KATOLJSK GKBKTKN LJST. Daniea izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 4<) kr., za četert leta 1 pld. 30 kr 7 tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za četert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide l>sini.ia dan poprej. Tečaj XXXIV. V Ljubljani, 25. listopada 1881. List 47. Prošnja do prijalloe vernih ciu*. III. Naslednji dogodek je od lanskega leta mesca listopada. Pobožna oseba iz tretjega reda sv. Frančiška, tako piše duhoven iz Francoskega, me pride v praznik vsih Svetnikov proti večeru obiskat. Priporočil sem ji v namen za duše v vicah moliti onih šest očenašev, če-šenamarij in „čast bodi", ki so za ude tretjega reda s prav obilnimi odpustki obdarovani. Zvesto je spolnila moje priporočilo, ter je en del noči in ves naslednji dan, to je, vernih duš dan molitvi teh šesterih očenašev posvetila. Ni jih molila samo v prostih urah, ampak tudi po dnevi med delom. Bog jo je blagovolil poplačati za njeno pobožno3t in gorečnost. Ko po opravljeni večerni molitvi, predno gre spat, še zadnjikrat obmoli omenjenih šest očenašev, češenamarij in „čast bodi" in se od molitve vzdigne, da bi šla k počitku, zagleda par korakov pred seboj osebo, od glave do nog ogernjeno z belo obleko, kar je zaderževalo, da je ni v obraz vidila. Ta oseba stoji pred njo nekaj trenutkov; potem pa se začne počasi vzdigovati, in vzdigovaje se bila je čez dalje bolj svitla, in ko je dospela do stropa, je v svitlobi, večji kakor solnce, zginila. Osebo pa, ki je molila šestere očenaše itd. za verne duše, je napolnila s tolikim veseljem, da se je za nekaj trenutkov mislila kakor v ne besih. Oseba, ki se je tej prijatlici vernih duš tako prikazala, pač ni bila druga, kakor iz vic rešena duša, ki je, predno je šla v nebesa, prišla se svoji velikodušni dobrotnici zahvalit in jo spodbudovat, naj tudi še za naprej to sveto pobožnost za verne duše opravlja. *) Teh šest očenašev ne pomaga samo dušam v vicah, temuč imajo tudi tisti, ki jih molijo, odtod velik dobiček in silno velik pripomoček, da morejo po priprošnji ver nih duš sprositi pri Bogu eno in drugo milost, sprositi spreobernjenje kakega grešnika, zlasti še na smertni postelji. Takih zgledov bi vedel pisavec tega dostavka, kot dušni pastir, več našteti, kako da je v enaki sili kakega grešnika udom bratovšine Marijinega čistega *) Gl. časnik za duše v vicah ,,Le liberateur des ames da purgatoire" par Clopuet, Pariš, rue de Vaugirard, 38; aprila 1881. Izhaja vsak mesec in velja na leto 3'/2 franka. Gl. tudi „Cvetje", 11. zvezek 1881, cena 70 sld. 12 zvezkov. spočetja priporočil, da naj bi omenjenih šest očenašev, češenamarij in .,čast bodi Bogu" pogostoma molili in namen naredili, da se želijo odpustkov vdeležiti skoz celi dan. kolikor mogoče veliko, jih za duše v vicah darovati; one naj bi pa potem iz hvaležnosti za spreobernjenje tega in tega grešnika prosile. Bratovšina Marij nega spočetja je namreč od sv. Očeta vstanovi jena v večje slavljenje Marijnih čednost, pa za spreobernjenje grešnikov: in udje te bratovšine se zamorejo vsak pot, kolikorkrat teh šest očenašev obmolijo, ne da bi zato morali še k spovedi in k sv. Obhajilu iti, popolnoma odpustkov vdeležiti, vsih tistih odpustkov ki so zgorej omenjeni, namreč, ki so podeljeni za obiskovanje sedem bazilik (glavnih cerkev) v Rimu. cerkve Porcijunkule v Asisi, cerkve sv. Jakopa v Komposteli na Spanjskem, in svetih krajev v Jeruzalemu. *) Da se pa ti rja stan posvečujoče gnade božje in namen se odpustkov vdeležiti, umeva se že samo po sebi. Milosti in odpustkov teh šest očenašev deležni so tudi udje tretjega reda sv. Frančiška, pa redovni bratje in nune ali redovnice. Pravico ude v to bratovšino sprejemati imajo redovniki teatinci in drugi posebej v to pooblaščeni duhovni. **) V Gorici vpisujejo čč. oo. jezuiti, v Ljubljani pa č. g. Gostiša. Naj bi pač udje tretjega reda sv. Frančiška, kakor tudi vsi redovni bratje in sestre (nune), pa udje bratovšine Marijnega čistega spočetja radi pogostoma teh šest očenašev moliii, popolnoma odpustke pa za duše v vicah darovali. Zlasti zdaj v sv. letu naj bi pri teh po tej poti rešenih dušah iskali naj bolje h prijatlov in priprošnjikov, da bi tim bolj gotovo bili uslišani Kajti nadjati se je, da one svojih dobrotnikov in rešiteljev ne bodo pozabile, temuč bodo vedno priprošnje združile s prošnjami svojih dobrotnikov in vsih pravovernih kristjanov, ki bodo združeno molili za sv. rimsko-katoliško Cerkev, za njeno razširjanje, za njenega vidnega poglavarja, za spreobernjenje nejevernikov, krivovercev in grešnikov, za mir med vladarji. Upati smemo, da tako združena molitev vernih duš v vicah in pobožnih kato- *) Gl. „Odpustki", spisal P. J. Sajevic S. J., str. 234; v zalogi pri bukvovezu II. Ničmanu v Ljubljani. **} Kdor bi želel to pravico dobiti, naj se oberne do: .,D. Franciscus Maria ( irino, vicarius generalis eogregationis clericorum regularium, Romae, aedibus st. Andreae de Val'e". ličanov ne bo zastonj. Rešitelji vernih duš imajo veliko pomoči in priprošuje v vsih zadevah dušnih in telesnih, slasti še za spreobernjenje grešnikov od njih pričakovati, kar so že mnogi skusili. V. K. O norih svetnikih. Med svetnike prišteti bodo v Vatikanski cerkvi sv. Petra v Rimu 8. grudna naslednji služabniki Božji: Benedikt Labre, Francoz; kanonik Janez Kerst. Derossi, Italijan; kapucin Lovrenc Brin-diski, in redevnica avguštinska Klara Monfalkon-ska. V ta namen sta bila že dva konzistorija v vel. serp. in kim. Kardinal predstojnik za obrede je pričo sv. Očeta poročal o čednostih vsacega teh blaženih, ki se imajo med svetnike prišteti, pa o čudežih, storjenih od Boga po njihovih priprošnjah. Potem so sv. Oče prašali kardinale, če menijo, da bi se vsled tega moglo prestopiti k posvetničevanju ali ne, in vsak je naznanil svojo misel z besedo plače t (všeč), ali pa non placet (nevšeČ). V naslednjih konzistorijih (kje 21. listop. in poslednjič med 27. in 30. listop.) bodo govorili konzi-storijalni pravdosredniki in natanko pretresli vse okoiišine, ki kažejo v prid ali neprid tega namena Eden teh konzistorjev bo poločiten, drugi pa slovesen. To se bo godilo v pričo kardinalov, patrijarhov, nadškofov in škofov in druzih, ki imajo k tej pravdi priti. Sv. Oče takrat še opominjajo pričujoče k molitvi, da bi se tako tehtno opravilo izšlo po volji Božji. Vsi tisti, ki imajo glasovati, dobijo poprej posnetek življenja blaženih in pisma zadevne pravde. Kardinal namestnik N|ih Svetosti bo zapovedal, da se v treh glavnih stolnicah mora sv. Rešnje Telo izpostaviti in povabil bo vernike k molitvi. Po tolikih pripravah, preiskavah in molitvah bode na-sledvala očitna in slovesna kanonizacija (prištetje med svetnike). Koliko zaupanje sv. Oče stavijo na pomoč novih svetnikov, so pokazali v ogovoru 11. kimovca. Rekli so: ,.Ko imamo poterjena dva čudeža, moremo po dodeljenem češenji varno prestopiti k slovesnemu posve-čevanju Blaženega Lavrencija Brindiškega. V žalostnih okolišinah, v kterih se nahajamo in v kterih je Cerkev, ne vemo in nočemo preiskovati tega, kar je greodmenjenega v sklepih božje Previdnosti. Ali na te ilažene, ki jih imamo povzdigniti na čast svetnikov, stavimo Mi stanovitno upanje, da vse družbinstvo, zdaj bolehno in bolno, doseže zdravje od njih posredoma nezmotljivega učeništva rimske Cerkve, ki jih prestavlja." „Unita* pristavlja: „To upanje je tudi naše, toliko globo keje vt^rjeno, kolikor bolj vzvišeno si bomo prizadevali posnemati čednosti, s kterimi so se svetili ti junaki sv. Cerkve." Lavrencij Brindiški je pervi med junaki, ki jih ima sv. Cerkev v god neomadežanega spočetja t. 1. vverstiti med svetniki. Izhaja iz imenitne družine v Brindisi na Laškem, rojen "¿2. mal. serp. 1559; oče mu je b:l Vilj«>m Derossi, mati Elizabeta Mafella in dobil je pri sv. kerstu ime Julij Cezare. L. 1575 je v Veroni prestopil k očetom kapucinom; ko novinec je bil tako lepega obnašanja, da si je pridobil spoštovanje in ljubezen pri vsih bratih. Da dopolni šolske nauke, so ga poslali v Padovo, in skazoval je tako lepe zmožnosti in nenavadno pobožnost, da je smel pridigati še predno je bil duh- ven. Svoje perve prizadevanja je obračal na vseučilišne študente ondotnega mesta, in čudovito velik je bil sad njegovih govorov. Po volji svojih višjih je sprejel mašniško posve-čevanje, dasiravno se je branil, in nadaljeval je evan- geljsko delo; njegov slovez pa se je tako množil in razširjal, da je bil od papeža Klemena VIII v Rim poklican, in naložil mu je papež, naj oskerbljuje spr- obračanje judov; in res se jih je veliko spreobernilo. Ko je bil papež v Ferari, ga je povabil, da naj pridiga v njegovi kapeli, in spolnil je to nalogo v zadovoljnost sv. Očeta. Postal je nadalje P. Lovrenc učenik v bogoslovji, bil gvardijan po več samostanih, potem provinci ial v Toškani in naslednjič v Benedkah. L. 159(5 je šel v Rim ko poslanec k velikemu kapitelnu in postal je veliki definitor. V tem opravilu je skazoval veiiko spretnost. Klemen VIII in cesar Rudolf sta mu naložila, jia naj vstanovi kapucine po cesarskih deželah in na Češkem, ter so po njegovem trudu vstajali samostani v Pragi, na Dunaju, v Gradcu, in napravljene so bile tri okrajine, provincije, namreč, češka, avstrijanska in štirska. Mohamed III žuga napasti Ogersko, cesar povabi nemške kneze na pomoč, poslal pa je k njim za poročnika P. Lovrenca; in dobro je doveršil to poslanje. Nadvojvoda Maksimilijan je bil izvoljen za višega poveljnika keršanske armade, in ua njegovo prošnjo, na prošnjo papeževega nuncija in nekterih druzih zveznih knezov je papež P. Lovrencu dal nalogo, naj se poda k armadi, da pripomore k dobremu vspehu te vojske. In tako se je zgodilo. Podá se na bojiše, pripravlja vojake na boj z molitvijo in s pokoro; konec je bii ta. da osemnajst tisoč kristjanov je 11. vinotoka 1. 1611 v beg zagnalo osemdeset tisoč turkov. Drugo zmago so dosegli tri dni pozneje, in sovražnik se je umaknil unstran Donave zgubivši 30 tisoč vojakov. Po doveršeni vojski je P. Lovrenc šel v Rim in redovni kapitel ga je enoglasno izvolil redovnega gene rala. Zdajci se podá na obiskovanje, prehodi Milansko, Flandro, Francijo, Španijo, Nemčijo, vtisuje svojim duhovnim sinovom redovne Čednosti in vravnava njih potrebe. Verne se v Rim in se pripravlja, da ostanek svojih dni preživi v molitvi in pokori; toda papež, cesar in drugi katoliški knezi na Nemškem pa so ga poslali k Filipu III, Španjskemu kralju, kterega naj pridobi katoliški zvezi, ki se je delala proti zvezi protestanški, ktero je o tistem času podpiral francoski kralj Henrik IV. Dosegel je vgoden vspéh in med tem vstanovil samostane svojega reda v Kastiliji in v Madridu. Bil je nato od papeža izvoljen za apostolskega nuncija in posebnega poslanca sv. Stola, da naj pospešuje koristi katoliške zveze pri bavarskem knezu, kteri je bil njen glavar. Kadar je zveršil to nalogo, je pričel zopet misijo-nariti. En céli štirdesetdanski post se je mudil v Loreti. Vernivši se v Rim je bil od sv. Očeta in od kardinalov sprejet s skazovanjem vel kega spoštovanja. Podal se je pa ko provincijal v Genovo. L. 1617 je na priporo-čevanje papeževo pomiril španjskega kralja in savoj-skega vojvoda, ki sta bila sperta med seboj... P. Lovrenc pa ni bil samo velik zarad imenitnih opravil, ki jih je zverševal, temuč Še posebno zarad čednost, gorečnosti, ponižnosti, priljudnosti. Ko se je bil poslednjikrat v Rim povernil, mu je bila razodeta bližnja smert. Opravil je še nektere povelja sv. Očeta, se podal v Neapel in v Lisabon; pa bil je zrel za nebesa, umeri je v Belem u 22. mal. serpana 1619, in pokopan bil v Villafranki v kapucinski cerkvi. L. 1624 je papež Urban VIII dopustil, da se amé pričeti preiskovanje za vverstenje med blažene, 1. rožn. 1783 je Pij VI o tem oklical pervi dekret, in zdaj mu Leon XIII pripravlja naj viši Čast, kakoršno sv. Cerkev daje svojim otrokom, kteri so na zemlji bili njena slava, zdaj pa so v nebesih naši patroni in nepremagljiva bramba. Pri rini atreinih pri #r. mméi. (Konec.) Abulhair, kakor je bil še mlad, more se reči, je bil pravi misijonar za Egipt. Molil je tako zbrano, premišljeval tako zvesto, otročiče učil tako priserčno in goreče, sv. Rešnje Telo pogosto prejemal taKo pobožno, da se je k dobremu spodbudoval vsak, kdor koli ga je vidil iu opazoval. S svojim duhovnim učenikom je naj raji o tem govoril in se posvetoval, kako bi se dalo razkolniškim Koptom do serca priti, da bi se zopet zedinili s katoliško Cerkvijo, od ktere so ločeni s tem, da naslednika sv. Petra v Rimu ne spoznajo za svojega duhovnega poglavarja. V tem mladi ministrant ni kazal samo prav blazega serca, ampak tudi bistroumnost, kar je misijonarja močno veselilo. Bil je zraven tega tudi ves serčen in neprestrasen ter je sv. vero očitno skazoval ; zato je častiti njegov učenik po pravici sodil, da ta mladeneč je ves sposoben za duhovski stan in za apostolsko delo. S privoljenjem očeta in matere je bil toraj Abulhair poslan v Rim v Propagando, to je, v tisto častitljivo napravo, v kteri se naj boljši mladenči z vesoljnega sveta pripravljajo za sv. misijon, kjer se je svoje dni bil za mašnika in misijonarja izučil tudi naš nepo-zabljivi ranjki Ignacij Knoblehar, znan pod arabskim imenom „Abuna Solimán". V Propagandi je Abulhair razodeval nenavadno veliko ljubezen do presv. Rešnjega Telesa, posebno češenje do presvete Marije Device in do terpljenja Kristusovega. Vsi njegovi tovarši so nad tem blagim Egipčanom imeli prelép izgled prave bogoljubnosti in gorečnosti za vse dobro. Kdo bi ne bil pričakoval, da bo ta mladeneč v kratkem velik apostelj za spreobračanje Koptov in Arabov? Toda Božji sklepi so skrivni in nezapopadljivi; Abulhair je bil že v mladih letih dodelal, kar je previdnost Božja od njega zahtevala: huda bolezen mu je 30. mal. travna 1738 s smertjo odperla vrata v nebeški Jeruzalem. Bilo je gotovo v Božjih sklepih, da tam gori v večnem Zveličanji bode s svojimi priprošnjami naprej delal za spreobernjenje Egipta. O njegovi smerti je bil v Propagandi le en glas: da ranjki je angel j Božji, mladeneč ves čist in nedolžen, redek izgled pametno8ti in ponižnosti ter podoba sleherne keršanske čednosti. O tej priliki naj smemo pa v dopolnjenje tega, kar je bilo o naših ministrantih že rečeno, pristaviti še nekoliko naukov, kar učijo o tem previdni možje in kar zahteva sv. Cerkev. Znano je, da zlasti po večih zakristijah z večim številom ministrantov včasi ni nič bolj tiho in mirno, kakor v judovski šoli. Videat quisque nostrum, quantum ipse reus. O zakristiji duhovno pastirstvo pravi: „Zakristija (žagrad) je svet kraj zavolj bližnjega oltarja, zavoljo ss. posod, oblačil, kakor tudi zarad molitev in duhovnih opravil (kerševanj, blagoslovljevanj itd.>, ki se ondi godijo. Zato naj v zakristiji vedno gospoduje mir in spoštljivost, red in snažnost." O ministrantih posebej je zaterjevano: Naj bodo cerkveno oblečeni; to otrokom samim in občinstvu služi k spodbudi in k večemu spoštovanju svetih opravil. Se vé, da to ni terda zapoved in se ne more vselej spolnovati, veliko pa pripomore k spodob- nosti; posebno pa se to sahteva ob nedeljah. Ta obleka naj ni stergana, z oskom vsa pokapana ali sploh umaaana. „Ad aram ne admittantur induti vestibus et calceamen-tis laceria et sordidis", pravi „Eichst&dter Pastoral In-struction". Spoštovanje pa do cerkvene obleke in ss. opravil zgubijo tudi, ako v cerkveni obleki zunaj letaio, po ulicah in oglih kričč, ali se celó še cerkveno oblečeni med seboj terga j o, tepó in pulijo. Drugi pomoček k spodobnemu obnašanju svetujejo nekak „silentiura" (molčečnost), saj tako, da smejo le samo bolj potih m govoriti, kar je potreba, nikakor pa ne vsega žvekati, žlobodrati in šnekedrati, ali celó kričati in se prepirati, kakor da bi bili zunaj na tergu ali na ulicah. To bi bilo zoper vsako spoštovanje svetega kraja. Potreba dalje je, dečkom buditi vést, da spoznajo, kako se pregreSé zoper svetost svoje tako častne službe, ako ne delajo spoštljivo na svetem kraju in s svetimi rečmi. Treba jim je povedati, da vsak nespodoben gib-Ijej pri altarji, igranje z rokama, radovedno oziranje po ljudéh je greh; s tem pohujšajo ljudi, ki so pri sv. masi, posebno pa še male, kteri natanko opazujejo, kako se ministranti obnašajo. Molitve morajo strežniki dobro znati, jih lepo in razločno moliti, ne pa besedi požirati, stavkov skupaj dergniti, da le perve in zadnje besede izrečejo! Dobro je, ako se naučijo, kaj molitve pomenijo, potem ložej bolj zbrano, priserčno molijo. Roke mora strežnik vedno pred seboj sklenjene kviško deržati. Prav spotikljivo delajo, kteri se z obleko ali celó z oltarnim pertom, ali z zvončkom igrajo, brez spoštovanja sem ter tje ob oltarju divje letajo, po cerkvi okrog zijajo itd. Ob kratkem: Vse obnašanje ministrantov bodi čedno, spodobno, spodbudno in pobožno. Pomisliti morajo, da si pridobijo s strežbo pri oltarji prav veliko milost pri Bogu, ako sv. mašo z mašnikom vred lepo spremljajo ter so pazno, pobožno in častitljivo pri tolikih ss. mašah. Hude kazni pa so pred Bogom in pred ljudmi vredni, ako svete kraje z nespodobnim obnašanjem skru-nijo. Ravno zato, ker nekteri toliko greha storé pred sv. Rešnjim Telesom, ni čudo, ako potlej v svojem življenji nimajo blagoslova Božjega, temuč se jim velikrat prav hudó godi. O v cica. (Pis. M. Skalovič.) (Dalje.) 7. Kmetje, ki se pečajo z živinorejo ne le od včeraj, temuč od pamtiveka, mi zaterjujejo, da ena krava več sné kot deset ovac, a te na leto več nesejo kot ona. *) Pa recimo, da od ovce ni gmotnega, to je, telesnega dobička, koliko pa ovca v dušnem in nravstvenem obziru koristi. ,.Ovca koristi v petek in svetek." Ker se napravlja sir iz ovčjega mleka, ki se tudi o petkih in druzih postnih dnéh vživati smé, s tem nekoliko pomaga tretjo cerkveno zapoved spolnova'i. Pošteni kmetje, ki so terdo spolnovali petke, so za južino v takih duéh dajali večinoma sira in kapljo vina. Laški pregovor tudi pravi: „formaggio e pan', pasto di villan" (sir in kruh, za kmečki trebuh), kajti sir ima v sebi tečniše déle mleka, in s tem, da se počasi prebavlja, odvrača glad za dalj *) Da je na Ruskem isto mnenje, glej: M. Majar: Slovnica ruska str. 117.: „štejejo deset ovac za jedno kravo". časa kot druga hrana. „Sir nadomestuje siromaku mesó." (Mantegazza. igiene della cucina, p. 30). „Kjer se dela sir, tam se razprostira prostostni mir" (Die Freiheit gedeiht, wo man Käse bereitet), je rekel nemški učenjak Janez pl. Müller. Ako obernemo stavek, se doslednje glasi: „kjer ne delajo sira, tam se hlapčevstvo razprostira". Žali človeštvu, da je to prevečkrat istina. Svoboda, naši kmetje bi rekli „moštvo", je tam, kjer so ljudje premožni ter samostojni, „uboštvo krati moštvo". Premožni so pa, kjer imajo mnogo goveje živine, ali tudi dróbnice, ovac. Kjer tega blaga nimajo, so uboge, sužnje réve. Še nekaj mi je omeniti. Dokler so naše občine imele skupno veliko zemljišče, občinske pašnike, so bile v istini svobodneje, bolj moške; a odkar se je nekim doktrinarjem po zahodnjih nazorih zljubilo učiti, terditi, svetovati, priganjati, da vsako skupno posestvo naj se razdeli, da bo imel vsak svoje, bodo občine slovenske (zlasti na Krasu) še bolj hirale in pešale. Vse vprék kličejo: „v edinosti je moč", — a v istini pravijo: „delite, vse razdelite!" ter ne pomislijo, da s tem delajo v roke našim sovražnikom, katerim od nekdaj veljá načelo: „divide et impera!" razdeli, razpor naredi, potem ti bo lahko nadvladati. Koder so pašnike razdelili, so tudi ovce zaterli, kajti vsak posamni ne more lahko imeti ovčarja, kakor je pred pri skupni paši bila: ena čeda — en pastir. Za dve, tri ali nektere ovce ne verže imeti posebej pastirja vsakemu gospodarju. Bliže mesta, {>ravijo, je bolje krave imeti, zaradi mleka, ki se v mestu ahko specá. Res da; naj bo: a revež, ki je lahko kravo imel in jo pol leta na občinskem pašniku pasel, kadar se pašnik razdeli, dobi le majhen košček, ter mu ni moč krave rediti; prodá navadno kravo in ker je večinoma zadolžen, kadar dolžniki pritisnejo, prodá najpred svojo prijemščino občinskega pašnika, potem še drugo zemljišče. Naposled ga mora oskerbovati soseska; ako oboli, gre v mestno bolnišnico, kjer napravlja občini še veče stroške. A kje hoče občina vzeti denarja, kjer ni več nekdanjih prihodkov, kakor je bilo tačas, ko je bilo še nekaj skupnega premoženja. Ako ne more plačati, pride na boben in kak meščan ali bogataš (morda celó boga tajee) položi denar, pridobi posestvo in spodjeda potem vero, šege, jezik ljudski, spodkopuje s svojim spotikljivim vedenjem glavne temelje blagostanja, češ, to je napredek?! Pač da, napredek k ljudskemu propadu! Zato naj rečem z nekdanjim Kato-nom: „Ego vero censeo — jaz pa terdim."... Kaj terdim? Kdor sovraži, zatira ovce, je sovražnik ljudstva, — hlapčevsko se derži tujcev framasonov, kterih eden pravi: Naloga znanosti vframasonske) je: razdreti vse ideale (uzore popolnamosti), zatreti vero v Boga, na laž postaviti vso nravnost, enakost, ljubezen, prostost in človeške pravice. *) Da bodo ti ošabni novi pogani s svojo vojsko zoper vero in Boga ravno toliko opravili, kolikor je svoj čas lucifer, to vsak podučeni vé. Mi pa zaupamo in smo preverjeni o istinitosti besede Kristusove: „Ne boj se mala čedica, kajti volja je Očeta vašega, dati vam kraljestvo" (Luk. 12, 32). *) „Aufgabe der Wissenschaft ist es, alle Ideale zu zerstören, ihre Hohlheit, Nichtigkeit zu erweisen, au zeigen, das« Gottesglnubeu und Religion Trug, dasa Sittlichkeit, Gleichheit, Liebe, Freiheit und Menschenrechte Lüge sin'?." (Fr. v. Hellwald. C'ulturgeschichte in ihrer natürlichen Entwicklang bis zur Gegenwart. Seite 569.) Ogled po Slovenskem In dopisi. Is Ljubljane. (Prašanja pri duhovski posknšnji.) Ex theologia dogmatica: 1. Exponatur et defen-datur dogma de ecclesia unice salvifica. 2. Quare et qualis requiritur intentio in ministro sacramentorum ? E theologia morali: 1. Quid est imputado mo-ral¡8? Quae requiruntur, ut alicui quaedam actio cum omnibus ejus sequelis imputari possit et quomodo alio-rum actionem nobis imputandae sunt? — 2. Quid de frequentiori usu sacramentorum poenitentiae et eucharistiae statuendum est? E jure canonico: 1. Ecclesiam catholicam verae monarchiae formam prae se ferre probetur corollariaque inde manantía proponantur. — 2. Quomodo et quando sponsalia solvuntur? Thema pro exegetico-homiletica ex position e: Fiat lingua vernacula seu domestica exegetico-homiletica expositio pericoparum epistolae atque evan-gelii, quae leguotur Dominica 18. post Pentecosten, ni-mirum epistolae primae ad Corinthios c. 1. a versu 4. usque ad v. 8. inclusive, atque evangelii s. Matthaei c. 9. a v. 1. usque ad v. 8. inc usive. Iz duhovnega pastirstva: 1. Kako se nakladajo Bpokorne dela? — 2. Kaj je pomniti duhovnemu pastirju o spregledu zakonskih zaderžkov pred poroko? — 3. Kako naj tolaži duhovni pastir mladega človeka v nevarni bolezni? Pridiga: Naj se napravi govor po reku: „Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega serca; in iz vse svoje duše, in iz vse svoje misli." (Mat. 22, 37.) Vpeljava in sklep naj se popolno izdelata, izpeljava pa naj se samo bogato osnuje. Keršanski nauk: Učencem ljudskih šol naj se vpraševaje razloži nauk o odpustkih. U Ljubljane. (Smert afrikan8kega junaka.) Prav velikrat smo v našem listu ponavljali ime verlega apostolskega vikarija za srednjo Afriko, škofa Klavdijopo-litanskega, preč. g. Daniel-a Komboni-a. Ta mož, kakor naš Igo. Knoblehar, vreden, da bi živel sto lét na zemlji, je 10. vinotoka t. 1., kakor smo že omenili, po skoro nezmerni apostolski delavnosti ta svet zapustil. Nepričakovana bolezen, piše „Bollettino Sales." v Torinu, ga je v Hartumu ugrabila Cerkvi, Propagandi, afrikanskemu misijonu. Imel je navado v naj težavniših trenutkih misijonskih klicati: ,0 Nigricia o morte — Zamursko, ali pa smert!" Dosegel je le prezgodaj smert, pa tudi Zamursko mu ne bo odšlo, kolikor se smé upati, ker bil je in bo imenovan zamur-ski apostelj. Ta vredni naslednik ranjcega provikarja Knoblehar ja je b;l rojen 1. 1831 v Limonu Brežjanske škofije (Brescia) na gornjem Laškem. Tedaj naš sosed. Ko mladeneč je bil sprejét v takrat cveteči zamurski vstav č. g. Nikolaja Mazza. Bil je posebno dobrih duhovnih zmožnost, ves goreč in živega duha. Citavši zgodovino japonskih mučencev, je želel iti v tiste jutrove kraje v misijon. Božja previdnost pa ga je odločila za mnogo težavniši zamurski misijon. Učil se je v ta namen jezikov, poseboo pa arabskega, študiral tudi zdravilstvo. Posvečen 1. 1866, se je 1. 1857 podal v Egipt in od ondod po Nilu v Hartum. Prióél je na vso moč delati, popotoval daleč po Za murskem in po Evropi, vstanavljal deške in dekliške inštitute po naj pripravniših krajih, da bi pridobival mladino in po nji potem odrašene. Veliko je tudi pisaril in delal osnove za prerojenje Nigri-cije. Ne le dosti misijonarjev in druzih pomočnikov je sprejemal v svoj misijon, ampak tudi že precejšno šte- vilo redovnic — Sester sv. Jožefa — je sprejel in pošiljal jih je daleč med zamurce, zlasti v Kordofan, kakor smo že naznanovali. Veliko pomoči mu je skazoval pri evangeljskem delu kardinal Kanossa, Veronski škof. Na Dunaju in pri druzih evropejskih dvorih je iskal pomoči in jo našel. In kakor povsod je bila med pervimi pomočniki tudi naša Kranjska dežela. Ko je bil r. Komboni lani in predlanskim na Laškem in v druzih krajih v Evropi, smo mu večkrat pošiljali zbirke v Verono, pozneje pa gmo jih oddali v knežje-škofijsko pisarno, kakor je „Dan." naznanjala. Komboni je povzdigoval pribežališa (azile), hospitale, šole, vvedel v deželo marsiktere evro-pejske šege, učil je, kako naj se hrani voda, obdeluje zemlja itd. Kakor smo že naznanjali, bil je v Afriki o prestrašni suši in lakoti, ko so ljudje na stotine umirali po potih, samotah, po mestih in vaséh Mislilo se je, da Italijani bodo bolje prenašali afri-kansko obnebje, kakor ljudje iz naših krajev, pa tudi to se le malo poterjuje. Tudi Komboni je vidil, da mu smert pobira večino njegovih tovaršev. Tudi on je skušal z napravo v Egiptu, v kteri naj bi se prihodnji misijonarji počasi vadili sudanskega vročega obnebja, kakor tudi arabskega jezika in šeg. če bo to poslednje kaj dosti teknilo, se v napravah, ki jih je vstanovil v Kairi, mora se pokazati. Naj hujše pa je morebiti še to, da zamurski vkoreninjen značaj premagati in narod v resnici in za stalno pokristjaniti morebiti ni ložje delo, kakor ondotnemu obnebju kljubovati. Treba je veliko molitve, veliko truda in nauka, pa vlade nad zamurci, ktera bi divjake prisilila k redu, delu, ter k oliki, potem bi ta od začetka zanemarjeni Kamov rod zlagoma dospel k stanovitnemu keršanstvu. (Pa kaj to pišem, ko je še celó med nami tako malo značajnega keršanstva in prave olike?) Komboni je pri vsem terpljenji, skerbéhin stiskah vender precej dolgo prenašal morivno afrikansko obnebje. Bil je že v Evropi dosti hudo bolan, predno se je povernil nazaj v Afriko; toraj se je še manj čuditi, da njegova natora zamurskega obnebja ni več zmagovala. Umeri je ko 501etnik. Bog daj njemu večni pokoj v nebesih, na zemlji pa vrednega naslednika. Harija-Zveida v Bosni, 12. listop. 1881. (Dopis i. g. misijonarja V. Lah-a. [Konec.]) Med tednom sem ma-ševal bolj sgodaj, da nisem delavcev preveč mudil, treba je bilo sveče posebej za mašne bukve; ali mali svečnik sem pozabil prinesti; tam ga ni bilo dobiti, kako si tedaj pomagati? Tisti mož, ki je po me prišel, je dobil ,,fra-keljček" in vtaknil je vanj svečo, ki je prav dobro stala v njem. Glejte, da je vender „frakelj" včasi tudi za kaj; ta dogodba zopet priča, da se , frakelj ček" povsod nahaja, če tudi cerkvenih reči popolnoma manjka. Službo božjo sem toraj začel, treba bo še tudi farane popisati, ter vse natanko pozvediti, kako in kaj, da ne bi bilo kake' skrivne trohnobe, pa divjih zvéz in zavčz med njimi, kar se po krajih brez dušnega pastirja posebno rado godi. Tako mislim do spomladi to srenjo nekoliko v red spraviti, potem pa skerbeti za cerkvico, in ako bi šel drugam, tudi za druzega duhovna. Ako Bog dá srečo, bodo to leto tri naselbe oskerbljene z dušnimi pastirji. Perva je nemška v Windhorstu, poldrugo uro od Stare Gradiške, kjer so pervi nemški naselniki tam od Rena. Ti siromaki so sicer blizo katoliške farne cerkve v Berbiru, ali duhovnik nič ne umč nemškega, kar mu dozdaj tudi ni bilo treba, kakor nemškim gori ob Renu ne hervaškega. Hodili so v cerkev k maši, pogovoriti se niso nič mogli, ne k spovedi iti itd. To poletje začne med njimi legar razsajati; ob žalostno za bolnike 1 Niso se mogli spovedovati, ne umeti kake tolažilne be- sedice! Proti koncu bolezni gre tirolski duhoven, ki je zapustil trapiste, nazaj na Tirolsk; tam sliši javkanje in zdihovanje, stopi bliže, sliši govoriti nemški, on jim tudi odgovarja; kakor angela z nebčs se ga oveselč, ter nikakor ne pustč dalje, dokler je kaj bolezni, ktera pa se je kazala do konca oktobra. Ko sem konec septembra v Marijo-Zvezdo sporočil, da pridem kmalo ▼ Bosno, in so to mnihi tudi temu bivšemu trapistu povedali, mi je že 28. septembra pisal ter prosil, naj pridem beri, ker on mora iti domu, je bolan, nima nič denarja, ne obleke. Odpisal sem mu, naj ostane, dokler ne pridem, vsaj v 14 dneh bom pri njem, potem se bova zgovorila, kaj je storiti. Res sva se zgovorila, da je ostal pri zapuščeni čedi, ktero zdaj oskerbuje in jo bo menda Še dalje do smerti previdoval. Upa, da bo dobil nekaj pokojnine, potem bo že izhajal, ker živi še vedno po trapistovsko. Dal sem mu nekaj maš, neznano jih je bil vesel, ter prosil, naj mu jih še kaj dobim. Toraj naj gospodje, kteri jih imajo odveč, blagovole odvečne meni poslati za onega siromaka po telesu, pa gotovo bogatina po duši. Druga naselba je moja v Maglaju. Ta kraj se bode v kratkem povzdignil, pa okoli in okoli so sami razkol-niki Serbi, nobenega domačega katolika. Okoli 25 družin nemških katolikov se je naselilo zarad dobre zemlje in zdravega kraja, pa tudi zavolj veče varnosti, ker biva tu stotnik z eno sotnijo vojakov. Trije naselniki z 01-denburga in Hanovera so bogati; tako je en sam dom& prodal svoje posestvo za 20 tisoč goldinarjev, in tukaj že sam za-se kupil 500 oral zemlje, z drugimi tremi skup pa še 10 tisuč, in takih bogatih bodo zdaj še nekteri prišli, berž ko jim je zagotovljen dušni pastir, brez kterega pa nečejo biti. Ti možje so nekako počasni v vsem vedenji, dobro vsako stvar premišljajo in potem veči del pravo zadenejo. Kolikor sem ž njimi govoril, so v njihovih deželah neduhovni neznano delavni v vseh zadevan, ki se tičejo vero in cerkve. Tam je duhoven neviden voditelj, delovanje se godi skor samo po nedu-hovnih, kteri se o pervera času in o potrebah med seboj in z dušnim pastirjem posvetujejo, kaj in kako je treba stvar ukreniti itd. Zato se pa res nahajajo ravno v severni Nemčiji izobraženi katoliki, ki svoje življenje darujejo veri ter cerkvi, kakoršnih se nahaja po privatnih in očitnih ter na deželnih in deržavnih zborih. O Slovenci, kdaj boste tem podobni! Posebno vi omikani, idite se učit od onih velikanov, kaj je vera, kaj je cerkev; ter ju nikar ne bijte, ampak branite! Ker bode tedaj menda prav po Božji naredbi ravno v Maglaju tako čversta naselba se vstanovila, jo je treba po vsi moči podperati in vterjevati, ona bode potem široko na okoli svoj vpljiv, svojo veljavo imela. Zato hodim vsako soboto tjekaj, opravljam službo božjo, pa se vračam ali popoldne ali v ponedeljek v samostan, ker tamkaj še ni stanovanja. Tudi sem ot ljubil, da bom preskerbel druzega duhovna, ako bom šel jaz cd njih, in odkar sem to obljubo jim dal, dohajajo pisma bogatih Oldenburža-nov, naj jim nakupijo zemlje. Ti možje pa dobro čutijo, da z nemščino ne bodo nič opravili, toraj že govore: Naši otroci morajo znati hervaški; vsaka beseda her-vaška, ktero si zapomnimo, je zlata vredna Ravno pred enim tednom je došel neki učitelj iz \Viirtemberga po-prašat, ali bi ga hoili sprejeti za učitelja. Pojasnil sem mu, da še ljudje nimajo za-se stanovanja, ne cerkve, ne nič potrebnega, in je odšel. Po njegovem odhodu pa mi je rekel nek naselnik: Naš učitelj bo mčgel tudi hervaški znati, s samo nemščino ni moč tukaj izhajati. Tako vidite, da pošteni Nemci tudi pošteno mislijo, kakor verli in verni Tirolci tudi Slovanom vse dobro privoščijo, nasprot pa neverni liberalni Slovenci še svojim bratom ne privoščijo dobrega, ampak le sami sebi. Ko v Maglaju ▼os nekako na pravo pot spravim, mislim že na druzega duhovna, ki je tft v samostanu, pa neče stopiti v red. On je z Moravske dežele, in ravno dve družine sem Um dobil čisto češkega jezika, da ne umete nič nemškega, torej bo dober za nje, ker umč češki. Ima nekaj pokojnine, maše mu boste pa vi Kranjci preskerbeli, in bo mož zadovoljen, ter pasel nadepolno čedico. Jaz pa sem zvedil še za tretjo čedo brez duhovna tam pri Dubici blizo reke Une, namreč okoli 300 Primorcev iz škofije Senjske. Ta pobožna naselba hodi čez mejo na Hervaško v cerkev, ker daleč okoli v Bosni ni katoliške fare. Ker so tam čisti Slovčni, ne bi mogel Nemec nič opraviti pri njih; zato jih mislim enkrat obiskati, da se pogovorimo in pozvčm vse potrebno, ter poiščemo duhovna pastirja; ako ne bo druzega, bom ostal pri njih, dokler se kteri ne oglasi. To je zdaj v Bosni potrebno, dobiti dosti dušnih pastirjev. Kaj bo zamogel ubogi škof brez duhovnov, kterih pa si vsaj 10 Ičt ne more izrediti, ako tudi manj študij od njih zahteva, kakor druizod. Toraj pošljite duhovnov v Bosno, z njimi boste pomagali veri in deželi. To pa dobro veste, da za cerkev je treba dosti reči, zatoraj prosim vse tiste, kteri žele kaj pomagati, naj pomagajo najpred novim naselbam, ktere še nimajo naj potrebniših stvari. Dostikrat sem čital, da se je poslalo v Bosno toliko in toliko cerkvene oprave; pa je menda vse tam ostalo, kamor se je ravno poslalo, naj potrebniši kraji niso prejeli nič, ker se nikdo zanje ne briga. Pa naj bo dosti za zdaj, hotel sem Vam pokazati, da še živim; prosim, molite za srečno prenovljenje uboge Bosne, za kar dozdaj še ni nič kaj posebno dobrih znamenj. Jaz pa bom zaupal v Boga in dobrotne Slovence, kteri me dozdaj še nikdar niso zapustili, toraj me tudi za naprej ne bodo. Z Bogom! Val. Lah, misijonar. Razgled po sveto. Dunaj. Minister za zunanje zadeve, cesarske hiše in predsednik v skupnem ministerskem posvetu je postal generalmajor grof Gustav Kalnoky. Upa se, da to je za mir in za vse strani dobro znamenje. Hohenwartova poslanska skupina (klub) desnega središa se je poslednji čas ločila v dva oddelka, s čimur pa moč te skupine ni nič pretresena. Novi oddelek namreč hoče posebno povdarjati potrebno versko podlago pri deržavnem napredovanji, kar je prav in dolžnost, ter značajin katoiičan nima vzroka s to novo vravnavo nezadovoljen biti. Predsednik novega oddelka je grof Alfred Lichtenstein. V gosposko zbornico je sprejetih 14 novih udov, kakor se upa, za desnico Rim. [Kako cerkveni sovražniki sami svoje početje grajajo.) Eden znamenitih Lahov, ki je dosti pripomogel k tako imenovanemu zedinjenju Italijo in gori za laško domovino, je o tej reči dopisnikarju vélikega angleškega vladnega časnika .,Times" razodel o Rimu ko glavnem laškem mestu svoje sedanie misli, ki so vredne, da naj jih študirajo tudi naši nekdauji prijatli zedinovane Italije. Ta italijanski „patrijot" modruje takô le: ,.Deset let bivamo v Rimu, pa kam nas je prignala protivna potreba? Nismo se mogli še vstanoviti v njem kakor na pravilnem vladnem sedežu. Mi v Rimu nismo doma. (Bizjaški „buzzurri", ali vam niso katoličani dostikrat že prej tega pravili?) Rim, kterega posest je bila politiška potreba (Kakošna neki? Se li smé pleniti iz politike?), je naj nevgodniše stolno mesto, ki smo si ga kdaj mogli izbrati. Mi smo v Rimu kakor pod šotorom; mi v orožji čujemo proti jetniku, ki se ni pod-vergel. Rim nam ni središe in ne prebivalise. On je preotožin za stanovanje ljudskih bitij. (Gotovo, za stanovanje ljudskih bitij, ki jim huda včst ne d& pokoja.) V njem smo nastavljeni dvema vročicama: ena izhaja z rimskih poljan, druga iz Vatikana, — in ni se nam naj huje bati nezdravega zraka, ki izhaja z rimskih polj&n. (Hoče reči, da še bolj se jim je bati Vatikana, papeža. — Prav Vam je; odlazite tedaj nazaj, od koder ste prišli!) Po daljšem modrovanji pravi ta laški „patrijot": „Sedanji papež je zopet vstanovil mir povsod, koder je bil Pij IX vojsko vžgal. (Slišite čez vse nesramno laž? Pij IX — pa vojsko! Kako se to strinja??) Spravil seje (Leon XIII) ali se bo z Nemčijo, z Rusijo, s Turčijo, z Avstrijo. On pusti z mirno sterpljivostjo Francijo na njeni stezi, in čez kaj časa bomo slišali, da je Anglija pooblastila svojega zastopnika pri sv. Stolu. Samo z Italijo... papeštvo ni in ne more biti spravljeno. To dohaja od tod, ker smo v Rimu... (Ali ne tudi od tod, ker vi sploh Antikristu pot pripravljate, ki vero s peklensko jezo zatirate, mlade in stare ljudi kužite, kri-vovčrske tempeljne in šole pospešujete, merliče skrunite, v kazališih, na zborih zoper papeža razgrajate, kakor divje pošasti dobro zatirate, hudo pa razširjate!) Na Francoskem je znani Gambetta prišel na ver-hunec, postal predsednik novega ministerstva, ktero obsega osebstva Garabettove kože. Med njimi je naučni minister, Pavel Bert, divji sovražnik katoličanstva in kosmat materijalist; zato bo tudi veliko profesorjev djano iz službe, da bode nekazen ložej rila po vinogradu francoskega katoličanstva. Kako ponižan je s tem francoski narod, naznanja angleški vč i k i časnik „Times", ki pravi, da prav za prav minister je le samo Leon Gambetta; drugi vsi so srednje bitja, njemu do čistega podložne. Vse pričakuje, da si bode Gambetta v kratkem prilastil „diktaturo" (samopoveljstvo ali naj visi samo-oblast). Mogoče pa, da je še Bizmarku prihranjeno, da bo tega sovražnika katoličanstva pretepel, predno sam gre po poti vsega mesa. Naj boljši moči francoske vojne pešajo namreč na Tuniškem, s čimur bo tudi Gambetta zgubil serca Francozov in potem ne bo težavno Prusu zopet v Pariz priti, česar sicer Francozom ne privošimo, vredni so pa šibe, ko si tacega človeka na čelo stavijo. Francoski diplomati in poslanci, dosto mnogi, niso voljni s užiti Gambettu in se odpovedujejo svojim častčm; med tacimi je tudi baron Dache de Mongascon, francoski poslanec na Cernogori. Nemški deržavni zbor po novih volitvah ima kacib 150 konservativcev in katoličanov na eni strani; na drugi strani enako število bberalcev v trojnem razverstenji, ki se imenujejo: narodnjaki, secesijonisti, naprednjaki, — potem še nekaj razdrobljencev: socijalisti, ljudska stranka, protestanti z Alzacije, guelfi, Poljci, kteri se združujejo po okolišinah z eno ali z drugo stramko. Ni tedaj stranke prav za prav, ki bi imela večino. Tunizija. (Konec.) Za Vacherom so prišli drugi apostolski vikarji. L. 1705 se je neki francoski poslanik posebno potegnil za katoliške misijonarje. Vedno bolj se je širila in vterjevala vera v teh krajih. Okoli 1770 je predstojnik Propagande cel6 ukazal proglasiti določbe tridenškega zbora zoper skrivne zakone. Ob času hude kuge I. 1775, 1779, 1784 in 1785 so se posebno skazovali ordašnji misijonarji, ko so z naj večo skerbjo stregli kužnim ter jih sprejemali v svojo bolnišnico, naj si je bil kristjan ali mohamedan. Takople-menito obnašanje ni bilo brez dobrih nasledkov za Čer- kev. Bej, poglavar tuniški, je jel spoštovati duhovne in mnogokrat izbral jih za svetovalce ali pooblaščence v naj važnejših opravilih. Ko je pregnani papež Pij VI bival v Certosi pri Florencu 1.17ÍH, je poslal tuniški bej potertemu papežu t dar sreberno kupo ter pridal pismo, v katerem prosi, naj bi se eden misijonarjev povzdignil v škofovsko čast z naslovom apostoIjskega vikarja. Z veseljem je sprejel papež dar in pismo, a takrat beju ni mogel spolniti želje zaradi huiih stisk katoliške Cerkve. Kako da je ta bej spoštoval papeža, kaže to le: L. 1816 pridejo napoljski poslanci, odposlani po kralju Ferdinandu, k beju. Ta pa jih pelje v kapelo oo. ka-pucinov zraven svoje palače in jim dá pokazati lepo skrinjico, lično zaperto, v kateri je bila druga skrinjica iz srebra, ki je hranila papežev odgovor na pismo bejevo. „Vidite', jim reče, „tu je odgovor papežev. Zdelo se mi je potrebno shraniti ga, ker je tako važen in častitljiv za vse kristjane." Spoštovanja se bode pač moral današnji svet iti učit k divjakom, ker mnogim že ni več sveta nobena reč. Leta 1841 so prevzeli tuniški misijon kapucini iz angleškega otoka Malte, in tako se je začel kmalu kazati angleški vpliv. Francozom, že od nekdaj varhom vzhodnjih katoličanov, to ni bilo po volji; zato so prosili papeža Gregorja XVI, naj povzdigne ta misijon v vikarijat apostolski. Pervi apostolski vikar je postal o. Sutter, kapucin, škof Rozalski (i. p. i.), ki je do današnjega dne slavno vodil tuniški misijon. Pridobil si je obilo časti in spoštovanja pri kristjanih in mohamedan-cih in tudi pri beju. Pač da, tako je obsipal bej z do brotami in častmi misijonarje, kakor komaj naj bolji katoliški vladar. Za pastirsko obiskovanje je posodil bej vikarju prelepo kočijo in šest konj, dvornega koči jaža, 5 mamelukov, 4 žandarje in 4 služabnike, vse na konjih, ter zapovedal po deželi, da morajo poglavarji sprejeti višega pastirja v deržavne palače, kedar pride v tako mesto. Smel je celó vikar iz ječ oprostiti one jetnike, katere si je izbral; tako je zadnjič obiskovaje svojo škofijo oprostil nad 200 jetnikov. Bej je tudi prepustil Cerkvi mnogo zemljišča za potrebne zidave, podaril ji mnogo denarja in sploh pomagal v vsaki potrebi. Verhu vseh teh znamenj svojega spoštovanja do katoliške Cerkve je počastil bej Mgr. Sutterja še z redom perve verste, kateremu je bila pridjana arabska diploma. Oboje je izročil višemu pastirju, obdan od vseh dostojanstvenikov svoje dežele. Ob enem so dobili trije drugi kapucini red tretje verste. Rimska Stolica je privolila, da smejo nositi ta častna znamenja v pokrajini tuniški. Zaradi tolike prijaznosti je ukazal sveti oasu). Bival je pet lét na Dunaju, je veliko pridigal po mnozih v Za °Prnvo ubožnih farnih cerkev nase Škofije: Pri cerkvah, kakor: pri Mariji Pomočnici, pri Mehitaristih, g°8Peh Uršulinaricah oddano 2 gl. 5 kr. — Z Am- pri Uršulinaricah, Salezijankah ; in vsak mesec je vodil brU8a 3 S1- 80 kr. — Drage po č. g. župniku 5 gl. pobožnost Jezusovega presv. Serca. Bog ga spremljaj. ~ JSa P° Preè- g- kanoniku Jož. Hočevarji 20 gld. Kapefi in dela r. gosp. Gregorija Hi h ar j a se po 94 kr> ~~ Iz Spodnjega Tuhinja 7 gl. 20 kr. večem še vsi dobivajo pri ranjcega sestri Jerici v go- .. 8V' ^eta: Iz gornj. Tuhinja 2 gl. — Duhov- sposkih ulicah štev. 4 ; naj bodo toraj gorko priporočeni. niJa Mirenska po č. g. župn. L. Urbaniju 6 gl. „Trojna božja pot s svetimi Stopnjicami na Kranj- Za novo cerkev in samostan redov. Trapistov v Bosni: skem", od g. Ant Žlogarja, ktero smo o svojem času j*4 kr že omenili, se dobiva v katoliški bukvami po 30 kr., Za redovnice presv. Kervi v Bosni: J. K. 33 kr. — zvezana po 50 kr. Lepo delce, priporočeno posebno ro- Iz SS- duh. pastirja in farani 5 gl. marjem na svetiša s ss. Stopnjicami, namreč, na Žalostno v Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: Iz Blok goro, Novo Štifto pri Ribnici in k sv. Joštu pri Kranji. SS- pastirja in farani 5 gl. Il Adrijanopola, 15. listop. Usmiljene Sestre iz Za- v . Za afrü¿anski misijon: Po mons. dekanu J. Kri- greba imajo dozdaj osem bulgarskih deklic brezplačno žaJu: Iz Kamn»ka 10 gl. ; iz Komenda 7 gl.; iz Zlato- v svoji notranji šoli (Internat). Včeraj je eden naših P0,Ja 6 S1 ' neimenovan 50 gl. (ali nekaj tega tudi za patrov (resurekcijonistov) v njih domači kapeli vpervič druge mis.\ — Iz Smihela po čv g. župn. A. Peterlinu maševal. Najsvetejšega še nimajo v svoji kapeli, — do- 4 S'- — Neimenovana 1 gl. - C. g. župn. Al. Kumer voljenje k temu mora priti iz Rima. Naj priserčniši pri- * — fotelj 1 gh — Iz Žužemberka, 10 gl. poročilo vsim misijonskim dobrotnikom in prijatlom. Za m**'.Jon "»¿Z. g. škofa J. Vertiría: Č. g. župn. P. Tom. Brseska. AL K"mer 3 gl. - J. K. 34 kr. „ Rimsko Pri konzistoriju v Rimu 18. t. m. je bilo . mater 9 J9n- Tomazina: C. g. Al. Kumer 2 gl. že 26 nadškofov in škofov pričujočih, nekteri celó iz 8Vm ^tinstvo: Z Bukovšice č. g. župn. J. Dem- Amerike in druzih najdaljnih kra ev. Med temi so bili šar 5 S1- ~ Neimenovana 4 gl. Po č. g. zakrist. J. tudi: Nadškof Solunski, zastopan po monsign. Ferd. Porentu 1 gl. — Dve osebi 1 gl. 50 kr. — Iz Leskovca Kopponi-u koadjutoru, z upom nasledstva za mons. Pav- P° ^ S- F. Jarcu 4 gl. — Mirna po č. g. župn. 2 gld. lom Mikalev om. Pervostolna cerkev Serajevska v Bosni misijone v Kini: Neimenovan 50 gld. in Ercegovir i, vstanovljena od Njih Svetosti Leona XIII, v msijone na Jugu: Č. gosp. župnik Št. Šranc zastopana po preč. g. dr. Jož. Stadlerji. Mostarska stol- ma8ni plajš s pripravo. nica, vstanovljena od sedanjega papeža v Ercegovini, naJ Pot™bniŠi misijone: Neimenovana 4 gl. po monsig. Paškalu Bukoniču itd. ' bratovšino sv. Leopolda: Iz Žužemberka po č. Tri sto šestdeset nadškofov in skofo? se je dozdaj S- župniku 3 gl. oglasilo, da se hočejo vdeležiti slovesnosti o razglaše- „ Za varfie Božjega groba: Z Iga po pn. g. kan. J. vanji novih svetnikov v Rimu. Hočevarji 61 gl. 17 kr. __Za francosko bratovšino za verne duše v vicah : V. K. 30 kr.; M. K. kot ud 20 kr.; nekdo letni donesek Dobrotni darovi. 40 kr- î v- 20 kr. za spreobernjenje nekega grešnika. Za pogorelce v Knežaku: Mirna po č. g. župn. L. DAnt/4„A . \ I Urbaniju 2 gld. — Iz Blok čč. gg. duhovna in farani rogovori z gg. dopisovalci. 30 gld G. K. L — e: Sacra peragentur. Odgovorni vrednik: Laka Jeran. - Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.