ISSN 7704-01985 RADIOPTUJ i 89,8-98,2 •I04;3mhz Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, Četrtek, 21. februarja 2002 / letnik LV / št. 8 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT 899,'° SIT POMARANČE cca 5,5 kg + vedro GRATIS HIT TeONA OD ČETRTKA DO ČETRTKA V vseh prodajalnah PETUA TA TEDEN / ta teden Med pričakovanji in realnostjo H Jf aske so se za eno leto poslovile. To pa še ne pomeni, da so se od letošnje pustne pri-Á. Y .Á. reditve poslovili tudi že odgovorni. Sedaj jih caka najtežji in najodgovornejši del - poglobljena analiza, da bo ob prihodnja pustna prireditev kvalitetnejša, da bomo lahko obiskovalcem dali tisto, kar pričakujejo: ob pustnih skupinah še dodatno ponudbo. Pri tej v tem okolju šepa najmanj zadnje desetletje. Mesto je brez turističnega vodnika, naklada prejšnjega je pošla, turisticni prospekt je lani na vrhuncu sezone prav tako pošel, le s težavo so ga ponatisnili, pri drugih turističnih edicijah - še posebej pri razglednicah - pa je suša že vrsto let, da o kvalitetnih spominkih niti ne govorimo. Zaman pa boste turistične prospekte in druge edicije Ptuja (nekatere so lansko in predlansko leto izdali na hitro, samo da bi turistom lahko kaj ponudili) iskali na ptujskih turističnih točkah, postregli vam bodo v glavnem le s svojimi, hišnimi. Vsak poskus, da bi se to okolje ponovno pričelo dogovarjati za skupne projekte na tem področju, pa je že skoraj vnaprej obsojen na propad. Povezovalca, ki bi v zadnjih letih v pravem pomenu besede znal povezati ptujske turistične interese, ni bilo. Formalno je sedaj mesto postavilo na noge Lokalno turistično organizacijo, ki se bo morala izkazati s pravo vsebino dela in ki v začetni fazi najbolj potrebuje denar. Tega pa mesto, čeprav že dolgo prisega na turistični razvoj, nima. Kakšno podporo turizmu daje v resnici, je izkazalo tudi z letošnjim proračunom. Zato se bo LTO morala toliko bolj izkazati, da je povezo-valka javnega in zasebnega interesa na področju turizma v tem okolju ter da razpolaga s pravimi programi. Če bo tako, potem bo tudi denar, turistična infrastruktura in predvsem kvalitetna ponudba, ki se bo zrcalila v povečanem obisku. Na "ponovljeni" turistični rekord pri nočitvah - nekoč jih je bilo čez sto tisoč, sedaj jih je polovico od tega -čakamo namreč predolgo, da. J že desetletje in več ... Prišel, prevzel, zmagal. Novi Polo. Več na strani 22. Domini» d.o.o., Zadnižni trg 8, 2251 Ruj TEL.: 02/788-11-50 TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO ĆttftaSPRHnERI UnHZ¥AMIl DC Dominko center d.o.o., Ob studenčnicl 4 Telefon: 02/788-11-10 Prebujanje jutra med zimo in pomladjo. Fnto! J. Rra~i~ KIDRIČEVO / gradnja elektrolize skoraj pet mesecev pred rokom PrikljuHli prve elektrolitske peii Gradnja nove elektrolize v kidričevskem Talumu krepko prehiteva predvidene terminske plane. V ponedeljek, 18. februarja, so dobre 4 in pol mesece pred predvidenim rokom priklju~ili prvo izmed 80 elektrolitskih pe~i. Takšen uspeh so po besedah glavnega direktorja Mag. Danila Topleka dosegli predvsem, ker so se celotnega inže-neringa in izvajalskega dela zahtevne in obsežne investicije lotili sami, s svojim strokovnim timom. V torek in sredo so priključili še po dve novi peči in načrtujejo, da bodo vsak naslednji dan Driključili no dve peči. Če bo vse potekalo po načrtih, pričakujo, da bo celotna nova elektroliza priključena v 40 dneh. Gradnja nove elektrolize bo veljala okoli 110 milijonov ameriških dolarjev, njeno polno kapaciteto proizvodnje naj bi dosegli še pred aprilom, nova livarna pa naj bi bila dokončana septembra 2002. Z novo elek- trolizo bodo letno proizvodnjo primarnega aluminija v Talumu povečali s sedanjih 75.000 ton na 117.000 ton, celotna proizvodnja pa bo povečana na 155.000 ton. -OM 'iCWÏ^^^^C^olj ši .(iiinerfneKtn. Drmnžka c. .^fl Nnvi MnhitAlnv Drodaino-informaciiski center na Ptuiu. I veseljem In ponosom vas vabimo v nas novi prodajno-informacljski center na Mestni trg 1 na Ptuju, kjer vas bomo vsak delavnik od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12.30 ure še hitreje, preprosteje in kakovostneje seznanjali z novostmi, ki jih prinaša mobilna telefonija. V tednu od 11. 2. do 16. 2. smo vam pripravili posebne ugodnosti: 1. novi IVlobiLiporabniki dobite dodatno Mobikartico za 1.000 sit, 2. tisti, ki postanete naš naročnik, ne plačate priključne takse, pripada pa vam tudi majica MC Ptuj, 3. ve;! mohitfili i? naSft rftfJrift nnniirihfi sn m % Ptuj Mestni trg 1 toiofnn ni -7Q cn ccn •>■! riAi 7n ni i c Stalno. Lokalno in globalno. @ IZOBRAŽEVANJE SREDNJE ŠOLE NA ŠIROKO ODPRLE VRATA: Odločanje za poklic ni vedno lahko STRAN 6 KULTURA BRANKA BEZELJAK GLA-ZER PONOVNO MED PTUJSKIMI SREDNJEŠOLCI: Po štiriletnem vodenju Šentjakobskega gledališča med svobodne kulturne delavce STRAN 7 PO NAŠIH OBČINAH 45 LET RIBIŠKE DRUŽINE PESNICA: V skrbi za okolje STRAN 11 9770040197046 PTUJ / programski odbor za pripravo regionalnega razvojnega programa Razvojni program za 19 obiin S sprejemom zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja so se v Sloveniji pričela uveljavljati nova pravila za podporo razvojnim prizadevanjem na lokalni in regionalni ravni. 29. januarja je bil imenovan programski odbor za pripravo regionalnega razvojnega programa za funkcionalno zaključeno regijo. Za predsednika so izvolili predsednika uprave Perutnine dr. Romana Glaserja, njegov namestnik je direktor Tovarne bovdenov in plastike Bogdan [avli, sekretarka pa Simona Ka{man iz ZRS Bistra Ptuj. Pri dr. Stefanu Celanu, direktorju ZRS Bistra Ptuj, smo se zanimali, kaj prinaša zakon in kako se je potrebno organizirati na lokalni ravni, ce želimo pridobiti državno in mednarodno finančno pomoc. TEDNIK: Dr. Celan, kaj prinaša zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja? Dr. S. Celan: "Vlada Republike Slovenije in lokalne skupnosti so ugotovile, da se razlike v razvoju v Sloveniji v zadnjih desetih letih mo~no pove~ujejo. Najmanj razvite ob~ine zaostajajo za najbolj razvitimi že skoraj desetkrat. Da bi se tem trendom izognili, je državni zbor na predlog vlade v letu 2000 sprejel zakon o spdobujanju skladnega regionalnega razvoja, ki naj bi te razlike zmanjšal. Ta zakonska rešitev ni najbolj posre~ena, saj so Slovenijo razdelili na 12 tako imenovanih statisti~nih regij, ob tem pa je skoraj polovica Slovenije v dveh statisti~nih regijah: osrednja slovenska ima okrog 520 tiso~ prebivalcev, podravska približno 320 tiso~, ves preostali del Slovenije pa je zajet v desetih statisti~nih regijah. Kot je znano, smo si na Ptuju mo~no prizadevali, da bi se že v zakonu vnesla taka dolo~ila, ki bi te pomanjkljivosti odpravila. Po težkih pogajanjih strokovnih služb, županov in politi~nih strank ter poslanke Ptuja Lidije Majnik z ministrstvom za gospodarstvo smo uspeli dose~i spremembe podzakonskih aktov, ki nam znotraj velike statisti~ne regije Podravje omogo~ajo pri- pravo razvojnega programa za tako imenovano funkcionalno zaklju~eno regijo. Oblikovalo jo je 15 ob~in bivše ob~ine Ptuj in štiri ob~ine bivše ob~ine Lenart." TEDNIK: Kaj je potrebno storiti sedaj, ko so podzakonski akti spremenjeni in usklajeni z zakonom? Dr. S. Celan: "Zakon in podzakonski akti nalagajo ob~inam, da ustanovijo regionalno razvojno agencijo, odgovorno za pripravo dologoro~nega razvojnega programa za obdobje 2001 - 2006. V Podravju smo ustanovili tako imenovano mrežno razvojno agencijo, ki jo sestavljajo trije enakopravni partnerji: Mariborska razvojna agencija, Ekonomski inštitut Maribor in Znanstvenoraziskovalno sredi-š~e Bistra Ptuj. Vsaka od institucij ima dveletni mandat nosilne razvojne agencije. S pogodbo so uredile tudi pravila pri pripravi regionalnega razvojnega programa. Na osnovi teh in dolo~il zakona smo 29. januarja ustanovili programski odbor funkcionalno zaklju~ene regije, v okviru katere je ZRS Bistra Ptuj odgovorna in pooblaš~ena s strani 19 ob~-in za pripravo regionalnega raz- vojnega programa. Programski odbor smo ustanovili na podlagi javnega razpisa, k sodelovanju pa smo povabili vse, ki so za razvoj odgovorni. Prijavilo se je 70 institucij, ki so pooblastile svoje predstavnike in namestnike v programski odbor. Na ustanovitveni sejis mo sprejeli poslovnik odbora ter izvolili predsednika, namestnika in sekretarja programskega odbora. Predsednik je postal predsednik upravnega odbora Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser, namestnik direktor Tovarne bovdenov in plastike Bogdan Šavli, sekretarka pa Simona Kašman iz ZRS Bistra Ptuj." TEDNIK: Kakšne naloge ima programski odbor? Dr. S. Celan: "Osnovne naloge programskega odbora so opredeljena v podzakonskih aktih zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Mednje sodi strokovno vodenje priprave regionalnega razvojnega programa. Programski odbor je potrdil na~rt priprave programa, s katerim so dolo~ena delovna podro~-ja: pospeševanje gospodarskega razvoja, ~loveški viri in socialno okolje, kmetijstvo in razvoj podeželja, okolje in prostor z javno infrastrukturo ter naravna in kulturna dediš~ina in turizem. Za posamezna delovna podro~-ja bomo imenovali strokovna telesa, ki bodo pripravila strateški del regionalnega programa. Programski odbor bo uskladil stališ~a okrog strateškega dela programa, in ga poslal v obravnavo ob~inskim svetom posameznih ob~in ter agenciji RS za regionalni razvoj. Sprejemu strateškega dela programa bo sledil izvedbeni del. Sprejem bo podoben kot pri strateškem delu regionalnega razvojnega programa. Po potrebi bomo tako pri-pavljen in usklajen program za funkcionalno zaklju~eno regijo usklajevali tudi na ravni celotne statisti~ne regije Podravje. Usklajen in potrjen dokument pa je osnova za strateško vodenje razvoja in ~rpanje državnih in mednarodnih finan~nih sred- stev. MG PTUJ / z zbora sekcije za promet pri območni obrtni zbornici ptuj Pri parkirišiih še veliko neznank 26. januarja je bil zbor avtoprevoznikov, ~lanov sekcije za promet pri OOZ Ptuj, ki jo vodi Janko Jau{ovec. Gre za naj{tevil~nej{o sekcijo, ki ima po najnovej{ih podatkih 261 ~lanov; v primerjavi z letom 2000 pa se je njihovo {tevilo nekolikov zmanj{alo. Podobno kot drugi avtopre-vozniki v Sloveniji ugotavljajo, da so njihove najve~je težave v tem, da obrtništvo v državnem zboru nima pravih predstavnikov, ki bi znali zastopati njihove interese. Tudi zato niso uspeli uveljaviti vseh svojih pripomb in predlogov pri nastajanju zakona o prevozih v cestnem prometu. Kljub veliki angažiranosti tudi niso uspeli s predlogom, da za pridobitev licence ne bi bilo potrebno izpolnjevati pogoja o parkirnem mestu, uveljavitev pravilnika o ureditvi parkirnih mest pa so uspeli premakniti za dolo~en ~as. Vlada in ministrstvo za promet pa jim še vedno nista odgovorila na zahtevo po natan~ni opredelitvi pogojev za lastno parkiriš~e in javno parkiriš~e. To je zlasti pomembno za tiste, ki na novo zaprosijo za licence. Vsi prevozniki, ki bodo v letošnjem letu želeli obnoviti licenco za prevoze v cestnem prometu, so morali do konca lanskega decembra na upravnih enotah oddati zahtevke za ureditev parkiriš~, a ga niso mogli oddati, ~e niso razpolagali z zem-ljiš~em. Na ptujski upravni enoti - oddelku za okolje in prostor - so povedali, da so do roka prejeli 148 vlog za izdajo enotnega gradbenega dovoljenja, do srede februarja pa so rešili štiri. Potrdilo o vložitvi zahtevka za izdajo lokacijskega ali enotnega gradbenega dovoljenja bodo morali prevozniki priložiti k vlogi za podaljšanje licence za opravljanje prevozov. Le na osnovi tega jim bodo licence podaljšali za 30 mesecev. Tisti prevozniki, ki pa že imajo parkiriš~e, vendar niso izpolnjevali pogojev iz pravilnika, so morali vložiti zahtevek za izdajo odlo~be o priglasitvi del oziroma zahtevek za rekonstrukcijo parkiriš~a. Na podlagi izdanega uporabnega dovoljenja bodo v obeh primerih (na podlagi zahtevka za izdajo lokacijskega ali enotnega gradbenega dovoljenja in zahtevka za rekonstrukcijo par-kiriš~) licenco lahko podaljšali še za obdobje petih let. Za tiste, ki imajo parkiriš~e v najemu, pa velja, da bodo vlogi za podaljšanje licence priložili najemno pogodbo. Urejeno parkiriš~e za tovornjake na Ptuju ima podjetje Goja. Da je zmeda še ve~ja, do roka ni bil sprejet novi pravilnik o parkiriš~ih, zato do nadaljnjega velja stari. Ta zahteva, da ima parkiriš~e zgrajene lovilce olj, ki morajo biti speljani v kanalizacijo, ~eprav veliko naselij pri nas še nima kanalizacije. Ob tem naj bi bilo parkiriš~e še tlakovano, ograjeno, osvetljeno, imelo naj bi tudi telefonsko govorilnico in straniš~e. Z ekološkega vidika naj bi vse to bilo potrebno, ker vsi prevozniki niso zgledni. Dejstvo pa je, da iz novejših tovornjakov - teh naj bi bilo v Sloveniji že 38 odstotkov - ne kaplja, kaj šele te~e. Primerjave z drugimi državami kažejo, da tako strogih pogojev za ureditev parkiriš~ za tovornjake ne poznajo. Za parkirna mesta v tujini ni potrebna asfaltna prevleka, pa tudi lovilcev olj ne potrebujejo. Drugo so seveda javna parkiriš~a. Verjetno pa tudi pri novem pravilniku od že doseženih minimalnih standardov za parkiriš~a v prejšnji državi ne bo mogo~e odstopati. V ptujski sekciji za promet so že leta 1999 izvedli anketo, na podlagi katere so od svojih ~la-nov želeli zvedeti, kako se bodo lotili reševanja ureditve parki- riš~. Poslali so 321 anket, vrnjenih jih je bilo le 12; od tega so bili le trije za ureditev parkiriš~ v okviru sekcije. Po sklepu zbora avtoprevoznikov, ki je bil 26. januarja, bodo anketo za ureditev parkiriš~a za tovornjake ponovili in pri~akujejo boljši odziv, kot je bil v letu 1999. V sekciji za promet pri Ob-mo~ni obrtni zbornici Ptuj so se lani ukvarjali tudi s problematiko delitve dovolilnic, prav tako s problematiko dostopa do carin in zahtev za pla~evanje komunalnih taks, precej pozornosti pa so po besedah predsednika sekcije Janka Jaušovca posve~-ali tudi izobraževalni dejavnosti. Omenjena podro~ja dejavnosti ostajajo osrednje naloge tudi v letu 2002. Predvsem pa pri~-akujejo zadostno število dovolilnic, ve~ji red in nazdor pri njihovi izdaji. Clani sekcije za promet se aktivno vklju~ujejo v dejavnosti Obmo~ne obrtne zbornice Ptuj, opazna je bila njihova udeležba na 5. obrtni razstavi, sodelujejo na športnih igrah, družabnih sre~anjih in drugih prireditvah. V zimskem ~asu so za svoje ~lane najeli športno dvorano v Gori-šnici, kjer ob nedeljah dopoldan lahko igrajo mali nogomet. Obisk je zelo dober. MG DESTRNIK / zasedal je občinski svet Regijska deponija odpadkov je nujna V petek je zasedal ob~inski svet na Destrniku na svoji 25. redni seji. Kljub ob{irnemu dnevnemu redu so se občinski svetniki tokrat sorazmerno hitro prebili skozi gradivo. Sprejeli so odlok o odvajanju in ~iš~enju komunalnih odpadkov, kjer so za izvajalca (ne koncesionarja) izbrali Komunalno podjetje Ptuj. Koncesi-onarja bodo dolo~ili, ko bo v ob~ini urejena kanalizacija, za katero je že pripravljena študija. Potrdili so tudi nove cene odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov, pri ~emer so posamezni svetniki opozorili na lansko neizpolnitev obveznosti s strani Cistega mesta v zvezi z odvozom kosovnih odpadkov, zato predvidevajo, da bo Cisto mesto letos kosovne odpadke odvažalo spomladi in jeseni. Svetniki so se strinjali, da je nujna ureditev regijske deponije odpadkov, kar je najracionalnejše za vse ob~-ine, ki gravitirajo na Ptuj. Na seji so imenovali ~lane v svete nekaterih javnih zavodov, niso pa dali soglasja, da je zgolj Mestna ob~ina Ptuj ustanoviteljica Zdravstvenega doma Ptuj. Do konca delitvene bilance tako ostaja ob~ina Destrnik soustanoviteljica ptujskega zdravstvenega doma. Tudi niso soglašali s prodajo delnic Cestnega podjetja Ptuj, ker je bilo posredovano premalo podatkov. Sicer pa za ob~ino Destrnik velja, da je ob~inski svet že decembra 2001 sprejel prora~un za leto 2002. Prihodkov planirajo za okrog 350 milijonov tolarjev, izdatkov pa dvajset milijonov ve~, za kar bi se zadolžili pri poslovnih bankah. Pri izdatkih bo šlo okrog 100 milijonov za teko~e izdatke (od tega najve~ za teko~e vzdrže- vanje in pla~e zaposlenih), 110 milijonov za teko~e transfere (nezaposleni, družinska nadomestila, za javne zavode in druge izvajalce javnih del) in okrog 160 milijonov za investicijse (novogradnje, nakup zemljiš~ in naravnih bogastev, nakup nematerialnega premoženja, pomo~ neprofitnim organizacijam). Za javno upravo bodo v ob~-inskem prora~unu namenili 136 milijonov tolarjev, za obrambo 500.000 tolarjev, za požarno varstvo 17 milijonov tolarjev, za gospodarske dejavnosti 105 mi-lojonov tolarjev, za varstvo okolja 14 milijonov, za stanovanjsko dejavnost in prostorski razvoj 10 milijonov, za zdravstvo nekaj ~ez 8 milijonov, za rekreacijo, kulturo in šport nekaj ~ez 7 milijonov, za izobraževanje 65 milijonov in za socialno varstvo 18 milijonov tolarjev. Franc Lačen TEDENSKI KOMENTAR Japonci bodo vlagali pri nas Trgovanje na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je bilo ta teden dokaj umirjeno. Slovenski borzni indeks je v primerjavi s prej{njim tednom malenkostno izgubil, njegova vrednost pa se je ustavila pri 2.240 indeksnih to~kah. Bolj razgibano je bilo na prostem trgu, saj se je vnel pravi boj za delnice po-obla{~enih investicijskih družb (PID). Rast delnic ni bila nepri~akovana, saj so PIDi {e vedno eni izmed najbolj podcenjenih papirjev na slovenskem trgu. Drugi razlog za pove~ano trgovanje s PIDi pa so v ponedeljek podpisane menjalne pogodbe med poobla{~enimi investicijskimi družbami in Slovensko razvojno družbo (SRD) za {e preostalo premoženje, ki ga je država namenila za zapolnitev privatizacijske luknje v skupni vrednosti okoli 28,014 milijarde tolarjev. S to predajo premoženja naj bi bila v celoti izpolnjena obveznost SDR-a do PID-ov. Indeks prostega trga PIX je tako v tem tednu pridobil kar 3,5 odstotka. Nova Ljubljanska banka naj bi se po neuradnih podatkih ponovno začela širiti na italijanskem trgu. Prevzela naj bi eno ali več podružnic nekdanje Tržaške kreditne banke, ki je v lasti Banke Antonvenete, ki je bila v začetku ena izmed potencialnih kupcev Banke Koper. NLB naj bi prevzela goriško in nekaj tržaških podružnic. Nadaljujejo se tudi nakupne in prevzemne aktivnosti podjetij. Elan je prejšnji teden za 466 milijonov evrov na Hrvaškem kupil tekstilno tovarno v stečaju Trio. V tovarni, ki že skoraj pet let ne obratuje, bodo izdelovali plovila, pred zagonom proizvodnje pa bodo morali vanjo vložiti še precejšnja sredstva. Belišče, največji hrvaški proizvajalec papirja in embalaže, je 11. 2. 2002 objavil javno ponudbo za odkup delnic največjega proizvajalca embalaže v Sloveniji Valkartona. Najverjetneje bo ponudba za prevzem uspešna, saj sta večinski lastnici Valkarto-na Arkada in Atena, ki imata skupaj 51,6-odstotni delež podjetja, že podpisali pogodbo, s katero se obvezujeta, da bosta delnice prodali Belišču. Ponudnik za delnico ponuja 7.527,44 tolarja. Uprava Valkartona združitvi ne nasprotuje. Istrabenz, naftno podjetje in Kopra, nadaljuje nakupe v turističnih podjetjih, saj je v zadnjem mesecu dni kupilo delnice še v štirih obalnih turističnih podjetjih. Poleg večinskih deležev, ki jih ima v hotelih Morje in hotelih Palace ima zdaj še delnice v Turističnem podjetju Portorož, Marini Portorož, Metropolu Group in hotelih Piran. Za slovensko gospodarstvo je zelo vzpodbudna tudi novica, da Japonsko energetsko podjetje Chiyoda skuša te dni v Rusiji najti partnerja za skupno naložbo v Sloveniji, s katero bi v prihodnjih nekaj letih v Lendavi zgradili novo, okrog pol milijarde evrov vredno naftno rafinerijo. Nina Pulko, Ilirika Borznoposredni{ka hi{a, d.d. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-39; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si POROČAMO, KOMENTIRAMO LJUBLJANA / povprečna placa v rs je znašala 2.574.732 sit Dohodninska napoved do 2. aprila Potem ko je Zavod za statistiko RS objavi! podatke o povprečni plači v Republiki Sloveniji v !etu 2001, je mogoče sestaviti lestvico, na osnovi katere bomo izračunali svojo dohodninsko obeznost in ugotovili, ali smo svojo obeznost do države že preplačali in nam bo ta nekaj denarja vrnila ali pa bo še dodatno segla v naš žep. Povprečna bruto plača v RS v letu 2001 je znašala 2.574.732 tolarjev. Iz tega zneska lahko izračunamo zneske olajšav, ki so, izraženo v odstotkih, že nekaj let nespremenjeni. 11-ods-tona splošna olajšava tako znaša 283.221 tolarjev. Prihodki do tega zneska bodo torej neobdavčeni in zanje ne bo potreb- no vložiti napovedi, razen če smo med letom od tega zneska plačali akontacijo dohodnine, ki nam jo bo država vrnila. Invalidom s 100-odstotno telesno okvaro je priznana olajšava v 100-odstotnem znesku povprečne plače in torej znaša 2.574.732 tolarjev. Učencem in študentom, ki so imeli prejem- ke od dela prek študentskih in mladinskih organizacij, se prizna olajšava v znesku 1.029.893 tolarjev, kar pomeni, da do tega zneska ni potrebno vložiti dohodninske napovedi. Olajšava za starejše od 65 let znaša 205.979 tolarjev. Olajšave za vzdrževane družinske člane znašajo 10 odstotkov za prvega otroka in vsakega drugega vzdrževanega člana, za vsakega naslednjega otroka pa se olajšava poveča za 5 odsto-kov; za drugega otroka torej znaša 15, tretjega 20, četrtega 25 odstotkov in tako naprej. V zne- Lestvica za obračun dohodnine za leto 2001 Izvedeli smo PRIJAVE ZA DOBROTE DO 25. FEBRUARJA Vsi, ki želijo svoje izdelke razstaviti na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij, ki bo od 19. do 22. aprila, se morajo prijaviti najkasneje do ponedeljka, 25. februarja, sporočajo s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. S prijavami je potrebno pohiteti, ker do prireditve sledijo predhodna ocenjevanja prijavljenih dobrot, le krušne in mlečne izdelke bodo ocenili dan pred odprtjem razstave. Letos so poleg ustaljenih izdelkov (mlečnih, krušnih, mesnih, kisa, olja, žganja, vina in suhega sadja) dodani še sadni sokovi. Ob prijavi je potrebno plačati 3 tisoč tolarjev za stroške ocenjevanja. Prijave lahko oddate kmetijski svetovalni službi na svojem območju, pri svetovalki za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, lahko pa tudi na sedežu Kmetijsko-gozdarskega zavoda v Ptuju. Ob prijavi boste tudi obveščeni, kdaj bo potrebno dostaviti vzorce. (JB) MESTNI SVET O TERMAH IN OLGI MEGLIC Ptujski svetniki bodo 25. februarja razpravljali o enajstih točkah dnevnega reda. Največ razprave je pričakovati pri obravnavi investicijskega programa in projektne naloge za rekonstrukcijo in novogradnjo OŠ Olge Meglič ter o dogovoru med pravnimi naslednicami občine Ptuj, Kmetijskim kombinatom in Termami Ptuj v zvezi s postavitvijo solastnega deleža. O vsebini dogovora so se v okviru pogajalske skupine usklajevali včeraj. MEDNARODNI DAN TURISTIČNIH VODNIKOV Danes praznujejo turistični vodniki. Prvič so svoj dan praznovali leta 1991. Takrat smo prvič objavili Tednikovo rubriko Nagradno turistično vprašanje, prvič pa so vodniki Ptujčane in okoličane povabili tudi na brezplačen ogled mesta in okolice. Letos bodo tako kot že nekaj zadnjih let zainteresirane občane popeljali na zanimiv ogled nekaterih zanimivosti aprila. DELAVNICA O INTERNACIONALIZACIJI V okrepčevalnici Vrček v Sovičah pri Ptuju bo drevi ob 18. uri srečanje (delavnica) na temo Internacionalizacija - priložnost za kmetije, mala in srednja podjetja ali nuja za njihov obstoj v prihodnosti? Predstavili bodo slovensko mrežo Euro info centrov in možnosti mednarodnega povezovanja, govorili o EU kampanji e-poslovanja in o projektu internacionalizacije malih, srednjih in velikih podjetij. Srečanje organizira Lokalni pospeševalni center Haloze v sodelovanju z Euro info centrom iz Maribora. STUDIJSKI KROŽEK ČLOVEK IN BARVE V klubu Obzorje na Potrčevi 34 na Ptuju poteka ob torkih ob 1 6.0 uri študijski krožek Človek in barve, ki ga vodi Milica Robin. Krožek je brezplačen, udeleženci bodo v njem na poljuden način zvedeli več o vplivih barv na zdravje človeka, njegovo počutje, občutenje in podobno. Njihov pomen v vsakdanjem življenju bodo skušali razložiti tudi nekateri strokovnjaki s tega področja. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV etrtek ob 21. uri v filmskem kotičku: Fantovski klub. Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V informativnem delu oddaje se bodo zvrstili prispevki z osrednje proslave ob kulturnem prazniku v mestni občini Ptuj, o razstavah fotografij Borisa Fariča, likovnih del Rozine Šebetič in grafik Todorčeta Ata-nasovega, odprtju Mobitelovega centra v Mestni hiši na Ptuju, ku-rentovanju 2002 in pustnem rajanju otrok. Sledili bosta poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati in prispevek o deska-nju na snegu. H/f/Z skih to pomeni, da znaša olajšava za enega otroka 257.473 tolarjev, za dva 643.683, za tri 1.158.629, za štiri otroke 1.802.312, za pet otrok pa 100 odsotkov povprečne plače v RS. Za otroka, motenega v razvoju, znaša olajšava 50 odstotkov povprečne bruto plače, torej 1.287.366 tolarjev. Izplačevalci osebnih prejemkov so vam bili dolžni izročiti podatke za napoved dohodnine do konca letošnjega januarja. Ce podatkov še niste prejeli, jih boste zagotovo v naslednjih dneh. Sicer pa se ne mudi, saj je zakonski rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine zadnji dan marca, ko je letos nedelja. Ker je tudi v ponedeljek praznik (velikonočni ponedeljek), je zadnji rok za vložitev napovedi torek, 2. april. Najbolje pa je, da napoved oddate čimprej in nato do odločbe pozabite, da ste državi še kaj dolžni, oziroma se veselite vračila. J. Bračič v C PTUJ / se načrti okrog biograda podirajo Je prodaja rešitev? že peto leto se občine na Ptujskem bolj ali manj intenzivno ukvarjajo s problematiko nekdanje počitniške kolonije Biograd na moru. Ena zadnjih različic reševanja naj bi bila menjava premoženja nekdanje kolonije z delom premoženja hotela v Filipu Jakovu in sovlaganje v ta objekt, ki so ga ponudili gospodarstvu na Ptujskem. To je sodelovanje odklonilo - nekateri z odgovorom, da se s tem ne ukvarjajo. V mestni občini Ptuj, kjer se z zadevo najbolj poglobljeno ukvarjajo, še posebej mag. Janez Merc, vodja oddelka za splošne zadeve, v tem trenutku oprijemljivega odgovora o nadaljnji usodi tega objekta nimajo. Na zadnjem županskem sestanku prejšnji četrtek je prevladalo mnenje, da bi bilo najbolje, če bi vse skupaj prodali. zemljišče, stroške za nezasedene počitniške zmogljivosti (to je nov davek, ki ga je uvedla ob~-ina Biograd na moru), stroške ko{nje trave in {e ~esa," je {e povedal mag. Janez Merc. Za ve~ ob~in na Ptujskem je v tem trenutku veliko več vreden delež, ki ga bodo dobile s prodajo, kot pa kvalitetno reševanje letovanja otrok s Ptujskega. Ti so sedaj gostje drugih kolonij, predvsem v Punatu, kjer stane 14-dnevno letovanje otrok blizu 60 tisoč tolarjev. Če bi usposobili Biograd, bi bilo letovanje lahko cenejše - ocenjujejo, da za dobrih 15 tisoč tolarjev. Ker pa v občinah na Ptujskem socialnim vprašanjem v pretežni meri ne posvečajo pozornosti, ni pričakovati drugega, kot da bodo preostalo premoženje Biograda prodali, iztržek pa namenili za nove kilometre asfalta ali kakšne druge infrastrukture, ker za naložbe za potrebe mladih denarja ni. Lahko pa, da bodo župani prodano premoženje le namenili za gradnjo počitniškega doma za mlade nekje v bližini. Pustimo se presenetiti. n/rrz Končne odločitve o tem še ni, znana naj bi bila po uradnem dopisu županom občin na Ptujskem, od katerih želijo pridobiti mnenje, kdaj opraviti prodajo, sedaj ali z njo počakati, ali pa je še kaj možnosti, da vendarle pride do obnove objektov in usposobitve za potrebe mladinskega letovanja. Zupani naj bi se o tem odločili do konca meseca. Vrednost premoženja nekdanje počitniške kolonije Biograd na moru zelo niha, gibala naj bi se med 27 in 50 milijoni tolarjev, če bi šli v menjavo z delom hotela v Filipu Jakovu, pa je bil znesek celo okrog sto milijonov tolarjev. Ocenjena vrednost v tem trenutku naj bi bila nekaj več kot 50 milijonov tolarjev, vendar je vse odvisno od ponudbe in povpraševanja. Če bo šel Biograd v prodajo, so nekatere občine pripravljene svoj delež prepustiti komu drugemu, je bilo med drugim slišati prejšnji četrtek. "Glede na pravila ravnanja z občinskim premoženjem - objekti v Biogradu so namreč predmet delitvene bilance - bomo za vsako možno spremembo potrebovali soglasja vseh občin oziroma njihovih svetov. Ker ni pričakovati, da bi zaplet rešili čez noč, tudi v primeru prodaje, bomo v tem letu za omenjeno premoženje morali še plačati PTUJ / obvezno izobraževanje trgovcev, kmetovalcev ... Varstvo rastlin pod nadzorom Februarja 2000 je bil na osnovi zakona o zdravstvenem varstvu rastlin sprejet pravilnik o strokovnem usposabljanju ter vsebini in načinu opravljanja izpita iz fitomedicine ter preizkusa znanja iz varstva rastlin. Pravilnik govori tudi o usposabljanju odgovornih oseb, prodajalcev sredstev in izvajalcev ukrepov zdravstvenega varstva rastlin. Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj je na osnovi pravilnika dobila koncesijo za tovrstno usposabljanje prodajalcev fito-farmacevtskih sredstev in uporabnikov teh sredstev. Izvajalci ukrepov zdravstvenega varstva rastlin so vsi tržni pridelovalci rastlin za prehrano ljudi in živali, tržni pridelovalci okrasnih rastlin, delavci, ki zatirajo škodljive organizme na nekmetijskih površinah, delavci, ki izvajajo dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo, ter vsi drugi, ki na kakršenkoli način sodelujejo v pridelavi rastlin za prodajo. Izobraževanje v Ptuju poteka že od lanskega leta. Največ odziva je bilo doslej pri trgovcih, medtem ko ga je pri tržnih pridelovalcih rastlin in izvajalcih ukrepov premalo. Izvajanje pravilnika je seveda obvezno in po dvoletnem prehodnem obdobju se utegne zgoditi, da bodo inšpekcijske službe nadzirale njegovo izvajanje, kar bo imelo neprijetne posledice za vse, ki določil zakona in pravilnika ne upoštevajo. V ptujski kmetijski šoli so doslej izvedli štiri tovrstna izobraževanja za prodajalce in v vsaki skupini je bilo okoli 30 udeležencev. Te dni je potekalo prvo izobraževanja izvajalcev ukrepov zdravstvenega varstva rastlin, v naslednjih mesecih pa pričakujejo tudi več zanimanja z njihove strani. Izobraževanje poteka v obliki tečajev, za prodajalce 20-urni in za izvajalce 15-urni tečaj. Po zaključenem usposabljanju opravijo preverjanje znanja v obliki pisnega izpita, po uspešno opravljenem izpitu pa dobijo izkaznico, ki velja tri leta. Po preteku tega obdobja morajo veljavnost izkaznice podaljšati z udeležbo enodnevnega usposabljanja, temu pa ne sledi ponovno preverjanje znanja, namen je le seznanitev z novostmi in spremembami na področju zdravstvenega varstva rastlin. Informacije o opisanem izobraževanju je mogoče dobiti v tajništvu Kmetijske šole v Ptuju, tudi po telefonu, prav tako pa lahko informacijo zahtevate od kmetijskega svetovalca. Šola bo tečaje organizirala na osnovi števila prijav. Cena usposabljanja za trgovce je 22 tisoč, za izvajalce pa 9 tisoč tolarjev. J. Bračič KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / z mirkom vaupoticem o njegovih gledaliških letih "Kdor enkrat zavoha šminko, se tega težko znebi II ••• 3. februarja je Mirko Vaupotič iz Grajene proslavil 50 let bogatega in vsestranskega gledali{kega ustvarjanja. Ob jubileju je z grajensko gledali{ko skupino nastopil v va{ki burki Trije va{ki svetniki, ptujski župan Miroslav Luci pa mu je ob tej priložnosti podelil občinsko priznanje - pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija. Jubileju primerno so se mu oddolžili tudi Grajenčani, ki pričakujejo {e kak{en odrski lik v njegovi izvedbi. Nekaj iz njegovega bogatega življenja in dela smo ujeli tudi v pričujoči članek. Mirko Vaupotič se je rodil leta 1937 v Gočovi v viničarski družini. Oče se je drugič poročil, iz dveh zakonov je bilo skupaj osem otrok. Živeli so po Slovenskih goricah. Osnovno šolo je obiskoval v Pernici pri Mariboru, nižjo gimnazijo v Mariboru, po preselitvi v Kidričevo je gimnazijo obiskoval na Ptuju. Ker so se ponovno selili, je drugi razred nižje gimnazije končal v Jurovskem Dolu. Ko so se nižje gimnazije ukinile, so ostale le sedemletke oziroma pozneje osemletke. Osnovnošolsko izobraževanje je končal v Selnici ob Dravi oziroma v Rušah. Izobraževanje je nadaljeval v kmetijski šoli v Mariboru. Bolj je to bila želja očeta, kot njegova, oče je tudi poskrbel za štipendijo. "Čeprav je bilo moje življenje ves čas povezano z zemljo, nisem imel pojma, kaj se lahko v tej šoli naučim. Zavedal sem se tudi, da je bila to tudi edina priložnost, da sem šolanje nadaljeval. Pozneje sem spoznal, da pa mi bo šola le dala cel kup novih znanj, ki jih prej nisem imel." V kmetijstvu je delal le leto in pol v Jarenini in Juriju ob Pesnici. Kot kmetijski tehnik je bil referent za različna področja. Delal je brez urnika, od jutra do večera. Ni bil zadovoljen, zato se je odločil, da bo šel med učitelje, kjer bo le imel vnaprej določen urnik. Mislil je, da bo kot učitelj delal od zvonca do zvonca, pa se je zmotil. Delo učitelja je še veliko več, vendar odločitve za učiteljevanje ni nikoli obžaloval, v poklicu je užival, ga imel rad, med učenci je vzdržal celih 37 let. Prvo učiteljsko mesto je dobil v Zgornji Ščavnici, drugo pa v Grajeni, kjer je skupaj z ženo dočakal upokojitev. Z gledališkimi deskami se je Bogomir, z gledališkim imenom Mirko, srečal že zelo zgodaj. Začelo se je s šolskimi proslavami že v Pernici. S pravim gledališkim delom pa se je srečal v Selnici ob Dravi. Pisala se je KOLNKISTA / literarni vecer z jurijem hudolinom Trubadur našega iasa Cikel literarnih večerov bomo nocoj obogatili s pogovorom z Jurijem Hudolinom, ki je pesnik z dolgim stažem, čeprav mu leta tega ne izdajo, saj je rojen v začetku 70. let. V njegovi biografiji se med drugim nahajajo zaznamki: literarni kritik, urednik revije Apokalipsa, moderator literarnih večerov in prevodi njegovih pesmi v tuje jezike. Kot mnogi pesniki je tudi Jurij Hudolin ob svojih prvih pesniških korakih občudoval poezijo Daneta Zajca, svojega "mojstra" pa je dopolnjeval s Tomažem Šalamunom. In res je Jurijeva zgodnja poezija, v času njegovega formiranja, nastajala pod močnim vplivom Zajca in Šalamuna ter bila objavljena v zbirki Ajdbog in ptičvolkkača (1992), ki jo lahko beremo kot svojevrstno radikalizacijo Da-netove poezije. Kmalu pa je Jurij zapustil odrešilne okope moralizma in v svoji naslednji pesniški zbirki z naslovom Bestije (1993) začel trgati popkovino, ki ga je vezala na Zajčevo poezijo, ter se poslu-žil novega principa pisanja - pesem kot opis. Vse pesmi v njej so pisane na temo živali, stopajo pa v tvoren dialog s slikami Jožeta Tisnikarja, ki so vključene v zbirko. Leto kasneje, 1994, je izšla v isti knjigi skupaj s Spevi Zlat-ka Zajca njegova zbirka pesmi z naslovom Divjanje. V nasprotju s prejšnjima njegovima zbirkama začne izginjati motiv živali in se vključuje motiv erotike, pesnik spregovori v prvi osebi. Leta 1998 je Jurij dobesedno šokiral s poezijo, zbrano v Prividih nemirnega čudaka. Kot je napisal Peter Semolič: "Prividi so radikalna gesta, so pljunek sve- tu v obraz." Danes je Jurijeva poezija drugačna — nežna in čutna. Njegova zadnja zbirka, Govori ženska, ki je z letnico izida 2001 izšla v knjižni zbirki Beletrina, je posvečena ženski lepoti, misterijem, ljubezni in skrivnostim. Cikel 41 pesmi je nabit z erotiko, ki kar kipi od telesnosti, čeprav nikakor vulgarne, od samote in vitalizma. Gre za nežnega ljubimca, bojevnika, lahko bi celo rekli, da je Jurij trubadur današnjega časa. Pesmi so kratke, obsegajo le kakšnih 10 do 20 verzov, pesnik pa skuša biti s svojim jezikom kar najbolj nazoren in prepričljiv, kar daje zbirki izjemno berljivost. Mnogi označujejo to njegovo pesniško zbirko kot "prelomno zbirko, ki kar kliče po nadgradnji". Za pokušino vam ponujamo nekaj Jurijevih verzov iz zadnje zbirke pesmi: Pismo ljubici: / nikoli ne verjemi govoricam. / Nikoli ne verjemi, da je / moja poezija maščevanje za / zavrženo ljubezen. / Verjemi le meni, / ko ti rečem, da lahko / tudi bojevnik zaradi / ljubezni spije ci-ankalij. Jurija Hudolina in njegovo poezijo bomo bolje spoznali nocoj, 21. februarja, ob 20.30, ko bo gost literarnega večera v Koln-kišti. Prisrčno vabljeni! Jana Skaza sezona 1951/1952. Zvest mu je ostal vse svoje življenje. V 50 letih aktivnega dela na gledaliških odrih se je nabralo okoli 100 vlog oziroma gledaliških likov. Med drugim je bil Peter v Pohujšanju v dolini Šentflor-janski, nastopil v Desetem bratu, Mrtvem kurentu, Kralju na Betajnovi, Moj ata - socialistični kulak, Peter v Veliki ljubezni, Krefl v Kreflih ... Posebej rad se spominja svo- je čudovito druženje z ansamblom, ki sodeluje v nekem delu. Verjetno me v to ne vodi neko kazanje, ker si osebno {e nikoli nisem nadel pustne maske, gre za nekaj drugega. Preprosto bi lahko rekel po tistem starem pregovoru, da kdor enkrat zavoha {minko, se tega težko znebi. Lahko da je tisto nekaj tudi aplavz, ko je vse skupaj končano, ko so za teboj vse naporne vaje in vse drugo, kar dela predstavo. Verjetno je pomembno Mirko Vaupotič - 50 let na gledaliških deskah. Foto: Č. Goznik jega obdobja v ptujskem gledališču, kamor so ga povabili leta 1966, kjer je dobil daleč največ vlog. Ob tem je bil tudi mentor {tevilnim gledali{kim skupinam na Ptujskem: videm-ski, žetalski, selski, stoper{ki. Aktiven član kulturnega dru-{tva Grajena je od leta 1963, vseskozi je bil tudi umetni{ki vodja dramske skupine. Vodil je ljudsko knjižnico, bil zraven pri ustanovitvi mo{kega pevskega zbora. Več let je tudi predsednikoval dru{tvu. Bil je tudi predsednik gledali{ke sekcije pri DPD Svoboda Ptuj in član UO DPD Svoboda Ptuj. Kaj mu pomeni, kaj mu daje gledali{če? "Veliko, predvsem tudi zadovoljstvo, ko po koncu predstave vidi{ ljudi zadovoljne in nasmejane. Godi ti, ko vidi{, da si ljudem nekaj dal, trenutek sreče." VSAKA VLOGA NEKAJ POMENI Vlog je bilo veliko. Samo na Grajeni jih je bilo 23, v ptujskem gledali{ču 50, skupaj pa okoli 100. "Nobene vloge ne morem posebej izpostaviti. Vsaka mi je nekaj pomenila, največ pa tisti trenutek, ko sem jo igral. Pozneje pa je tako, da ti ena bolj zbledi kot druga. Čudovite spomine imam na Štefana iz Sosedovega sina, morda bi lahko izpostavil tudi vlogo Haryja v Ema 2002 Pa smo jo dobili. Slovensko popevko za izbor evrovizije namreč. 25. maja bomo izvedeli, kako bo naša pesem sla v ušesa tudi drugim Evropejcem. Izbrati najlepšo med popevkami, ki jih prvič slišimo? Težko delo! Ali so premirne, se premalo rimajo ali pa se rima skoraj vse. Le red-kokdo izstopa. Na srečo pa letos ni bilo tako. Nihče ni mogel mimo Sester, za katere so nekateri bolj nepoučeni mislili, da so zelo grde ženske, drugi pa vemo, da so tisti orlovski nosovi in krive noge pripadali moškim. Toda, roko na srce, z zelo izvirno in melodično pesmijo. Naj zmaga najboljši. Vendar se je zadeva zataknila. Ko smo že mislili, da imamo zmagovalca, so odpovedali računalniki. Treba se je bilo znajti: zabavala sta nas Andrej brez priimka in Miša Molk. Ter seveda posnetki pesmi. Pa spet posnetki pesmi. Pa spet. Ni trajalo dolgo, da smo se gledalci počutili bolj neugodno kot voditelja. Kdo ve, kdo si je bolj oddahnil, mi ali onadva, ko so končno prišli rezultati glasovanja publike. Se najbolj pa je zanimivo, koga je občinstvo izglasovalo. Seveda ne treh Sester, ki jim je strokovna žirija gladko prisodila dvanajst točk. Saj so vendar moški. Transvestiti. Ljudje božji, saj sploh ne seksajo z ženskami! Namesto njih so izvolili Karmen Stavec z zelo povprečno pesmijo. Ter z zelo globokim dekoltejem, pod katerim so bingljali polni joški. Karmen, ki je zapeljivo migala z ritko ter vpila Se in še. Ter, se razume, ki še kako seksa z moškimi. Če bi izbirali najbolj ponesrečeno oddajo v živo, bi verjetno izbrali letošnjo Emo. Če bi izbirali najbolj privlačno pevko, bi to verjetno bila Karmen Stavec. Toda izbirali smo najboljšo popevko, zato je prav, da so zmagale Sestre. Nataša Zuran Namišljenem zdravniku, pa inšpektorja v Tepenem inšpektorju. Pri slednjem je šlo za krstno uprizoritev v Sloveniji. Ne vem, ali je pozneje ta igra bila sploh še kdaj zaigrana na slovenskih gledaliških deskah; dramo Jurija Trajbasa smo prav tako krstno uprizorili v Grajeni. Pa morda še Deseti brat, ki je namesto smeha izvabil gledalcem solze." Kaj pa vloga, ki je še ni bilo? "Želje, kaj bi še rad igral? Morda sem si kdaj želel kakšnega Hamleta, kralja Leara. Shakespeare me je vedno privlačil. Ampak ko se na vasi odločaš za izbiro nekega dela, moraš najprej preveriti, kakšne so tehnične možnosti. Še pomembnejši pa je igralski ansambel. Ko bereš neki tekst, moraš približno že vedeti, kako boš vloge razporedil glede na ansambel. Če nimaš igralcev, je vse zaman. V Grajeni smo vsako delo skušali narediti kar se da najbolj občuteno. Reči pa moram, da smo na oder spravili kar nekaj težkih dram, med drugim tudi Jurija Trajbasa, Mrtvega kurenta, Delavnico oblakov, Pot do zločina ... Grajenska publika jih je odlično sprejela, drugje ne tako dobro. V zadnjem času se nagibamo bolj h komedijam, da imajo ljudje včasih vsaj malo humorja." O čem razmišlja naš jubilant Mirko Vaupotič, ko pade zavesa? "Verjetno o ničemer. Morda o tem, kako sem 'oddelal' svoj lik, kako je bila vloga narejena. Če sem zadovoljen, se otresem tudi vsega bremena, ki mi je ležalo ves čas priprave predstave. Skratka, počutim se lahkotno." Premiera Trije vaški svetniki 3. februarja je bila za Mirka prav gotovo nekaj posebnega. Z njo je proslavil 50-letnico aktivnega dela na gledaliških odrih. Zanjo se je, kot pravi, prav posebno potrudil, kot se jubileju pritiče. "Čudovito je, da v tem delu nastopam skupaj s svojimi nekdanjimi učenci. Dve tretjini tokratnega ansambla so moji učenci. To je poseben občutek. Tudi zaradi tega se počutim mladostno, ker delam in živim med mladimi," je sklenil pogovor za Tednik Mirko Vaupotič. MG TEDNIKOVA KNJIGARNICA Žabec je odliien! Med sodobnimi knjižnimi junaki za najmlajše bralce je Žabec med najboljšimi! To je tisti Žabec, ki ga "piše in riše" Max Velthuijs in ga je pred leti začela izdajati Slovenska knjiga. To je tisti Žabec, ki ponuja mladim bralcem ob velikih, jasnih in enostavnih ilustracijah kratko, jedrnato zgodbo za otroke — zgodbo, ki tako enostavno pripoveduje o velikih in pomembnih rečeh za vse življenje: o prijateljstvu, spoštovanju, razumevanju, ljubezni, bolečini, smrti, radosti ... Slikanice o Žabcu so prave male psihološke ( če hočete filozofske) mojstrovine za najmlajše. Saj se spominjate Žabca, ki se je spoprijateljil s Podgani-co, čeprav so njegovi prijatelji Zajček, Račka in Pujsi strašno vihali nosove. Saj se ve, kakšne so Podgane! In Žabca, ki se je nesmrtno zaljubil v belo Račko, čeprav so mu govorili, da zeleno in belo pač ne gresta skupaj. Kaj pa tisti Žabec, ki ga je mikal beli svet in se je ves navdušen odpravil od doma? Pa je spoznal, da je popotovanje krasno, če le ni predolgo od ljubega doma in prijateljev. Se spomnite, ko Žabca premaguje nepopisen strah in ga premga skupaj s prijatelji? Seveda nekoč tudi Žabcu prekipi "žabja koža" in si poželi leteti, jadrati po nebu kakor ptice. A kaj, ko je pametneje sprijazniti se s svojo podobo in zemeljsko vlogo. Ej, skozi Žabčevo perspektivo je marsikatero otroško vprašanje enostavno! In dobro dene očem in srcu, kakor najnovejši slikanici, ki ju je pravkar izdala založba Mladinska knjiga v zbirki Velike slikanice z urednikom Andrejem Ilcem in prevajalcem Vasjem Cerarjem. Žabec in prav poseben dan je zgodbica, kjer se Žabčev dan začenja prav zanosno veselo, saj je Zajček dan poprej razglasil nekaj posebnega — en prav poseben dan. A Žabec je vse bolj togoten, saj je danes enak, kakor je bil včeraj: sonce sije in je prijetno toplo. Žabcu tudi Račka ne ve povedati, čemu bi bil ta dan kaj posebnega. In Pujs, ki pripravlja žehto, tudi ne ve nič posebej radostnega. Podganica sicer pouči Žabca, da je vsak dan nekaj posebnega, a Žabec se povsem raztogoti, ko vidi na Zajčkovi hiški napis o neki zabavi. Ker ne zna vsega prebrati, se ga polasti brezup in grize ga zavist: Zajček je bil torej povabljen na fino zabavo? Kaj pa on, Žabec? Pfej, pa takšno prijateljstvo in počasi se ves sključen odpravi domov. A tam ... Žabec sreča prijatelja je druga noviteta Maxa Vethuijsa. Tokrat najde Žabec medvedka, ki se zdi ostalim Žabčevim prijateljem le navadna zavržena plišasta igrača. Žabec pa ne misli tako in skrbno neguje medvedka. Potrpežljivo ga uči risanja in branja, predvsem pa mu vsak večer pripoveduje pravljice, ga uči govoriti. In veliko se skupaj igrata. Prav počasi postane Medvedek zgovoren in Žabčevi prijatelji ga sprejmejo medse. Nekega dne pa Medvedka prevzame otožnost in želi se vrniti tja, od koder je pri{el. Toda: ali Medvedek sploh ve, kam mora? In kje je njegov dom? ... Obe slikanici kar žarita v pisanih barvah, blagodejna pripoved pa razjasni {e tako zoprno počutje. Priporočam ju vsem knjigoljubom za prijetno pričakovanje pomladi. Liljana Klemencic KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / ukinjanje programov kmetijske sole Izgubljata Ptuj in celotna regija Konec lanskega leta smo poročali o dvodnevnem posvetu o usodi oziroma perspektivah kmetijskega šolstva v Ptuju. Na njem je bilo sprejetih precej pomembnih sklepov, slišati je bilo tudi obljubo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Slovenije, da se bo zavzel za prihodnost ptujske kmetijske šole. V novem šolskem letu pa bo Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj kljub temu siromašnejša za nekaj programov, čeprav jih kmetijstvo in gospodarstvo širšega ptujskega območja potrebuje. Problematika kmetijskega šolstva ni pereča samo v Ptuju, ampak v celotni Sloveniji. "Kmetijsko izobraževanje je pač odsev razmer v kmetijstvu," meni ravnatelj Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj magister Vladimir Korošec. Dejstvo je, da je slovensko kmetijstvo zaradi minulih, sedanjih in prihodnjih sprememb, tudi zaradi prilagajanja razmeram gospodarjenja znotraj Evropske unije, v velikih težavah, te težave pa se odražajo tudi na kmetijskem izobraževanju. Posledica vse težjih razmer v kmetijstvu je upad zanimanja mladih za kmetijske poklice in posledično zmanjšan vpis v kmetijske šole. V Kmetijski šoli Ptuj se trudijo, da bi pomagali obrniti usodo kmetijskega šolstva na bolje. Že pred leti so pripravili program višješolskega izobraževanja, ki je dobil strokovno, ne pa tudi politične podpore. Pomembnost kmetijskega izobra- ževanja v ptujskem prostoru želijo poudariti s tem, da bi mladim ponudili čim več perspektivnih programov izobraževanja, s katerim bi obogatili ponudbo podeželskega prostora, razvijali dopolnilne dejavnosti ter ustvarili na podeželju čim več delovnih mest in produktivnih kmetij, ki bi bile sposobne lastnega preživetja in pridelovanja za trg. Pod vtisom dvodnevnega ptujskega posvetovanja je bilo v začetku leta med ministrstvoma za kmetijstvo in šolstvo dogovorjeno, da se bo začelo v prihodnje sistematično reševati problematiko na področju kmetijskega izobraževanja. Ob tej priložnosti sta se ministrstvi tudi dogovorili, da do temeljite analize in prenove kmetijskega izobraževanja ne bo nobenih sprememb na področju mreže šol in izobraževalnih programov. V Poklicni in tehniški kmetijski šoli Ptuj so veseli, da dobi- Ravnatelj Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj mag. Vadimir Korošec vajo nov izobraževalni program cvetličarjev, ki pokriva obrobno kmetijsko področje in obrt. Istočasno pa so presenečeni in nezadovoljni ob dejstvu, da ministrstvo za šolstvo za prihodnje šolsko leto ni predvidelo vpisa v temeljne kmetijske programe, kot so kmetovalka-gospodinja in program kmetijske podjetniške dejavnosti. To so programi, ki vzpodbujajo dopolnilne dejavnosti na kmetijah in razvoj podeželja. Gre za občutljiva področja, ki predstavljajo za širše območje Ptuja priložnost, prednost, kakovost in turistično zanimivost. Ohranitev teh programov so poskušali in še vedno poskušajo doseči na vse možne strokovne in politične načine, nanje pa se šolsko ministrstvo ne odziva. Tudi to je jasen dokaz, na kak način v ministrstvu obravnavajo problematiko kmetijskega izobraževanja, kmetijskega in regionalnega razvoja in kakšen je njihov odnos do razvojno degradiranega območja Slovenije. Gre za administrativen način odločanja, ki stvari ne olajšuje, temveč zgolj zapleta. V prihodnje bo torej potrebno še veliko trdega strokovnega in političnega dela, da bo kmetijska šola Ptuj lahko uresničevala smele načrte, ki se nanašajo tudi na vzpostavitev kmetijskega izobraževanja na Turnišču pri Ptuju. Ravnatelj Vladimir Korošec meni, da sedanji zapleti ne bodo spremenili in ogrozili smele razvojne poti ptujskega kmetijskega šolstva. "Naš cilj je, da šolo preselimo v zdravo, kmetijsko naravno okolje na rob mesta, kjer bo mogoče razvijati sedanje in seveda še druge dejavnosti, oblikovati šolsko posestvo po meri strokovnega evropskega izobraževalnega pristopa in pridobiti izobraževalne programe, ki v ta prostor sodijo. O tem se pogovarjamo z občino, pristojnimi ministrstvi in vsemi drugimi akterji, ki lahko k temu projektu kaj prispevajo. Prepričan sem, da je kmetijska šola s poglobljenim in obogatenim programom Ptuju potrebna in koristna ter da lahko pomembno prispeva k spreminjanju kadrovske podobe podeželskega prostora in njegovega razvoja. S tem, ko želijo nekateri onemogočiti izvajanje posameznih programov ptujske kmetijske šole, ne izgublja šola, temveč izgubljata Ptuj in celotna regija. Tega bi se morali vsi skupaj močno zavedati, ko gre za odnos do centra moči ali politike." J. Bračič PTUJ / leto 2002 v ptujskem vrtcu Priprave na praznik slovenskih vrtcev Letošnje leto so v ptujskem vrtcu pričeli z zadovoljstvom. Ob novem letu jim je ponovno uspelo razveseliti 1370 otrok iz mestne občine z lutkovnimi predstavami, ki so potekale v mestnih četrtih, kjer otroci živijo, in na katere so jih vsakega posebej osebno povabili. Ob lutkovnih predstavah, vseh je bilo 20, so se otroci razveselili daril, v katerih je bilo nekaj zabavnega, nekaj poučnega in nekaj sladkega. V pred- stave je bilo skupaj vključenih 67 delavcev vrtca. Celoten projekt - od vabil, materiala, predstav, dela ekip, osvetlitve do oznočevanja in selitev - je stal ROGOZNICA / kulturni praznik v obnovljeni dvorani Poiasi do normalnih razmer za delo V nedeljo so v kulturni dvorani v domu Slovenskogoriške čete v Rogoznici proslavili slovenski kulturni praznik. Tokrat so se nastopajoči predstavili v obnovljeni kulturni dvorani, ki jo je uredilo Kulturno društvo Rogoznica ob pomoči mestne občine Ptuj in primestne četrti Rogoznica. Dvorana je prenovljena, z novim odrom, domače ljubiteljske skupine skupine pa so dobile tudi primerno sobo za vaje. O kulturnem prazniku je govoril predsednik društva Marjan Cajnko, v kulturnem programu pa so sodelovali: moški pevski zbor Kulturnega društva Rogoznica pod vodstvom Marije Stoeger, kvintet Društva upokojencev Rogozni-ca pod vodstvom Irme Pirš, ženska pevska skupina Spominčice DPD Svoboda Ptuj pod vodstvom Marije Soeger, tamburaši iz Cirkulan pod Polajžerjevim vodstvom ter učenci osnovne šole Ljudski vrt iz Ptuja — flavto sta igrali Lea Sušek in Nina Zupanič, violino Sara Mernik, Prešernove pesmi pa sta recitira- li Staša Simonič in Petra Rašl. Predsednik Marjan Cajnko in tajnik društva Feliks Bagar sta podelila društvena priznanja, ki sta jih prejela člana sekcije korantov Roman Petrovi~ in Branko Cajnko, ki je bil prvi predsednik društva. Predsednik primestne četrti Rogoznica Marjan Kolari~ je Kulturnemu društvu Rogozni-ca za uspešno delo podelil priznanje primestne četrti. Prireditev je vodila Olga Ko-stanjevec, ki se je predstavila tudi kot recitatorka. Franc Lačen 4 milijone 200 tisoč tolarjev. V proračunu so zanje zagotovili 3 milijone 550 tisoč tolarjev. Kot poudarja ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž, gre za dobro obliko prednovoletnih prireditev za otroke ob prireditvah, ki potekajo v ptujskem gledališču. Dejstvo pa je, da bi jih moralo biti še več, da bi bi december za otroke v resnici veseli december. V vrtcu upajo, da bodo za svoj dodelani program prejeli celotno plačilo. Ena prvih januarskih aktivnosti je bila organizacija smučarskega tečaja, ki se ga je uspešno udeležilo 170 otrok. V tem času pa so v polnem teku priprave na majski praznik vrtca. Praznik je namreč vedno prikaz celoletnega dela. Letos pa bo ptujski vrtec tudi organizator kulturnega dneva slovenskih vrtcev. Pokroviteljstvo je prevzela mestna občina Ptuj. 13. aprila se bodo na Ptuju srečali pevski zbori zaposlenih v vrtcih, odprli bodo razstavo amaterskih umetnikov z različnih področij, v okviru priprav na ta dan bodo pevski zbori na-študirali eno ali dve skupni pesmi. Pri izvedbi koncerta jim bo pomagala strokovnjakinja za področje glasbe iz ptujskega pokrajinskega muzeja dr. Darja Koter. Prvi kulturni dan slovenskih vrtcev je bil pred dvema letoma v Velenju, poteka pa vsaki dve leti; ob tem je tudi strokovno srečanje, ki je vedno posvečeno aktualni temi s področja predšolske vzgoje. Delo v vrtcu poteka po letnem delovnem načrtu, letos pa jih čaka tudi vrsta novih obveznosti V šolskem letu 2001/2002 obiskuje ptujski vrtec 1050 otrok. Foto: Črtomir Goznik in aktivnosti, ki jih prinaša nova zakonodaja na področju zdravstvenega varstva , nič manjše niso obveznosti iz zakona o varstvu pri delu, povsem na novo pa v tem letu uvajajo sistem notranje kakovosti živil HACCP, ki je zelo zahteven in vključuje tudi veliko izobraževanja. Z rota virusom so imeli opravek tudi v ptujskem vrtcu, ki ga v novem šolskem letu 2001/2002 obiskuje 1050 otrok. Primeri niso bili tako hudi, da bi zavod za zdravstveno varstvo objavil epidemijo, kot je to bil primer v ljubljanskih vrtcih. Kljub temu da bolezen ni zajela velikega števila otrok, so poskrbeli za vse preventivne ukrepe, poostren higienski nadzor in izvedli vse druge ukrepe po navodilih aktiva delavcev, vodij zdravstve-nohigienskega režima po vrtcih ter zdravstvenih služb. MG RADIOPTUJ 6g,8«98,2>l043HHz zzzzmm OS/749^7, faks: 08/749^4^5, elekttonska pc^ta: nablralnllc9radlo«ednlk.sirš^nilt WUifkuq ^ciAtř-TecliiiiT^tui MARKETING Kako oglaševati trgovino (4. del) Odnosi z javnostjo ali kupci — kaj je to? Kaj pa je sploh za nas javnost? Napačno bomo rekli, ~e menimo, da so to samo na{e stranke. Morda bo pravilno, ~e trdimo, da so za nas javnost vse na{e stranke in vse na{e potencialne stranke. To pa spet ni res, ker ~e bomo naredili kaj neumnega, se bo o nas pogovarjala tudi "javnost", ki ni niti potencialna stranka. Zadeva je v bistvu kompleksna in bi se dalo o njej filozofirati. Resnica pa je ena: ~e smo do strank prijazni, korektni in ustrežljivi, bo to najbolj{a reklama. Kdo pa rad stopi v trgovino, kjer te trgovka grdo pogleda, ~e{, že spet nimam miru?! Ali pa trgovka globoko vzdihne, ko posku{amo že osmi par hla~. Ste že kdaj doživeli, da vas je natakarica v gostilni vpra{a-la: "Kaj ni bilo dobro, da niste vsega pojedli?" Ni naklju~je, da nekateri uspe-{ni trgovci radi uporabijo oguljeno frazo: "Zadovoljna stranka je najbolj{a reklama." In ~e malo pomislimo, je to {e kako res. Z veseljem se vrnemo v trgovino, kjer so nas lepo in prijazno postregli, nekateri pa so za to celo pripravljeni pla~ati kakšen tolar ve~. Ce imamo trgovino, bomo gotovo naleteli na eno od situacij, ki jih moramo v interesu posla re{iti ~im prijazneje: 1. Stranka kupi blago, ~ez tri dni se vrne in re~e, da ji blago ni v{e~ in zahteva zamenjavo blaga ali {e huje - denar nazaj. V tem primeru nimamo kaj dosti razmišljati. Po zakonu o varstvu potrošnikov si lahko stranka v osmih dneh premisli, ~e pa kupi blago po pošti ali preko interneta, pa ima ~asa petnajst dni. 2. Ce si stranka premisli kasneje kot zgoraj, ji nismo dolžni ne zamenjati blaga, ne vrniti denarja. Ampak ali je to pametno ? Ce pride stranka po petih mesecih, ji bomo morali vljudno dopovedati, da je ~as za zamenjavo potekel, kot razlog lahko navedemo tudi, da je njen aparat dejansko že uporabljan in ni ve~ nov. Ce pa stranka za kakšen dan prekora~i rok vrnitve, pa bomo vseeno poskusili najti ugodno rešitev. 3. Stranki se pokvari nov televizor, mi pa nismo dolžni poskrbeti za popravilo televizorja, saj za to obstajajo serviserji. Lahko se tega držimo in stranko pošljemo s televizorjem v Maribor. No, da je zadeva bolj nerodna, pa ima stranka majhen avto, v katerega ne more spraviti televizorja. Prijazen trgovec bo menda poskusil urediti transport ~im ceneje in hitreje ter si s tem pri stranki pridobiti naklonjenost. Dober stik z javnostjo ima dolgotrajen vpliv na posel in je v kratkem ~asu težko izmeriti njegov u~inek. Enostavno povedano, javnost je še kako seznanjena z na~-inom našega dela, kar prispeva k pozitivnemu ali negativnemu mišljenju naših strank. To je oglaševanje, za katerega nepla~ujete, res pa je, da morate pred tem poskrbeti, do bodo stranke sploh za~ele prihajati k vam. Elektronska pošta: zlato.ogledalo @radio-tednik.si Božidar Dokl PTUJ / srednje sole na široko odprle vrata Odloianje za poklic ni vedno lahko V petek in soboto so srednje šole po Sloveniji imele informativne dneve za u~ence osmih razredov, ki bodo v naslednjem {olskem letu za~eli pouk na vi{ji {olski stopnji. Ob tej priliki smo obiskali ptujski {olski center, kjer so u~enci sami ali v spremstvu star{ev dobivali informacije o svojem bodo~em šolanju oziroma o svojem bodo~em poklicu. Poklicna in tehniška kmetijska šola je predstavljala svoje programe v dvorani pri delavnicah. Ob razpisanih programih za pomo~nika kmetovalca, po-mo~nico gospodinje — oskrbnico, kmetovalca, cvetli~arja in kmetijskega tehnika so zainteresiranim u~encem in njihovim star{em predstavili tudi program kmetovalca — gospodinje in kmetijsko podjetni{ko dejavnost, ki jih ministrstvo za {ol-stvo zaenkrat ukinja. Po razpisu lahko vpi{ejo v vse programe {est prvih oddelkov. Predstavili so tudi morebitno vi{je{olsko izobraževanje, za katerega so izdelali program na Ptuju. Ekonomska šola je predstavljala svoje programe v telovadnici centra, saj je bilo veliko zainteresiranih bodo~ih dijakov za poklice prodajalca, ekonomskega tehnika in poslovnega tajnika. Skupno bodo vpisali kar deset oddelkov. Poklicna in tehniška elektro šola se je predstavljala v knjižnici, ki je bila premajhna za {tevilne obiskovalce. Strokovni delavci {ole in ravnatelj so bili kar presene~eni nad {tevilom morebitnih dijakov v prvem letniku. Vpisali bodo pet prvih razredov v programe elektrikar elektronik, elektrotehnik elektronik in ra~unalni{ki tehnik. Bodoči gojenci dijaškega doma na informativnem dnevu. Foto: Fl Poklicna in tehniška strojna šola je svoje programe predstavljala na odru centra. Predstavili so kar pet programov, ki jih ponuja {ola: oblikovalec kovin, strojni tehnik, avtome-hanik, avtoklepar in klepar — krovec. Možnost vpisa je za sedem oddelkov prvega razreda. Prostora je zmanjkovalo tudi v dvorani gimnazije, kjer je v naslednjem šolskem letu za prve razrede predvidenih šest oddelkov splošne in en oddelek športne gimnazije. Šole so osmošolcem in njihovim staršem pripravile tudi krajše kulturne programe, ogledali so si šolske prostore, delavnice in izdelke, na kmetijski šoli pa so jim slikovito predstavili tudi svoje proizvodne objekte in posestva, ki jih obdelujejo. Informativni dan je bil tudi v Dijaškem domu na Ptuju, kjer bo v novem šolskem letu možno sprejeti osemdeset dijakov. ANKETA MED BODOČIMI SREDNJEŠOLCI Ob informativnem dnevu smo za krajše izjave v zvezi z odločitvami za bodoče šolanje poprosili tudi nekatere učence. Samo Martincevic iz Ormoža: "Odločam se za ekonomsko šolo na Ptuju; po družinskem posvetu doma je prevladal mamim predlog o mojem srednjem šolanju. Tudi mama je hodila v ekonomsko šolo." Aleš Horvat iz Ptuja: "Prihajam iz osnovne šole Olge Me- Najve~ji prostor v [olskem centru na Ptuju je bil namenjen bodo~im dijakom Srednje ekonomske šole. Foto: Črtomir Goznik glič na Ptuju in se odločam za elektro šolo. Na mojo odločitev je nekoliko vplivala tudi socialnega delavka na šoli. Vpisal bi se rad v program tri plus dva, ker mislim, da bom lažje dosegel cilj, kot če bi se vpisal v štiriletni program." Jernej Pompe s Ptujske Gore: "Prihajam iz osnovne šole Ma-jšperk, rad bi se vpisal na računalništvo iz lastnih pobud, saj sem se že do sedaj v šoli z računalništvom dosti ukvarjal." Domen Solina iz Ptuja: "Prihajam z Mladike, rad bi se vpi- sal v športno gimnazijo. Ukvarjam se s strelskim športom, sem tudi v strelskem klubu, in kolikor vem, je to pogoj za vpis v športno gimnazijo. Mogoče bodo še kakšna testiranja v šoli. Če na Ptuju ne bi bilo športnega oddelka, ne bi šel v Maribor, temveč bi se vpisal v splošni gimnazijski program." Tadej Krajnc iz Kidričevega: "Odločam se za triletni program oblikovalca kovin. Kljub temu da se moji doma ne ukvarjajo s kovinarstvom, me ta poklic veseli in se sam odločam za kovinarja." Teja Golob iz Ptuja: "Prihajam iz osnovne šole Ljudski vrt. Želela bi se vpisati v splošno gimnazijo, nekako nisem niti razmišljala o drugi šoli. Če bo omejitev vpisa in ne bi uspela v gimnaziji, bi poskusila na ekonomski šoli." Petra Kojc iz Žetal: "Rada bi se vpisala v splošno gimnazijo na Ptuju. Ne razmišljam o tem, da ne bi bila sprejeta. Seveda bom morala v primeru omejitve vpisa, in če ne bi uspela, poiskati šolo, kjer omejitve ne bo." Tamara Kelenc iz Gorišnice: Samo Martinčevič iz Ormoža, Aleš Horvat iz Ptuja, Jernej Pompe s Ptujske Gore, Domen Solina iz Ptuja, Tadej Krajnc iz Kidričevega, Teja Golob iz Ptuja, Petra Kojc iz Žetal, Tamara Kelenc iz Gorišnice, Boštjan Ogrinc iz Žetal, Aleš Žižek iz Iljaševcev, Barbara [trucl iz Cerkvenjaka MÍEHE Postanite novi naročnik Tednika vaše štajerske kronike in izkoristite priložnost: NAROČILNICA: Naročam časopis Tednik, pri čemer ga bom prvi mese ld)KOtOlarjev, zaf||Kip 22.310 tolarjev. Naročnino bom poravnal(a) v trime^nili obrol u OC u AQ U tfí Tokrat smo pokukali med osnovnošolske klopi, in sicer med osme razrede, ki imajo na bralnem seznamu naslednje knjige: - Dim Zupan: Trnovska mafija - Prešeren.doc - Bogdan Novak: Ninina pesnika dva - William Shakespeare: Romeo in Julija - Ivan Cankar: Moje življenje - Ciril Kosmač: V gaju življenja - Antoine de Saint-Exupery: Mali princ - Janja Vidmar: Princeska z napako - Marliese Arold: Živeti hočem David Bedra~ LITERARNO KOLO (2) / anton ingolič - 2 Nabiralci cvekov Med vsemi mladinskimi deli, ki jih je ustvarilo Ingoli~evo pero, velja (poleg že omenjene Gimnazijke) še posebej omeniti Tajno društvo PGC, ki se je mnogim bralcem vtisnilo v spomin. Knjiga je veljala za eno najbolj branih, tako da si jo v slovenskih knjižnicah le s težavo dobil, poleg naklonjenih bralcev pa so Ingoli~evo Tajno društvo PGC ugodno sprejeli tudi kritiki. Ti so delo žanrsko opredelili kot mladinsko povest, ki vsebuje elemente mladinske detektivke; detektivska povest torej, ~e združimo oboje — detektivska povest, polna preobratov in napetega vzdušja. Prav to dvoje je najbrž vzrok za priljubljenost dela, ~eprav je v povesti še veliko takega, kar mladega bralca pritegne k branju. Ingolič je mlade junake oblikoval mojstrsko in znova pokazal čut za mladega ~loveka, razumevanje njegove du{evnosti in splošne mladostniške problematike. Junaki so živi, zgodba polna in napeta. Povest sama po sebi jezikovno ni zahtevna, pač pa predstavlja branje, ki je preprosto in Verjetno se bo marsikomu zastavilo vprašanje, zakaj smo v tej številki Tednika na literarni strani kot knjigo meseca izbrali roman z naslovom Alamut tržaškega pisatelja Vladimirja Bartola, ki je izšel že leta 1938. Nemara bi kdo zaradi letnice izida knjige očital neaktualnost tematike ali zastarelost razmišljanja ali sloga pisanja, a bi se motil. Morda bo kdo oporekal izbiri z argumentom, da obstaja veliko sodobnejših izdaj, ki bi bile vredne omembe. Vsi ti očitki so morda upravičeni, vse dokler se ne potopimo med platnice knjige in se prepustimo njenemu pripovedovanju. Prvi argument za pri izbiri te knjige je, da je to delo med Slovenci danes dokaj nepoznano, čeprav lahko upravičeno trdimo, KNJIGA MESECA / knjiga meseca Alamut da je to eden redkih slovenskih romanov evropskega nivoja, kar dokazujejo tudi številni prevodi v tuje jezike. Alamut je roman — metafora. Odlikuje ga zgodovinskost snovi in hkrati njena aktualnost. Zgodovinska snov je vzeta iz leta 1902, ko ločini izmailcev poveljuje strašni despot Hasan Ibn Saba, ki je zasnoval Alamut kot utrdbo z rajskimi vrtovi, deklicami in fedaiji, in si je izmislil strahovit sistem, kako iz svojih vernikov narediti slepo orodje za svoje načrte. Na nekem gradu si je ustvaril nekakšne rajske vrtove. Svojim pristašem je dal napoj, da so zaspali, in potem jih je velel prenesti v te vrtove, kjer jim je nudil vsa razkošja tega sveta. Prepričal jih je, da so bili v raju in da se bodo tja povrnili, kakor hitro bodo izvršili njegov ukaz. Tako jih je potem uporabljal, da so morili kneze in kralje, ne da bi se bali smrti. V avtorjevi sedanjosti bi aktualnost snovi lahko našli v takratni življenjski danosti: nemirna doba tridesetih let s svojimi despoti. Tako so se v času nastajanja romana Hitler, Mussolini in Stalin na poseben način utelesili v orientalskem despotu Hasanu Ibn Sabi. Vsi trije nosijo vrsto Hasanovih značajskih in biografskih potez: nasilni prihod na oblast, zavestno zavajanje množic, kult osebnosti, neposredno obračunavanje s političnimi nasprotniki itd. Danes se lahko samo spomnimo nesrečnega 11. septembra 2001 in vseh dogodkov, ki so temu sledile, in v Alamutu bomo našli Afganistan. Če Alamut presojamo z izkušnjo raznovrstnosti sodobne produkcije, ga menda lahko povsem upravičeno uvrstimo v zvrst dokumentarne literarne književnosti, toliko je v njem zgodovinsko točnega, zanesljivega, verodostojnega. Zato ni čudno, da je za njegovo oblikovanje avtor porabil dobrih deset let (1927-1938). Ni dvoma, da so bili pri Bartolu med idejnimi viri pri pisanju romana še najbolj v oporo filozofski teksti, prav gotovo pa tudi verski. Tako je med predsokratiki in vzhodno filozofijo, evropskimi misleci in perzijskimi modreci, med koranom in biblijo, orientalsko in evropsko književnostjo skušal Bartol v idejnih virih Ala-muta zgraditi most med Vzhodom in Zahodom. Roman odlikuje izjemna berljivost, dostopna tudi preprostemu bralcu, in ni hermetično omejena le na ozek krog ljudi. Obilo bralnih užitkov vam želimo! Jana Skaza zabavno, hkrati pa se poglablja v nekatere teme, ki zahtevajo nadaljnji premislek, ki zorijo v nas in z nami. In od kod je pisatelj sploh dobil idejo? Na taka vprašanje praviloma težko odgovorimo, razen v primerih, ko obstajajo dokumenti o genezi, to je nastanku samega besedila. V tem primeru je že tako, saj je avtor večkrat sam poudaril, od kod je dobil idejo, kako jo je ubesedil in prelevil v literarno vsebino. Takole se spominja pisatelj: "Na klasični gimnaziji v Ljubljani je v začetku šolskega leta 1956 — 1957 ravnatelj opazil, da leže šolski oglasi kmalu potem, ko jih je z risalnimi žebljički pritrdil na oglasno desko, na tleh. Maščevanje slabih dijakov za cveke? Sabotaža? Podtalna organizacija? Tovariš ravnatelj je napel vse sile, da bi odkril zlikovce. Slednjič mu je tudi uspelo: žebljičke sta iz zbirateljske vneme pulila dva prvošolčka. Trdo ju je prijel, usmeril njuno aktivnost drugam in za šolo je bila zadeva rešena. Ne pa zame. Ravnatelj mi je prigovarjal, da bi napisal o tej zadevi šaljivo povest." Pomembna je pisateljeva oznaka "šaljivo povest", ki mu je tudi uspela, in čeprav je res za nekaj časa celo opustil misel na to, da bi vdihnil dogodku literarno življenje, mu le-ta ni pustil mirno ustvarjati naprej. Pisatelj je bil namreč prav v tistem času miselno zatopljen v svet revščine in rudarstva, ukvarjal se je z zaključnimi poglavji romana Kje ste, Lamutovi?, toda ustvarjalni lok se mu je začel lomiti ali kot pravi pisatelj na nekem mestu: "Toda proti moji volji sta se čez nekaj dni začela ta dva nepridiprava vsiljevati med moje rudarje, njihove žene in otroke. Nič ni pomagalo, da sem ju odganjal, sedela sta tam na kavču, se zaupno pogovarjala in delala načrte za svoje akcije. In ko sem po nekajurnem pisanju odšel na sprehod, sta šla z menoj. Spoznaval sem, da se ju ne bom mogel otresti, dokler ju ne spravim na papir ... " To pisateljevo razmišljanje nam pove veliko o naravi njegovega ustvarjanja, o tem, kako se je loteval literarnega ustvarjanja tudi sicer. Ideje so ga spremljale na vsakem koraku, in kakor vidimo v zgornjem primeru, kadar so bile dovolj zanimive in močne, jim ni mogel ubežati. Pisatelj je nameraval, potem ko konča roman Kje ste Lamutovi?, vzeti daljši počitek, pa je s pisanjem povesti pričel takoj za tem. Pravzaprav mu je ideja postala tako všeč, da mu je pisanje steklo hitro in z velikim navdušenjem. Zamisel o žebljičkih je dobila vsebino, počasi je pisatelj oblikoval telo črk in slednjič so oživeli žebljičkarji. mladi velikokrat ne najdejo. Ingoliču to uspeva na lahkoten in neprisiljen način, saj mnoge "pedagoške elemente" vloži v zgodbo z milino in humornostjo, ki mladega bralca prej zabava kot moralizatorsko obremenjuje. Dodatna vrednost tega literarnega besedila pa je tudi v tem, da gre za prvoosebnega pripovedovalca, s čimer avtor poveča pristnost pripovedi, pri čemer pa ta pripovedovalec ni kdorkoli, temveč mladi Mihec, ki je hkrati osrednja književna oseba. Gre torej za pogled na svet in vrednote skozi oči mladega človeka, kar zahteva od ustvarjalca še večji napor, kajti pri tovrstnem početju se lahko pisatelj zelo hitro ušteje. In končno so tu mladi bralci, tisti, ki se morajo v zgodbi prepoznati, tisti, ki jim mora zgodba govoriti, in povest Tajno društvo PGC zagotovo sodi mednje. Zgodba povesti je bralcem ver- Rojstna hiše Antona Ingoliča na Spodnji Polskavi Zanimiva je primerjava z resničnim dogodkom, ki je navdihnil pisatelja, kjer sta bila krivca dva, pisatelj je v besedilu druščino žebljičkarjev nekoliko "razširil": namesto dveh resničnih zbiralcev, je obudil štiri, tem se je pridružila še mala Silvica. Zabavno vzdušje je pisatelj oblikoval že skozi same književne osebe, ki so karakterno zelo zanimive, nemalokrat pa zabavajo že njihovi vzdevki in imena — Cvetača ali Karfijola ali pa profesor Vejica, ob katerem se bomo še malo ustavili. Profesor Vejica je namreč zanimiva oseba zaradi številnih podobnosti s pisateljem samim. Prav v Vejici je veliko Ingoliče-vih profesorskih potez in to je še eden od dokazov, da pedagoški žilici ni mogel nikoli docela ubežati. Omenjeno dejstvo podkrepi tudi, da so njegova mladinska dela večkrat poučna in vzgojno naravnana. Vcepljanje nekaterih vrednot, ki jih je — zlasti sodobni adolescent — izgubil, ki so za življenje pomembne in ki jih jetno dobro znana, če pa jim je spomin na mlade dni nekoliko odpovedal, pa predlagam, da ga obudijo s ponovnim branjem. S Tajnim društvom PGC je avtor ustvaril poseben "spomenik" mladim, temu pa je potrebno dodati še vsaj dve ključni deli, kjer pride njegova profesorska plat še posebej do izraza — v Gimnazijki in Mladosti na stopnicah, ki veljata (ali sta vsaj veljali!) prav tako za najbolj brana Ingoličeva in sploh mladinska dela na Slovenskem. Vendar pa Anton Ingolič ni bil le pisatelj, ki so ga zanimale teme odraščanja in mladostnikov svet, pač pa je znal poseči tudi po temah, s katerimi se je ukvarjal predvsem v delih za odrasle, v delih, kjer je prikazan svet kmetov, bajtarjev, kjer vstopa v literaturo problem revščine, bede in širše socialne problematike, ob tem pa je pisatelja vznemirjal tudi fenomen slovenskih izseljencev, o katerih piše v več romanih ... David Bedra~ PTUJ / FARIDA ABUBAKAR, PESNICA, PISATELJICA, LIKOVNICA Prvo mesto za pesem Drugaina Na valentinovo so v avli ekonomske šole na Ptuju odprli likovno razstavo njihove učenke tretjega razreda Faride Abu-bakar. Mlada bodoča umetnica je razstavila svoja ročna dela, rože iz krep papirja, risbe, akvarele, pastele na temo pomlad — ljubezen. Zato je bilo valentinovo pravi trenutek za takšno razstavo. Farida pa se ne ukvarja zgolj z likovno umetnostjo, temveč posveča veliko svojega časa literarnemu ustvarjanju. Piše tudi pesmi in prozo. Farida Abubakar se je rodila v Nigeriji, sedaj živi v Središču ob Dravi. Lani je na tekmovanju pesmi proti rasizmu, ki ga je organizirala Informacijska služba pri Združenih narodih na Dunaju, prejela prvo na nagrado za pesem Drugačna. Farida je sicer napisale že številne pesmi, piše tudi roman z naslovom Mali angel, krimi-nalko, ki govori o prijateljstvu, ki se razbline zaradi kriminal- Farida Abubakar. Foto: Fl PTUJ / gola telesa v galeriji tenzor Izbor gra^iinih aktov in Cankarjeva Erotika Kulturni praznik in valentinovo so v ptujski galeriji Tenzor proslavili z odprtjem razstave grafičnih aktov makedonskega slikara Todorčeta Atanasovega in s predstavitvijo prve izdaje pesniške zbirke Erotika Ivana Cankarja, ki je izšla leta 1899 pri založbi Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. Pesmi je bral ptujski igralec Tadej Toš; prazniku primerno je izbral bolj "vesele" pesmi. Kot je ob odprtju razstave povedal Miran Senear, direktor firme Tenzor, ki je lastnica galerije, gostovanje makendon-skega slikarja, ki sicer živi in dela v Ljubljani, ni naključje: "Naše hčerinsko podjetje Sensor v Skopju vsekakor pomeni most med nekoč bratskima, zdaj pa prijateljskima narodoma." Ob že ustaljeni ptujski publiki, zvesti spremljevalki kulturnega dogajanja, sploh pa likovne umetnosti, se je odprtja udeležil tudi direktor prodaje španskega podjetja Tesa, s katerim se v Tenzorju pogajajo za pridobitev zelo pomembnega zastopstva. Največji slovenski pripovednik in dramatik Ivan Cankar je svojo ustvarjalno pot začel s pesništvom. V svojo pesem je prinesel velikomestne motive in čutnost, duhovno, nežno ljubezen. Izdal jih je v pesniški zbirki Erotika, ki naj bi v celoti žalostno končala v ognjenih zu-bljih na ukaz škofa Antona Jeglič že zaradi samega naslova. Namera mu ni uspela. Že pred sežigom je bilo prodanih okrog 300 izvodov, po oceni pa naj bi danes v Sloveniji obstajalo še okrog 30 izvodov Erotike. Grafični akti Todorčeta Atanasovega in Cankarjeva Erotika sta se ob valentinovem tematsko ujela. MG nih dejanj. Napisala je tudi številne pesmi za zabavno glasbo, pa tudi nekaj haikujev (trivrsti-čne pesmi) za državno tekmovanje. Ni se še odločila, ali bo njena poklicna življenjska pot povezana z umetnostjo ali, saj ima pravzaprav veliko tudi drugih konjičkov (pomurska prvakinja v streljanju z zračno puško). Kot nam je povedala njena mentorica Barbara Bezjak, profesorica slovenskega jezika, je Farida tudi odlična učenka in čudovita prijateljica. Nedvomno bomo o Faridi in njenem delu še veliko slišali oziroma prebrali. Objavljamo pa njeno pesem Drugačna. Franc Lačen Slikar Todorče Atanasov v pogovoru z Miranom Sencarjem, direktorjem Tenzorja. Foto: MG Drugačna I. Pravijo, da nisem takšna, kot so vsi. Pravijo, da sem drugačna, in to me boli. Vem, da nisem belo in črno tudi ne, vem, da sem le človek, ki ima srce. Ne, ne bom jokala, če rečeš, da sovražiš me. Ne bom se predala, pa če zmaga tvoja je. Ne bom priznala, čeprav dobro vem, ne bom jokala, ker drugačna sem. II. Praviš, da smo vsi enaki, tudi jaz in ti. A zakaj zdaj nič ne rečeš, če se brat tvoj mi smeji? Veš, da nisem takšna kot tvoj brat in ti, a človeka sva oba, pravzaprav smo vsi. PTUJ / 5. tekmovanje mladih glasbenikov Veiini zlato priznanje Prejšnji četrtek in petek je v glasbeni šoli Karola Pahorja na Ptuju potekalo 5. tekmovanje mladih glasbenikov štajerske in pomurske regije, ki ga vsako leto organizirajo: Svet za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije, Zveza slovenskih glasbenih šol in TEMSIG Tekmovanje mladih slovenski glasbenikov. Ptuj je bil tokrat prvič gostitelj, mladi glasbeniki pa so tekmovali v petju, na pozavni, trobenti, rogu, tolkalih, harmoniki, v kitarskem duu in klavirju štiriročno. Predsednik organizacijskega odbora je bil ravnatelj ptujske glasbene šole Štefan Petek, koordinatorji za posamezne instrumente pa so bili učitelji ptujske šole: Klavdija Fegu{, Majda Kramberger, Marjan Rus, Jasmina Rihtarič, Jasna Hržen-jak in Tanja Kozar Sto{ic. Tekmovanja so se udeležili učenci iz naslednjih glasbenih šol: Srednje glasbene in baletne šole Maribor z dislociranimi oddelki v Lenartu, Selnici in Slovenski Bistrici, Murske Sobote, Ljutomera, Gornje Radgone ter Ptuja. Ocenjevalne komisije so sestavljali profesorji iz posameznih glasbenih šol, predsedniki pa so bili: za petje Leona Ba-{ovic, za pozavno Bogdan Viz-jak, za trobento Janez Kop{e, za rog Andrej Žgank, za tolkala Davor Plamberger, za harmoniko Andrej Lorber, za kitarski duo Sa{o Lamut in za klavir šti-riročno Elizabeta Berglez. Komisije so ocenjevale tehnično pripravljenost tekmovalcev, muzikalnost izvedbe, ustreznost in zahtevnost programa ter splošni vtis izvedbe. V vseh kategorijah so bile določene tudi obvezne skladbe. Mladi tekmovalci so bili za tekmovanje zelo dobro pripravljeni, saj je od 56 nastopajočih v tekmovanju več kot štirideset osvojilo zlato priznanje (dosegli so od 90 do 100 točk) in s tem pravico nastopiti na državnem tekmovanju. Na zaključnem koncertu, ki je bil v petek zvečer v dvorani ptujske glas- ZGORNJA LOZNICA / premiera veseloigre trije bratci in [tevilka 7359 Še vedno najbolj vžgejo veseloigre Gledališka skupina KUD Alojza Avžnerja z Zgornje Ložnice (letos to društvo praznuje sedemdesetletnico) že vrsto let razveseljuje domače občinstvo z veseloigrami, ki prihajajo na oder pod režisersko taktirko upokojene učiteljice Rozike Ozimič. Letos so se lotili igre Ivana Nepomuka Nestroya Trije bratci in številka 7359; igro je poslovenil in priredil Adolf Robida. Zgodba pripoveduje o treh klatežih. Vsi sanjajo o bogastvu in vsak po svoje bi zapravil denar, če bi ga dobili na loteriji. Nekako spravijo skupaj denar za srečko s številko 7359, ki zadene milijon. Razdelijo si ga in se potem dogovorijo, da se letos ponovno srečajo ... Premiera in ponovitev sta bili v pretesnem prostoru šolskega hodnika na Zgornji Ložnici. Tako igralci kot občinstvo, na premieri se jih je zbralo več kot 150, upajo, da so se letos zadnjič stiskali na premajhnem šolskem hodniku. Rozika Ozimič je za letošnjo igro nekoliko pomladila igralsko ekipo. Nova v ekipi sta brata Marko in Andrej Janžic, ki sta igralski krst odlično prestala. Z omenjeno igro bodo gostovali podobno kot prejšnja leta tudi v drugih krajih, minuli konec tedna pa so bili gostje Slovenskega kulturno-prosvetnega društva Sava v Frankfurtu, kjer so se v dvorani cerkve Sv. Bonifacija na Holbeinstrasse skupaj s folkloro KUD Alojz Avžner Zgornja Ložnica predstavili rojakom, ki so bili gostov iz Slovenije nadvse veseli. Vida Topolovec bene šole, pa so nastopili: Matjaž Balažic iz Murske Sobote s kromatično harmoniko (učitelj Matej Zavec), Matej Kozel iz Ptuja s trobento (učitelj Marjan Rus), v kitarskem duo so nastopili Ana Plej in Du{an Slacek iz Gornje Radgone (učiteljica Marija Purnamo) ter Eva Škr-lec in Tadeja Šnofl iz Lenarta (učitelj Miran Stergulec), Simon Berro na tolkalih in Martin Mi{ko na ksilofonu, oba iz Maribora (učitelj Martin Baj- de), klavir štiriročno sta igrali Barbara Robnik in Klementina Milo{ic iz Maribora (učiteljica Metka Žižek), Amadej Herzog s kromatično harmoniko iz Maribora (učitelj Slavko Magdič), Evgen Bibianko iz Ljutomera s pozavno (učitelj Ignac Karba), David Žganc iz Ljutomera s trobento (učitelj Stanislav Lašič) ter Mariborčani Jure Smej s pozavno (učitelj Mihael Švagan), pevki Jana Žorž (učiteljica Biserka Petko-vic) in Barbara Štunf (učiteljica Jolanda Korat) in rogist Izak Bela (učitelj Boris Dvoršak). Mladi glasbeniki so se na zaključnem koncertu predstavili s po eno skladbo; izvedbe so bile dobre, nekatere odlične in nedvomno bo mnogim tem tekmovalcem postala glasba življenjska usmeritev. Franc Lačen Barbara Robnik in Klementina Milošič pred nastopom SKORBA / pregledali lanskoletno delo kulturnega dru[tva ljubiteljsko kulturo Kulturno društvo Skorba je bilo ustanovljeno pred petimi leti. V tem času se je po besedah predsednika Ivana Ogrin-ca s svojim delom uspelo uveljaviti v občini Hajdina in tudi zunaj nje. To dokazujejo s številnimi nastopi in kvalitetno rastjo vseh petih sekcij: moškega okteta, gledališke skupine, skupine ljudskih pevk, recitacijske skupine in etnografske skupine Mavtarji. S tem pa se povečujejo tudi stroški. Kulturno društvo je v lanskem letu uspešno izvedlo tudi več prireditev. Tudi zato so z društvenega zbora v začetku februarja pozvali člane sveta občine Hajdina in vodilne v občini, da naj v bodoče bolj prisluhnejo ustvarjalcem v ljubiteljski kulturi in jih bolj upoštevajo tudi pri delitvi proračunskih sredstev. V tem trenutku je njihovo delo potisnjeno na stranski tir in slabo ovrednoteno. Od pohval se ne da živeti, poudarjajo. Poročilo o delu kulturnega društva so za zboru društva do- bro ocenili. Program in finančni načrt v letu 2002 sta podobna lanskoletnemu. Gledališka skupina bo naštudirala novo premiero, pevke in pevci se bodo udeležili območnih revij in drugih srečanj. Denar za delovanje tako kot v prejšnjih letih pričakujejo tudi v letošnjem letu iz proračuna, od sponzorjev in donatorjev. Ena pomembnih letošnjih investicij je nakup odrske razsvetljave v domu krajanov v Skorbi. Predračuna so že pridobili: zanjo potrebujejo 880 tisoč tolarjev. MG Ivan Ogrinc, predsednik Kulturnega društva Skorba. Foto: Črtomir Goznik 21. - 27. februarja 2002 • 104,3 FM Četrtek, 21. februar SLOVENIJA 1 6.10 Teletekst. 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Mostovi. 9.10 Pod klobukom. 10.00 Zgodbe iz školjke. 10.30 Alpe-Donava-Jadran. 11.00 Mario, nedeljski večer v živo. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Gospodarski izzivi. 15.30 Pisave. 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV. 16.30 Poročila. 16.40 Vaš tolar. 17.00 Dosežki. 17.20 Izvirni, oddaja o ljubiteljski kulturi. 17.50 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 18.25 Zaplešimo, dokumentarna nanizanka. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.25 Osmi dan. 22.00 Odmevi. 23.00 Zgodbe o knjigah. 23.10 Alica, evropski dokumentarni film. 23.40 Izvirni, oddaja o ljubiteljski kulturi, pon. 0.10 Osmi dan, pon. 0.45 Tednik, pon. 1.40 Kaja, ubil te bom, srbski film, pon. 3.00 Ivan Bukovčan: Preden bo petelin zapel, posnetek predstave Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. 4.40 Šport. SLOVENIJA 2 8.00 Videostrani. 10.00 Salt Lake City: ZOI 2002, posnetki. 15.15 Videospotnice. 16.00 Salt Lake City: ZOI 2002. 23.15 Šoferja, nadaljevanka. 0.05 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 41. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 91. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 33. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 23. dela. 13.10 Tretja izmena, pon. 5. dela. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Power Rangers, nanizanka. 15.30 Diagnoza: Umor, 13. del. 16.25 Esmeralda, 24. del. 17.20 Tri sestre, 34. del. 18.15 Vsiljivka, 92. del. 19.15 24 ur. 20.00 Seks v mestu, 7. del. 20.30 Drugi medeni tedni, melodrama, 2000. 22.15 Bolnišnica upanja, 2. del. 23.10 JAG, 42. del. 0.00 M.A.S.H., 115. del/ 0.30 24 ur, pon. KANAL A 9.00 Mularija v gozdu, komedija, 1994. 10.40 Felicity, pon. 17. dela. 12.00 Melrose Place, pon. 25. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 238. del. 15.10 Mladi in nemirni, 104. del. 16.00 Ricki Lake: Vara me, a ljubil, pogovorna oddaja. 16.50 Felicity, 18. del ameriške nanizanke. 17.40 Fant zre v svet, 21. del. 18.10 Roseanne, 4. del. 18.40 Korak za korakom, 23. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja: Priznanja ona-on, pogovorna oddaja. 20.00 Columbo: Smrtonosni trening, detektivka, 1974. 21.50 Veronikine skušnjave, 15. del. 22.20 Cybill, 14. del. 22.50 Noro zaljubljena, 6. del. 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.10 Rdeče petke, erotična serija. TVs 7.00 Pokemoni, serija, pon. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 Konjenik, vojni film. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, risana serija, pon. 14.45 Videalisti, slovenska glasbena lestvica. 15.15 Vera in čas. 15.45 Naš vrt. 16.30 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 54. del risane serije. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Vroči veter, 3. del. 21.00 Konec vojne, jugoslovanski film, 1984. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti, slovenska glasbena lestvica. 0.15 Videostrani. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 11.55 TV leksikon. 12.00 Novice. 12.30 Brazilski akvarel, serija. 13.15 Jane Eyre, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Balada o Bajkalskem jezeru, dokumentarna serija. 15.50 Risanka. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Serija. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Izbrisani prostor, magazin. 21.05 Željka Ogresta z gosti. 22.15 Poslovni klub. 22.45 TV leksikon. 22.50 Odmevi. 23.10 šport danes. 23.20 Tehnika, mediji, družba. 0.25 Film. 2.00 Sodnica Amy, serija. 2.45 Svet mode. 3.10 Na zdravje!, serija. 3.35 Od prijema do sojenja, serija. 3.55 Amerika -življenje narave. 4.25 Jane Eyre, am. film. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 10.05 Gilmoreice, serija. 10.50 Nikita 3., serija. 11.35 Govorimo o zdravju. 12.05 Trenutek spoznanstva. 12.35 Serija. 13.15 TV interview. 14.05 Euromagazin. 14.35 Pol ure kulture. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Molly, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Brazilski akvarel, serija. 18.30 Kviz. 19.05 Na zdravjel, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Sodnica Amy, serija. 20.55 Polni krog. 21.10 Film. 22.50 Seinfeld, serija. 23.15 Zmešnjave, serija. 23.45 Življenje na severu, serija. HTV 3 17.00 ZOI 2002. 18.00 Veleslalom (M), prenos 1. vožnje. 19.30 Hokej: C2 - D1, posn. 21.00 Veleslalom (M), prenos 2. vožnje. 22.20 Tek Ž 4x5 km. 22.50 Nordijska kombinacija K 120, posn. 23.20 Svet mode. 23.45 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.30 OI, magazin. 8.20 Korak za korakom, serija. 8.40 Komisar Rex, serija. 9.30 Komisar Rex, serija. 10.15 Družinski film. 11.50 Confetti tivi. 13.25 Maček Billy, serija. 14.25 Risana serija. 14.50 Korak za korakom, serija. 15.15 Melrose Place, serija. 16.00 OI, poročilo. 16.20 OI, poročilo. 17.15 OI: veleslalom (m), prvi tek, prenos; nordijska kombinacija, skoki, prenos. 20.30 OI: veleslalom (m), drugi tek, prenos. 22.45 OI, poročilo. 23.00 OI, poročilo. 23.30 OI: tek na smučeh (ž), 4x5 km, prenos. 0.30 OI, poročilo. 0.45 OI: hokej (ž), finale, prenos; umetnostno drsanje (ž), prosti program, prenos; curling, prenos. 3.30 OI: umetnostno drsanje (ž), prosti program. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.10 TV kuhinja. 9.35 Bogati in lepi, serija. 9.55 Zlata dekleta, serija. 10.20 Beg na bolje, drama, 1996. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Poštna loterija. 12.30 Dežela in ljudje, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Afrika-glasovi iz deževnega gozda, dokumentarec. 21.05 Vera, magazin. 22.00 Čas v sliki.^ 22.30 Euroau-stria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Tanka modra črta, serija. 1.00 Zlata dekleta, serija. 1.25 Univerzum, dokumentarec. 2.10 Talkshow. 3.10 Pogledi s strani. Petek, 22. februar SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Humanitarna oddaja. 9.10 Nina in Ivo, nanizanka. 9.25 Fračji dol, lutkovna nanizanka. 9.45 Zaplešimo, dokumentarna nanizanka. 10.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 10.40 Dosežki. 11.00 Izvirni, oddaja o ljubiteljski kulturi. 11.30 O ljudeh in živalih, oddaja TV Maribor. 12.00 Dr. Quinnova, nanizanka. 13.00 Poročila. 13.10 Videostrani. 13.20 Dobro jutro. 15.05 Prvi in drugi. 15.25 Osmi dan. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.40 Vaš tolar. 16.50 Mladi virtuozi. 17.00 Iskanje Šangrilaja, dokum. oddaja. 17.55 Marko, mavrična ribica, 11. epizoda. 18.10 Iz popotne torbe. 18.30 Deteljica. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Odprto dan in noč, 6. epizoda. 20.35 Praksa, 71. epizoda. 21.20 Cik cak. 22.00 Odmevi. 23.00 Polnočni klub. 0.10 Iskanje Šangrilaja, pon. 1.05 Temni tujec, film. 2.50 Resna glasba. 3.45 Šport. 5.30 Vsakdanjik in praznik, pon. 6.20 Ema 2002 - izbor, pon. SLOVENIJA 2 10.00 Salt Lake City: ZOI 2002, posnetki. 14.25 Hladna vojna, dokumentarna serija, 6/12, pon. 15.15 Videospotnice. 16.00 Salt Lake City: ZOI 2002. 2.35 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 42. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 92. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 34. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 24. dela. 12.40 TV prodaja. 13.10 Bolnišnica upanja, pon. 2. dela. 14.05 Dragon Ball, risana serija. 14.30 Power Rangers, nanizanka. 15.30 Diagnoza: Umor, 14. del. 16.25 Esmeralda, 25. del. 17.20 Tri sestre, 35. del. 18.15 Vsiljivka, 93. del. 19.15 24 ur 20.00 Začetnik, akcijski film, 1990. 22.10 Privid zločina, 17. del. 23.00 JAG, 43. del. 23.50 M.A.S.H., 116. del. 0.20 24 ur, pon. KANAL A 9.10 Nori petek, komedija, 1995. 10.40 Felicity, pon. 18. dela. 12.00 Rock'n'roll, pon. nadaljevanke. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 239. del. 15.10 Mladi in nemirni, 105. del. 16.00 Ricki Lake, pog. oddaja. 16.50 Felicity, 19. del. 17.40 Fant zre v svet, zadnji del. 18.10 Roseanne, 5. del. 18.40 Korak za korakom, 1. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pog. oddaja. 20.00 Nogometna arena. 20.15 Legende nogometa, dokumentarna serija. 20.45 Zgodovina nogometa, dokumentarna serija. 21.45 Vesoljski bojevniki, zf. film. 0.00 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.40 Rdeče petke, erotična serija. TV3 7.00 Pokemoni, serija, pon. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 Konec vojne, jugoslovanski film. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija, pon. 14.45 Videalisti, slovenska glasbena lestvica. 15.15 Risanke. 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 55. del risane serije. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Raketa pod kozolcem, glas-beno-razvedrilna oddaja. 21.30 Sesuti Harry, komedija. 23.30 Kuharski dvoboj, pon. 0.15 Videalisti, slovenska glasbena lestvica. 0.45 Videostrani. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Kontakt-program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.20 Jahalci rumene kardele, ameriški film. 14.55 Novice. 15.00 Izobraževalni program. 16.15 Televizija o Televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Velikani hrvaške znanosti. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 21.00 Jakeove ženske, ameriški film. 22.30 TV leksikon. 22.35 Odmevi. 22.55 Šport danes. 23.05 Killing Zoe, am. film. 0.40 Boxing Helena, ameriški film. 2.20 Begunec, serija. 3.05 Od prijema do sojenja, serija. 3.25 Dokumentarni film. 4.10 Kraljestvo divjine. 4.35 Jahalci rumene kardele, ameriški film. HTV 2 10.25 Poslovni klub. 10.55 Sodnica Amy, serija. 11.40 Tehnika, mediji, družba. 12.40 Izbrisani prostor, magazin. 13.30 Svet mode. 13.55 Željka Ogresta z gosti. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Mowgli, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Brazilski akvarel, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kviz. 19.05 Tretji kamen od sonca, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Begunec, serija. 20.55 Polni krog. 21.55 Svet zabave. 22.25 Cafe Cinema. HTV 3 17.10 ZOI 2002. 18.00 Veleslalom (Ž), prenos 1. vožnje. 19.20 Drsanje Ž, posn. 20.20 Nordijska kombinacija - M 7,5 km sprint, posn. 21.00 Veleslalom Ž, prenos 2. vožnje. 22.00 Hokej, posn. 23.30 Bob, prenos. 1.30 Košarka NBA. AVSTRIJA 1 6.00 OI, magazin. 8.25 Korak za korakom, serija. 8.45 Komisar Rex, serija. 9.35 Melrose Place, serija. 10.15 Robin Hood, serija. 11.00 Na jug, serija. 11.45 Confetti tivi, otroški program. 14.25 Rožnati panter, risana serija. 14.50 Korak za korakom, serija. 15.15 Melrose Place, serija. 16.00 OI, poročilo. 16.20 OI, poročilo. 17.15 OI: veleslalom (ž), prvi tek, prenos. nordijska kombinacija, sprint 7,5 km, prenos. 20.15 OI, poročilo. 20.40 OI: veleslalom (ž), drugi tek, prenos. 22.45 OI, poročilo. 23.00 OI: bob, četverosed, prenos; hokej, polfinala, prenos. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.10 TV kuhinja. 9.35 Bogati in lepi, serija. 9.55 Zlata dekleta, serija. 10.20 Pri petdesetih moški poljubljajo drugače, komedija, 1998. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1461). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Primer za dva, krimi serija. 21.20 Veliki beg: Izgubljena domovina, dokumentarec. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 V imenu zakona, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine skušnjave, serija (Kirstie Alley). 0.50 Zlata dekleta, serija. 1.15 Veliki beg: Izgubljena domovina, dokumentarec. 2.00 Modern times, magazin. 2.35 Talkshow z Barbaro Karlich. 3.35 Pogledi s strani. Sobota, 23. februar SLOVENIJA 1 7.50 Olimpijska kronika. 8.00 Zgodbe iz školjke. 8.30 Pod klobukom. 9.20 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 9.55 Astrid Lindgren: Erazem in potepuh, otroška serija. 10.30 Prigode Huc-kleberryja Finna, nadaljevanka, 2. del. 11.30 Lingo, TV igrica. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila. 13.15 Sprehodi v naravo: Majske enokaličnice. 13.35 Sveto in svet: Položaj Muslimanov v Sloveniji. 14.30 Bankovec za milijon funtov, angleški film. 15.55 Grdi raček Tine, risana nanizanka. 16.30 Poročila. 16.45 Slovenski magazin. 17.15 Ozare. 17.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 17.45 Zapuščina davnine, dokumentarna serija. 18.15 Vale in Lajči: Imeniten izlet, risana nanizanka. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Utrip. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Glasbena ogrlica. 21.00 TV Poper, oddaja TV Koper. 21.30 Parada plesa. 21.50 Zambija: Nangoma. 22.25 Poročila. 23.00 Oz, nadaljevanka, 11. del. 0.00 Zlo~in ljubimcev, francosko-japonski film. 1.30 Zapuščina davnine, dokumentarna serija, pon. 2.00 Slovenski magazin, pon. 2.30 Dolg spomin, angle{ki film. 4.00 Šport. SLOVENIJA 2 9.15 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 23. epizoda. 9.35 Fra-sier, nanizanka. 10.00 Salt Lake City: ZOI 2002, posnetki. 14.40 Videospotnice. 15.25 Šport. 20.30 Salt Lake City: ZOI 2002. 2.20 Videospotnice, pon. POP TV 8.20 Oliver Twist, serija. 8.45 Princesa Sissi, serija. 9.10 Dragon Ball, serija. 9.35 Power Rangers, nanizanka. 10.00 Možje v črnem, serija. 10.30 Godzila, serija. 11.00 Glavca, 7. del. 11.30 Fejst fantje, 2. del. 12.00 Šolska košarkarska liga. 13.00 Preverjeno, pon. 13.45 Princ za en dan, komedija, 1995. 15.30 Naša sodnica, 9. del. 16.30 Dragi John, 14. del. 17.00 Blažen med ženami, 19. del. 17.30 Beg v ilegalo, drama, 1993. 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Pelikanovo poročilo, triler, 1993. 23.40 Dama in detektiv, triler, 1987. 1.30 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Obala ljubezni, ponovitve. 14.45 Nogometna arena, pon. 15.00 Legende nogometa, pon. 15.30 Zgodovina nogometa, pon. 16.30 Matlock, 2. del. 17.20 Goodyear liga - Pivovarna Laško: Sloboda Dita, košarka 19.30 Domače kraljestvo, 22. del. 20.00 Epidemija, drama. 21.40 Ledeno hladni, 21. del. 22.30 Dober policist, drama. 0.20 Hitre ženske, erotična oddaja. TV3 9.30 Wai Lana joga. 10.00 Risanke. 11.00 Videalisti, slovenska glasbena lestvica. 11.30 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali, pon. 12.15 Kuharski dvoboj, pon. 13.00 Sesuti Harry, komedija. 15.00 Knjiga, oddaja o kulturi. 15.30 Motor show report. 16.00 Automo-bille, oddaja o avtomobilizmu. 16.15 Avtodrom. 16.30 Risanke. 17.30 SQ Jam. 18.30 Spidi in Gogi show, otroška oddaja. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Ekskluzivni magazin, pon. 20.30 Italijanska nogometna liga: Roma: Perugia, prenos. 22.30 Dunlop mot-orsport magazin. 23.00 Lepotni izbor "Model of the World", reportaža. 0.00 Videostrani. HTV 1 7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 11.10 Življenjska šola, serija. 11.55 TV leksikon. 12.00 Novice. 12.30 Dokumentarna oddaja. 13.00 Prizma, magazin. 14.00 Hrvaške manjšine. 14.35 Oprah Show. 15.25 Hruške in jabolka. 16.00 Novice. 16.10 Zlata dekleta, serija. 16.35 National Geographic. 17.35 Turbo Limach Show. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.10 Fire Down Below, am. film. 22.00 Uninvited, serija. 22.50 TV leksikon. 22.55 Novice. 23.05 TV dvoboj. 23.30 Dalziel & Pascoe 4., serija. 1.00 Moške svinje, serija. 1.45 Naenkrat Susan, serija. 2.10 Obstanek, pz. serija. 3.00 Od prijema do sojenja, serija. 3.20 Oprah Show. 4.05 Remek. 4.15 En, dva, tri, am. film. 6.00 A Tribute to Burt Bacharach & Hal David, posn. 7.00 National Geographic. HTV 2 10.55 En, dva, tri, film. 12.40 Povabilo. 15.00 Hišni ljubimci. 15.45 Življenjska šola, serija. 16.35 Beverly Hills, serija. 17.25 Briljanteen. 18.20 Dekleta v trendu, serija. 19.05 Naenkrat Susan, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Obstanek, serija. 21.00 Novice. 21.10 Hit HTV-ja. 22.00 Glamour Café. 23.05 Moške svinje, serija. 23.50 A Tribute to Burt Bacharach & Hal David, posn. HTV 3 10.00 TOP DJ MAG. 11.00 Košarka NBA: New Jersey - New York, posn. 12.50 Pregled ZOI 2002. 13.30 Hokej, posn. 15.00 Drsanje, posn. 16.40 Vaterpolo: Jug - Honved, prenos. 18.00 Slalom M, prenos I. vožnje. 20.10 Tek 50 km, posn. 21.00 Slalom M, prenos 2. vožnje. 21.40 Hokej, posn. 22.40 Šport danes. 23.00 Slalom M, posn. 2. vožnje. 23.30 Bob, prenos. AVSTRIJA 1 6.00 OI, magazin. 8.25 Ena, dva ali tri, kviz, otroški program. 10.00 Otroški program. 11.20 Klasične risanke. 12.10 Drew Carey, serija. 12.35 Sredi življenja, serija. 13.15 Fant zre v svet, serija. 13.40 Simp-sonovi, risana serija. 14.05 Dvojčici, serija. 14.25 O3 Austria Top 40, lestvica. 15.15 Roswell, serija. 16.00 OI, poročilo iz studia. 16.20 OI, poročilo. 17.00 OI: biatlon (m), 50 km, prenos; slalom (m), prvi tek, prenos. 19.00 Nogomet. 19.45 OI: tek na smučeh (m), 50 km, prenos. 20.30 OI: slalom (m), drugi tek, prenos. 22.15 Oi, poročilo. 22.45 OI, poročilo. 23.00 OI: bob, četverosed, prenos; hokej, tekma za tretje mesto, prenos. 0.30 OI, poročilo. 0.45 OI: bob, četverosed, prenos. 2.40 OI: hitrostno drsanje (ž), 5000 m, prenos. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.10 TV kuhinja. 9.35 Kozarec vode, komedija, 1960. II.00 Mala deklica, veliko srce, drama. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Z vsemi se ne morem poročiti, komedija, 1952. 14.35 Vsi ljubijo Petra, komedija. 16.10 Podobe Avstrije, magazin. 16.25 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 16.55 Religije sveta: glas islama. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.45 Enaka pravica za vse, magazin. 18.20 Bingo, TV igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Podarim ti mojega moža (1), komedija, 1998. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Duet, kriminalka, 1992. 23.25 Čas v sliki. 23.30 Novela o šahu, drama. 1.10 Pogledi s strani. 1.15 Magazin. 1.45 Enaka pravica za vse, magazin. 2.20 Skrivnosti srca, drama. 3.55 Kozarec vode, komedija, 1960. Nedelja, 24. februar SLOVENIJA 1 7.50 Olimpijska kronika. 8.00 Živ žav. 9.50 Slavnostni koncert Orkestra slovenske policije. 10.30 Pomagajmo si, oddaja TV Koper. 11.00 Pravljične živali, dokumentarna serija. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 13.00 Poročila. 13.20 Glasbena ogrlica, pon. 14.20 Mortadela, italijanski film. 15.55 O Ljudeh in živalih, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 18.00 Erazem in potepuh, otroška serija. 18.35 Žrebanje lota. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Zrcalo tedna. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Mario, nedeljski večer v živo. 21.45 Čez planke, 1.oddaja: Španija. 22.55 Poročila. 23.30 Zenit. 0.00 Predstava Hamleta v Spodnji Mrdu{i, hrva{ki film. 1.20 Umori, nanizanka, 36/45, pon. 2.05 Staramo se skupaj, dokumentarna oddaja. 3.00 Vsakdanjik in praznik, pon. 4.20 Šport. SLOVENIJA 2 9.10 Komisar Rex, 9. epizoda. 10.00 Salt Lake City: ZOI 2002, posnetki. 13.30 Mladi slovenski baletni plesalci na državnem tekmovanju 2001. 15.05 Videospotnice. 15.55 Ljubljana: Liga prvakinj v rokometu, Krim Eta Neutro Roberts - Montex Lublin, prenos. 17.25 Salt Lake City: ZOI 2002. 5.00 Videospotnice, pon. POP TV 8.20 Oliver Twist, serija. 8.45 Princesa Sissi, serija. 9.10 Dragon Ball, serija. 9.35 Power Rangers, nanizanka. 10.00 Možje v črnem, serija. 10.30 Godzila, serija. 11.00 Glavca, 8. del. 11.30 Fejst fantje, 3. del. 12.00 Šolska košarkarska liga, pon. 13.00 Prosti teden mojega očeta, komedija, 1997. 14.50 Snubitev, romantična drama, 1997. 16.30 Dragi John, 15. del. 17.00 Blažen med ženami, 20. del. 17.30 Njen alibi, komedija, 1989. 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena. 22.15 Bitka za obtoženca, kriminalka, 1993. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.10 Mladi in nemirni, pon. 101. dela. 11.00 Mladi in nemirni, pon. 102. dela. 11.50 Mladi in nemirni, pon. 103. dela. 12.40 Mladi in nemirni, pon. 104. dela. 13.30 Mladi in nemirni, pon. 105. dela. 14.15 Miss Universe Slovenije 2002, pon. 16.15 Divja Amerika, dokumentarna serija. 17.15 Adijo, pamet, 1. del. 18.10 Beverly Hills, zadnji del. 19.05 Melrose Place, 26. del. 20.00 Morska deklica v New Yorku, romantična komedija. 22.00 Dosjeji X, zadnji del. 22.50 Goodyear liga, pon. košarke. TV3 9.30 Wai Lana joga. 10.00 Spidi in Gogi show, otroška oddaja, pon. 11.00 Risanke. 12.00 Razveselimo otroke, oddaja. 12.30 Vera in čas. 13.00 Vroči veter, 3. del nanizanke, pon. 14.00 Sijaj. 14.30 Ekskluzivni magazin, pon. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.00 Raketa pod kozolcem, pon. 17.30 Ježek show, glasbeno-razvedrilna oddaja. 18.30 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali. 19.00 Knjiga, oddaja o kulturi. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 To je Bush, 1. del. 20.30 Italijanska nogometna liga, prenos. 22.30 Automobille, oddaja o avtomobilizmu. 22.45 Avtodrom. 23.00 Popotovanja z Janinom, pon. 0.00 Hokej, hokej. HTV 1 8.10 Novice. 8.15 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Hruške in jabolka. 15.40 Predstava. 16.50 Film. 18.25 Klemperer, serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.10 Nova doba, dramska serija. 21.10 Ciklus "James Bond": Licenca za umor. 23.25 Novice. 23.40 Povejte ji, da jo ljubim, film. 1.25 V nedeljo ob dveh. 2.25 Klemperer, serija. 3.15 Od prijema do sojenja, serija. 3.35 Afrika, pz. serija. 4.00 Dokumentarni film. 4.45 Film. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 8.50 Biblija. 9.05 Dokumentarna oddaja. 9.45 AGAPE. 10.45 Portret cerkve in mesta. 11.00 Sveta maša. 12.05 Film. 14.45 Dalziel & Pascoe 4., serija. 16.20 Ksena, serija. 17.05 Magazin. 17.35 Afrika, pz. serija. 18.05 Opera Box. 18.35 Oddaja o kulturi. 19.05 Risanka. 19.30 Iz muzejev. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Koncert. 21.05 Novice. 21.10 Dokumentarna serija. 21.40 Triler. HTV 3 10.50 Od prijema do sojenja, serija. 13.10 Brazilski akvarel, serija. 16.30 Nogomet. 17.25 Rokomet. 18.45 Pregled ZOI 2002. 20.30 Tek 30 km Ž, posn. 21.00 Hokej - finale, prenos. 23.30 šport danes. 23.45 Rock Club: Prljavo kazalište. 1.00 Športni program. 2.00 ZOI 2002. AVSTRIJA 1 6.00 OI, magazin. 8.25 Confetti tivi, otroški program. 9.05 Ena, dva ali tri, kviz, otroški program. 10.30 Johnny Bravo, risana serija. 10.55 Kakšen nered, risana serija. 11.15 Pinky, Elmyra in Brain, risana serija. 11.35 Šport. 12.05 Robin Hood, serija. 12.50 Neskončna zgod-ba-Rešitev iz Fantazije 2, fantazijski film, 1994 (Jason James Richter). 14.20 Nova priložnost, komedija, 1988 (Kathleen Turner). 16.00 OI, poročilo. 16.15 Nogomet, avstrijska liga: Rapid Dunaj-Salzburg, prenos. 18.25 OI: tek na smučeh (ž), 30 km, prenos. 20.15 OI, poročilo. 20.50 OI: hokej, finale, prenos. 23.05 Kraj zločina: Volk v ovčji koži, kriminalka. 0.35 Alien Nation: Nova generacija, akcijski film, 1995 (Gary Graham, r: Kenneth Johnson). 2.05 Udarci pravice, serija. 2.50 OI: zaključna slovesnost, prenos. AVSTRIJA 2 9.00 Osvajalec brez domovine-Stefan Zweig, dokumentarec. 10.00 Prost vstop: Jenufa, posnetek opere. 10.30 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina, magazin. 14.00 Pogledi s strani. 14.20 Univerzum: Divji planet-vesoljni potop, dokumentarec. 15.05 Policijska postaja 1, serija. 15.30 Tri bele breze, domovinski film. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše življenje, magazin. 18.00 Poštna loterija. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Podarim ti mojega moža (2), komedija, 1998 (Ursula Karven, r: Karola Hattop). 21.45 Čas v sliki. 22.00 Zadeva, pogovor 23.15 Čas v sliki. 23.20 Pjotr Ilič Čajkovski: simfonija št. 5, posnetek koncerta. 0.15 Slava in čast, drama. 1.45 Kulturni tednik. 2.15 Pogledi s strani, revija. 2.35 Pogledi s strani. 2.45 Dobar dan, Hrvati, magazin. 3.15 Dober dan, Koroška, magazin. video-foto-avdio-katv studio Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE DRAVINJSKI VRH / predstavitev turistične zlozenke Dravsko polje in Haloze vabijo Odbor za gospodarstvo in turizem občine Videm je konec lanskega leta izdal turistično zloženko, ki predstavlja pomembnejše turistične značilnosti območja te haloško-ravninske občine. V zloženki predstavljajo pomembnejše pomnike preteklosti, naravne in kulturne vrednote, skrite kotičke, primerne za potepanje po območju občine, ob tem pa še gostinsko-turistično ponudbo in nagrajene ponudnike vin in kulinaričnih dobrot. Zloženka je izšla v nakladi 5 tisoč izvodov in bo na voljo turističnim delavcev po Sloveniji, pozneje pa tudi v tujini. Zloženko so pred dnevi predstavili v lani odprtem rekreacijskem centru Dravinja v Dravinjskem Vrhu pri Vidmu. Zbrali so se doma~i turisti~ni delavci, predstavniki gostinske ponudbe, lastniki nagrajenih vin in kulinari~nih specialitet, predstavniki ob~ine, osnovnih {ol Videm in Leskovec ter nekaj gostov, med njimi Tone Rous, podpredsednik Turisti~ne zveze Slovenije, v imenu predsednika zveze pa ptujski turisti~ni delavec Albin Pišek. Osnovni cilj zloženke je, je poudaril župan Franc Kirbiš, da bi dejavnosti, ki so v njej predstavljene, z obiskom številnejših gostov še bolj zaživele in pomembno prispevale h gospodarskemu utripu ob~ine, ki se Del dobrot, značilnih za občino Videm, ki so jih pripravili v rekreacijskem centru Dravinja VIDEM / zlata poroka zakoncev fajt Zlata starša številne družine V soboto sta po petdesetih letih skupnega življenja postala zlatoporočenca Matilda in Stanislav Fajt z Majskega Vrha 53 v občini Videm. Slovesnost zlate poroke je bila v poročno sejni dvorani občine Videm in zatem v farni cerkvi sv. Vida. Zlatoporo~enca Matilda in Stanislav Fajt s pri~ama, h~erko Matildo in sinom Francem Zlatoporočenca sta stopila na skupno življenjsko pot 9. februarja 1952 v Vidmu. Zlata nevesta Matilda (rojena Mlakar) se je rodila 12. marca 1932 na Majskem Vrhu, ženin Stanislav pa 19. oktobra 1928 v Paradižu. Njuno skupno življenje je teklo na haloškem Majskem Vrhu, od koder je hodil Stanislav na delo v Kmetijski kombinat Ptuj, žena Matilda pa je gospodinjila in skrbela za številno družino. V zakonu se jima je rodilo osem otrok, danes pa je družina bogatejša še za 16 vnukov in dva pravnuka. Na zlati poroki so sla-vljenca spremljali številni sorodniki, znanci in prijatelji ter jima zaželeli še mnogo zdravih in srečnih skupnih let. Čestitkam in dobrim željam se pridružuje tudi uredništvo Tednika. JB Direktorica občinske uprave Darinka Ratajc in Branko Marinič, v občini Videm zadolžen za turizem, ob predstavitvi turistične zloženke razprostira na dobrih 80 kvadratnih kilometrih Haloz in Dravskega polja ter šteje 5.700 prebivalcev. Na obmo~ju ob~i-ne ni pomembnejše industrije, zato pa si veliko obeta prav od bogate, doslej premalo izkoriš-~ene turisti~ne ponudbe. Branko Marinic, v ob~ini zadolžen za turizem, je dejal, da sta v zloženki predstavljena bogata dediš~ine obmo~ja ob~ine in njena turisti~na ter kulinari~-na ponudba z namenom, da pomaga tistim, ki se trudijo ob~ino kar najbolje predstaviti vsem, ki jo obiš~ejo. Kot pripomo~ek je zloženka namenjena tustis-ti~nim delavcem zunaj ob~ine pri usmerjanju turisti~nih tokov. Namen pripravljalcev zloženke je bil, da v njej predstavijo dogajanje v ob~ini, opišejo glavne smeri in to~ke, kjer je mo-go~e preživeti dan, dva ali ve~, predstavljene pa so tudi to~ke, kjer se je mogo~e okrep~ati. Ob-~ini in posameznim akterjem turisti~ne ponudbe naj bi ta dejavnost v prihodnje rezala nekoliko ve~ji kos kruha. S tega vidika je vložek v turisti~no zlo- ženko za ob~ino in njene ljudi velikega gospodarskga pomena. Marini~ je pohvalil sodelovanje ob~ine v turisti~nih prizadevanjih, še posebej pa je izpostavil u~ence in u~itelje osnovne šole Videm, ki so prispevali k temu, da so se za~ele takoj po ustanovitvi ob~ine konkretne aktivnosti tudi na podro~ju turizma. Podpredsednik turisti~ne zveze Slovenije Anton Rous je pohvalil izdajo turisti~ne zloženke, ob tem pa ob~anom spo-ro~il, da naj ne obžalujejo, ker na njihovem obmo~ju ni industrije, ki prinaša poleg go-spodarskh u~inkov tudi resne probleme, in naj se raje osredo-to~ijo na izkoriš~anje možnosti, ki jih nudi lepo okolje Haloz in Dravskega polja. Prva turisti~na zloženka v ob-~ini Videm je torej ugledala lu~ sveta. Ob pri~akovanih pozitivnih u~inkih turisti~ne prodaje zgodovinskega, naravnega, kulturnega, kulinari~nega, vinskega in še kakšnega bogastva zagotovo ni tudi zadnja. J. Bracic PTUJSKA GORA / zlata poroka zakoncev erbus Se na mnoga leta Zlato poroko sta na svečnico, 2. februarja, proslavila zakonca Terezija in Anton Erbus s Ptujske Gore. Zlata nevesta Terezija, rojena Babšek, se je rodila, 21. maja 1932, zlati ženin pa 22. decembra 1928. Skupen dom sta si ustvarila pri Tereziji v Doklecah 23. Terezija je bila nekaj let zaposlena v TVI Majšperk, nato se je posvetila kmetiji in gospodinjskim opravilom. Anton je opravljal različne poklice, naza- dnje pa je delal v Gradisu vse do upokojitve kot vodja betonarne. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, sin Zvonko in hčerka Zdenka. Sedaj ju razveseljujejo tri vnukinje in štirje pravnuki. Na slovesnosti zlate poroke so ju spremljali sorodniki ter prijatelji in skupaj so se poveselili vse do zgodnjih jutranjih ur. NOVA VAS / veselo pustno rajanje Kot hišica v preriji V Novi vasi so vaščani tudi letos za pusta pokazali veliko mero složnosti in sodelovanja, saj je skoraj cela vas sodelovala v pustnih povorkah. Novovaščani so predstavljali skupino kavbojev, ki se z družinami seli v sušne prerije divjega zahoda. Karavano, v njej je bilo okrog 60 mask vseh starosti, je vlekla konjska vprega, s seboj pa so vozili tudi kokoši in golobe. Ker je skupina predstavljala potu-jo~o karavano, je s seboj imela tudi svojega pridigarja, zdravnika in fotografe. Moški so bili našemljeni v kavboje, ženske pa so bile razdeljene v dve skupini: tiste bolj fine dame s klo-bu~ki, sen~niki in torbicami ter gospodinje, ki so imele s seboj tudi otroke. Karavano sta spremljala tudi kavboja konjenika in skupina kova~ev, ki je sproti podkovala konje in popravljala kolesa na vozovih. Skupina se je na mastno soboto predstavila v doma~i vasi, v nedeljo so se udeležili fašen-ka v Markovcih, v ponedeljek v Dornavi, v torek pa Bukovcih. Od tod jih je pot vodila v domačo vas, kjer so v Baru M&M kot že vrsto let fašenk proslavili še do zadnjih trenutkov in ga do naslednjega leta tudi pokopali. Mojca Zemljarič PTUJ / karneval na o[ olge meglič Pestro in veselo Priprave na pust so se na OŠ Olge Meglič pričele že pred novim letom. Učenci so z mentoricami, strokovnjaki Pokrajinskega muzeja in šiviljami izdelali oblačila in opremo Keltov, s katero so se predstavili v nedeljskem pustnem karnevalu. Da bi bila udeležba čim uspešnejša, so v ta namen poiskali tudi ustrezno glasbo in naštudirali stari keltski ples. Pust na šolskem dvorišču Tudi z notranjo dekoracijo je šola živela s pustom in pustnimi liki. Pustni torek pa so šolarji in delavci šole obeležili s pesmijo in plesom v maskah. Pustno rajanje se je začelo v karnevalskem šotoru in nato nadaljevalo na šolskem dvorišču. V pustnem času so gostili predstavnike francoskih učiteljev iz Saint-Cyr-Sur-Loirea, s katerimi šola sodeluje v projektu Comenius. Skupaj z domačini so si gostje z zanimanjem ogledali pustne like in običaje, ki so jih predstavili učenci OŠ Markovci in Kulturnega društva Cirkovci. Tako smo po pros- lavah ob slovenskem kulturnem prazniku nadaljevali skupne prireditve in srečanja učencev Spodnjega Podravja. Šolska pustna zabava se je končala tako, kot jo maske in vsi drugi udeleženci pričakujejo — s podelitvijo lepih nagrad skupinskim in posameznim maskam ter s krofi, ki so jih že v nočnih urah začeli pripravljati in peči v šolski kuhinji. Alenka Zenunovic RADIOPTUJ 89,8-98,e-l04T3MHz JUŽNA AMERIKA / v osrčju pragozda Kaviuk - bogastvo in prekletstvo že Kolumb je pred 500 leti poročal, da Indijanci pri igri uporabljajo žogo nenavadnih lastnosti. Leta 1743 je Francoz La Condamine uporabil lateks za zaščito svojih inštrumentov pred vodo. To je bila prva znana uporaba kavčukove smole v Evropi. Kmalu za njim je začel neki angleški kemik prodajati svinčnike, ki so imeli na koncu gumijasto radirko. Uporaba smole iz novega sveta je bila zelo omejena do leta 1839. Charles Goodyear je tega leta odkril vul-kanizacijo in s tem postopkom stabiliziral lastnosti gume. To je leta 1888 omogočilo izum avtomobilskega plašča z zračnico. Industrija kavčuka se je razmahnila do neslute-nih razsežnosti. Pisalo se je leto 1880. Gladina jezera Guatavita se je nenadoma razburkala. Iz valov je vstala silhueta mo{kega. Ble{~e~a svetloba je planila po jezerskih bregovih, ko je jutranje sonce poljubilo zlato postavo. Demon El Dorado se je znova prebudil. To pot je imelo bogastvo obliko lepljive bele snovi. Zeleni pragozd so preplavili iskalci kav~ukovih dreves - nabiralci gume. Kar je redkim pri- neslo denar, je za druge pomenilo prekletstvo. Najslab{e so jo odnesla gozdna plemena. Pohlepni pri{leki so jih pobijali, podili z njihove zemlje in jih kot sužnje priganjali k delu. Gumijasti bum je trajal med letoma 1880 in 1912. Tega leta so se cene surovega kav~uka znižale za polovico. Udarec je pri{el iz jugovzhodne Azije. Azijska smola je prihajala od dreves, ki so zrasla iz pretihotapljenih sadik Južne Amerike. Iz njih so zrasli ob{irni nasadi na primernih krajih drugod po svetu, predvsem v Malaji. Ostala pa so mesta, ki so se v tistih ~asih razrasla v džungli kot gobe po dežju. Eno najve~-jih je Iquitos s 350.000 prebivalci. Mesto leži 3200 kilometrov od izliva Amazonke. Stoji na bregu reke, edini transportni poti zelenega pekla v tistem ~asu. Še danes je dostopno samo po vodi in po zraku. Iquitos je pomembno mesto za industrijo gume v svetu, vendar pa so ~asi, ko so ladje proti morju neprekinjeno tovorile milijone in milijone ton surove gume, za vedno minili. Na zlate dni z obledelim bleskom spominjajo plo{~-ice na stenah hi{ ob glavnem trgu in v bližini re~nega brega. Te so skupaj z muranskim steklom, železnino, kaviarjem, vinom in drugimi dobrotami iz Evrope pripeljali razli~ni lo- SV. TROJICA / sesti kuharski tečaj Spoznavali jedi iz kaše Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah je bilo vedno zgledno sodelovanje krajevnih društev in organizacij z brati frančiškanskega samostana, ki stoji ob znameniti romarski cerkvi Sv. Trojice. Tako je tudi sedaj, ko župnijo vodi pater Lavrencij. Pred kratkim je v samostanski kuhinji potekal kuharski tečaj, ki ga je skupaj s kmetijsko svetovalno službo Lenart in njeno svetovalko Cvetko Bogdan pripravilo Društvo kmečkih žena in deklet Sv Trojica v Slovenskih goricah. Te~aja, ki ga je vodila priznana kuharska u~iteljica Ida Mir iz Radencev se je udeležilo 20 gospodinj, ki so spoznavale so-dobnej{i na~in priprave zdrave hrane. Poudarek je bil na pripravi hrane iz ka{: prosene in ajdove ka{e ter pire. Ob tem so spoznavale tudi pripravo drugih jedi. Posebno pozornost so namenile solatam, ki služijo kot hladna predjed. Po kon~anem te~aju so jedi, ki so jih pripravile v okviru te~-aja, postavile na mizo in ob po-ku{anju ocenile znanje, ki jim ga je posredovala u~iteljica Ida Mir. V zahvalo za prostor, kuhinjo in celoten kuhinjski pribor so k obloženi mizi povabile tudi gostitelja, župnika patra Lav-rencija in patra Jureta, ter se jima na tak na~in zahvalile za gostoljubnost. Kot nam je povedala predsednica DKŽD Fanika Družo-vec, ki je doma iz Spodnjih Ver-jan, je to že {esti kuharski te~aj v prostorih samostana. Kot so nam ob skupni ve~erji, tam je nastal na{ posnetek, povedale udeleženke te~aja, so bile z izvedbo izredno zadovoljne. Ob spoznavanju kuharskih novosti jim je veliko pomenilo tudi druženje, ki je danes vse bolj redko tudi na podeželju. Tudi u~ite-ljica Ida Mir je bila z udeleženkami te~aja nadvse zadovoljna. Kot je povedala, so zavzeto sprejemale strokovne nasvete, s prakti~nim delom pri pripravi jedi pa pokazale, da jih je vse to zanimalo. Besedilo in posnetek: Ludvik Kramberger kalni kav~ukovi baroni v letih 1880 do 1912. Na ta na~in so pokazali svoje bogastvo in si olaj{ali življenje v zelenem peklu, bogu za hrbtom. Med temi posebnostmi {e danes izstopa železna hi{a na glavnem trgu, ki jo je oblikoval Gustav Eiffel za pari{ko razstavo leta 1898. Pilcopata ni tipi~no džungelsko mesto iz obdobja kav~-ukovega razcveta. Stoji sicer ob reki, vendar je ta polna brzic, ki onemogo~ajo plovbo. Naredila Da vam bo še naprej toplo pri srcu ... zidani baraki z okni brez {ip. Va{ka {ola z razmajanimi klopmi in predpotopno tablo v notranjosti je imela pred vhodom vodovodno pipo, redko dobrino, po kateri je pritekla sprejemljivo ~ista voda. Bil sem v hotelu s tremi zvezdicami - imel sem {otor in kopalnico. Preostanek ~asa do ve~erje Atalaya: Čakajoč na večerjo ga je cesta, ki se je pred desetletji zarezala v zeleni tepih. Ko smo zapu{~ali mesto, je {e vedno rosilo. VEČER OB REKI Preostanek popoldneva smo porabili za nekaj kilometrov vožnje do malega zaselka Atalaya. Kratki kilometri so se na blatnem kolovozu spremenili v nekaj ur po~asnega plazenja iz ene kotanje v drugo. Valoviti teren je opozarjal, da ni preteklo veliko vode, odkar smo zapustili mogo~na vzhodna pobo~ja Andov. Tu pa tam smo se plazili skozi razmo~ena polja, mimo redkih kolib in osamljenih do-ma~inov, ki so se grme~emu tovornjaku umikali globoko v go{~avo. Bujno rastlinje raste dobesedno na robu poti. Mrak je že naznanjal konec dneva, ko smo prispeli. Hiteli smo, kajti lu~ dneva ugasne v krajih okoli ekvatorja v nekaj trenutkih. Razložili smo tovornjak in postavili {otore. Izbral sem ravno travnato povr{ino ob sem porabil za kratek sprehod. Oborožil sem se z gumijasto pelerino in baterijsko svetilko. Kolibe so se nizale ob stezi, ki je vodila od ceste proti vodi. Skozi {pranje na stenah hi{ je uhajala svetloba bencinskih lu~i in barvala pot v ~rno-rumeno zebro. Redki va{~ani, ki jih je potreba zanesla v deževni ve~er, so me prijazno pozdravljali. Tako prijazni pa niso bili psi vsemo-go~ih nepriznanih pasem. Nekateri so me preprosto ignorirali, drugi so me od dale~ previdno ovohavali, tretji pa so me ob zastra{ujo~em lajanju hoteli poizkusiti z zobmi. Te zadnje sem odganjal s kretnjo pobiranja in lu~anja kamna. Nadvse uporaben zaklad pasjega esperanta požene v beg {~eneta v katerekoli vasi sveta. Tudi tu ni bilo druga~e. Nev-ljudneži so jo cvile~, s podviti-mi repi pobrisali v temne luknje pod kolibami. V zavetju doma~-ega okolja so se užaljeno oglasili z globljimi basi. Cez gosto blato sem pritacal do vode, ki sem jo bolj sli{al kot videl. Na zamolkli povr{ini reke so ležale podolgovate ~rne sence. Ogromne krokodile je ~arovnija žepne svetilke spremenila v prijazne kanuje. Imena na kljunih plovil so bila vsa po vrsti povezana z agencijami, ki vodijo popotnike v nacionalni park Manu. O~itno je bilo, da skromen zaselek živi in diha s parkom Manu. Spomin na zgodbe o krvolo~-nih kajmanih, krutih pirajah in neskon~no dolgih anakondah me je pregnal v skromno kr~-mo. Usedel sem se za veliko mizo ob steni prostora, ki ga je razsvetljevala svetilka. Družbo mi je delalo nekaj sopotnikov z avtobusa. Posvetil sem se sparje-nemu pivu, ki sem ga kupil v sosednjem prostoru - mali trgovinici. Ko sem se lotil pisanja dnevnika, je enooki gospodar uslužno razpihal in primaknil lu~. Užival sem v pija~i, podo-življanju minulih dogodkov in prikritemu opazovanju. Igrivi zublji in prasketanje ognja na odprtem ognji{~u so napolnjevali prostor z neustavljivo doma~nostjo. Toplo ob~-utje je poglabljalo {epetanje dežja, ki je vdiralo v prostor skozi prostrane mreže proti mr~esu, ki so prekrivale ogromne odprtine v nasprotni steni. Okrog ognja sta plesali ženski, mati in h~i v visoki nose~nosti, in ustvarjali ve~erjo. Nad njima je kraljeval kuhar na{e odprave. Va{~ani so ob mizici, na kateri je dominirala radijska postaja, pridno praznili pivske steklenice in nazdravljali bližajo~i nedelji. Brez ugovorov so težkih nog od{li takoj, ko je zaradi prihajajo~ih sopotnikov ob na{i mizi zmanjkalo stolov. V trenutku, ko je odprava postala kompletna, je kuhar na surovo mizo postavil kade~o se posodo. Še trenutek in hi{ico je napolnilo žvenketanje žlic, trkanje posode in steklenic ter zadovoljno cmokljanje. Ubrano sin-fonijo la~nih je tu pa tam zmotilo je~anje starke, ki se je na lesenem pogradu, pokrita s kupom odej, po~asi, a zanesljivo poslavljala. Po ve~erji sem se odpravil spat. Zunaj sem sre~al {oferja, ki se je vzpenjal v kabino tovornjaka. Na moj vpra{ajo~i pogled je zamahnil z roko. "V Cuzco." "Sedaj, to no~?" nisem mogel verjeti u{esom. "Takoj," se je nasmehnil. Z grozo sem pomislil na ne-{tete ovinke in neskon~ne vzpetine, ki so mojega znanca lo~-evali od doma. Zmrazilo me je. Še bolj sem se zavil v spalno vre~o. Šoferju sem v mislih zaželel sre~o. Drugo zaporedno no~ za volanom jo bo presneto potreboval. in vas ne bo zeblo v noge. EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE Naročila na brezplačni telefonski številki 080 22 66 Popust ob plačilu z gotovino, Magna kartico in možnost nakupa na 6 obrokov. Ponedeljek, 25. februar SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Utrip. 8.55 Zrcalo tedna. 9.20 Iz popotne torbe. 9.35 Marko, mavri~na ribica, 11. epizoda. 9.50 Pravljične živali, dokum. serija. 10.15 Iskanje sangrilaja, dokum. oddaja. 11.05 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.30 Zapuščina davnine, dokum. serija. 11.55 Zenit. 12.25 Parada plesa. 13.00 Poročila. 13.10 Videostrani. 13.20 Dobro jutro. 15.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 15.55 Dober dan, Koroška. 16.30 Poročila. 16.40 Vaš tolar. 17.00 Vem veš. 17.55 Telebajski, pon. 18.20 Radovedni Taček: Riba. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Julija, nanizanka. 20.50 Svetovni izzivi. 21.20 Opus. 22.00 Odmevi. 23.00 Dosežki. 23.20 Branja. 23.25 Vem veš, pon. 0.20 Opus, pon. 0.45 Svetovni izzivi, pon. 1.15 Studio City,_ pon. 2.10 Piero Chiara: Delitev, posn. 3.45 Končnica, pon. 4.45 Šport. SLOVENIJA 2 10.00 Salt Lake City: ZOI 2002, posnetki. 16.00 Salt Lake City: ZOI 2002. 18.05 Horace in Tina, nadaljevanka. 18.30 Štafeta mladosti. 19.15 Videospotnice. 20.00 Studio City. 21.00 Končnica. 22.00 Hladna vojna, dokumentarna serija. 22.50 Brane Rončel izza odra. 0.15 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 43. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 93. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 35. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 25. dela. 13.10 Športna scena, pon. 14.05 Dragon Ball, risana serija. 14.30 Power Rangers, nanizanka. 15.30 Diagnoza: Umor, 15. del. 16.25 Esmeralda, 26. del. 17.20 Tri sestre, 36. del. 18.15 Vsiljivka, 94. del. 19.15 24 ur. 20.00 TV Dober dan, 1. del. 20.55 Sedma nebesa, 3. del. 21.50 Providence, 8. del. 22.40 JAG, 44. del. 23.30 M.A.S.H., 117. del. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 9.10 Odprti duh, drama, 1998. 10.40 Felicity, pon. 19. dela. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 240. del. 15.10 Mladi in nemirni, 106. del. 16.00 Ricki Lake, pog. oddaja. 16.50 Felicity, 20. del. 17.40 Podivjani Stark, 1. del. 18.10 Roseanne, 6. del. 18.40 Korak za korakom, 2. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pog. oddaja. 20.00 Roxanne, komedija. 22.00 Veronikine skušnjave, 16. del. 22.30 Cybill, 15. del. 23.00 Noro zaljubljena, 7. del. 23.30 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.20 Rdeče petke, erotična serija. TVs 7.00 Pokemoni, serija, pon. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 9.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 11.00 Italijanska nogometna liga, posnetek. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni. 14.45 Videalisti. 15.15 Automobille, oddaja o avtomobilizmu, pon. 15.30 Avtodrom, pon. 15.45 Reporter X, pon. 16.15 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 16.45 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 56. del. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Popotovanja z Janinom. 21.00 To je Bush, 2. del. 21.30 Magazin. 22.00 Hokej, hokej. 22.30 Motor show report. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Brazilski akvarel, serija. 13.15 Herbie, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Pz. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 SOS, dokumentarna oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Oddaja. 20.55 Latinica. 22.30 Odmevi. 22.50 šport danes. 23.05 Film. 0.40 Zopet znova, serija. 1.25 Becker 2., serija. 1.45 Normal, Ohio. 2.05 Od prijema do sojenja, serija. 2.25 Fidel, dokumentarni film. 3.45 Remek. 3.55 Herbie, am. film. 5.35 Auto-magazin. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 8.55 Prizma, magazin. 9.50 Svet zabave. 10.20 Mir in dobro. 10.50 Klemperer, serija. 12.10 Cafe Cinema. 13.35 Hruške in jabolka. 14.05 Glamour Café. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Ansur, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Brazilski akvarel, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kviz. 19.05 Normal, Ohio, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Zopet znova, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Becker 2., serija. 21.40 Fidel, dokumentarni film. 23.00 Seinfeld, serija. 23.25 Zmešnjave, serija. 23.55 Življenje na severu, serija. HTV 3 15.50 Auto-magazin. 16.30 ZOI 2002. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Petica. 21.20 Štirje za Teksas, am. film. 0.00 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.10 Pumuckl, serija, otroški program. 8.00 OI: zaključna slovesnost, posnetek. 10.15 Tudi šerif včasih potrebuje pomoč, vestsrn komedija, 1969 (James Garner). 11.45 Confetti tivi. 13.50 Confetti tivi, otroški program. 14.30 Rožnati panter, risana serija. 14.55 Simpso-novi, risana serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Mafija, komedija, 1998 (Lloyd Bridges, r: Jim Abrahams). 21.40 Veliki Lebowski, komedija. 23.39 Ljudstvo prti Larryju Flintu, drama. 1.30 Veliki Lebowski, komedija, 1998. 3.20 Tudi šerif včasih potrebuje pomoč, vestern komedija, 1969. AVSTRIJA 2 6.15 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1461). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Vsi ljubijo Petra, komedija, 1959. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Julija, serija. 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 23-nič ni tako, kot je videti, triler, 1998. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 Kraj srečanja kultura. 3.40 Dobrodošli v Avstriji. Torek, 26. februar SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Mostovi. 9.10 Radovedni Taček: Riba. 9.20 Čarobni šolski avtobus, nanizanka. 9.45 Oddaja za otroke. 10.40 Vem - veš. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Julija, nanizanka. 13.00 Poročila. 13.20 Dobro jutro, pon. 15.05 Osamljeni planet. 15.55 Prisluhnimo tišini. 16.30 Poročila. 16.40 Vaš tolar 17.00 Evro, dokum. serija. 17.15 Podjem: Nove oblike dela in poslovanja, 6. oddaja. 17.50 Zlatko Zakladko: Rabarbarin kompot v Kostanjevici na Krki. 18.05 Čarovnikova hiša, nadaljevanka. 18.35 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Dosje. 20.50 Aktualno. 22.00 Odmevi. 22.50 Mir je ~udna stvar, drama. 0.25 Evro, pon. 0.45 Podjem: Nove oblike dela in poslovanja, 6. oddaja, pon. 1.20 Dosje, pon. 2.10 Aktualno, pon. 3.00 Mestne mrhe, nanizanka. 3.20 Strela z jasnega, nadaljevanka, 1. del, pon. 4.10 Mir je čudna stvar, drama, pon. SLOVENIJA 2 14.20 Studio City. 15.15 Končnica. 16.15 Rad imam Lucy, nanizanka, 169. epizoda. 16.45 Strela z jasnega, 1. del. 17.45 Izgubljeni v preteklosti, ameriški film. 19.15 Videospotnice. 20.35 Rim: Liga prvakov v nogometu Roma - Barcelona, prenos. 22.35 Peto obdobje, francosko-iranski film. 23.50 Vrt, slovenski kratki film. 0.00 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 44. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 94. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 36. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 26. dela. 13.10 TV Dober dan, pon. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Power Rangers, nanizanka. 15.30 Diagnoza: Umor, 16. del. 16.25 Esmeralda, 27. del. 17.20 Tri sestre, 37. del. 18.15 Vsiljivka, 95. del. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno. 20.45 Najina sinova, drama, 1991. 22.30 JAG, 45. del. 23.30 M.A.S.H., 118. del. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 9.05 Annie: Kraljevska pustolov{~ina, mladinski film. 10.40 Felicity, pon. 20. dela. 12.00 Beverly Hills, pon. 26. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 241. del. 15.10 Mladi in nemirni, 107. del. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Felicity, 21. del. 17.40 Podivjani Stark, 2. del. 18.10 Roseanne, 7. del. 18.40 Korak za korakom, 3. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Zaslonka, akcijski film, 2000. 21.40 Veronikine skušnjave, 17. del. 22.10 Cybill, 16. del. 22.40 Noro zaljubljena, 8. del. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, erotična serija. TV3 7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 9.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 11.00 Italijanska nogometna liga, posnetek. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Ježek Show, pon. 16.15 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 16.45 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 57. del risane serije. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Sibirski brivec, romanti~na drama, 1998. 22.00 Naj N - nogometni studio. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti. 0.15 Videostrani. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.20 Herbie ponovno v akciji, am. film. 14.45 Risanka. 15.00 Novice. 15.05 Pz. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Moderato cantabile, glasbena oddaja. 20.55 Forum. 21.55 Knjižnica. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport danes. 23.15 Skriti srednji vek, serija. 23.45 Mestni kavboji, film. 1.35 Glavno mesto, serija. 2.20 Prijatelji 8., serija. 2.50 Veronikine skrivnosti 3., serija. 3.15 Pravica za vse 4., serija. 4.00 Od prijema do sojenja, serija. 4.20 Herbie ponovno v akciji, pon. 5.45 Kraljestvo divjine. 6.10 Glasbeni program. HTV 2 9.05 SOS, dokumentarna oddaja. 9.35 Auto-magazin. 10.15 Zopet znova, serija. 11.00 Hit HTV-ja. 11.45 Fidel, dokum. film. 13.05 Hruške in jabolka. 13.35 Latinica. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Legenda o Skritem mestu, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Serija. 18.30 Kviz. 19.05 Veronikine skrivnosti 3., serija. 19.30 Remek. 19.45 Od irijema do sojenja, serija. 20.10 Glavno mesto, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Prijatelji, serija. 21.40 Pravica za vse, serija. 22.25 Seinfeld, serija. 22.50 Zmešnjave, serija. 23.40 Življenje na severu, serija. HTV 3 18.10 Petica. 19.20 Glasbeni program. 20.00 Košarka: NBA magazin. 20.35 Nogomet. 22.35 Monoplus. 23.15 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.50 Otroški program. 8.10 Korak za korakom, serija. 8.35 Sabrina, serija. 9.00 Čarovnice, serija. 9.40 Melrose Place, serija. 10.25 Mafija, komedija. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Maček Billy, serija, otroški program. 14.30 Risana serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Caroline v mestu, serija. 18.05 Sprejem za avstrijske udeležence OI, prenos. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117, serija. 21.05 Policaj iz Tulza, kriminalka. 22.45 Seks v mestu, serija. 23.10 Nogomet, liga prvakov, poročilo. 0.20 Strel skozi srce, drama. 2.05 Intimna priznanja, erotična serija. 2.30 Pookie, drama. 4.15 Trije botri, vestern. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.20 Tri bele breze, domovinski film. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euroaustria, magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Reportaža tedna. 23.05 Magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Serija. 0.50 Zlata dekleta, serija. 1.15 Tema, magazin. 2.05 Talkshow. 3.05 Pogledi s strani. 3.10 Univerzum. Sreda, 27. februar SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Dober dan, Koroška. 9.10 Trojčice, nanizanka. 9.35 Grdi raček Tine, nanizanka. 10.00 Zlatko Zakladko: Rabarbarin kompot v Kostanjevici na Krki. 10.15 Čarovnikova hiša, nadaljevanka. 10.45 Evro. 11.00 Podjem, 6. oddaja. 11.35 Cik cak. 11.55 Dosje. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Aktualno. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.40 Vaš tolar 17.00 Boj za obstanek, pz. serija. 17.50 Male sive celice, kviz. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Pokaži mi ljubezen, {vedski film. 22.00 Odmevi. 22.55 Z umetniki... Glenn Gould, pianist. 23.40 Resna glasba. 0.05 Boj za obstanek, pon. 1.05 Mestne mrhe, nanizanka. 1.30 Strela z jasnega, 2. del, pon. 2.20 Pot k zvezdam, angleški film. 4.05 Big foot mama, posnetek koncerta iz hale Tivoli, 2. del. SLOVENIJA 2 15.45 Mladi slovenski baletni plesalci, pon. 16.15 Rad imam Lucy, nanizanka, 170. epizoda. 16.45 Strela z jasnega, 2. del. 17.45 Dolg spomin, angle{ki film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Nogomet. 0.00 Prvi val, nanizanka. 0.45 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 10.00 Vsiljivka, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.15 Preverjeno, pon. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Power Rangers. 15.30 Diagnoza: Umor. 16.25 Esmeralda, 28. del. 17.20 Tri sestre, 38. del. 18.15 Vsiljivka, 96. del. 19.15 24 ur 20.00 Podvojena obsodba, kriminalka. 21.45 Tretja izmena, 6. del. 22.40 JAG, 46. del. 23.30 M.A.S.H., 119. del. 0.00 24 ur KANAL A 9.05 Film. 10.40 Felicity, pon. 21. dela. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 242. del. 15.10 Mladi in nemirni, 108. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Felicity, 22. del. 17.40 Podivjani Stark, 3. del. 18.10 Roseanne. 18.40 Korak za korakom, 4. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Magazin. 20.45 Rock'n'roll, nadaljevanka. 21.30 Veronikine skušnjave. 22.00 Cybill, 17. del. 22.30 Noro zaljubljena, 9. del. 23.00 Šov Jerryja Springerja. 23.50 Rdeče petke. TV3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 9.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 11.00 Sibirski brivec, pon. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni. 14.45 Videalisti. 15.15 Naj N, pon. 16.15 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 16.45 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 58. del. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Španski jetnik, triler. 22.00 Sijaj. 22.30 Reporter X. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Serija. 13.20 Herbie gre v Monte Carlo, film. 15.00 Novice. 15.05 Pz. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Dokumentarna oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.20 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Globalno mesto. 20.40 Kultura. 21.10 Trenutek spoznanstva. 21.45 TV interview. 22.40 Odmevi. 23.00 šport danes. 23.10 Ekumena. 0.10 Film. 1.45 Gilmoreice, serija. 2.30 Simpsons, serija. 2.55 Nikita, serija. 3.40 Dokumentarni film. 4.35 Film. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 9.30 Knjižnica. 10.10 Štirje za Teksas, am. film. 12.50 Forum. 13.50 Moderato cantabile. 14.35 Skriti srednji vek, dokumentarna serija. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Abel potuje z dvigalom, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kviz. 19.05 Simpsons, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Gilmoreice, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Nikita 3., serija. 22.05 The Real Rupert Murdoch, dokum. film. 23.00 Seinfeld, serija. 23.25 Zmešnjave, serija. 0.15 Življenje na severu, serija. HTV 3 19.30 Glasbeni program. 20.10 Nogomet. 20.35 Nogometna Liga: Arsenal - Bayern 04, pr. 22.35 Transfer. 23.25 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program. 8.05 Korak za korakom, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.50 Sedma nebesa, serija. 9.30 Melrose Place, serija. 10.15 Latigo, vestern komedija. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Maček Billy, serija. 14.30 Risana serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose PJace, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, liga prvakov, prenosi in posnetki. 23.35 Marlowe, kriminalka. 1.10 Lov za izgubljenim zlatom, pustolovski film. 2.45 Marlowe, kriminalka, 1968. 4.20 Faust, krimi serija. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Nevestin oče, komedija. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Aktualna ura. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Komedija. 21.40 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Magazin. 23.15 Dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine skušnjave, serija. 0.50 Zlata dekleta, serija. 1.15 Reportaža. 1.45 Talkshow. 2.45 Pogledi s strani. 2.50 Magazin. 3.35 Kolaričevi dediči, dokumentarec. KVIZ PIRAMIDA RADIOPTUJ 89.8'>98,2°i04,3mhz Vsak ponedeljek med 21. in 22. uro pripravlja in vodi: vladimir KAJZOVAR ^ Mercator ira^: 02 / 77122 61 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri poíKoómr n ■^mr) mičmH 13. Igor in Zlati zvoki - Polka tanc 12. Kranjski muzikanti - Primi me za rame 11. Vesele Štajerke - Na Štajersko gremo 10. Šaleški odmev - Pet zlatih klasov 09. Ans. Jevšek - Bodeča neža 08. Fantje izpod Vurberka - Na Vurberški grad 07. Ans. Zarja - Srečna sem 06. Ans. Tineta Stareta - Bife stoji 05. Ans. Marjana Drofenika - Pot do prijatelja 04. Ans. Ivana Ruparja - Na Soriški planini 03. Ans. Grm - Nekaj lepega 02. Ans. Zreških 6 - Lovski stan 01. Ans. Simona Legnarja - Lepotica 1. Marinero - Pa sem postal falot 2. Helena Blagne - Nihče ne ljubi kot Slovenec 3. Clavdija -Nihče kot ti 4. Melita Golob - Angel moj 5. Regina - lUlama 6. Evita - Pojdi z mano 7. Pop art - Rad bi ti rekel Poskočnih 13 Glasujem za: Veličastnih 7 Glasujem za:_ GUsovnice po8ljite na dopisnicah na naslov: MEOAMARKETINO d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj Nagrado založbe Mandarina prejme: Zofija VINKO, llčeva ul. 2, 2250 Ptuj ČETRTEK, 21. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poro~ila radia BBC, Z ormo{kega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraj v kraj: Žikarce. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). PETEK, 22. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{i~). 18.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta no~. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). SOBOTA, 23. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poro~ila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tja{a Mrgole - Juki~). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Sa{a Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovi~ in Mitja U~akar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Štajerski val). NEDELJA, 24. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Štajerski val). PONEDELJEK, 25. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val). TOREK, 26. febuarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO: Sredi življenja (Marija Slodnjak). 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). SREDA, 27. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Po Slovenskeh goricah (Zmago Šalamun). 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman - Žunec). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj). PTUJ / z brankom zupanicem o spominkarstvu Spominki - nebodigatreba? Na področju turizma ima Ptuj izredno lepe projekte, ki pa so bili v večini primerov pisani za predale. V prvi ptujski turisti~ni strategiji v samostojni Sloveniji, ki je luč sveta zagledala leta 1992, je spomin-karstvo zavzemalo pomembno mesto. Po agresivni promocijski dejavnosti, ko naj bi Ptuj postal turistično prepoznan, naj bi se pričela hitreje razvijati ponudbena stran turizma, v katero sodi tudi spomin-karstvo. Bolj ali manj je vse ostalo v začetni fazi: nekaj spominkov je bilo izdelanih, tudi takšni, ki so se skladali z novo blagovno znamko ptujskega turizma, potem pa je vse skupaj zastalo. V zadnjih desetih letih tudi ni bilo opazne izdaje novih razglednic. Ptuju ukvarjajo s turizmom, sem dobil pozitivni odgovor le v podjetju Ptujske vedute, kjer so moje spominke vzeli z veseljem v komisijo prodajo. Tudi sicer se v tem podjetju zavedajo, da morajo turistom ponuditi ~im ve~. V njihovi muzejski prodajalni spominkov je naprodaj že ve~ kot tiso~ spominkov. Že lani sem v ptujski TIC dal v prodajo dvajset mojih spominkov, po enem letu nisem dobil nobene povratne informacije, ali takšni spominki sploh zanimajo turiste oziroma ali so jih sploh ponudili komu. V takih razmerah se ~lovek resni~no po~uti ponižanega. Saj ne trdim, da so moji spominki najkvalitetnejši, lahko da so ki~, ampak tudi ki~ najde pot do kupca, ~e ga le znamo prodati. Moji spominki so klasi~ni; pre-pri~an sem namre~, da mora biti izdelek jasen, prepoznaven, nisem ljubitelj abstraktnih stvari," je z grenkobo povedal Branko Zupani~, ki je tudi avtor spominka Dominkove doma~ije - reliefa za letošnjo razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Podobno zgodbo bi lahko povedal tudi Franc Esih, ki je za svojo reliefno ploš~o s ptujskimi kurenti leta 2000 prejel posebno pohvalo na nate~aju Tu-risti~ne zveze Slovenije za najboljši tu-risti~ni spominek. Na koncu lahko samo še zapišemo, da je stanje v ptujskem spominkarstvu samo odsev razmer v ptujskem turizmu. MG Spominkarstvu v zadnjih letih ni naklonjen skorajda nihče. Vsak poskus, narediti nekaj, kar bo sicer skromno spominkarsko ponudbo izboljšalo, je že v začetni fazi obsojen na neuspeh, četudi spominkarji ne zahtevajo ničesar nemogočega: iščejo le pot do kupca, vse drugo je na njihovih ramenih: sami poskrbijo za motiv, material in izdelavo ter embalažo. Branko Zupanič je samostojni podjetnik, ki se ukvarja z oblikovanjem reklam, postavitvijo scen, je pa tudi spominkar. Prvi spominek je izdelal okrog leta 1988. V tistem času je ptujsko turistično društvo organiziralo zelo odmevno razstavo turističnih spominkov. Branko je za enega od svojih spominkov prejel zlatega kurenta. Komisijo za ocenjevanje spominkov je vodil priznani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj. Kljub laskavi oceni in oceni strokovnjaka njegov spominek ni nikoli prišel do kupca. To so bili trije medaljoni iz gline s predstavitvijo pokača, piceka in ruse, izdelani kot reliefi. "Že od nekaj sem prepričan, da je potrebno spominkarstvo razvijati na osnovi domačih značilnosti, tudi domačih pustnih likov. V zadnjem času glino tudi barvno obdelam, kar sicer po eni strani ni prav, ker bi morali vsi naravni materiali tudi naravno delovati. Pred kratkim sem izdelal novo serijo spominkov, ki sem jih razvijal tri leta. Podobno kot pri prejšnjih se je zataknilo pri prodaji. Reliefno izdelane kurente, pokače in ruse sem izdal v seriji na okvirih in v ličnih škatlicah, ki so bile na- mensko izdelane za te spominke. Zelo sem se potrudil, jih predstavil strokovnjakom, resnih kritik ni bilo. Eden od njih - kurent - ima tudi spremno besedilo dr. Aleša Ga~nika, kar po mojem ni Branko Zupanič s svojimi spominki. Foto: Črtomir Goznik brez veljave. Ponavljam: problem pa je vedno znova pri prodaji, ~eprav vnaprej ni~esar ne zahtevam. Spominke dajem v komisijsko prodajo, pa tudi sicer se od spominkov ne da živeti. Jaz jih delam bolj za dušo, pa tudi zato, ker sem vedno znova boli srce, ko vidim, da spominkarstvo na Ptuju ne živi, ~eprav imamo veliko možnosti. Prizadevati bi si morali, da bi vsak turist iz Ptuja moral nekaj malega odnesti. Nekaj malega zgodovine tega okolja ponujajo tudi moji spominki. Izmed vseh, ki se na koranti na primorskem Tudi z morja odgnali zimo V sredo, 6.februarja, smo se s kulturno-turističnim društvom Klopo-tec Soviče-Dravci iz občine Videm podali na dolgo in nepozabno pot. Slo je za akcijo koirant na vlaku, organiziran v sodelovanju s slovensko železnico. Skupino sestavljajo koranti iz Varej, Dravcev, Pobrežja, Apa~ in Dravinjskega Vrha - 20 ~lanov, od katerih je najstarejši Jožef Boži~ko, 54 let, najmlajša sta Jure in Robi Boži~ko, ki imata 10 let, drugi ~lani pa so še: Bratušek Renato - vodja skupine, Borut Drevenšek, Darko Cafuta, Janko Vaupoti~, Andrej Duh, Mirko Slati~, Jernej Bratušek, Peter Serdinšek, Branko Boži~ko, Peter Boži~ko, Sandi Lainš~ek, Simon Horvat, Vinko Maroh, Sandi Maroh, David Maroh ter Alen Vaupoti~. Korante je na pot pospremil Branko Marini~ s Slovenskih železnic, ki je pomagal pri uresni~itvi tega projekta. Nagradno turistiino vprašanje Pustne prireditve na Ptujskem si je letos ogledalo več kot sto tisoč obiskovalcev. Te dni organizatorji pridno seštevajo pluse in minuse posameznih prireditev. Podobno kot v prejšnjih letih ugotavljajo, da bi iz vsake lahko iztržili več, če bi jih znali prodati. Pričakovane uspešnosti ni tudi zato, ker organizatorji premalo sodelujejo z drugimi ponudniki storitev v nekem kraju. V Turistični zvezi Slovenije v tem obdobju že načrtujejo aktivnosti v letošnji spomladanski akciji čiščenja okolja, ki se bodo pričele marca. V ptujskem turističnem društvu se pripravljajo tudi na obisk Alana Smitha, glavnega v svetovnem tekmovanju Narodi v razcvetu. Na Ptuju se bo mudil 5. marca, obiskal pa bo tudi Slovenske Konjice in Izolo. Današnji dan je mednarodni dan turističnih vodnikov; v Sloveniji smo ga prvi~ praznovali v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. To je dan, ko naj bi se okolje spoznalo z delom turisti~-nega vodnika. Vodnik je obi~ajno prvi, ki pride v stik s turistom, zato je njegovo delo izrednega pomena za uveljavitev nekega turisti~nega obmo~ja. Na Ptuju deluje edinstveno podjetje turi-sti~nih vodnikov, ki je bilo prvo tovrstno podjetje v Sloveniji, ustanovljeno leta 1994. Ptuj je kljub številnim prednostim na turisti~nem obmo~ju, še vedno zelo skromno zastopan v slovenski turisti~-ni poga~i. Tudi promocijsko je slabo predstavljen, da o turisti~nih edicijah, prospektih, zloženkah in tudi razglednicah sploh ne govorimo. V ponos mu niso niti informacijske table v samem mestu, ki na nekaterih mestih vabijo še s ponudniki, ki že ve~ let ne opravljajo svoje dejavnosti. Ni pa nikogar, ki bi naredil najprej popis teh tabel, jih obnovil in tudi zapolnil z informacijami, ki držijo. Ena takšnih tabel je pred minoritskim samostanom v neposredni bližini tabel, ki Ptuj predstavljajo kot najbolj urejeno mesto v Sloveniji in za zdaj tudi najuspešnejše v svetovnem tekmovanju Narodi v razcvetu. Vsak komentar je odve~. Ptujski turisti~ni vodniki že dobro desetletje mestno oblast opozarjajo na nujnost sprejema odloka o vodenju po mestu, s katerim razpolaga vsako turi-sti~no urejeno mesto. Tako pa danes po Ptuju lahko vodi vsak, ki ima vsaj pet minut ~asa in zna govoriti. Ce bi bil NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kako se imenuje podjetje ptujskih turističnih vodnikov? Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: Ena od ptujskih turističnih cvetk - (de-z)informacijska tabla ob minoritskem samostanu. Foto: Črtomir Goznik Na poti so se ustavili na postajah Pra-gersko in Ljubljana, kjer so jih že pri~-akovali in sprejeli številni obiskovalci. Zadnja postaja je bil Koper. Repor-terji, ljudje in policija, ki jih je ves dan spremljala, so omogo~ili, da so lahko hitro in varno opravljali obiske. Na~rti so se nekoliko izjalovili, ker se je novica o njihovem prihodu hitro širila in naenkrat so bili lo~eni v tri skupine, ki so obiskale razli~ne kraje, sicer vsem ne bi mogli izpolniti želje, da bi videli KORANTE. Koranti so bili še posebej lepo sprejeti na ob~ini Koper, od koder prenašajo pozdrave koprskega župana županoma Vidma in Ptuja. Enako pozdravljajo svoje kolega policisti postaje Koper. Obiskali so tudi Porsche Koper, v Sežani Hipermarket, Speed pub in BIO motel. Veseli pa smo tudi, da so zvonci korantov preganjali zimo in klicali pomlad ter privabili nasmeh na obraze otrok doma društva Son~ek v Ankaranu. Vesna Masten turizem resni~no priznan kot prednost tega okolja, potem bi na današnji praz-ni~ni dan turisti~nih vodnikov Mestni hiši na Ptuju pripravili sre~anje, na katerem bi se v prvi vrsti zahvalili našim vodnikom za dobro delo, ~e jih že na sre~anja turisti~nih delavcev v Mestno hišo ne vabijo. Lahko bi izzvenelo tudi kot dogovor mesta oziroma vseh, ki delajo v turizmu, kaj izboljšati v turisti~-ni ponudbi mesta in katere aktivnosti bodo letos imele prednost. V treh letih po sprejemu najnovejše ptujske turisti~ne strategije (sprejeta je bila februarja leta 2000) nih~e od odgovornih tudi še ni našel ~asa, da bi pregledal njeno uresni~evanje. Nagrade za predzadnje nagradno tu-risti~no vprašanje ne bomo podelili. Ceprav je bilo zelo enostavno - spraševali smo po tradicionalnih fašenkih na Ptujskem - pravilnega odgovora ni bilo. Naši bralci so v glavnem zapisali, da so tradicionalni fašenki kurenti, ora~i. Tradicionalni fašenki na Ptujskem so ob ptujskem, še dornavski, markovski, cirkulanski, videmski in cirkovški. V zadnjem ~asu so jih pri~eli pripravljati tudi v drugih krajih - Bukovcih in Ma-jšperku na primer. Danes vprašujemo, kako se imenuje podjetje ptujskih turi-sti~nih vodnikov. Nagrada za pravilen odgovor je družinski izlet z ogledom Ptuja in okolice, vklju~no s kosilom za štiri osebe. Odgovore pri~akujemo v uredništvu Tednika, Rai~eva ulica 6, do 1. marca. POGLEJ IN ODPOTUJ VERONA-VICEHL 1=2 9.990 10.3., G (odhod iz Ljubljane 8.990 SIT) i izlet, cena za 2 osebi VIKEND V POMUBJU, 1=2 19.990 1.3.-21.4., Sonlikovklub, 3'Diana,2D,P0L, cena za 2 asebi,1 otrok do 7 let brezplačno_ BAVARSKI GRADOVI 23.990 30.3., 0.4., dvodnevni avtobusni Izlet, POL, vkljuiena vstopnine In vo!nja z ladjico TURČIJA. Antallh 47.450 23.2., potovanle po |užnl Turiil|l, 8D, POL, vodenle v nemikem jszlku TUI Hammamet 51.960 23.2., 4* hotel Nahrawess, 7D, POL, odhod z letaliiia v Gradcu Varadero 282.290 2.3., 3* Varadaro Sun Beach, 13N, all Inclusive, odhod zletalliíavMOnchanu 5QNCEK1 PTUJ, 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 UUBUANA, 01/234 21 55 CEUE, 03/425 46 40 www.sonchek.com • teletekst stran 290 roiOlMUWŒVIB? STROKOVNJAKI SVETUJEJO, PISMA BRALCEV zgodnje odkrivanje raka dojk Samo v januarju osem odkritij raka Na ptujskem območju smo samo v prvem mesecu tega leta pri ženskah ugotovili 8 novih primerov rakaste bolezni na dojki, kar predstavlja skoraj tretjino vseh primerov raka na dojki v enem letu. Vse so se zglasile prvi~ v Ambulanti za bolezni dojk, velika večina pa že v napredovalem stadiju te bolezni. To je močan razlog za zaskrbljenost. Rak dojke je najpogostejša vrsta raka pri ženskah. V Sloveniji zboli na leto 700-800 žensk, na ptujskem območju beležimo 25-30 novih primerov te bolezni na leto. Število žensk z rakom dojk se bo iz leta v leto povečevalo zaradi staranja žensk ter zaradi nevarnih dejavnikov, ki so vpleteni v današnji način življenja. V naslednjih letih se bo število obolelih žensk v Slove-ni ji hitro povzpelo na 1000 na leto, na ptujskem območju med 40 in 50 novih primerov te bolezni na leto. Razen starosti so pomembni tudi drugi dejavniki: - hormoni: zgodnja in dolgotrajna izpostavljenost dojke hormonom (estrogenom in pro-gesteronom — ženski spolni hormoni) veča ogroženost za rak dojke. Pogosteje obolevajo ženske, ki so dobile prvo menstruacijo pred 12. letom starosti in doživele zadnjo menstruacijo - menopavzo po 50. letu starosti. Hormonska nadomestna terapija v klimakteriju in menopavzi je tudi ob dolgotrajni rabi povezana z nekoliko večjo ogroženostjo za nastanek raka dojk, in sicer po približno 7-10 letih jemanja. Sigurno je, da tovrstno zdravljenje lahko pospeši razvoj že obstoječega raka dojk. Zato je pred uvedbo tega zdravljenja obvezen pregled in slikanje dojk; - družinska obremenjenost je tudi pomembna. 5% rakov je absolutno dednih in so vezani za okvare genov (gen je zapis vseh na{ih zna~ilnosti, ki ga podedujemo od star{ev): - način življenja: prekomerna uporaba živalskih ma{čob ter debelost. V ma{čevju se tvo- Z rokama, spuščenima ob telesu si oglejte obe dojki. Pazite na spremembe v obliki dojk, na vdolbinice ali gube v koži dojk in na spremembe oblike bradavic. rijo spolni hormoni v presežku (estrogeni) ter lahko predvsem pri starej{ih večajo ogroženost raka dojk. Dnevno pitje alkoholnih pijač za več kot 30-60 gramov (kar zna{a npr: 3-6 dl vina ali kak{- Dvignite roki nad glavo, morda se katera od sprememb pokaže šele tedaj ne druge pijače — žganje, pivo itn.) za 40 % zvi{a tveganje v odnosu na ženske, ki ne pijejo alkohola; Danes je rak dojk ozdravljiva bolezen. Petletno preživetje bolnic z rakom dojk je danes več kot 67 %. Nižji stadiji bolezni imajo bolj{o prognozo in bolj{e preživetje. Žal, pri nas {e vedno ugotovimo bolezen v povprečju kasneje kot kolegi iz Zahodne Evrope. Zato priporočamo ženskam, da se redno samopregledujejo (prosim, poglejte shemo) in da redno prihajajo na letne preglede dojk pri svojih lečečih zdravnikih ali lečečih ginekologih (seveda če zdravniki pozabijo, imajo ženske pravico zahtevati od njih tovrstne preglede). Samopregledovanje dojk: bulica ali zatrdlina v dojki običajno ne pomeni, da ima ženska raka, in tudi če je bulica ali zatrdlina resnično rak, so možnosti za ozdravitev odlične, dokler je le-ta majhna. Tak{na sprememba v dojki običajno ne boli, ne nastane čez noč. Da bi jo znale poiskati dovolj zgodaj, si morate redno pregledovati dojke, vsaj enkrat na mesec, običajno po perilu. Ko tak{no spremembo odkrijete, se je potrebno oglasiti pri svojem zdravniku ali ginekologu, ki vas bo pregledal in po potrebi napotil v Ambulanto za bolezni dojk. V tem primeru ste na vrsti najkasneje v enem tednu od dneva napotitve. Žal, po lastnih izku{njah, ženske obisk pri zdravniku odla{ajo mesece in mesece, po načelu "česar ne vem, tega ni". Gre za slepi strah pred to boleznijo ter precej{nje neznanje, saj rak dojk ni neozdravljiva bolezen. Preventivni pregledi se izvajajo: - pri ženskah od 20 do 40 let enkrat na 3 leta, - pri ženskah nad 40 let vsako leto (običajno ob rednem gine- Lezite na blazino, podloženo pod hrbet. Dvignite eno roko in jo podložite pod glavo. Z drugo roko nežno plosko z dlanjo in stisnjenimi prsti postopoma pretipajte celo dojko s krožnimi gibi na nasprotni strani. strokovnjaki energetske svetovalne pisarne svetujejo Izbira ogrevalnega sistema pri novogradnjah in adaptacijah hi{ 4. nadaljevanje Na sliki št. 6 je prikazana uporaba tropotnega ventila pri kondenzacijskem kotlu, ki je v vgrajen na način, da ne povzroča dviga temperature povratne vode iz kotla. Tropotni mešalni ventil dovaja vodo neposredno kondenzacijskem ko- Energetska svetovalna pisarna na Ptuju, Mestni trg 1, tel. 748 29 46 je odprta za brezpla~-no svetovanje ob~anom vsak ponedeljek in sredo od 16. do 18.30 ure. Vsi do sedaj objavljeni ~lanki in tudi druga poglavja s podro~ja var~evanja z energijo so dostopni na spletnih straneh: http://www.gi-zrmk.si/ ensvet.htm tlu, brez dviga temperature. Vgradnja štiripotnega mešalnega ventila, ki ga vgrajujemo pri klasičnem kotlu in omogoča dvig temperature povratne vode, pri kondenzacijskem kotlu ni priporočljiva (zmanjšuje učinkovito koriščenje kondenzacije). Na sliki 7 je prikazana vgradnja pretočnega (prestrujnega ventila) za ohranjanje minimalnega pretoka pri klasičnem kotlu. Zaradi zmanjšanja koriščenja kondenzazijske toplote ga pri kondenzacijskem kotlu ni priporočljivo vgraditi. Ko se namreč pretočni ventil odpre, se ustvari bypass med vtokom in povratkom. Posledica tega je Slika 6: Vgradnja štiripotnega mešalnega ventila pri klasičnem kotlu in tropotnega pri kondenzacijskem kotlu Slika 7: Vgradnja pretočnega ventila Slika 8: Vgradnja hidravlične ločnice dvig temperature povratka. Za preprečevanje pretočnih šumov v termostatskih ventilih je namesto pretočnega ventila primerneje vgraditi elektronsko samoregulirano obtočno črpalko. Na sliki 8 je prikazana vgrad- nja hidravlične ločnice in vmesne zbiralnice, ki prav tako dvigujeta temperaturo povratne vode in ju ni priporočljivo vgraditi pri kondenzacijskem kotlu. Bojan Grobovšek, univ.dipl.ing.str. Veselin Šučur, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, Ambulanta za bolezni dojk v Splošni bolnišnici Ptuj kolo{kem pregledu). Preventivne mamografije (slikanje) dojk: - pri ženskah starih od 50 do 69 let na 2 leti, - pri ženskah, starih od 40 do 49 let, po lastni presoji zdravnika (odvisno od dejavnikov tveganja). Preventivno slikanje mlaj{ih žensk od 40 let strokovno ni upravičeno. Razen samopregledovanja in preventivnih pregledov je potrebno vpeljati zdrav način življenja, ki ga priporoča tudi Evropski kodeks proti raku. Za preprečevanje raka dojk so pomembni: - hrana z veliko sadja in zelenjave, - vzdrževanje normalne telesne teže, - primerna telesna dejavnost - in omejevanje pitja alkoholnih pijač. Strokovnjaki so ocenili, da bi lahko s temi ukrepi zmanj{-ali obolevnost za rakom za 3050 % pod pogojem, če bi tak način življenja osvojila dekleta Pri tuširanju, ko je koža vlažna in drsi, dvignite roko in z drugo roko z iztegnjenimi prsti s krožnimi gibi pretipajte celo dojko na nasprotni strani že pred puberteto in ga vzdrževale vse življenje. Ce bi ga ženske privzele šele kot odrasle, pa bi se obolevnost za rakom dojk zmanj{ala za 10-20 %. Veselin [u~ur, dr. med., spec. ginekologije in porodništva Ambulanta za bolezni dojk v ^^lošni bolnišnici Ptuj ODPRTO PISMO PREDSEDNIKA UPRAVE IN GENERALNEGA DIREKTORJA PERUTNINE PTUJ DR. ROMANA GLASERJA ŽUPANU OBČINE PIVKA ROBERTU SMRDELJU Perutnina Ptuj skrbi za varnost svojih naložb Z veliko zaskrbljenostjo spremljamo besedi~enje in rezultate neizmerne domišljije župana občine Pivka Roberta Smrdelja, ki javnosti že nekaj dni sporoča izmišljotine o poslovnih potezah in namerah Perutnine Ptuj. Zaskrbljeni smo predvsem zato, ker imamo v podjetju na območju občine Pivka pomembno kapitalsko naložbo. Smo namreč lastniki 31,01 odstotkov lastniškega deleža družbe Perutnina Pivka Neverke in smo s svojim upravljalskim vplivom v preteklih letih bistveno pripomogli k njeni sanaciji in posodobitvi. V letih po naložbi v Perutnino Pivka Neverke je naša poslovna pozornost usmerjena v internacionalizacijo Perutnine Ptuj. Smo večinski lastniki drugega največjega perutninarskega podjetja na Hrvaškem, imamo svojo družbo v Bosni in Hercegovini in se intenzivno ukvarjamo predvsem s poslovanjem v pogojih odprte konkurenčnosti in neomejenih trgov. Vsaka naša naložba mora upravičiti svoj namen in povrniti vložena sredstva v najkrajšem možnem času. Prav zato smo toliko bolj presenečeni nad bombastičnimi besedami in celo grožnjami župana občine Pivka Roberta Smrdelja o usodi podjetja, ki ima sedež v občini Pivka. Tudi in predvsem zato, ker se niti s podjetjem Perutnina Pivka Neverke niti z nobenim od njegovih drugih solastnikov, kaj šele z županom ali drugimi predstavniki občine v zadnjem letu nismo pogovarjali o nobenih statusnih spremembah družbe Perutnina Pivka Neverke. Ker so vse izvedene aktivnosti tako v občini kot v gospodarski in splošni javnosti, pa tudi napovedovane poteze župana Roberta Smrdelja naperjene k povzročanju neposredne in nepopravljive škode in socialne vznemirjenosti, bomo uporabili vsa razpoložljiva sredstva za zaščito naše naložbe v 31,01-odstotni lastniški delež v Perutnino Pivka Neverke. Njeno vodstvo in sodelavce cenimo in spoštujemo ter jim v težkih dneh povzročanja nesigurnosti s strani župana občine Pivka izražamo vso podporo pri doseganju poslovnih ciljev in razvoju podjetja. O tem, kdo in na kakšen način pa bo sodeloval v eventualni volilni kampanji na bližajočih se občinskih županskih volitvah v občini Pivka, pa v Perutnini Ptuj v nobenem primeru ne bomo odločali. Dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Kuharski nasveti I jkj Tokratni kuharski nasveti so namenjeni jedem, v katerih uporabljamo beljak, saj se je teh ob pripravi pustnih sladic nabralo kar nekaj. Tako kot ostane velika količina beljakov po pripravi krofov, tako je raznovrstna priprava be-Ijakovih sladic. Najenostavneje pripravimo tako imenovano navadno beljakovo maso, ko beljake stepamo v trd sneg in za vsak beljak dodamo 1 veliko žlico sladkorja. Stepamo tako dolgo, da se sneg začne svetiti in nastajajo na vrhu beljakove mase majhni vršički, nato previdno dodamo med mešanjem še ostali sladkor, in ko dobimo stabilen sneg, dodamo želene priokuse. Če moramo dodati še večjo količino sladkorja, jo dodajamo previdno, da se sneg ne sesede. Pri nas še vedno najpogosteje pripravljamo poljubčke, ki jih pripravimo iz beljaka in sladkorja. Razlikujemo tri vrste mase za poljubčke. Najpreprostejša, ki jo imenujemo tudi švicarska masa, je hladno stepena mešanica beljakov in sladkorja, italijanska mešanica je narejena iz prečiščenega finega sladkorja in še tretja mešanica nastane s pomočjo kuhanja, ko beljak in sladkor mešamo nad soparo tako dolgo, da nastane gosta pena. Od vseh treh mas je kuhana beljakova masa najtrša in se skoraj nikoli ne sesede. Beljako-va masa, ki jo naredimo iz beljakov in sladkorja z mešanjem, je zelo zračna in ravno zaradi tega se rada sesede. Količina sladkorja za beljako-vo maso se nam vedno zdi skoraj previsoka, vendar bo le z večjo količino kristalnega sladkorja ali sladkorja v prahu ostala masa tudi po oblikovanju trda. Tako na en beljak damo tudi 50 g sladkorja. Tako dobimo suho, hrustljavo konsistenco mase. To razmerje upoštevamo tudi, če beljake nad soparo stepamo v trd sneg oziroma jih kuhamo. Stepene mase tudi ne pustimo brez vzroka stati v kotličku ali v posodi, da ne spremeni barve ali se sesede. Nabrizgamo jo na pekač in jo osušimo. Pripravljeno maso lahko tako nabrizgamo na pečen biskvit in jo rahlo za-pečemo. Beljakove mase imenujemo tudi snežne mase. Za lahke mase velja, da na 30 g beljaka dodajamo 35 g kristalnega sladkorja, za težke mase pa damo na 30 g beljakov od 90 do 130 g kristalnega sladkorja. Pri beljakovih masah, iz katerih pripravljamo okraske, uporabimo na 30 g be- PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 370. NAD. Duševno zdravje otrok in mjJadosJnjkôv 82. nadaljevanje Stroke in njihovo delovanje na podro~ju varovanja du{evnega zdravja otrok -6. nad. Sodobni modeJ delovanja mentaJnohigienskih sJužb Sodobni koncept organiziranosti in delovanja mental-nohigienskih služb presega pomoč otroku ali mladostniku, ki se pojavi kot porabnik, in njegovi družini. Postaja pravilo, naj bo del časa in energij uporabljen za sodelovanje s institucijami za otroke in delo v širši skupnosti. Delovanje mentalnohigi-enskih služb lahko razdelimo na tri področja: - pomoč otroku in njegovi družini, - prispevek k psihosocial-nemu boljšemu delovanju institucij za otroke (vrtci, šole, zdravstveni zavodi, drugi), - delovanje v širši skupnosti za izboljšanje psihosocial-ne kakovosti življenja otrok. Seveda se v delovni praksi omenjena področja prepletajo. Na primer posameznega otroka, ki pride v mental-nohigiensko inštitucijo zaradi težav v šoli, lahko vidimo kot najmanj odporni člen množice otrok, ki prvi po- pusti zaradi pritiskov sistema, skratka kot otroka, ki kaže disfunkcijo sistema. Ob tem mentalnohigienski delavci uvidijo delovanje sistema in lahko delujejo kot zagovorniki otrok v šolskem sistemu oziroma kot tisti, ki opozarjajo odločevalce, ali izvajajo pritiske glede sprememb. Ali: ko se mental-nohigienski delavec poveže s posameznim učiteljem ali več učitelji, da bi skupno izboljšali situacijo posameznega otroka - stranke ali pacienta mentalnohigienske ambulante, ima takšna intervencija tudi blagodejne učinke za učence teh učiteljev, ki se ne pojavijo kot pacienti, imajo pa psihosocialne težave. Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani je primer združevanja mentalnohigienske pomoči otrokom, ki so pacienti ali stranke, institucije in skupnostno usmerjenega delovanja in si bomo naslednjič ogledali njegovo usmeritev. ljaka 50 do 100 g sladkorja. Tako iz 10 beljakov in petnajstih dekagramov sladkorja najprej naredimo trd sneg beljakov, posebej pa skuhamo 45 dekagra-mov sladkorja z malo vode in ga počasi med mešanjem vlivamo v sneg. Iz tako pripravljene mase kasneje ročno oblikujemo cvetove, živali in podobne figure, s tem da maso obarvamo z barvami. Masa za poljubčke lahko služi tudi kot model. Tako na stožaste modele nabrizgamo v obliki stožca beljakovo maso, jo v pečici na 100 do 120 °C osušimo, in ko masa odstopi od modelov, nastale košarice obrnemo in v njih nabrizgamo poljubno kremo; te dni vanilijevo, čokoladno, orehovo in podobne kreme, v poletnih mesecih pa košarice polnimo s poljubnim sadjem in okrasimo s smetano, lahko pa za poletni čas pripravimo večje košarice in v njih napolnimo sladoled. Tako pripravljeno maso lahko uporabimo tudi za brizganje dekorativnih ornamentov in rož, ki jih kasneje prav tako sušimo. K beljakovi masi lahko dodamo tudi naribano ali zmehčano jedilno čokolado, narezane mandlje, raztopljeno želatino, orehe, kokos in podobne dodatke ter prav tako vsipamo na pečen biskvit za torto ter v pečici še zapečemo. Za pripravo snežnih žličnikov lahko beljakovo maso izboljšamo z malo kuhane črne kave ali v kavi del sladkorja kuhamo in kasneje dodajamo že stepenim beljakom in sladkorju, maso na-brizgamo na rahlo pomaščen in pomokan pekač ali peki papir, po vrhu potresemo s sesekljanimi lešniki ali mandlji in pečemo v odprti pečici pri 120 °C. Iz beljakove mase si lahko pripravimo tudi turški med. Beljake z 1/3 kristalnega sladkorja stepamo v trd sneg. Ostali slad- PECIVO IZ BELJAKOV 5 beljakov, 12 dag kristalnega sladkorja, 10 dag sesekljanih orehov, 10 dag rozin, 10 dag ostre moke, 10 dag margarine Stepemo trd sneg belajkov, postopoma med me{anjem dodajamo sladkor in stopljeno margarino, moko in rozine. Vsi-pamo v poma{~en peka~ (bolj ozek, masa naj sega 3 do 4 cm visoko). Pe~emo pri 180 °C. kor kuhamo v mali količini vode tako dolgo, da iz žlice ne teče v tekočem curku ampak se lomi, in ga počasi med mešanjem prilivamo k že stepenim beljakom. Nato primešamo med, pražene lešnike ali man-dlje. V vodni kopeli maso med mešanjem segrejemo, da se loči od posode. Večji model obložimo s papirjem, ga premažemo s toplim medom in po želji po-tresemo z narezanimi mandlji. Maso vlijemo v pekač in ohladimo. Ohlajeno ploščo narežemo, zavijemo in po potrebi shranimo. V svetu so znane še druge jedi iz beljakove mase. Tako v Italiji pripravljajo limonino beljako-vo torto, ki jo prelijejo z vročo čokoladno omako, v Franciji pripravljajo snežne žličnike s kostanjevim pirejem in stepeno smetano, prav tako še z malinami in masleno kremo, v Nemčiji poznajo penasto torto z dodatkom limonine beljakove kreme in sladke smetane. Prav tako pri nas iz beljakov naredimo okusne snežne žličnike, ki jih v mleku, odišavljenem z vanilijevim strokom, kratek čas kuhamo in kasneje prelijemo s poljubno tekočo omako in ponudimo. Od omak jih najpogosteje prelijemo s karamelno, vanilijevo in čokoladno kremo ali sadnimi omakami in prelivi ter jih ponudimo kot samostojno jed za zajtrk ali kot sladico. Nada Pignar, profesorica kuharstva Krvodajalci 8. JANUAR - Edvard Vršič, Zg. Velov-lek 7; Danica Prapotnik, Breg 5, Središče ob Dravi; Renata Plohl, Stojnci 57/a; Vilko Kramberger, Rjavci 12; Dušan Fric, Sp. Velovlek 32/a; Alojz Žitnik, Dornavska c. 20, Ptuj; Marjan Murko, Podvinci 130; Jožef Strelec, Strelci 4/a. 10. JANUAR - Drago Dobnik, Kungota 40; Metka Bolcar, Ribiška pot 17, Ptuj; Daniela Petek, Trgovišče 3; Milan Plohl, Rucmanci 48; Jože Bezjak, Vlahovič-eva 1, Kidričevo; Vladimir Tili, Kicar 48; Miran Bezjak, Kicar 42; Gera Čeh, Podvinci 98/c; MarijaPolanec, Krčevina pri Vurbergu; Ivan Črnila, Zg. Hajdina 199; Elizabeta Ferčič, Sobetinci 4; Milica Markotič, Kajuhova 1, Ptuj; Sonja Koren, Mariborska c. 70, Orehova vas; Leon Kaučevič, Apače 177/a; Marjan Meglič, Spuhlja 65; Mira_ Zajšek, Koz-minci 6/b; Iztok Robar, Črešnjevec ob Dravi 3; Mirko Kozel, Lahova 19, Maribor; Roman Križnjak, Formin 39. 15. JANUAR - Smiljana Dovečar, Mi-hovci 76; Stanislav Torič, Frankovci 38; Franc Roškar, Runež 77; Mladen Vujič, Skolibrova 6, Ormož; Herman Jurgec, Paradiž 27/a; Karmen Plošinjak, Stojnci 81 ; Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ptuj; Daniel Vrtačnik, Zabovci 29; Dušan Lozinš-ek, Bolečka vas 3/a; Boža Omulec, Ul. Jožefe Lacko 44/a, Ptuj; Ana Belšak, Drstelja 30/a; Josip Smontara, Slovenska 46, Ormož; Janko Kodrič, Bukovci 92/a; Brigita Vrtačnik, Zabovci 29. 17. JANUAR - Matija Kolarič, Žigrova 10, Ormož; Branko Cizerl, Mala vas 11 ; Boris Spindler, Prerad 40/a; Martin Cvetko, Gradiščak 8; Mitja Mešl, Prešernova 16, Ptuj; Leonida Ozimek, Anž- elova 11, Ptuj; Franjo Bezjak, Trajanova 12, Ptuj; Stanislav Beranič, C. na Hajdino 17, Kidričevo; Boštjan Kostanjevec, Moškanjci 14/a; Janez Škerjanec, Ti-bolci 19/b; Janez Žnidarič, Lancova vas 96; Vinko Toš, Vitomarci 7; Boris Čer-nezel, Polenšak 18; Stanko Polič, Vin-tarovci 76; Andrej Vidovič, Mezgovci 46/c, Drago Kumer, Pristava 34; Peter Liber, Drenovec 1 ; Slavko Klajderič, Cir-kulane 46; Stanko Kokot, Zg. Hajdina 37; Milan Krajnc, Grajena 36; Marinka Petek, Mezgovci ob Pesnici 3; Franc Cigula, Dornava 141; Nevenka Maruh, Žnidaričevo nabrežje, Ptuj; Zdenko Mol-nar, Volkmerjeva 5, Ptuj; Darko Volk-ner, Žgečeva 4, Ptuj; Jožica Predikaka, Kicar 77; Stane Kelc, Paradiž 90; Ivan Kolenič, Finžgarjeva 19, Ptuj; Franček Veber, Ptujska 2/a, Ormož; Jože Knedl, Borštnikova 5, Maribor; Branko Matja-šič, Stojnci 51; Martin Polak, Starše 55/b; Janez Marin, Podgorci 74; Stanko Štefanič, Rucmanci 53; Dražen Kečkeš, Prušnikova 20, Maribor; Boris Bohl, Grajenščak 45; Janez Venta, Senik 22. 22. JANUAR - Liljana Kralj, Pavlovski Vrh 29; Andrej Mlakar, Savci 24; Davorin Mendaš, Moškanjci 84/a; Vinko Cvetko, Hlaponci 53; Marija Voda, Pod-vinci 137/a; Boris Čeh, Prerad 43; Franc Visenjak, Hlaponci 62; Anton Kovačec, Slomi 1 ; Jože Cvetko, Hlaponci 53/b; Ivan Grahel, Krčevina pri Vurbergu; Irena Bedrač, Hlaponci 49; Anton Ciglarič, Botkovci 32; Robert Krajnc, Hlaponci 52; Franc Gornjec, Hlaponci 7; Vladimir Šuen, Kraigherjeva 21, Ptuj; Anica Plohl, Bratislavci 62; Srečko Lah, Ul.B.Kraigherja 21, Kidričevo; Roman Karo, Dravska 6, Ptuj; Aleksander Ciglar, Slovenski trg 4, Ptuj; Lovro Rap, Laporska c. 13, Poljčane. PISE: ing. miran glusic / v vrtu ZJma -4 preveja v pomlad Po prijetnem sončnem, toplem in suhem vremenu minule dni pričakujemo konec svečana ohladitve z deževnimi in snežnimi padavinami. Za pozni sneg so nekoč dejali, da je siromaški gnoj za vrt in polje, v letošnji sušni zimi pa naj bi obdelovalno zemljo napojil s snežnico. Sicer pa padavine izrabimo, da pred dežjem ali po snegu potrosimo po vrtu zimski obrok rudninskih gnojil. Če nimamo drugili napotkov in posebnili potreb po gnojenju z rudninskimi gnojili, pognojimo vso obdelovalno vrtno zemljo z nitrofoskalom NPK v razmerju 15:15:15 -dva do tri kilograme na ar površine, trajnicam (okrasnim drevni-nam in grmovnicam ter sadnemu drevju) nekoliko v večjem odmerku na kolobar, trati in zelenjadnim gredicam pa v nekoliko manjšem odmerku enakomerno po vsej površini. V SADNEM VRTU je po otoplitvi v prvi polovici svečana nastopil najprimernejši čas za rez sadnega drevja in vinske trte. Leska je v polnem cvetu, zato je tam rez že morala biti končana, tudi rezjo vinske trte v brajdah zaključimo, da ne bo kasneje premočnega solzenja. Rez nadaljujemo pri jablanah in hruškah, ki naj bodo obrezane še pred br-stenjem, slive in češnje obrezujemo tik pred brstenjem, breskve in marelice pa v času brstenja in končamo v času cvetenja. Jablane in hruške, ki so v preteklih letih močneje rastle in slabše rodile, režemo pozneje, v času brstenja, da jih z rezjo zavremo v rasti na račun kasnejšega formiranja cvetnih brstov. Jablanam in hruškam porežemo pokončne poganjke bohotivke, ker ti cvetnih brstov nimajo, drevesno krošnjo pa zgoščujejo in zasenčujejo. Odrežemo jih gladko pri osnovi ob veji. Pokončnih nerodnih poganjkov ne krajšamo in ne režemo na kratke štrclje, ker bodo v tem primeru med letom zraslo tri in več nerodnih mladik, ki bodo drevo še bolj izčrpavali in zgoščevali. Obratno pa je pri breskvi, ki rodi na lanskih 30 do 50 cm dolgih pokončnih poganjkih, ki zrastejo iz dvoletnega lesa, kjer je rez podobna rezi vinske trte, le da pri breskvi enoletnih rodnih vej ne krajšamo. Če bi se toplo in vlažno vreme, kot je minule dni, nadaljevalo, dnevno opazujemo breskve. Brž ko bodo pričeli nabrekati brsti, jih poškropimo pred okužbo z breskovo kodravostjo z delanom ali ziramom. V ZELENJAVNEM VRTU pričenmo sejati zgodnje posevke vrtnin v zavarovane prostore - zaprte grede, tople grede, plastenjake in rastlinjake. Mehkolistnato solato majsko kraljico in atrakcijo že sejemo sredi svečana, nekoliko kasneje pa krhkolistni ljubljansko ledenko in ledo, ne pozabimo pa na solato berivko, ki bo sejana v tem času gotovo dobro uspela. Kot vmesni posevek posejemo rdečo redkvico, ki na kalilno toploto ni posebej zahtevna in ima kratko rastno dobo, tako da jo lahko pričnemo nabirati, še preden bo solata pričela tvoriti glavice. Čeprav je endivija solatnica, ki jo sejemo za potrebe v drugem polletju in jeseni, jo lahko sejemo tudi v februarju in bo dorastla še spomladi, preden bi zaradi daljšega dne pričela uhajati v cvet. Prizimne vrtnine na prostem - motovilec, zimsko špinačo, pomladansko čebulo in zimsko solato - odgrnimo in posevek preredčimo, če je pregost, oplevemo in pognojimo s presejanim organskim gnojilom, ki smo mu dodali enega od dušičnih rudninskih gnojil in kamninsko moko, ki pomaga tla rahljati in zračiti. Po opravljeni obdelavi in gnojenju je posevke priporočljivo ponovno zastreti s koprenasto folijo, ki dobro zadržuje talno toploto in vlago. V OKRASNEM VRTU podobno kot v sadnem režemo in oblikujemo okrasne drevnine in grmovnice, vendar le tiste, ki prično cveteti kasneje med letom, zgodaj cvetočim pa izrežemo le poškodovane veje, ostalo zeleno rez pa opravimo, ko odcveto. Če je potrebno živo mejo pomladiti ali preoblikovati, to naredimo v fazi zimskega mirovanja, ko pa se bo pričela vegetacija, bodo rastlinski sokovi še z večjo močjo vplivali na speča očesa, da se bo vzpodbudilo ponovno obraščanje in zgoščevanje živice. Okenske in balkonske rastline, ki jih imamo poleti na prostem, sedaj pa prezimujejo v zaprtih prostorih, so že začutile prihajajočo pomlad in so se pričele prebujati iz faze mirovanja. Bodimo nanje pozorni, ker jih v takšnem stanju rade napadejo listne uši. Takoj, ko jih opazimo, ukrepajmo in poškropimo z ustreznimi fungicidi. Iz toplejših prostorov jih premestimo v hladnejše, da jim zadržimo začetek vegetacije, vendar morajo biti na dovolj svetlih prostorih, da jim brsti oziroma novi poganjki ne bi obledeli, saj ti kasneje po prenosu na prosto zaradi pomanjkanja listnega zelenila odmro. Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 24. in 25. svečana, zaradi korenike 21., 23. in 28. svečana, zaradi plodov 25. in 26. svečana ter zaradi cvetov in zelišča 23. in 24. svečana. Miran Glušič, ing. agr. >00 o < JÇ ÍE î IX 'i: predstavljamo vam: NOVI VW POLO Prišel, prevzel, zmagal ••• V avtomobilizmu se časi spreminjajo hitreje, kot sami verjamemo ali ho~emo verjeti. Predvsem v razredu majhnih in kompaktnih avtomobilov, kjer je konkurenca najve~ja. Novi, sodobnej{i koncepti nadome{čajo stare in kupcem ponujajo obilo prednosti, ki so nekdaj bile rezervirane samo za visoke razrede vozil. Pri Volkswagnu pravijo, da je to že preteklost. Ob tem imajo v mislih svoje novo vozil(ce), ki na cestah, zasičenih s prometom, potrebuje le malo prostora — a se kljub temu lahko pohvali z vsemi prednostmi velikega avtomobila. Novi polo je kljub majhnim dimenzijam avto brez kompromisov, katerega kakovost se kaže v izdelavi in vgrajenih materialih. Oblika Na prvi pogled novi polo spominja na manjšega lupa, predvsem v sprednjem delu. Dvojne okrogle luči in velik znak na maski dirigirajo drzen pogled malčka. Visoka bočna linija in "golfovski zadek" zaokrožita uspelo kombinacijo svežega in že znanega. Kompaktne zunanje mere pripomorejo k dobri preglednosti in okretnosti, kar je dobrodošlo predvsem pri mestni vožnji. Glede na predhodnika je novi polo v dolžino nekoliko zrasel, tako da se že spogleduje z razredom kompaktnih vozil, ki ga nekateri imenujejo kar golfov razred. Medosna razdalja meri 246 cm, kar zagotavlja prostorno karoserijo in dovolj prostora za noge tudi na zadnjih sedežih. Sama karoserija je po svoji zasnovi zelo toga, kar pripomore k povečanju pasivne in aktivne varnosti ter voznih lastnosti. Enakomerno ozke reže in natančno prileganje karoserijskih delov pričajo o vrhunski izdelavi, sicer že znani domeni "ljudskih" avtomobilov. Karoserija je v celoti pocinkana, tako da ima novi polo 12 let garancije proti prerjavenju. Notranjost Prijetna prostornost, skrbna izdelava in kakovostni materia- be) krmiljen glede na hitrost vožnje. Pri nižjih hitrostih je mehkejši, pri višjih se upor poveča, kar omogoča natančnejše upravljanje. Rezultat 5,3 cm daljše medosne razdalje se v prvi meri pozna na prostornosti vozila. Udobni, ergonomsko oblikovani sedeži s serijskimi vzglavniki na vseh mestih po- kroža celovit varnostni paket. Z novim sistemom zgradbe karoserije so varnost v primeru bočnega trčenja uspeli povačati za 50 %. Sistem za pritrditev otroškega sedeža ISOFIX se nahaja v serijski opremi, proti doplačilu pa je na voljo tudi integrirani otroški sedež za zadnjo klop. Aktivno varnost zagotavljajo učinkovite kolutne zavore s sistemom ABS in izredno zanesljiva lega na cesti. V dodatni opremi je tudi sistem kontrole stabilnosti ESP, ki vključuje tudi hidravlično zavorno asistenco. večajo potovalno udobje. Skrb za malenkosti se kaže tudi v mnogih praktičnih rešitvah. Številni predali in odlagalne površine na armaturni plošči, sredinski konzoli in v vratih nudijo dovolj prostora za odlaganje drobnarij. Prtljažnik, ki v osnovi meri 270 l, lahko s preklopljivo zadnjo klop enostavno povečate na 1030 l. Brezkompromisna varnost Številne tehnične novosti zagotavljajo zelo visoko raven varnosti. Povečana togost karoserije li so opazni že na prvi pogled. Novo oblikovana armaturna plošča je ergonomsko dovršena, vse ročice in stikala so razporejeni tako, da jih voznik in sopotniki dosežejo brez težav. Merilniki se bohotijo z modro-rdečo osvetlitvijo, kar prispeva k privlačnemu videzu notranjosti. Volan je nastavljiv po višini in globini in (odvisno od izved- in nova zasnova zgradbe vozila zagotavljata, da avto v primeru trka absorbira večino energije. Motor in menjalnik sta ločena od karoserije, kar preprečuje globok vdor v notranjost vozila. Pe-dalno vzvodje je izdelano tako, da se ob čelnem trčenju pomakne stran od voznika. Izboljšan sistem zračnih blazin in varnostnih pasov z zategovalniki in omejevalniki zatezne sile zao- Motorji Za novega pola je na voljo sedem motornih izvedb. Vse motorje odlikujejo najsodobnejša pogonska tehnika in nizke emisije izpušnih plinov. Paleto sestavljajo bencinski motorji z močjo od 40 kW (55 KM) do 74 kW (100 KM) in dizelski motorji z močjo od 47 kW (64 KM) do 74 kW (100 KM). Nova bencinska trivaljnika z močjo 40 kW (55 KM) oziroma 47 kW (65 KM) sta izdelana iz aluminija. Zaradi prihranka na masi in številnih tehničnih rešitev dosegata zelo ugodno porabo goriva. Skladen in miren tek jima omogoča izravnalna gred. Štirivalj-nika razvijeta moč 55 kW (75 KM) oziroma 74 kW (100 KM) in sta namenjena bolj športno usmerjenim voznikom. Dizelska motorja TDI s sistemom vbrizgavanja preko tlačilk s šobami sta izredno varčna in zmogljiva. Na voljo je trivaljnik s 55 kW (75 KM) in štirivalj-nik s 74 kW (100 KM). Za varčne voznike bo izredno zanimiv motor SDI, ki razvije največjo moč 47 kW (64 KM). Pri vseh motorjih se moč na sprednji kolesi prenaša preko 5-stopenjskega ročnega menjalnika, za bencinsko izvedo s 55 KW pa je na voljo tudi 4-stop-enjski avtomatski menjalnik. Stopnje opremljenosti Osnovna opremljenost z oznako basis je dokaj skopa, zato je tudi cenovno najugodnejša. Do- datno možnost pri izbiri vam nudijo izvedbe trendline, comfor-tline in highline, ki vse vključujejo asimetrično deljivo in zložljivo zadnjo klop, tekstilne predpražnike, predal za očala in sprednje držalo za pijačo. Izvedba trendline zajema pnevmatike dimenzij 185 mm, športna sprednja sedeža in več-funkcijski prikazovalnik za vse pomembnejše informacije. V serijsko opremo sodijo tudi sprednje luči za meglo. Izvedba comfortline vključuje po višini nastavljiva sprednja sedeža, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, električni pomik sprednjih stekel in centralno zaklepanje. Izvedba highline predstavlja združitev udobja in elegantnega videza. Serijsko vključuje aluminijasta platišča "sao paolo", centralno zaklepanje, športna sprednja sedeža in električno stekleno dvi-žno-pomično strešno okno, ob vsem naštetem pa še električni pomik sprednjih stekel in električno nastavljivi, ogrevani zunanji ogledali. Opcijski paket "colour concept" odlikuje žlahtno usnjeno obla-zinjenje v posebnih barvnih odtenkih. Stranice sedežev so črne barve, osrednji del in notranje obloge vrat pa so barvno usklajene z barvo avtomobila — na vo- ljo so v modri, rumeni ali rdeči barvi. Lista dodatne opreme je dolga, od usnjenega oblazinje-nja do elektronske klimatske naprave climatronic. Cene Ce boste v garažo želeli zapeljati pola basis, boste morali zanj odšteti med 1.918.783 za izvedenko z 1,2-litrskim bencinskim motorjem do 2.456.097 SIT za izvedenko z 1,4-litrskim TDI motorjem. Za izvedbo trendline med 2.059.200 in 2.638.321 SIT, za comfortline med 2.100.131 in 2.679.769 SIT ter za highline nad 2.467.881 SIT. Elektronska pošta: avtomobilizem@radio-tednik.$i Spletna stran: www.radio-tednik.$i/ avtomobilizem Servis in garancijski pogoji Volkswagen se lahko pohvali z eno največjih servisnih mrež na svetu, saj zajema več kot 13.000 partnerjev. V nadaljevanju smo strnili nekaj najpomembnejših servisnih storitev. Avtomobili znamke Volkswagen imajo enoletno garancijo brez omejitve števila kilometrov. Prav tako enoletna garancija velja za originalne nadomestne dele in originalne obnovljene dele. Novi polo ima 12-letno garancijo proti prerja-venju karoserije. Enoletna garancija velja tudi za originalno Volkswagnovo dodatno opremo in pribor. Na servis boste morali z novim polom vsaki dve leti (oziroma pri bencinskih motorjih vsakih 30.000 km, pri dizelskih pa 15.00 km). Menjava olja je potrebna vsako leto (oziroma vsakih 15.000 km, če pa vozilo uporabljate nadpovprečno, torej če letno prevozite več kot 15.000 km, pa menjajte olje pogosteje). Ce se želite z novim polom zapeljati na testno vožnjo, obiščite spletno stran pod naslovom www.novipolo.com in izpolnite obrazec. Za vse drugo bo poskrbel trgovec, ki ga boste sami izbrali. In na koncu se boste prepričali o njegovi odličnosti. Ni čudno, saj še nikoli ni bil tako velik in njegova karoserija še nikdar tako privlačna in trdna. Osnovna oprema omogoča še večjo varnost in udobje. Varčni in mogljivi pa so kos tudi zahtevnejšim izzivom. Volks-wagwn polo - nov in izjemen. glasbene novice Največji glasbeni mojstri svoje oboževalce razvajajo s kvaliteto in se ne ozirajo na modne smernice, ki jih v bistvu narekujejo kar sami. *** Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha, je znan slovenski pregovor in se tokrat navezuje na letošnji izbor slovenske pesmi za pesem Evrovizije. Gotovo veste, da je zmagal sporen trio SESTRE s starinsko mešanico disco in pop glasbe v pesmi Samo ljubezen. Mnenja o zmagovalni pesmi so različna - od tega, da je to katastrofa za slovensko glasbeno sceno do bravuroznih mnenj "strokovnih" žirij. Ljudska zmagovalka je gotovo KARMEN STAVEC s svojo moderno pop pesmico Še in še. Na glavnem večeru letošnje EME so nastopili tudi MANCA in NORD - Zdravilo sveta, MONIKA PUČELJ - Mi paše, POLONA - Oblaki, BOTRI - Angelina, ANA DEŽMAN - Pelji me, kjer sem doma, ANDRAŽ HRIBAR - Moja moja, ROK NBAND - Slika brez pozdrava in FARAONI - Imej me vedno s seboj. Juha je zares vroča in letos bomo pač držali pesti za kičasti trio in pesem Samo ljubezen. *** Kanadska pevka CELINE DION je leta 1999 izdala zadnji album All the Way, ki je vseboval sedem novih pesmi in devet največjih uspešnic z naslovi The Power of Love, Beauty and the Beast, Think Twice, Because you Loved Me, It's all Coming Back to Me Now, Immortality, To Love you More, My Heart Will Go On in I'm your Angel (duet z R. Kellyjem). Dobri dve leti smo toraj čakali na vrnitev sijajne pevke, ki se vrača z iskreno srednje hitro ljubezenske popevke A NEW DAY HAS COME (*****), ki je v bistvu drugi del oziroma glasbeno nadaljevanje pesmi That's the Way it is. *** Britansko skupino PET SHOP BOYS sestavljata Neil Tennant in Chris Lowe. Fanta sta začela sodelovati leta 1981, vendar sta uspela šele leta 1984 s hitom West and Girls. Duet beleži že več kot 30 hitov in njun novi potencialni hit nosi naslov HOME AND DRY (***) ter je dolgočasen in upočasnjen sintisajzerski plesni komad. Francoski duet MODJO je dvignil razpoloženje obiskovalcev diskotek s hitom Lady (Hear me Tonight), ki sta mu sledila še manjša hita Chillin in What I Mean. Odlična glasbenika in studijska mojstra ponujata nov komad NO MORE TEARS (***), ki ponovno bazira na lahkotnem funky-house ritmu. Švedski zobozdravnik DR. ALBAN je prišel v glasbeni svet s hitom Hello Africa, medtem ko njegov največji hit nosi naslov Iťs my Life. Pevec in raper pa išče priključek v sodobni glasbeni svet z nevsakdanjo plesno zadevo WHAT DO I DO (***). Kanadski band SUM 41 je najstniške rock obsedence lani navduševal s komadom Fat Lip in In Too Deep. Punkerji izdajajo nov vroči komad MOTIVATION (***), ki je oster, neposreden in energičen post-punkersko rockovski komad. Ameriška skupina LINKIN PARK je zažgala že z debitantskim albumom Hybird Theory, ki vsebuje že tri uspešnice: One Step Closer, Cravling in In the End. Fantje dobro nažigajo tudi v novem agresivnem komadu PAPERCUT (***), ki še zmeraj spada v kategorijo melodičnega metala, dopolnjenega s hip-hop in elektronskimi vložki. *** Italijanska pevka LAURA PAUSINI je trenutno v modi z vrhunsko balada E ritorno da te. Vrhunska vokalistka izvaja klasično klavirsko skladbo UNA STORIA CHE VALE (****), ki jo najdete na odlični zgoščenki The Best of Laura Pausini. *** WILL YOUNG je novi superzvezdnik v Veliki Britaniji, saj je zmagal v televizijski glasbeni oddaji Pop Idol. Mladenič bo 25. februarja izdal debitantski dvojni single, za katerega se pričakuje milijonska prodaja že v prvem tednu. WILL tako ponuja dve čudoviti pop baladi ANYTHING IS POSSIBLE (****) in EVERGREEN (****), ki je bila prvotno napisana in prirejena za skupino Westlife. David Breznik Mladi dopisniki BREZNO BREZ DNA Kakor vrtnica, ki pretrga ji življenja nit vrtnar, on v brezno pada. Kakor ptica, ki po{kodovano krilo ji ne ozdravi, on v brezno pada. Vsak nov dan mu upe nove jemlje, jih nasilno trga mu iz srca, Vsaka kapljica radosti posu{i se, preden sre~o mu prinese, on v brezno pada. Ni je poti nazaj iz ve~ne ne-sre~e, ki jo ob~uti, ki ga razžira. Ni je poti nazaj v sre~o, on utaplja se v solzah, neustavljivo v brezno pada. Kdo mu pomagal bo, nesre~-nežu, ki za{el s prave je poti? Mu slikar naslika mavrico, zapoje pesnik pesem mu, a on v brezno pada. Kdo re{il bo nesre~neža, ki pada v brezno, brezno brez dna? Sanja Metličar, 8. a, OS Kidričevo MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA Neko~ mi je mami prinesla knjigo z naslovom Muca copatarica. Takoj, ko sem jo dobil v roke, se mi je zazdelo, da je nekaj posebnega. Obra~al sem liste in gledal slike. Rekel sem si: "Škoda, da {e ne znam brati". Ker {e nisem znal s knjigami prav ravnati, mi jo je mamica vzela. Bil sem tako užaljen, da sem za~el jokati. Vsak ve~er mi jo je mamica brala in tako sem si zapomnil vsako besedo. Vedel sem, kje se obrne list. Skratka, vsebino sem znal na pamet. Zgodba je govorila o muci, otrocih in copatkih. Ne vem, kaj se je s knjigo zgodilo, vendar se je bom vedno spominjal. Uroš Skrivec, 4. b, OS Velika Nedelja ZIMSKA ŠOLA V NARAVI (Dnevnik) 17.12.2001 Avtobus je odpeljal iz Jur{-incev ob 8. uri. Na{ cilj je bila Ribnica na Pohorju. Ko smo prispeli v Ribnico, je voznik avtobusa nataknil verige na kolesa. Peljali smo se naprej. Pripeljali smo se do sider, kjer smo odložili prtljago in naslednji kilometer poti prehodili. Zelo nas je zeblo, a na sre~o nas je v Ribni{ki ko~i že ~akal topel ~aj. Potem smo se razde- lili po sobah in se že prvi dan odpravili smu~at. Po smu~anju smo pisali spis. Zatem smo od-{li spat. 18.12.2001 Po zajtrku smo se odpravili smu~at. Smu~ali smo dve uri, vmes smo imeli odmor za topel ~aj. Po kosilu smo po~ivali. Spo~iti smo se spet odpravili smu~at. Po smu~anju smo imeli predavanje. Izdelovali smo tudi okraske iz papirja. Nato ve~erja in zaslužen po~itek. 19.12.2001 Zjutraj smo se zbudili, se najedli in od{li na smu~anje. Po kosilu je sledil po~itek. Tudi popoldne smo smu~ali. Potem smo imeli predavanje o vesolju. Bilo je super, kajti skozi teleskop smo opazovali planete. Spet ve~erja in no~ni po~itek. 20.12.2001 Ko smo pri{li s smu~anja, nas je ~akalo okusno kosilo, potem pa po~itek. Po po~itku smo se spet odpravili na smu~i{~e. Zve~er smo imeli kviz in zelo smo se zabavali. Zmagala je skupina Volkov. Sledila je ve~erja in no~ni po~itek. 21.12.2001 Zjutraj smo se zbudili in spet od{li na smu~anje. Po kosilu smo imeli tekmovanje v veleslalomu. Proga je bila kar težka, vendar smo se vsi dobro odrezali. Zve~er je sledila podelitev nagrad in disko. Plesali smo pozno v no~. 22.12.2001 Po zajtrku smo pospravili sobe in se {e zadnji~ odpravili smu~-at. Kar s smu~mi smo se odpeljali do avtobusa. Zelo smo se veselili sre~anja z na{imi do-ma~imi. Maja Mikolič, 5. b, OS Juršinci PRIŠLA BO ZIMA Pomlad, poletje, jesen, zima. To {tirje letni ~asi so, ki razli~ne posebnosti nam dajejo. Pomlad nam pokaže razli~ne lepote narave. Ko v pomladnem soncu poto~ek žubori, rožice zacve-te, po~utimo se sre~ne. Poletje vro~e je, ko nastavljamo se soncu in poslu{amo pljuskanje valov v obalo, Vsakť? 5o\:>eA.o m