnice hočejo ostati zveste načelom jn ciljem Združenih narodov jn z vsemi narodi sveta živeti v miru. Zaradi tega bodo vse medna* rodne spore poravnavale z mirni« mi pripomočki in tako, da to ne bo ogrožalo miru na svetu. Tudi ne bodo v mednarodnih odnosa® jih uporabljale sile, niti ne bodo grozile z njo. Za ojačenje prijateljskega raz« merja med narodi bodo članice pogodbe utrjevale svobodne usta* nove, pomagale k boljšemu razu* rnevanju načel, na katerih te ustanove temelijo in si bodo pri* zadevale za čim večjo stalnost in blaginjo na svetu. Da bi to laže dosegle in da jih pri tem delu ne bi nihče mot.l, bodo posamič in skupno ojaee* vale svojo obrambno sposobnost. Napad na katero koli članico Zveze v Evropi ali Ameriki bo* do pogodbenice smatrale za na* pad na vse in si med sabo po* magale z vsemi potrebnimi ukre* pi, tudi z uporabo sile. Za napad na to ali ono pogod* benico bo veljal vsak napad na ozemlje katere koli članice v Evropi, Ameriki ali francoski se* verni Afriki; dalje napad na za* sedbene sile: vojsko, ladje, letala — katere koli članice v Evropi ali na otokih, ležečih severno od rakovega povratnika. Ta pogodba v ničemer ne od* pravlja obveznosti, ki jih imajo njene podpisnice zaradi članstva v Združenih narodih. Vsaka po* godbenica tudi izjavlja, da nobe* na mednarodna obveznost, ki jo ima ona do kake sopodpisnice pogodbe, ali do kake tretje drža* vc, ne nasprotuje določilom A* tlantske obrambne pogodbe. Pogodba bo veljala dvajset let, a jo po desetih letih lahko spre* mene in dopolnijo glede na te* danji položaj... Nova pogodba je važna tudi za Svobodno tržaško ozemlje jn za njegovo prebivalstvo in sicer iz dveh vzrokov. Najprej veljajo njena obramb* na določila tudi za Trst. Trst leži v Evropi, v njem so zased* benu čete dveh držav — ustanov* nje. Napad na zasedbene sile ka* terc kolj članice v Evropi, torej tudi na anglo*ameriško vojsko v Trstu, bodo vse podpisnice sma* trale za napad na vso skupaj jn skušale ta napad z vsemi silami odbiti. S tem je slovesno pribito, da bo Atlantska zveza Trst branila, če bi ga kdor koli napadel. To je tudi izrečno potrdil francoski zunanji minister Schuman, ko je v petek govoril o novi pogodbi in njenem pomenu. S tem se je razblinil strah pred kakršnim koli nepričakovanim na* padom, katerega plen bj bjl svo* bodnj Trst, ker bi ga zavezniki ne branili; strah, ki je v marši* čem oviral zdravi gospodarski jn splošni razvoj ter marsikoga gnal iz Trsta. Atlantska pogodba dalje slove* srio potrjuje, da še vedno veljajo PHliL vse obveznosti, ki jih je prevzela katera koli podpisnica, ki je članica Organizacije Zdru* Ženih narodov. Med te obvezno* sti spada zlasti mirovna pogodba z Italjo, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Finsko. Veljavnost te pogodbe je z Atlantskim pak* tom znova jasno potrjena. Torej ni govora o kaki spremembi ali reviziji. Nesporno potrdilo za to nam daje tudi izjave britanskega zu* nanjega ministrstva, ki pravi, da Atlantski pakt prav v ničemer ne jemlje veljavnosti mirovni pogodbi, marveč, da bo prav za* radi njega treba še vestneje in natančneje izpolnjevati vsa njena določila, torej tudi tisti del, ki V svojem odgovoru na naš članek »Pred resnim vprašanjem« je »Primorski dnevnik« pokazal, da se kljub izkušnjam zadnjih osem mesecev ne more otresti svojih starih navad. Kadar govo* ri o svojem političnem nasprotni« ku se izrazi »reakcija«, »buržuj«, »lakej«, »narodni isdajalec«, »im* perialistični hlapec« itd. kar vr* stijo. Poznamo to pesem. Poteka iz onih lepih časov, ko je tovariš Branko Babič visoko tam nekje iz svoje razkošne vile pošiljal svoje goreče strele na vse njemu nepokorne in neposlušne Sloven* ce. Po naše povedano, pomeni to zmerjanje približno sledeče: | Kdor se drzne dvomiti o nezmot* ljivosti komunističnega evangeli* ja, je izdajalec svojega naroda, kdor ne ponavlja .pokorno in po* nižno vseh parol partijske linije, je buržuj in reakcionar, če že ni sluga tuje reakcije in podrepnik j tujega šovinizma, kdor se pa celo upa pričeti borbo za narodne pravice po lastnem prepričanju in ne po diktatu partijskih sekre* tarjev, je pa naravnost hlapec vseh mogočih imperiallzmov. Ne bomo sledili »Pr. dn.« na tej poti. Prepuščamo mirno naši javnosti, da sama sodi o našem ureja položaj Trsta kot samo* stojne države. In da bi razpršili prav vse dvome glede nadaljnje veljave mirovne pogodbe in glede 1 rsta, sta predsednik italijanske vlade De Gasperj in zunanji minister Sforza — najbrž po naročilu — dala med razpravo o pristopu Italije k Atlantsiki zvezi nekaj važnih izjav. De Gasperi je govoril: »Ali more še kdo dvomiti o naši miroljubnosti, čc ob pristo* pu v Atlantsko zvezo izjavljamo, da ne bomo postavljali nobenih zahtev glede Trsta, ker bi sicer zadeli ob stališče Sovjetske zv.e* ze? Italija ne bo kot pogoj za svoj pristop k Atlantski obramb* ni zvezi zahtevala uradne revi« zije mirovne pogodbe in torej tudi ne takojšnje izpolnitve naših zahtev po Tržaškem ozemlju. To bi lahko nudilo Sovjetski zvezi pretvezo, da bi mirovno pogodbo odpovedala, kar bi rodilo nevar* nost za spopad.« .Zunanji minister Sforza pa je v senatu izjavil, da Italija v zvezi s pristopom v Atlantsko pogod* bo Trsta ne zahteva, ker jo v vsem njenem nastopanju vodi želja po miru. Poleg tega se j. zdi najbolj pametno, čc imajo Trst za zdaj zaseden A,merjkanci in Angleži. Tako bodo za njegovo varnost in nedotakljivost kmalu jamčile vse članice Atlant* ske zveze. Sforza je izrekel upanje, da bodo to italijansko miroljubnost ir. popustljivost razumeli tudi v Beogradu... Zanimivo je, da celo »Messag* gero Veneto« od 23. t. m., odkri* to priznava, da se je morala Italija odpovedati Trstu in revi* zionistlčni politiki sploh, da so ji dovolili pristopiti k Atlantski obrambni pogodbi. Iz vsega navedenega je torej razvidno, kako pomemben je sklep Atlantske obrambne zveze za svobodni Trst in za njegovo bodočnost. in njegovem pisanju. Vprašali bi le »Pr. dn.«, ali ne misli, da po* časi dozoreva čas, da času in svo* jim razmeram primerno svoj bc* sedni zaklad nekoliko spremeni? Naše ugotovitve, da bo brez dvoma število slovenskih glasov pri bodočih občinskih volitvah usodno vplivalo na uveljavitev naš h narodnostnih pravic, nc bomo ponavljali in zopet utem* Ijevalj. Naj se spomni »Pr. dn.« samo ogromnega pomena, ki so jih imeli slovenski glasovi v zad* njih svobodnih državnozborskih in občinskih volitvah v letih 1907, 1909, 1911 in 1913, pa nc. bo tako začudeno vprašal, zakaj naj bi fcili slovenski glasovi tako važni. Sicer pa njegovim dialektičnim akrobacijam kot je n. pr. nje* gova trditev, da izključno slo* venska lista v nobenem primeru ne more biti resnična slovenska lista, ker je le ital:jansko*sloven* ska lista lahko resnična sloven* ska lista, res ne moremo slediti. Presega našo preprosto pamet. Naj se zadržimo zaenkrat zgolj na njegovi trditvi, da se vpraša* nje slovenskih narodnostnih pra* vic v anglo*ameriški cone Trža* škega ozemlja ne more in ne da reševati ločeno od celotne pro* | Od srede ! do srede. 17. MARCA : Britanska in am«* viška vlada obtožujeta Madžar* sko, Romunijo iti Bolgarijo, da s sovjetsko potuho kršijo mirovno pogodbo in se proti njenim do* ločilom oborožujejo. — Albanska vlada obljublja pomilostitev vsem političnim beguncem, ki bi se htx teli vrniti domov. — Kitajske ko* munjstične čete se pripravljajo za prehod čez reko Jang Tse Kiang in za napad na nacionalno pre= stolnico Nanking. — V Argentini praznujejo z velikimi slovesnost* mi uveljavitev nove ustave, ki se od stare razlikuje v toliko, da do* vol ju je zopetno izvolitev sedanje: ga predsednika republike Perona. — Tudi švedski komunisti obe Ijubljajo, da~bodo ob morebitnem sovjetskem napadu izdajali last* no domovino ter pomagali osva* jalni rdeči vojski. — Nekomuni: stični strokovničarji z vsega sve-ta se v> Angliji pogajajo za usta» novitev lastne mednarodne sin* dikalne zveze. — Turški zunanji minister zahteva ob splošnem odobravanju vse zbornice, naj bi čim prej sklenili tudi sredozem* sko obrambno pogodbo po vzor* cu Atlantske zveze. — Na Če: škem bodo 60.000 državnih urad* n'kov s silo nagnali delat na kmete jn v tovarne. 18. MARCA: Češkoslovaški poslanik v Braziliji, Rejsser, je rajši odstopil, kakor da bi se bil na vladno zapoved vrnil dom <>v. — Amerfška vlada protestira pro* ti podržavljenju jmovine amer fr ških podanikov v. Romuniji. — • Ameriška in britanska vlada raz* mišljata, ali bi Španijo počasi le spre jeli med Združene narode in v Atlantsko zvem, fcj bo brez Span je kazala hudo vrzel. — Sovjetski vrhovni poveljnik v Nemčiji, maršal Sokolovski, je bil nenadno poklican na posvetot vanja v Moskvo. 19. MARCA : Bivši predsednik britanske vlade Churchill je od* potoval v Združene države. — Poljska komunistična vlada ostro protestira pri Titu, ker so n j e go* ve oblasti zaprle poljski obvešče* valni urad v Beogradu, kjer je bilo središče kominformistične propagande. — Veljka Britanija je sklen’la povečati podporo transjordanskj vojski, ki je spet začela z napadi v Palestini. — V ameriških odgovornih krogih izjavljajo, da Združene države svojih atomskih bomb ne bodo dale nobeni podpisnici Atlantske obrambne zveze, marveč jih bodo še naprej imele samo one. — Av* strijski komun'sti zahtevajo od sovjetskih oblasti, naj bi okoli Dunaja postav le prav tako za* poro kakor okoli Berlina. — Slo* vaški komisar za vzgojo Neme» ški ostro napada slovaško dija* sivo, da je povsem brezbrižno do komunističnega režima /n do njegovih prizadevanj. 20. MARCA : V Jugoslaviji bodo letos kazali 25 r.merjškjh f.lmov. — Komunistični »Svet nemškega ljudstva« je v Berlinu odobriJ novo ustavo za sovjetsko vzhodno Nemčijo. — Volitve v pokrajinske upravne svete v Franciji, ki bodo pokazale, kak* sno je po zadnjih dogodkih raz* mer/e med posameznimi politič* nimj strankami. — Ameriške oblasti so pnnč dovolile svobo* den ogled atomskega mesta Oak Rjdge. — Zavezniški poveljniki so kot edino zakonito plačilno sredstvo v BerVnu določili za* hodno marko, kar bo spor zaradi nemške prestolnice še zaostrilo, saj pomeni ta sklep hud udarec sovjetskemu gospodarstvu v Nemčiji. — Zaostritev spora VABILO na občni zbor Slov. dem. zveze =================— v Trstu ........................== Vabimo Vas, da se udeležite občnega zbora Slov. dem. zveze za STO, ki bo v nedeljo 3. aprila t. 1. ob 9.30 uri v Trstu v ulici Machiavelli Št. 22/11. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. P ročilo tajnika. 3. P >ri čilo blagajnika. 4. P ročilo o sindikalnem delovi>n:u. 5. Čitanje in odobritev pravil SDZ. 6. Razprava o poročilih in njih sorejem. 7. Volitve odbora, nadzor/ušiva in razsodišča. 8. Slučajnosti. Dostop iira o samo č'ani SDZ z vabil« m. Kdor vabila ne bi do 26. t. m. prejel, ga lahko dvigne v pisarni SDZ. Vsak član lahko zasio, a s pismen m pooblastilom pet članov. Tajnik SDZ Nekoliko vprašanj namesto odgovora Volivno razpoloženje v italijanskem bloku Socialisti izpostavljeni velikemu pritisku Ali bodo demokrščani svoje koristi podredili koristim bloka ? Od srede ________________do srede__________ med komunistično vlado in k a to: liško cerkvijo na Poljskem. — Demonstracije jugoslovanskih kominformistov pred titovskim oddelkom na velesejmu v Pragi. 21. MARCA : Zaradi komuni-, stičnega napada na sprevod brp tanskih fašistov v Londonu je vlada za tri mesece prepovedala vse pol tične obhode. — V vladi republike Bosne tn Hercegovine so odstavili ministre za vzgojo, za lesno industrijo in finance, najbrž, ker so bili kominformp stičnega duha. — Predsednik Združenih držav Truman poziva zbornico, naj čim prej odobri Atlantsko obrambno pogodbo. — Irski prvaki pravijo, da bo Irska pristopila k Atlantski zvezi le, če ji Anglija odstopi še severni del irskega otoka. — Zavezniške oblasti v Nemčiji so določile 12 Nemcev, ki bodo pomagali pre: urediti jeklarsko industrijo v Porurju. — General Jing Čin je sestavil novo kitajsko nacionalno vlado, ki naj doseže nemogoče: sklene časten mir, ali pa nadalju: je vojno s komunisti. — Sovjeti bodo letos, to je po več ko še: stih letih od osvoboditve, vendar začeli obnavljati šele središče mesta Stalingrada. — V Tirani se je pred vojaškim sodiščem za: čela razprava proti skupini titov: skih agentov, ki so obtoženi, da so pripravljali upor proti sedanji albanski kominformistični diktat turi. — Sovjetski tisk znova grozi Finski in jo dolži kršitev mirovne pogodbe. 22. MARCA : Francoski zastop: niki izjavljajo, da bo Francija nasprotovala sprejemu Španije v Atlantsko zvezo, dokler ne bo tam demokracije. — Obnovitev razprave proti 11 prvakom ame: riškega komunizma, obtoženim, da so pripravljali zaroto proti sedanjemu političnemu redu v USA. — Pri nedeljski pokrajin: skih volitvah v Franciji je naj* več glasov in sedežev dobilo De Gaulleovo gibanje, komunisti so pa zelo nazadovati. Sedanje sredfhske vladne stranke so vse skupaj še ohranile večino. — AU bansko vladno zastopstvo z dik: tatorjem Enver Ilodžom je ne: nadno odpotovalo v Moskvo, ba: je na gospodarska pogajanja. — Zaradi komunističnega napada na sprevod angleških fašistov je britanska vlada za tri mesece prepovedala vse politične obhode. — Če bo Evropski obnovitveni načrt do leta 1952 docela uspel, bodo morali Sovjeti hočeš nočeš odnehati, sodi njegov upravitelj Hoffman. — F Nemčiji so se začele proslave za 200 letnico roj: stva Goetheja, enega največjih pesnikov vseh časov. — Britam ske oblasti na Daljnjem Vzhodu so določile smrtno kazen za član: sivo v komunističnih oboroženih skupinah, » 23. MARCA: Ameriško zuna: nje ministrstvo je prepovedalo prihod v USA več italijanskim, francoskim, angleškim in drugim komunističnim kulturnikom, ki so se hoteli udeležiti nekega *kongresa za mir« v Ne tv Yorku. — Ameriška zbornica je odobrila povečanje ameriškega vojnega letalstva na 70 skupin. — Iz ju: goslovanskega oddelka na velesej: mu v Pragi so kominformisti ukradli knjigo, v katero so neza: dovoljni Čehi in Slovaki pisali gesla kakor »živel Tito« jn tako dalje. — Madžarski begunski vo: diteljj so izdali oklic, v katerem razkrinkavajo in obsojajo seda: nji rdeči režim v domovini. — Poseben odbor amer!ške vlade je začel preučevati, kakšno orožje bodo potrebovale članice Atlant: ske zveze v prvem letu po pod: pisu pogodbe. — V Madridu na< povedujejo, da bo Španija najbrž odpovedala obrambno pogodbo s Portugalsko, če bi ta pristopila k Atlantski zvezi. — Če bo Arne: rika jušno dokazala, da bo na vsak napad odgovorila z velikan: s ko silo, potem napada sploh ne bo, pravi predsednik Truman v svojem pismu senatu. ti imperialistične fronte. Utemeljitve nam je sicer »Pr. dn.« ostal dolžan. Malce smo se pa le začudili, da hoče ravno »Pr. dn.« vse tržaške Slovence vključiti v to tako zvano proti* imperialistično fronto, ko bi ven* dar moral vedeti, da je prav ta protiimperialistična fronta napo* veda la Titovi Jugoslaviji najneiz* prosnejšo borbo, ki se ne omeju* Tita in njegovega režima nismo in ne bomo nikoli zagovarjali, ker je med našim pojmovanjem sveta in njegovo ideologijo nepremost* ljiv prepad. Mi smo za demokra* eijo, za svobodo poedinca in spo* štujemo v človeku človeško do* stojanstvo, — njemu kot komu* nističnemu diktatorju pa je člo* vek le mrtva številka, suženj, ki sme živeti samo dokler kima in klečeplazi. Je pa Tito za nas in* teresanten, ker je on danes pred našimi očmi in celim svetom živ dokaz, kako resnična je naša gor* nja ugotovitev o vrednosti člove* ka v komunističnem svetu. Do* kler je bil Tito pohleven hlapec Komjnforma in boljševizma, je bil junak, heroj, kakršnih še ni vjdel komunizem, prvi med rde* čimi sateliti. Ko pa je spoznal, da Kominferm z boljševizmom poži* ra ne samo poedinca, ampak za* sužnjuje cele narode in države, se je uprl: zato je bil izgnan iz kominformističnega templja kot »izdajalec« in »reakcionar«. Ni bil Tito sam, ki ga je zadelo prokletstvo iz najvišjih komuni* stičnih vjšjn. Naj se tplaži, da so šli še pred njim po enaki poti možje drugačnega kova od Troc* kega pa do Kirova. Ali usoda Titova in njegovih ožjih somišljenikov nas zanima tudi zato, ker je od nje odvisna usoda jugoslovanskih narodov, ki so z 90"/o neizprosni nasprotniki Tita in komunizma in ki čakajo na odrešenje izpod komunistične* ga suženjstva kakor čaka duša v vicah raja. Kominform je pričel ofenzivo proti Titu in njegovemu režimu s propagando od zunaj in od zno* traj. Iz Prago preko Budimpešte, Bukarešte, Sofije in Tirane se poziva jugoslovansko ljudstvo na ustajo proti tiranu in izdajalcu. Ali bo ostalo pri sami besedni propagandi? Emisarji in propaga* torji sc pošiljajo v Jugoslavijo po Zastoj v pogajanjih za avstrij* sko mirovno pogodbo se je pre* tekli teden nadaljeval. Zahodni zastopniki so izjavili, da so jugo* slovanske zahteve po posebni av* tonomiji za Koroško, po spre* membi meja in po reparacijah nesprejemljive. Sovjetski poobla* ščenec pa je trdil, da te zahteve »v načelu« podpira. Namestniki zavezniških zunanjih ministrov so odnehali v toliko, da so bili pripravljeni pogajati se na podlagi štirih točk, ki jih je februarja predložil namestnik jugoslovanskega zunanjega mini* stra Bebler. Zahtevali so pa, da Zarubin pove natančneje, kaj si Sovjeti pod jugoslovanskimi zah* tevamj prav za prav predstav* ljajo. Ameriški delegat Reber je še enkrat ponovil svoj predlog o zagotovitvi posebnih pravic za koroško Slovence. Predlog dolo* ča, naj koroškim Slovensem za* gotove slovenske šole; naj pri* znajo slovenščino kot uradni je* zik; naj dajo Slovencem enake državljanske in politične pravice ter svobodo združevanja, ki oh?e* ga tudi pravico do ustanavljanja zadrug za varstvo gospodarskih je le na najhujši politični in go* spodarski pritisk, temveč prehaja že na borbo z orožjem. Kaj ho* čejo gospodarji »Pr. dn.« pognati tudi tržaške Slovence v to borbo? Prihajamo do kaj čudnjh za* ključkov o narodni zvestobi in o narodnem izdajstvu. Nemara pa si hoče nekdo napisati spričevalo o dobrem vladanju — za vsak primer? tajnih kanalih. Hodijo od mesta do mesta, od vasi do vasi. Vzpo* stavljajo stike z notranjimi Tito* vimi sovražniki, ki se danes skri* vajo rqed najvišjimi Titovimi so* delavci baje celo na ministrskih sedežih. Sirijo se najrazličnejše vesti o tajnih zvezah Titovih ožjih sode* lavcev s Kominformom. In v zad* njem času se je raznesla senzacio* nalna vest, ki jo beležimo le kot kronisti in prepuščamo s,odbo o njej dogodkom, ki bodo povedali, ali je kaj resnice na njej. Govori se, da bi bil celo Boris Krajgher, notranji minister Slovenije, član Politbiroja in načelnik OZNE za Slovenijo ter član Centralnega Komiteja KPJ pristaš Kominfor* ma jn proti Titu. Tudi večina nje* govih prijateljev v komunistični hierarhiji Slovenije, ki so znani po svojem predvojnem komunizmu, so baje tajno v protititovskem ta* boru. Namen teh tajnih komin* formističnih celic bi ■ bil organizi* rati v Sloveniji sabotažo proti beograjskemu režimu s končnim ciljem spremeniti ljudsko republi* ko Slovenijo v sovjetsko p.rovin* co. Ni bilo zadosti, da dela komu* nizem tudi na telesu nesrečne Ju* goslavije svoj socialistični ekspe* riment, sedaj bi jo hotel vreži še v vrvež druge meščanske vojne med komunisti samimi. Taka voj* na pa ne bo ostala omejena samo na Jugoslavijo in ako bi prišlo do njenega jzbruha, bi utegnila biti začetek konca komunistične dik* tature ne le v Jugoslaviji, ampak na vsem evropskem vzhodu. Zato bo Sovjetska zveza desetkrat pre* mislila poprej, ko bi se spustila v kak krvavi ples v Jugoslaviji in s tem dala možnost jugoslovan* skim narodom, da se otresejo ko* munističnega jarma, pa naj nosi ta Titov ali kominformistični pečat. pogodbo in socialnih koristi koroških Slo* vencev. Za tem so tudi Zaburina prisilili, da je povedal nekaj, kako si ureditev koroškega vprašanja za* mišlja on. Avtonomna Koroška dežela bi po njegovem morala imeti lastno zakonodajno oblast, lastne kul* turne ustanove ter pravico, da utrjuje gospodarske pravice svo* jega prebivalstva v okviru ustave. Navzlic temu so se potem ves teden prerivali, ne da bi se bili o čemer koli sporazumeli. Zdaj bo sovjetski zasthpnik Zarubin odpotoval v Združene države na spomladansko zaseda* nje glavne skupščine Združenih narodov. Ker mu namestnika v delegaciji za sestavljanje avstrij* ske mirovne pogodbe niso imeno* vali, sodijo v zahodnih krogih, bodo zaradi toga morali pogaja* nja za nedoločen čas odložiti. In stvar bo obtičala tam, kjer se je ustavila pred letom dni — ker Sovjetski zvezi ni do mirovnih pogodb in ne do miru v Evropi! »V ostalem pa menim, da je treba vse diktature razrušiti.« Cato Democratietis V krogih pripravljajočega se italijanskega votivnega bloka de: mokrščanov, liberalcev, republi: kancev in kvalunkvistov vlada še vedno precejšnje razburjenje zaradi znanega sklepa socialistič: ne stranke, da gre na volitve po: polnoma samostojna. Na očitke izdajstva italijanskih narodnih interesov v Trstu odgovarjajo socialisti, da ne more biti go* vora o kakšnem votivnem plebb scitu italijanstva, ker bi se tega ne mogle udeležiti ostale it ali jan: ske narodnostne skupine, ki ži: vi jo v pasu B STO: ja in na o* zemlju, ki je po mirovni pogod: bj pripadlo Jugoslaviji. Socialisti so zato prepričani, da bodo trža: ško jtalijanstvo najbolje branili s samostojnim votivnim nasto: pom in z ločenim zagovarja: njem svojega strankinega social: nega ter votivnega upravnega programa. Socialistom očitajo krogi bloka, da jz raznih oportunističnih raz: logov nočejo jasno opredeliti svojega stališča do Nennijeve in do Saragatove socialistične stran: ke, ker bi hoteli o priliki volitev s tem marsikoga pritegniti, ki bi sicer glasoval za tržaške komu: niste. Med majhnimi strankami blo: ka vlada veliko zanimanje, da ne rečemo zaskrbljenost, kakšne bo: do demokrščanske zahteve pri sestavljanju enotne liste bloka zaradi ugotovljene »velike žrtve«, ki so jo demokrščani doprinesli s svojim z navadno večino izgla: sovanim pristankom na politiko votivnega bloka. Čujejo se sva: rilni glasovi treh pritlikavih strank, naj bodo demokrščani pri svojih zahtevah uvidevno zmerni... S tiskovne konference pri conskem predsedništvu Odpusti iz občinske službe 21. marca je consko pred-sedništvo po svojem tiskovnem uradu odgovorilo na vprašanje listov »II Manife-sto« in »Demokracija«, nanašajoče se na odpuste urad-ništva na tržaški občini. Te dni odpuščajo na občini žačasne izredne uradnike, ki so bili zaposleni pri uradu za izdajanje novih osebnih legitimacij. Začasne redne uradnike pa odpuščajo le v kolikor se izraze, da niso dovolj delavni. Težak je položaj odpuščenih družinskih poglavarjev, ki kot začasni izredni uradniki ne morejo biti v nobenem primeru prevzeti v druga občinske urade, ker bi to nasprotovalo obstoječim predpisom. Res je, da je na občini zaposlenih več članov ene in iste družine. V kolikor gre za stalno nameščeno osebje, imajo polno pravico do svojega mesta, ker so ga dobili na podlagi natečaja. V kolikor^ pa gre za začasne nar meščence, se bo vprašanje upoštevalo pri morebitnih naknadnih odpustitvah začasnega osebja. Clen 6 ukaza št. 61 z dne 5. 2. 1948 ne dopušča nadomestitev začasnega osebja in predvideva samo odpustitev istega ter hkratu kategorično prepoveduje sprejemanje novega uradništva. Pri določanju odpustov iz službe ne prihajajo v poštev prednostni razlogi stalnega bivanja (»residenza stabile«) v Trstu, ker je vse občinsko uradništvo, vključno začasno izredno osebje, nameščeno po predhodni odobritvi urada za delo, ki take odobritve ne izda osebam, ki ne bi bile vpisane v občinskem registru stalnega prebivalstva. Na vprašanje lista »II La-voratore«, če je res, da bodo v kratkem odpustili iz službe veliko število policijskih stražnikov, češ da so »neza-željene osebe«, je odgovorilo consko predsedništvo, da spada zadeva v kompetenco tiskovnega urada civilne policije (major Brown) Na vprašanje istega lista v pogledu dokončnega reševanja, spornih zadev pri izdajanju novih osebnih legitimacij, je predsedništvo navedlo, naj se vse prizadete osebe, ki bi iz katerega koli razloga naletele na težave pri izdajanju osebnih legitimacij, obrnejo naravnost na šefa anagrafičnega urada tržaške občine. Upok'ijeuemu je treba zagotoviti dostojno življenje! Pridružujemo se apelu, ki so ga razna društva in listi naslovili na ZVU v pogledu obupnega položaja, v katerem se nahajajo naši upokojenci, katerih število presega trideset tisoč oseb, kar predstavlja znaten odstotek prebivalstva STO-ja. Velik del teh upokojencev se mora po dolgi vestni službi po raznih uradih, tovarnah in kmečkih posestvih obračati za nujno pomoč na razne javne in zasebne dobrodelne ustanove, da ne umrejo od gladu! ZVU mora vzeti v pretres življenjsko vprašanje naših upokojencev in to ne glede na razne finančne težave, ki bi morda hitro reševanje tega problema ovirale. Consko predsedništvo je že zdavnaj po svoji posebni komišiji predložilo ZVU načrt o povišanju pokojnin, katerega pa odgovorni predstavniki ZVU še niso vzeli v dolžni pretres. Slovenski napisi tržaških obratov V tržaških predmestjih nosijo vse trgovine in podjetja že od leta 1945 dvojezične napise. Nad dvojezičnimi napisi se ni do sedaj še njkdo spodtikal. Tržaško živ* Ijenje je šlo naprej svojo pot in nikdo ni osporaval Slovencem pravice do dvojezičnih napisov na svojih lokalih. Ali tudi na tem ■polju je pričela po treh letih ne* strpnost nekaterih zagrizenih ele* mentov gonjo proti slovenskemu jeziku. Tudi v teh nedolžnih slo* venskih napisih hočejo videti šo* vjnisti slovensko nevarnost. Sle* pota je tem ljudem zamračila vsak smisel za mirno sožitje in medsebojno spoštovanje Sloven* cev in Italijanov: zamračila jim je moč spoznanja, da je Bil fa* šizem in totalitarizem v zadnji svetovni vojni obsojen na smrt in da je le prava demokracija s svojimi svoboščinami, ona dru* žabna oblika, ki jamči narodu ob* stoj in napredek. In pod pritiskom ostankov fa* šistične miselnosti so pričele lo* kalne oblasti vleči na dan faši* stične zakone iz let 1923 in 1929, ki so skušali iztrebiti s pretira* nimi taksami vse neitalijanske ANGLIJA in SOVJETI Britanski zunanji minister Bc* vin je te dni govoril o razmerju med Artglijo in Sovjetsko zvezo. Med drugim je dejal: »Slovesno izjavljamo, da se mi ne bomo mešali v sovjetske no* tranje zadeve. Toda zahtevali bomo isto tudi od njih, kar se tiče Velike Britanije. »Jaz nisem poslal v Sovjetsko zvezo nikogar z nalogo, da bi tam povzročal nered. Tudi ni* man tajnih celic v sovjetskem sindkalnem gibanju. Sovjeti pa skušajo razd rati gospodarstvo v Franciji, Italiji in po drugih dr* žavah, ker jim tako narekuje nji* hova politika in težnja po širjo* nju oblasti. »Vsa dosedanja pogajanja so propadla zaradi sovjetske nepo* pustljivosti. Zaradi tega se je bi* lo treba sporazumeti s tistimi, s katerimi je to mogoče. In tako je prišlo do Atlantske obrambne pogodbe.« Španija in nove pogodbe Zastopniki španskega zunanje* ga ministrstva je stališče svoje države do novih pogodb za obrambo Evrope označil takole: »Atlantski ocean je špansko morje, kakor je špansko morje ob severnem bregu Afrike. Za* vezniki so med zadnjo vojno do* l ili oporišča na Atlantskem mor* napise. Tako so pričeli po treh letih hoditi okoli slovenskih podjetni* nikov po tržaških predmestjih policaji in zahtevati, da se slo* venski napisi odstranijo ali pla* čajo razne kazni. Vsem prizade* tim trgovcem, podjetnikom in obrtnikom bodi povedano, da ni zakona, ki bi zabranjeval sloven: ske napise. Pač pa obstojata še fašist. »Regio decreto« od 11. 2. 1923 št. 352 in od 9. V. 1929 št. 762, ki nalagata za neitalijanske napise petkratno pristojbino kot za italijanske. Za vsak napis pa je potrebno občinsko dovoljenje. Zato naj lastniki podjetji s slo* venskimi napisi ne odstranjujejo napisov, ampak naj zaprosijo za dovoljenje na mestni Urad za javna dela in plačajo predp sane pristojbine. Ob enem pa apeliramo na Za* vozniško vojaško upravo da že enkrat prične pometati s fašistič* n mi zakoni, ki bijejo v obraz najprimjtivnejšim načelom demo* kracije in človeškega dostojan* stva kot sta med drugimi orne* njena fašist čna dekreta iz leta 1923. ju po španskem posredovanju. »Danes zahtevajo od nas novih oporišč, hkratu nas pa po načrtu odrivajo od vseh zvez. Mi od nikogar ničesar ne zahtevamo. Če nas bo pa kdo prosil, da se pri* družimo, bi pristopili le kot pov* sem enakopravni. »Zaradi tega Španija ne bo pristopila k morebitni Sredozem* ski obrambni pogodbi, če nam ne bodo priznali pravice, da se včlanimo tudi v Atlantsko o* brambno zvezo.« Ameriško delavstvo za Atlantsko zvezo Dve glavni ameriški strokovni organizaciji,: »Ameriška zveza de* la« in »Kongres industrijskih or* ganizacij«, ki štejeta skoraj 15 milijonov članov, sta objavili izjavo, s katero povsem odobra* vata Atlantsko zvezo. Izjava pravi: »Zahtevamo takojšnjo odobri* tev Atlantske obrambne pogod* be, ker odgovarja najvišjim idea* lom naše države. Pričakujemo od senata takojšnjo in ugodno odlo* čitev v korist svetovne demokra* eije, obnove jn miru.« »Ameriške strokovne organiza* cije spremljajo z največjim ob* čudovanjem odločne in plodovite napore evropskih narodov, s ka* terimi premagujejo ponovno zme* do, da bi obnovili svoje države in dosegli socialne pravice. Zah* tevamo odobritev pogodbe kot znak ameriške solidarnosti z vse* mi svobodnimi silami.« TUDI KRAIGHER PROTI TITU? NAVAL NA TITA OD ZUNAJ IN OD ZNOTRAJ Sovjeti ovirajo avstrij leso mirovno Anglija in Tito V teku debate o pomoči, ki naj jo da Anglija J ugoslovaiji, je angleški državni podtajnik Mac Neal izjavil, da zasleduje angle* ška vlada pazljivo ves razvoj v Jugoslaviji. Titovi vladi, ki se na: haja v velikih težavah se njenem ga položaja ne sme še poslab< lati. »Anglija, je dejal Mac Neal, »se ne vmešuje v notranje režime nobene države, noče pa da bi katera koli država slepo ubogala drugim državam. In to je čemur se upira tudi Tito, ki zasluži za to vso našo pomoč.« Nek angleški general, ki je bil za časa vojne zvezni oficir pri Titu, pa je izjavil, da je vseeno če se Tito še vedno pro; glaša za komunista, kajti komunist ni tisti, ki to sam o sebi trdi, pač pa samo oni, katerega prizna Kremelj za komunista. Kremelj pa trdi, da Tito ni ko« munist, temveč »turški paša«. Radio London, 24. 3. 1949, Novo znamenje svobode za železnim zastorom »Washington Star« prinaša u= vodnik o vedno močnejšem od« porniškem gibanju v zasužnjeni Evropi onstran železnega zastora in pravi, da je protikomunistični odpor tam dobil novo znamenje. To je črka »E«, ki jo prebivalci Prage, Budimpešte in drugih pod« ložniških prestolnic vedno pogo« šteje vidijo na zidovih, vratih jn drugod, ko zjutraj stopijo na ceste. To skrivnostno znamenje nam kliče v spomin slovito Churchill lovo črko »V«, ki je med vojno delala sive lase Hitlerjevemu Ge« stapu, jn tako bodrila podjarmljen nje narode križem Evrope. Črka »Va je tedaj pomenila napoved rmage, črka »E« pa danes ozna« nja osvoboditev Evrope. »E« po« meni »Evropa, enotna in svobod« ra!« Enotna in svobodna Evropa to je zdaj geslo novega protikomu* nističnega gibanja, ki hoče zdru« žiti in vzporediti delo skrivnih odporniških skupin po vseh drža« vah Srednje in Vzhodne Evrope, ko so danes v jarmu komunistič« ne sužnosti. To gibanje deluje *a zdaj še v senci in kar se da podtalno, kar je v sedanji razmc« rah pač razumljivo. Vsi podatki, ki jih je moči dobiti o njem, iz« virajo od njegov;h neuradnih za« stopnikov v zahodni Nemčiji, zlasti na ameriškem zasedbenem področju. Od njih vemo, da so protikomunistične odporniške skupine imele pred kratkim tajno zborovanje na mejj dveh podlož« niških držav. Na njem so skušali sestaviti enoten in skladen pro« gram za delo, ki je doslej pote« kalo ločeno in je zaradj tega b:lo seveda manj uspešno. Vse kaže, da so sporazum dosegli in usta« novili tako imenovano enotno »prvo kolono«. Za zdaj še ni moči oceniti, ka« ko daljnosežne bodo posledice tega dogodka in kako se bo gi« banje razvijalo v bodoče. A pri presojanju se velja spomniti na začetke pro ti nacističnega odpora v Franciji leta 1941. Francosko odporniško gibanje je tedaj bilo šele v zametku, dve leti kasneje pa je že predstavljalo mogočno silo, ki ji Nemci niso bili več kos. Sovjetska politična policija in njene podružnice v podložniških državah ta odpor zatrdno duše nasilneje in okrutneje kakor pa je to delal Gestapo. Toda pogla« vitni in prvi sad tega rdečega te« rorja je ta, da nešteto ljudi žene v še obupnejši odpor. Stotine in tisoči ljudi se ob njem dan za dnem jasneje zavedajo, da jim more rešitev prinesti ter življenje zagotoviti samo osvoboditev iz« pod tega krvavega jarma. Za osvoboditev pa je potreben boj, kj je tem odločnejši, čim bolj se ljudje zavedajo, da nimajo v njem kaj izgubiti, z njegovo zma« go pa vse pridobiti. Za zdaj gotovo še ni misliti na širši enotno voden in oboro« ževan odpor ter sabotažo. Ne smemo pa pozabiti, da se po Poljskem, po baltskih državah, po Ukrajini, da o balkanskih dr« žavah in Slovaški sploh ne govo* rimo, še izza druge svetovne voj« ne skrivajo močne skupine proti« komunističnih ‘bojevnikov. Zdi se pa, da bo za zdaj naj« važnejša naloga »prve kolone« ta, da bo zbirala obvestila o