pomurski
vestnik
GLASILO
SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA,
29. OKT. 1959 Leto XI. — Štev. 43
Cena 10 din
VELIČASTNA PROSLAVA 40-LETNICE KPJ IN SKOJ V MARIBORU
$ PONOSOM LAHKO GLEDAMO NA POT, KI SMO JO PREHODILI
Na zborovanju, ki se ga je udeležilo okrog 70.000 ljudi, je govoril sekretar Centralnega komiteja
Zveze komunistov Jugoslavije tovariš Edvard Kardelj
V svečano okrašenem Mariboru se je minulo soboto na proslavi 40. obletnice Komunistične partije Jugoslavije in SKOJ zbralo blizu 70.000 ljudi, ki so prišli iz vse severne Slovenije — s Koroškega, iz celjskega okraja, iz Pomurja in Dravskega polja. Udeležence iz M. Sobote in Ljutomera je odpeljal poseben vlak, številni delovni kolektivi pa so odpotovali s kamioni in avtobusi, tako da se je zborovanja udeležilo okrog 3000 delovnih ljudi iz Pomurja. Velik prostor na Glavnem trgu v Mariboru je bil nabito poln ljudi, ki so v svoji sredi prisrčno pozdravili sekretarja Centralnega komiteja ZKJ, tovariša Edvarda Kardelja, ko se je ob 15. uri pojavil na balkonu Rotovža.
Zborovanju so prisostvovali tudi številni gosti, med njimi član Izvršnega komiteja CK ZKJ in sekretar CK ZKS Miha Marinko, član Izvršnega komiteja CK ZKJ Franc Leskošek, predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Boris Kraigher, predsedniki okrajnih ljudskih odborov in sekretarji okrajnih komitejev ZK in ljudski poslanci, poseben poudarek zborovanju pa so dali delovni kolektivi iz Pomurja in celjskega okraja. Tovariša Edvarda Kardelja je pozdravila skupina pionirjev mariborskega odreda, ki nosi njegovo ime, mu zaželela dobrodošlico in mu podarila lep album s posvetilom in slikami o delu mariborskih pionirjev. Po končanem govoru tovariša E. Kardelja je še mariborski pevski zbor »Slava Klavora« zapel »Himno delu« B. Arniča in pesem »Komadant Stane« Rada Simonitija.
Tovariši in tovarišice!
Letos smo že imeli vrsto proslav, posvečenih 40-letnici Komunistične partije Jugoslavije. Bilo je izrečenih mnogo pravičnih besed in napisanih mnogo referatov ter mnogo lepih člankov.
Pa vendar mi dovolite, da na današnjem zborovanju tudi jaz v zvezi s to temo spregovorim nekaj besed.
40 let n,i veliko v življenju revolucionarnega gibanja, kakršno predstavlja Komunistična partija Jugoslavije, tem bolj, ker od tega 25 let odpade na leta težke borbe proti reakcionarnim režimom zatiranja in izkoriščanja. Od dne, ko je Komunistična partija Jugoslavije — na čelu širokega ljudskega gibanja — prevzela na sebe odgovornost za bodočnost narodov Jugoslavije, je pa minilo komaj nepolnih 15 let. Pa vendar, kaj vse se ie zgodilo v teh kratkih 15-tih letih! Kakšne globoke spremembe so nastale v tem času v Jugoslaviji sploh in v Sloveniji posebej!
Zares, vsakdo, ki vsaj površno premeri dobo, ki je za nami, in njene rezultate, vsakdo, ki ga ni zaslepila mržnja do vsega socialističnega in naprednega, bo moral reči, da je Komunistična partija Jugoslavije upravičila zaupanje, ki ji ga je dalo ljudstvo in da je uspešno izpolnila veliko zgodovinsko nalogo, katero je pred njo postavil čas.
Stare, gospodarsko zaostale in vsestransko siromašne Jugoslavije, v kateri so dobro živeli samo domači in tuji izkoriščevalci in paraziti, ni več. Današnja Jugoslavija je kot celota gospodarsko znatno razvitejša in z večjim narodnim dohodkom po prebivalcu kot pa je bila predvojna Slovenija ki je bila najrazvitejši del tedanje Jugoslavije.
Naj s tem v zvezi navedem le to, da je skupni nacionalni dohodek v Jugoslaviji 1958. leta bil za 93 % višji od nacionalnega dohodka 1939. leta in bo letos — sodeč po dosedanjih rezultatih in predvidevanjih — presegel 100%. t. j. bo več kakor dvakrat večji, kot pa je bil v stari Jugoslaviji. Pri tem bo industrijska proizvodnja letos štirikrat večja, kot je bila 1939. leta, medtem ko smo v kmetijstvu letos presegli za preko 50 % predvojno desetletno povprečje.
Jugoslavije reakcionarnih režimov, gnilih vojna-dinastičnih diktatur, Jugoslavije na-
cionalnega zatiranja in polkolonialne zavisnosti ni več. Nič več ni kapitalističnih mogotcev, ne domačih ne tujih, niti mračne brezperspektivnosti v življenju delovnega človeka. Na osnovi skupne, družbene lastnine proizvajalnih sredstev si danes pričenja naš delovni človek kovali sam svojo usodo. Kljub težavam, s katerimi se še borimo in kljub dejstvu, da nas ovirajo še mnogi ostanki starega im zastarelega, se pred njim odpira perspektiva stalnega napredka im poboljševanja življenjskih pogojev. Današnja Jugoslavija je dežela ljudskega samoupravljanja, socialistične demokracije in nacionalne enakopravnosti, dežela, ki zavoljo svojih uspehov pri social istimi graditvi tim svoje politike neodvisnosti, privrženosti miru in prijateljskega sodelovanja z vsemi miroljubnimi narodi:	uživa ugled
po vsem svetu. Lahko smo ponosni na delež, ki ga sodobna Jugoslavija daje v borbi za napredek človeštva im za mir med narodi.
V okviru nove Jugoslavije je tudi slovenski narod — skupaj z drugimi jugoslovanskim1 narodi — ostvaril svojo neodvisnost im enakopravnost — Drvič po mnogih stoletjih odvisnosti in tlačanstva tujim gospodarjem.
Nekdanji slovenski politični vrhovi so prosjačili za drobtinice od Dunaja im Rima do Beograda. Svobode za slovenski narod seveda niso mogli izprosjačili. Prinesla jo je in jo je lahko dala šele revolucionarna borba slovenskega ljudstva, ramo ob rami z ostalimi jugoslovanskimi narodi in na čelu s Komunistično partijo Jugoslavije. Danes je sloven-
sko ljudstvo svoj gospodar na svoji zemlji. V tem kratkem času po osvoboditvi je dosegla Slovenija v gospodarskem razvoju napredek, ki jo skoraj izravnava s celo vrsto najrazvitejših evropskih dežel.
V zadnjih letih so v našem gospodarskem razvoju doseženi rezultati, ki kažejo, da so že pričeli dozorevati sadovi velikih naporov vsega našega delovnega ljudstva v povojni socialistični graditvi. Ti rezultati kažejo obenem, da Komunistična partija Jugoslavije ni ničesar obljubljala, kar ne bi bilo mogoče izvršiti in kar ni bilo izvršeno. In kar je najvažnejše, ti rezultati dokazujejo, da so bila pravdna predvidevanja naših vodečih družbenih in političnih organov glede gospodarskega razvoja v deželi, kar pomeni, da so tudi predpostavke za naš družbeni, gospodarski in politični razvoj pravilno postavljene. Z drugimi besedam, ti uspehi so sami po sebi najbolj zgovoren odgovor na vprašanje, ki so ga tako pogosto postavijali ne samo sovražniki socializma im drobni politični špekulanti, marveč tudi mnogi omahljivci in praktični — in seveda profesionalni kritiki jugoslovanske prakse iz inozemstva — namreč na vprašanje, ali bo novi gospodarska sistem, sistem decentralizacije in družbenega samoupravljanja sploh funkcioniral. Mnogi so mam — zlasti iz Inozemstva — napovedovali neuspeh in poraze, bodisi ker so to želeli, bodal ker niso mogli razumeti, v čem je pravzaprav bistvo take oblike socialističnih odnosov, ki jih mi imenujemo družbeno samoupravljanje.
Res je, pred nekaj leti smo imeli v našem gospodarskem razvoju pojave in težave, po katerih bi površnemu opazovalcu morda res kazalo, kakor da imajo naši »kritiki« prav.
V resnici pa so bile te težave samo zunanji videz globokih sprememb prehodne dobe, v kateri je b lo — poleg šibkosti materialne podlage — potrebno premagovati razne gospodarske neskladnosti, ki so nastale v prvih desetih letih, ko je naš razvoj nujno moral biti orientiran enostransko, pa tudi težave, ki so nastajale zaradi tega, ker v kratkem času ni bilo
mogoče vselej najti najboljše rešitve glede novih organizacijskih oblik ter materialnih odri oso v, ki so nastajali, ko smo gospodarstvo sprostili administrativnih vezi. To je tembolj prišlo do izraza, ker je prehod iz starega ma novi gospodarski sistem bil storjen v izredno hitrem itempu. Povsem razumljivo je tudi, da smo v tem času imeli opraviti s celo vrsto negativnih pojavov.
Toda komaj so omenjeni kritiki dokončno »dokazali« nevzdržnost našega gospodarskega sistema in nove gospodarske politike, je že naše gospodarstvo začelo dajati	izredno
ugodne rezultate, take, ki so uvrstili Jugoslavijo v deželo z najhitrejšim gospodarskim razvojem na svetu. V zadnjih 4 letih (1955—1958) je namreč naša industrijska proizvodnja porasla za 66 %. Če pa prištejemo še rezultate, ki jih bomo predvidoma letos dosegli, se ta procent dvigne na 86. V istem ča-
su (1955—1958) —se pravi, brez letošnjih številk — je nacionalni dohodek porastel za 59 %. Letošnji uspehi seveda tudi ta procent znatno povišujejo.
Nadalje, komaj so kritiki dodobra »obdelali« našo agrarno politiko in »dokazali«, da je naše kmetijstvo pred popolnim polomom, smo radi na tern področju začeli žeti takšne ekonomske rezultate, ki so v nekaterem oziru edinstveni v svetu in ki so nam že v samem začetku večjega vlaganja v poljedelstvo omogočili, da se na primer, odrečemo uvoza pšenice saj letošnja kmetijska pro-
izvodnja znaša 54 % več od povprečja za 1951—1955. In ne samo to, danes — hitreje kot pa smo sami pričakovali — stojimo na pragu likvidacije zunanjega plačilnega deficita, kar ne pomeni samo, da se jugoslovansko gospodarstvo postavlja ma lastne noge ob povečani dinamiki, marveč kaže obenem tudi na nove možnosti za da linji napredek socialističnih odnosov in da1jnji razmah vseh socialistenšli družbenih faktorjev v deželi.
Predvidevanja, ki so bila v osnovi zaključkov Izvršnega komiteja Zveza komunistov Jugoslavije iz 1956. leta o nov' usmeritvi našega gospodarstva, so se potemtakem pokazala kot pravilna. Postavljeni cilji so v kratkem roku in v veliki meri doseženi.
V tem okviru so ostvarjena nudi predvidevanja na področju življenjskega standarda delovnih ljudi in stabilizacije trga. Čeprav ne vselej enakomerno
in ne brez prehodnih padcev, ki kažejo, da problem še vedno n: rešen v celoti, se vendarle življenjski pogoji naših delovnih ljudi iz leta v letopoboljšujejo. To se je odrazilo predvsem v porastu skupne osebne potrošnje, katera bo po predvidevanjih koncem letošnjega leta za eno tretjino večja kot pa je bila 1956.
Vsa ta dejstva dokazujejo, da je naš novi gospodarski sistem že zdavnaj prenehal biti eksperiment,. Ta sistem ne le, da že funkcionira kol izredno dinamičen mehanizem v rokah delovnega ljudstva, to je njegovih samoupravnih organov, marveč nosi v sebi tudi izredno močne faktorje stimuliranja splošnega gospodarskega napredka in hitrega razvoja proizvajalnih sil. Skrajni čas je, da se tudi kritiki našega gospodarskega sistema iz inozemstva ostresejo apodiktičnih obtožb in predsodkov, kajti rezultat, ki jih vsakodnevno dosegajo naši ljudje, vse bolj prepričljivo demantirajo kritike in sestavljajo preroke na laži. Bilo bi mnogo bolje, ko bi prijateljsko, brez predsodkov in dajanja dogmatični etiket, menjali medsebojno iskustvo v korist narodov in v interesu splošnega napredka človeštva.
Isto velja tudi za razvoj našega socialističnega demokratizma, odnosno sistema družbenega samoupravljanja. Komaj pred desetimi leti so potekle prve iniciative v praksi za upostavljanje delavskega samoupravljanja. Danes pa so delavski sveti že izredno močan politični in materialni faktor, ki vrše odločujoč vpliv na razvoj našeza gospodarstva. Razen tega je v lem času samoupravljanje v proizvodnji dopolnjenotudi s sistemom samoupravnih komun in s samoupravljanjem delovnih ljudi na področju socialni zdravstvenih in drugih javni služb.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Posvet o razvoju
v mariborskem, celjskem in soboškem okraju
V ponedeljek se je sestal podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj s političnim aktivom iz mariborskega, celjskega in soboškega okraja. Na posvetovanju so govorili o nekaterih tekočih problemih in o perspektivnem razvoju vsega tega področja. Sestanku so prisostvovali tudi predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek-Luka, predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, podpredsednica Glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšičeva, podpredsednik Izvršnega sveta LRS Viktor Avbelj, član Izvršnega sveta LRS Tone Bole, predsednik Glavne zadružne zveze Slovenije Jože Ingolič, sekretarji okrajnih komitejev ZKS Miloš Ledinek, Franc Simonič in Jan Ro«, predsedniki okrajnih ljudskih odborov Jože Tramšek, Riko Jerman, Rudi Čačinovič in drugi-
Tovariš Edvard Kardelj med govorom
Sedemdeset tisoč ljudi je bilo na veličastnem zborovanju na Glavnem trgu v Mariboru
Brez delavskih svetov, komune in samoupravnih organov ne bi bilo takih gospodarskih uspehov
(Nadaljevanje s 1. strani)
Razni kritiki so nam pred leti tudi tu prerokovali polom, neki pa že danes trde — celo v imenu marksizma — da delavski sveti vodijo gospodarstvo v propad, češ da je delavec sposoben gledati na stvari samo s stališča svojega osebnega interesa, da pa nikakor ne more razumeti skupnih družbenih interesov.
Če bi bilo to res, potem bi bilo, seveda, nesmiselno govoriti o solidarnosti delavskega razreda.
Toda pustimo take in podobne »argumente« ob strani. Praksa sama je najboljši sodnik tudi na tem področju. Kombinacija decentralizacije gospodarskega upravljanja z demokratizacijo upravnih organov v gospodarstvu, komunalni izgradnji ter socialnih službah je privedla do tega, da pri nas danes ni razlike med centrom in periferijo v živem naporu delavnih ljudi na razvijanju proizvodnih sil in družbenih služb. isti, stimulativni faktorji delujejo vsepovsod. Čeprav šele v klici, se vendar pri nas kakor na dlani javno vidi proces odmiranja razlik med mestom :n vasjo, med centrom in podeželjem. Brez takegk demokratičnega mehanizma v gospodarskem upravljanju, se pravi, brez delavskih svetov, komun in družbenega samoupravljanja sploh in močnega stimulusa, ki leži v tem sistemu, si ne bi bilo mogoče zamisliti gospodarskih uspehov, o katerih sem prej govoril.
In zato mi, v nasprotju z omenjenimi kritiki, slabosti našega gosipodarskega in političnega sistema vidimo prav v tem, da doslej še nsm-o uspeli — ker nas v tem ovirajo materialni faktorji, se pravi, stopnja gospodarskega razvoja — da bi mehanizem družbenega samoupravljanja zaživel v svoji celoti in z vsa svojo demokratično in humanistično vsebino. Toda, za uresničenje tega cilja se bomo vztrajno borili.
Sistem družbenega samoupravljanja, ki ga razvijamo, je klica novih socialističnih odnosov, iz katerih postopno izginjajo elementi mezdnih odnosov, ki so bili še zelo močni v prejšnjih pogojih centraliziranega državno-administrativnega upravljanja s proizvodnjo in razdelitvijo. Lahko smo ponosni,. da s tem sistemom prebijamo nove poti socialist enemu napredku. Ne bom pretiraval če rečem, da je v tem delu pomemben delež Komunistične partije in narodov Jugoslavije splošnemu napredku človeštva.
Tovarišice in -tovariši!
Zveza komunistov Jugoslavije je bila vselej tudi dosledni iniciator politike miru, miroljubne koeksistence med državami raznih družbenih sistemov in vsestranskega mednarodnega sodelovanja. Socialistična Jugoslavija je tudi v svoji praksi nenretrgano potrjevala svojo privrženost taki politiki,.
Bili smo vedno trdni in ne-omibljrvi v obrambi svoje neodvisnosti, pravice. da sami odrejamo pota svojega notranjega, razvoja in zunanje politike. Dosledno smo podpirali in v praksi izvajali princip, da je treba mednarodne spore reševati na miren način, z razgovori, s težnjo za sporazumevanjem.
Za tako politiko se nemo odločili pod vplivom nekih naivnih pacifičnih iluzij, marveč zato, ker smatramo, da v današnjem svetu že nastajajo realne možnosti, da se človeštvo za vselej osvobodi nevarnost: nove svetovne voljne, ako bodo vsi .socialistični in napredni faktorji v današnjem svetu znali voditi dosledno politiko miroljubne koeksistence.
Za . moderno tehniko vojne niso prepreke ne oceani ne prostranstva. Ona briše razlike med fronto in zaledjem. Ona preti z najstrašnejšo vojno medsebojnega uničevanja. Samo bistvena sprememba v odnosu sil v korist ene strani hi lahko odprla šanse za zmagovalca. Toda s tem danes nihče v svetu ne more računati. Zato je sodobna vojna tehnika sama po sobi postala argument proti vojni, kajti ona dokazuje vse širšm množicam po vseh deželah sveta, da je človeštvo vstopilo v epoho svojega razvoja, v kateri postaja vojna med ljudmi in njihovo medsebojno uničevanje abmrdna.
Ali ideološke razlike v svetu zahtevajo vojno? Ne. one je ne zahtevajo, one je nikoli v zgodovini sami po sebi niso
zahtevale, četudi so pogosto bile lažna fasada za vojne, k' so jih vodili zaradi drugih razlogov in ciljev. Tud: sedanji' čas nima nobenih potreb po ideoloških vojnah. Socializmu niso potrebne bonapartistične vojne. Njegove sile se bodo razvijale toliko hitreje, koliko trdnejši bo mir, kolikor bolj bo popuščala mednarodna napetost, kajti prav v takih pogojih se bodo oči ljudskih množic, ki so danes zastra-ševane z nevarnostjo vojne, obrnile k notranjim problemom njihovih lastnih dežel. A agresivni imperialistični krogi v kapitalističnih deželah, ki bi bili pripravljeni prevzeti na sebe riziko nove svetovne vojne, so slab: in danes nimajo resnejše podpore ne v množicah ne v odgovornih vladah. Nobenega razloga ni dvomiti, da bo njihov vpliv tudi dalje slabil, vzporedno z vse močnejšim uveljavljanjem politike koeksistence.
Iz vseh teh in drugih razlogov smo, potemtakem, lahko čvrsto prepričani, da je nevarnost tretje svetovne vojne mogoče odkloniti, če bodo odgovorni ljudje vseh narodov zares storili vse, kar je mogoče,
da bi, se aktualni sporni problemi v svetu potrpežljivo reševali z metodami pogajanj in sporazumevanja. A ta metoda bo, seveda, zlasti v sedanjih pogojih, uspešna samo tedaj, če bodo v vseh fazah razgovorov vsi faktorji vedno imel: pred očmi izhodno točko, ki se ji danes pravi: status quo in varnost za vse.
To seveda ne pomeni, da se mi, zavzemamo za večni status quo. Ne, status quo je lahko samo izhodna točka za reguliranje mednarodnih odnosov in popuščanje napetosti v teh odnosih. V mirnejši mednarodni atmosferi naj potem narodi sami rešujejo svoje probleme. In prav nobenega dvoma ni, da jih bodo tudi reševali.
Vz-emmo nemški problem. Prav gotovo je, da razdeljena Nemčija zaostruje mednarodne odnose, predstavlja pretnjo miru. Toda prav tako jasno je tudi, da poskus zediniti Nemčijo na način, ki hi tehtnico v odnosu sil med dvema taboroma obrnil v korist ene ali druge strani, pomeni še večje zaostrevanje mednarodnih odnosov in celo vojno.
Očitno je, da je v sedanjih.
pogojih problem zedinjenja Nemčije nerešljiv, ako se rešitev zamišlja kot samostojen akt po tem ali onem definitivnem pravnem receptu. Zato smo bili mi vedno mišljenja, da je potrebno priznati dejstvo, da obstojata dve nemški državi, kot nespremenljivo stvarnost, in prepustiti samim Nemcem, da se postopno sporazumevajo o sodelovanju in zedinjenju. bodisi preko neke vrste konfederacije ali unije ali na dragi način. To bi bil vsekakor daljši proces, na katerega bi seveda pospeševalno ali zaviralno vplival splošen razvoj mednarodne situacije, toda obe Nemčiji bi se v tem procesu nedvomno približevali draga drugi in tudi prej ali slej našli pot k zedinjenju, kolikor bi kure na popuščanje mednarodne napetosti	in na
koeksistenco odnesel končno zmago v razvoju mednarodnih odnosov.
V vsakem primeru pa bi ta metoda reševanja nemškega vprašanja omogočila, da se v sedanjem trenutku nemško vprašanje potisne nekoliko v stran, da se spremeni v nekem smislu v sekundarno
vprašanje, ki ne bi bilo več ovira za reševanje drugih problemov, takih kot so razorožitev, prepoved atomskega orožja, definitivna prekinitev poskusov z atomskim orožjem, sistem kolektivne evropske varnosti itd. Prepričani smo, da bi v taki atmosferi bilo mogoče najti kompromisno rešitev tudi za Berlinsko vprašanje.
Razumljivo je, po vsem tem, da smo dali polno podporo nedavni iniciativ predsednika sovjetske vlade Hruščeva o splošni razorožitvi. Seveda nimamo nobenih iluzij, da je ta predlog že v naprej sprejemljiv za drugo stran. Da bi postal sprejemljiv, ga je treba maksimalno prilagodit; realnemu stanju stvar: v današnjem svetu. Toda leti predstavljajo zdravo osnovo za razgovore in veliko šanso za ustvaritev epohalnega preobrata človeštva k vzpostavljanju trajnega miru med narodi. Seveda, potrebno etapno reševanje te velike naloge. Toda že sam sporazum o potrebi takega etapnega reševanja, kakorkoli omejeni bi bili začeta koraki, bi izredno mnogo pomenil v ustvarjanju potrebnega zaupanja med narodi.
Zveza komunistov Jugoslavije je vselej bila aktiven borec
za mir in mednarodno sodelovanje na bazi aktivne koeksistence
Včasih slišimo kritike, ki pravijo, da je takšna orientacija dokaz, da živimo v praznih pacifističnih iluzijah, ali pa celo, da je posledica neke naše tendence »olepševati kapitalizem«.
Očitati nam, ki smo z orožjem v rokah dokončali gospodstvo kapitalizma v naši deželi, da želimo »olepšati« kapitalizem, je seveda absurdno početje. Tudi se mi povsem dobro zavedamo, da so družbeni faktorji v današnjem svetu, ki se zoperstavljajo takemu razvoju, še vedno zelo močni in da so — pod določenimi pogoji — še vedno sposobni dati razvoju mednarodnih odnosov. drugo, negativno smer. Toda prav zato smatramo, da morajo sile miru in socializma storiti vse, da ne dajo nikakršnega orožja v roko tem potencialnim faktorjem agresije, ki danes nimajo odločilnega vpliva v svetu. Prav zato je izhodna točka naše zunanje politike prepričanje, da je sicer zmaga miru postala realen cilj, ali da
je tudi od metod in prakse sil
miru in socializmav veliki meri odvisno, ali bo ta cilj ostvarjen ali ne.
Potemtakem orientacija na politiko koeksistence zahteva tudi ustrezne metode v praksi mednarodnih odnosov. Mi smo v naši zunanji politiki iskali take metode in jih skušali uporabiti. Dale so nedvomne rezultate, saj si je socialistična Jugoslavija prav z njimi pridobila ugledno mesto v krogu narodov.
Prav zaradi tega smo tud: z zadovoljstvom pozdravil: idejo o sestanku na najvišji ravni in obisk predsednika vlade Sovjetske zveze Hruščeva Ameriki. Prepričani smo, da so to metode. ki lahko resno prispevajo ustvarjanju atmosfere zaupanja. ki je prvi pogoj sporazumevanja.
V najnovejšem času se po-
javlja še en faktor, ki lahko odigrati izredno važno, da, odločilno vlogo v utrditvi miru — lahko pa se sprevrže tudi v svoje nasprotje, ako zgodovinski trenutki ne bodo pravilno izkoriščeni v korist miru.
Mislim tu na prodor človeka v vesoljni, prostor. Epohalni rezultati znanstvenikov cele vrste dežel, a zlasti sovjetskih, odpirajo v tem pogledu pred človeštvo neslutene perspektive. Pred dejstvom, da stoje pred človeštvom tako ogromne 'naloge, kot je osvajanje vesoljnega prostora, izgubljajo mnogi problemi iz sedanjih mednarodnih odnosov, ki izgledajo veliki, na svojem pomenu. Prav nobenega dvoma ni, da nobena posamezna država, ne glede na to, kako velika je, ne bo v stanju, sama prenašati bremena raziskovalnega dela na področju, prodiranja v vesoljstvo. Tu so potrebne združene sile vsega človeštva. Ta skupen interes, ki bo nedvomno igral vse važnejšo
vlogo v razvoju človeštva, bo nedvomno posiopoma krepil pri narodih občutek medsebojne odvisnosti in s tem tudi trdnejšo orientacijo k miru. Ogromni izdatki, ki danes gredo za oborožitev, bi bili lahko izkoriščen prav za pospešitev teh raziskovanj. Srečni bi bili, če bomo nekega dne videli pri skupnem delu za nadaljnje prodiranje človeštva v vesolje predstavnike vseh narodov z ene in druge strani današnjih blokovskih barijer, ki lahko v večji ali manjši meri prispevajo v teh naporih.
Drugi veliki problem ki vse bolj predstavlja skupen interes vsega človeštva, je problem nerazvitih dežel, zlasti dežel Azije, Afrike in Južne Amerike. Prepad med bogatim in siromašnimi postaja vse globlji in predstavlja vse večjo.
rekel bi, glavno pretnjo miru človeštva. Povsem jasno je, da se narodi, ki so iz teh ali onih razlogov zaostali v svojem gospodarskem razvoju, ne bodo pomirili s svojim zaostajanjem in siromaštvom. Imajo tudi polno pravico, da se ne pomiri jo. To pa pomeni, da bomo v razdobju, ki je pred nami, priče mnogih notranjih socialnih pretresov, pučev, revolucij, državljanskih vojn itd. v nerazvitih deželah. Vsak od teh pojavov istočasno tudi nosi v sebi klice nevarnosti, da se v sedanjih pogojih mednarodne napetosti spremeni v splošno svetovno vojno.
Ti problemi se ne dajo rešiti z nobenimi deklaracijami na papirju, pa tud ne z ustvarjanjem mednarodnih policijskih sil Organizacije združenih narodov, niti s kontrolnimi komisijami in podobno. Edina rešitev tega problema je v sistematični in velikopotezno organizrami enotni mednarodni akciji za finansiranje razvoja proiz-
vajalnih sil nerazvitih dežela. Odlašati reševanje tega najbolj ostrega vprašanja sodobnega človeštva, pomeni istočasno, prevzemati na sebe odgovornost za vse tisto, kar se neobhodno mora dogoditi v pogojih, ko so vse večje množice človeštva takorekoč brez vsake perspektive obsojene na propadanje v siromaštvu. Nihče nima pravice kazati se iznenadenega, če se v takih pogojih narodi lotevajo orožja, državljanskih vojn, ali če se zatekajo k raznim oblikam diktatur, če se rogajo »demokratičnim idealom« bogatih, ali se zatekajo v široke ljudske revolucije. Problemi teh deželi postajajo vse bolj problemi vsega človeštva. S takega stališča je potrebno tudi iskati metode za reševanje teh problemov.
Ne bom se spuščal v druge
aktualne probleme iz mednarodnih odnosov. S tem kratkim orisom problemov sedanje mednarodne situacije in pa stališč, ki jih socialistična Jugoslavija zavzema pri reševanju teh problemov, sem hotel pokazati na primem samo eno, namreč, da je Zveza komunistov Jugoslavije tudi na področju zunanje politike bila vselej aktiven borec za mir in mednarodno sodelovanje na bazi principa aktivne miroljubne koeksistence. Mi smo globoko prepričani v neobhodnost zmage socializma po vsem svetu. Toda narodi naj se sami odločajo in s sredstvi, ki ustrezajo njihovi notranji družbeni strukturi, kako bodo živeli in kako se bodo vključevali v splošni proces napredka človeštva. In prav zato. da bi bil ta napredek hitrejši, je potreben človeštvu mir.
Tovarišice in tovariši!
Ne bom se spuščal v analizo rezultatov na drugih področjih našega družbenega življenja, ker mi tega čas ne dovoljuje.
Čeprav napredek ni enakomeren in marsikdaj ni zadovoljiv s stališča obstoječih možnosti, čeprav nas pogosto ovirajo stare navade in metode, ostanki gosposkega odnosa do delovnega človeka in zastarele miselnosti itd., itd., vendar lahko trd mo, da ni področja, na katerem ne bi bile bolj ali manj izdelane socialistične koncepcije nadaljnjega razvoja in na katerem ne bi bili v tej smeri doseženi vsaj začetni rezultati.
Za 'kratko dobo 15 let,so vse to izredno pomembni rezultati. Le-ti kažejo, kako pritlikav' in kratkovidni so, in kako postopno postajajo tudi smešni tisti desorieniirani posamezniki ali politični špekulanti, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z dejstvom, da bodočnost demokracije ni v politični špekulaciji profesionalnih politikov, marveč v vse širšem razvoju družbenega samoupravljanja, pa zato v naš praksi vadijo in žele videli samo slabosti in negativne pojave, a ne vidijo tistega, kar je bistveno in kar daje moč naši socialistični skupnosti.
V našem sistemu družbenega samoupravljanja je mesto za vse, ki žele aktivno in praktično delati v korist delovnega človeka in družbene skupnosti; tudi za tiste, ki ne sprejemajo dialektičnega materializma in se ne zaprisegajo na Program
Zveze komunistov Jugoslavije.
Toda vsakdo, še se ozira le nazaj in ki še vedno živi v iluziji, da je naši družbi mogoče vsiliti zastarele organizacijske oblike, se bo nujno našel ob strani, na mrtvi periferiji osnovnih družbenih tokov. Ta proces včasih dobiva tudi tragične oblike, toda težko je pomagati ljudem, ki si sami ne znajo pomagati.
Tovarišice in tovariši!
To pa ne pomeni, da je konec naporov in težav ali pa da pri nas ni mnogo pojavov, ki zaslužijo ostro kritiko. Napredek ne počiva na samohvaljenju, marveč na stalnem kritičnem odnosu do vsega, kar je ustvarjeno, seveda ne v tem smislu, da je treba zanikati vse, kar obstoji, marveč, da je treba realistično oceniti, kaj je trajnejši rezultat, kaj le prehodna oblika, kaj pa se je v praksi pokazalo kot negodno, nepravilno ali kot izrodek in socializmu tuj pojav. Tak odnos do stvari mora veljati tako za posameznika kakor za družbeno skupnost v celoti. Zato letos, ko praznujemo 40. obletnico Komunistične partije Jugoslavije, ne moremo govoriti o njenih uspehih oziroma o uspehih narodov Jugoslavije v tem razdobju, ne da bi obenem tudi kritično pregledali stanje stvari in si postavili nove naloge, ki naj pospešijo splošen napredek naše dežele, v skladu z njeno naraščajočo gospodarsko močjo.
Meni je, seveda, v okviru današnjega zborovanja nemogoče govorit; podrobneje tudi o teh problemih, ker za to ni časa. Dovolite mi, potemtakem, da se zadržim samo na nekatorih aktualno problemih naše notranje politike.
Predvsem bi želel reči nekaj besed o materialnih okvirih, s katerimi moramo računati v naši gospodarski politiki v razdobju, ki je pred nami.
Uspehi, ki smo jih dosegli v zadnjih letih, so tu in tam povzročili vrtoglavico v glavah ljudi. Nekateri namreč mislijo, da nam je sedaj vse mogoče doseči, pa v isti sapi zahtevajo bistveno povečanje investicij, življenjskega standarda, budžetov. sredstev za socialno zavarovanje itd. Če bi nasedli takim zahtevam, bi se prav lahko zgodilo, da bi se znašli v takih gospodarskih disproporcijah. ki bi nas lahko vrgle za nekaj let nazaj. Ni treba pozabiti, da smo rezultate poslednjih let dosegli prav zato, ker smo se realistično orientirali na done materialne možnosti, vzbudili n nagradili iniciativo za maksimalno izkoriščanje teh možnosti in vzeli kurz na največjo mogočo skladnost osnovnih faktorjev gospodarskega razvoja. — Nesmiselno bi bilo v trenutni vrtoglavici zaradi uspehov podkopati	prav tiste
faktorje, ki so nam te uspehe prinesli. Potemtakem se moramo sedanjega kursa brezpogojno držati tudi vnaprej, če hočemo imeti rezultate.
Pr tem ni treba pozabiti, da Jugoslavija, kljubh doseženim velikim rezultatom, kot celota še ni dosegla nacionalnega dohodka, ki bi jo izravnal z razvitimi deželami Potrebno je, potemtakem, vložiti še zelo mnogo naporov pri razvijanju proizvajalnih sil, da bi dosegli ta cilj.
Razvoj jugoslovanskega gospodarstva. danes zlasti še vedno obremeujuie dejstvo, da imamo v Jugoslaviji še znatne gospodarsko zelo zaostale ra ione. v katerih je produktivnost dela na izredno nizkem nivoju in zato je tudi nacionalni dohodek tako nizek, da ne zadošča niti za pokrivanje minimalmo neobhodnih družbenih služb v fak h krajih. Ena prvih naših nalog mora biti potemtakem tudi še v naurei. pomagati tem krajem k hitrejšemu gospodar(Nadaljevanje na 5. strani)
Tovariš Kardelj v razgovoru po zborovanju
POMURSKI VESTNIK
List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Urejuje uredniški odbor Direktor Jože Vild Odgovorni urednik Štefan Balažič Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ul. ?, telefon 138 — Naročniški in oglasiti oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ni.7 — Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev, za inozemstvo letno 1000 din. — Tek. račun pri Komunalni banki v Murski Soboti, štev. 605—70
1—365
List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje.
POMURSKI VESTNIK. 29. OKT. 1959
2
Zveza komunistov Jugoslavije se bori za človeka, za napredek
človeštva in za mir med narodi
(Nadaljevanje z 2. strani) skemu razvejil, s čemer se bo istočasno povečal tud prispevek prebivalstva teh področij k skupnim jugoslovanskim potrebam in s tem tudi k izboljšanju življem jakih pogojev za vse naše delovne ljudi.
Nadalje, če tudi srno doslej precej storili v smeri premagovanja notranjih disproporcev v našem gospodarstvu, ki so nastali zaradi burnega in spočetka nujno enostranskega razvoja, se moramo na tem področju še vedno boriti z velikim težavami.
Vzemimo na primer naše kmetijstvo. Doslej smo bolj ali manj rešii vprašanje pšenice in koruze, tako da nam pšenice ne bo treba več uvažati — razen morda pri izredno slabih vremenskih pogojev — in da bomo imeli znatne količne koruze bodisi za razvoj živnoreje, bodisi za izvoz. Zdaj smo na poti, da v relativno kratkem času rešimo tudi vprašanje mesa. Se več, živinoreja postaja sedaj ono področje našega kmetijstva, čigar rezultati bodo celotno kmetijsko proizvodnjo dvignili na višjii nivo. Da bi to dosegli, je seveda treba investirati v razvoj živnoreje. Pri tem je treba računati tudi z dejstvom, da bo potrošnja mesa izredno hitro rasla vzporedno z rastjo individualnega dohodka prebivalstva. Letos smo imeli, na primer, znatno večje tržne presežke mesa kot lani, pa vendar je čutiti pomanjanje govejega mesa. Seveda, v veliki meri je pomanjkanje govejega mesa posledica izvoza, na katerega smo bili obvezni, in pa težnje kmetijskih proizvajalcev, da zadrže čim več mlade živine za razplod in pitanje s čimer naš plan ni dovoli računal. Pa vendar, pojav pomanjkanja go. vejega mesa je predvsem posledica povečane potrošnje mesa, zlasti po mestih, kjer je zaslužek prebivalstva znatno poraste. Pri vseh teh trenutnih težavah pa to ni pojav, ki bi nas trajneje pritiskal. Sedaj je stanje že v naši živinoreji tako, da bomo imeli zadostne količine svniskega mesa za kritje vseh potreb predvidene potrošnje. medtem ko bomo imeli z govejim mesom morda še neke težave v pvi polovici prihodnjega leta, v drugi polovici leta pa bo tudi proizvodnja govejega mesa v glavnem že dosegla potrebe trga, seveda s pogojem, če bodo storjeni vsi potrebni napori za realizacijo živinorejskih programov, ki so si jih poslave naše kmetijske organizacije.
To pa ni edini problem, ki je preostal na področju našega Kmetijstva. Nove metode obdeovanja zemlje dajejo vse večje hektarske donose tudi v vseh drugih panogah kmetijstva. V neposredni proizvodnji se stroški proizvodnje vse bolj znižujejo. Toda preden ti pridelki pridejo na trg, se stroški povečujeta iznad možnosti kupne mnči našega prebivalstva. To povečevanje stroškov ni samo posledica povečan ;a cen s strani trgovskih pod topi, na kar se po navadi najprej pomisli, čeprav je to nedvomno tudi določen faktor v podraževaniu kmetijskih pridelkov. — Toda na jodločnejši faktorji v tem pogledu so materialne narave. Zaostal je transport, pridelki se vozijo z njiv po nemogočih polskih poteh, nimamo dovolj skladišč, hladilne; železniško omrežje ne zadostuje in vagonov tudi ni dovolj; nimamo zadosti predelovalue industrije na podlagi kmetijske proizvodnje; trgovinska mreža je še vedno tehnično preslabo opremljena itd.. Za današnji, buren polet kmetijske proizvodnje ie neobhodno potrebno znatno povečati vse te kapacitete. Če tega ne storimo, lahko resno otežkočimo ali pa celo onemogočimo nadaljnje uspehe v neposredni kmetijski proizvodnji in nadaljnje izboljšanje življenjskega standarda, ki je seveda v veliki meri odvisen od cenen :h prehranbenih proizvodov. Potemtakem ie relativno znižanje cen kmetijskih proizvodov mogoče samo s pogojem, da dosežemo znatno znižanje stroškov v proizvodnji. predelavi, transportu in trgovini. Tu. bomo morali, potemtakem, vlagatinova družbena sredstva.
Vzemimo, na primer, vprašanje trgovine. Se pred nekaj leti smo diskutirali o tem, ali naj trgovino po komunah in okrajih centriliziramo ali decen-
traliziramo. Tedaj smo prišli na osnovi prakse do sklepa, da bi centralizacija trgovine, v pogojih njene prmitivne opremljenosti, pomenila imeti biro kraitizirano in drago trgovino.. Mislim, da je bil tak sklep tedaj pravilen. Danes pa se položaj v trgovini menja. Nastajajo velika moderna podjelja,. k’ združujejo hladilnice, skladišča, transport, obrate za pakiranje itd. Taka velika, moderno opremljena podjetja so sedaj že sposobna sama po sebi, brez administrativnega vmešavanja, premagovati branjevsko razdrobljenost, zoževati stroške protavodnje, povezovati se direktno s proizvajalcem in voditi dolgoročno politiko rezerv. Taka podjetja dejansko predstavljajo faktorje, s katormi je edino mogoče zares stabilizirati naš trg prehranbenih prozvodov. Sredstva, vložena v taka podjetja, so obenem vložena v stabilizacijo trga in v korist izboljševanja življenjskih pogojev prebivajva. Zal smo danes šele na začetku izgradnje takih podjetij. Podobno je tudi z našim potrebami v razvoju železniškega prometa. Razen tega, doseženi nivo industrijske proizvodnje že kategorčno zahteva, da povečamo kapacitete v metalurgiji, v proizvodnji železa, jekla, barvasti metalov itd., da ne govorimo o energetiki, o industrijiji široke potrošnje in drugih področjih industrijskega razvoja.
Vse to govori o tem, da nika-
kor ne smemo misliti na bistveno zmanjševanje investicij v skupni razdelitvi nacionalnega dohodka, ker bi s tem samo Zavrli splošen napredek naše skupnosti.
Po drugi strani pa je tudi jasno, da se delež investicij v skupni razdelitvi relativno ne sme bistveno povečevati, zlasti ne na račun predvidenega izboljševanja življenskih pogojev delovnega človeka. Naša lastna praksa je pokazala, da je težnja k višjemu življenjskemu standardu izredno pozitiven n stimulativen faktor v gospodarskem razvoju, če gre v korak z naporom, da se doseže večja produktivnost dela. Z drugimi besedami, ne moremo in ne smemo bistveno menjati odnosa med investicijami in osebno ter komunalno in drugo družbeno potrošnjo, bodisi na škodo ene ali druge strani, toda v nadaljnji izgradnji našega gospodarskega sistema moramo še v večji meri kot doslej spraviti osebni dohodek delovnega človeka in s lem dohodek komune v odvisnost od produktivnosti dela in naporov za razvijanje proizvodnih sil z lastnih sredstev komune in kolektivov. A rezerv je v tem pogledu pri nas še zelo mnogo.
Tako stanje stvari nam nalaga kot na bolj pomembno nalogo v razvoju celotnfega našega gospodarskega sistema, da pospešimo delo v nadaljnjem razvoju stoema razdeptve dohodka. vključno pri tem tudi plačilnega sistema v samb podjetjih, ki — zdi se mi — zaostaja za razvojem razdelitve med družbeno skupnostjo in podjetjem. Z letošnjim načinom razdelitve dohodka smo sicer tudi v tem oziru napravili velik korak naprej. Pa vendar je celoten sistem še vedno obremenjen s slabostmi in nosi v sobi, ne le vrsto destimulativnih faktorjev, marveč tudi raznovrstne vzročnike neenakosti med raznimi kolektivi, marsikdaj tako velike, da spravljajo v dvom sam socialistoni prtacip-nagrajevanja po delu. Tu ne mislim, seveda, na materialno neenakost, ki nastane kot rezultat različnih delovnih naporov, ki je v sedanjih pogojih naravna in nujna, marveč na neupravičeno neenakost, ki je
rezultat zunanjih vplivov in neenakega delovanja instrumentov. Mislim, da bomo že v teku leta 1960 sposobni napraviti na tem področju nove korake naprej, ki nas bodo še bolj približali cilju, ki smo si ga postavili, namreč omogočiti — z vskladitvijo samoupravljanja v proizvodnji s samoupravljanjem v razdelitvi — slehernemu kolektivu in slehernemu posamezniku ter sleherni komuni, da na podlagi lastnih naporov za večjo produktivnost dela in hitrejši razvoj proizvajalnih sil lahko samostojno in dolgoročno planirajo porast svojega dohodka in s tem tudi osebnega življenjskega in splošnega družbenega. standarda. A to je prav bistvotakih socialističrnih odnosov, ki omogočajo polni in svobodni razmah vseh socialističnih ekonomskih faktorjev, in to ne v smeri uvajanja ali pa toleriranja nekakšnega anarhičnega gospodarstva, kakor nam očitajo površni in nepravični krtki, marveč prav kot potrdilo in ostvaritev enotnega družbenega pisna.
Na tej osnovi bo moral, seveda, tudi vsak delovni kolektiv, v skladu s konkretnimi karakteristikami proizvodnje iz— delati svoj lastni sistem razdelitve, oziroma nagrajevanja podelu, sistem, ki bo nagrajevali vsakogar — se pravi posameznika, kot kot celoto in posamezne grupe in oddelke v delovnemu procesu — v skladu z doseženimi rezultati v produktivnosti dela. Ni, dvoma, da bo-
do v našem sistemu hitreje dosegali rezultate v produktivnosti dela in s tem tudi v porastu osebnih dohodkov in fondov podjetja tisti kolektivi, ki bodo hitreje našli stimulativen sistem nagrajevanja po učinku, ki ustreza karakterju njihove proizvodnje.
Sedanji sistem družbene razdelitve sicer v nekaterih pogledih še zavira tako delo v podjetji, vendar ne v toliki merida bi katerikoli delavski svet imel opravičilo, da drži križem-roke in da trpi nestimulativne metode nagrajevanja. Tako slanje se maščuje samim delavcem, kajti zamegljujejo jim perspektivo, kako naj sami vplivajo na povečanje svojega zaslužka. Razen tega sistem nagrajevanja po pri ali podobno samo omogoča, da na račun aktivnih delovnih Ijudi žive tudi paraziti.
Že dosedanje izkušnje v uvajanju nagrajevanja po učinku kažejo lepe rezultate. Tako je na primer — da vzamem primer iz vaše bližine — v Impolu v Slovenski Bistrici v teku prvega polletja letošnjega leta v pogojih novega smerna nagrajevanja proizvodnja pri istem številu deavcev povečana za 43%. dohodek podjetja za 45%, celokupni osebni prejemki delavcev pa za 31 °/o. Toda ponekod, žal, prepočasi napredujejo z uvajanjem tega načina nagrajevanja Razen tega so b le doslej pri realizaciji tega principa nagrajevanja vse preveč angažirane le sindikalne organizacije, medlem ko se drug družbeni faktorji niso vedno v polni meri zavzeli za to. Seveda, potrebno je bolj sistematično organizirati tudi strokovno pomoč delavskim svetom pri reševanju teh problemov. Mislim. da se naši družbeni, organi zlasti na tem področju premalo angažirajo.
Takih problemov je seveda še več, toda me bi se pri njih zadrževal.
Seveda je reševanje nalog te vrste samo ena stran neobhodne družbene aktivnosti vseh naših družbenih organov. Druga stran naše aktivnosti mora biti posvečena borbi z raznimi subjektivnimi slabostmi, se pravi, s slabostmi, ki so proizvod samih ljudi, ne pa materialnih
okvirov, v katerih se giblje naša družbena izgradnja. Revolucija ii preko noč. prevzgojila ljudi v skladu z novimi odnosi, ki jih želimo ostvariti v socialistični družb.. To je dolgotrajen proces, ki ni odvisen toliko od prepričevanja z besedami kolikor od pouka, ki ga daje vsakdanja praksa na delovnem mestu in v organih samoupravljanja. Pa vendar, tudi vztrajno zavestno vzgojno delo je izredno pomemben faktor našeg napredka. Potemtakem, tudi v bodoče naj bo v osnovi našega gospodarskega sistema materialna vzpodbuda, ki je grajena na delu. Produktivnejše delo mora dati večjo nagrado. Toda naši ljudje bi bili kratkovidni borci za dinar, če ne bi stremel tudi k višjim ciljem, k vzgoji novega človeka, ki sta mu njegov osebni in skupni družbeni interes dva neločljivo porezana pojma takorekoč identična pojma. Zveza komunistov in Socialistična zveza delovnega ljudstva vztrajno opraviva tako vzgojno nalogo v ljudskih množicah, toda potrebno je, da so v tej smeri aktivni vsi naši družbeni organi in vse Organizacije.
V tej smer se je potrebno boriti včasih tudi proti pojavom, ki sami po sebi niso nezakoniti, ki pa so po svojem notranjem bistvu nesocialističi Tudi mislim na pojave nepravilnih medsebojnih odnosov znotraj kolektivov po tovarnah, na neodgovorno poslovanje z družbeno imovino,, na gonjo za raznimi privilegiji ali za prevelike razpone v plačah, ali pa za »uravnilovikoc itd., skratka na pojave, ki jih je svojčas ožigosalo pismo Centralnega kom teja Zveze komun-slov Jugoslavije. Čeprav je pismo povečalo budnost v tej smeri, ža ni mogoče reči, da teh pojavov ni več. Očitno je, da je nevarnost takih pojavov trajnejša, vse dokler bodo za to obstajali materialni pogoji. Zato pa tudi borba, proti tem pojavom ne isme biti kratkotrajna akcija, ali posamezna intervencija, marveč trajno vzgojno delo na vseh področjih družbenega življenja.
Tovarišce in tovariši!
Taki so naši rezultati, take so naše neposredne naloge, lake perspektive za bodočnost. O enih in drugih bi lahko še veliko govoril, toda moj čas je omejen. Eno je jasno, in sicer to, da ob 40-letnici Komunistične partije Jugoslavije lahko s ponosom pogledamo na pot. ki  smo jo prehodili. In če kažemo na tisto, s čemer nismo zadovoljni, kar ni v skladu z našimi socialističnimi olji ali kaj je potrebno še storiti, se popolnoma zavedamo, da s tem prav nič ne zmanjšamo pomena uspehov, ki smo jih že dosegli. V tem duhu lahko tudi danes ua tem mestu ugotovimo, da je Zvezi komunistov Jugoslavije skupaj z vsem delovnim ljudstvom naše dežele polna revolucionarne energije in odločno, sti, da se ne zadovolji z doseženim. marveč nepretrgano odpira nove in nove socialistične perspektive in se bori za njihovo dosledno uresničevanje, za človeka, za napredek človeštva in za mir med narodi.
Taka je torej bilanca bojev in naporov jugoslovanskega 1judstva ob 40-letnici rojstva Komunistične partije Jugoslavije. To je obenem najlenša pro. slava njene 40-letnice. In če k temu dodamo, da je naša Partija, na čelu s tovarišem Titom, tudi v najtežjih trenutkih borbe uspeha s svojo veliko vero v Človeka ohraniti v svojih vrstah duha socialističnega demiolkratizma., humanizma in odpora birokratizmu, .potem smemo reči, da smo ne samo mi komunali, marveč vsi naši delovni ljudje lahko ponosni na svojo Zvezo komunistov Jugoslavije.
Naj živi Zveza komunistov Jugoslavije
Naj živi tovariš Tito!
Pevski zbor Slava Klavora je zapel dve pesmi
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Izjava predsednika Tita
ob Dnevu Združenih narodov

OB DNEVU ZDRUŽENIH NARODOV JE DAL PREDSEDNIK REPUBLIKE JOSIP BROZ-TITO NA PROŠNJO DIREKTORJA INFORMACIJSKEGA CENTRA ZN V BEOGRADU MILANA HOFMANA NASLEDNJO IZJAVO:
Dan Združenih narodov proslavljamo letos v času, ko so se začeli z obnovo stikov in razgovoro-v med predstavniki velesil ustvarjali pogoji za izločitev hladne vojne iz mednaroden h odnosov in pomiritev položaja na svetu. Soglasnost poglavarjev dveh najmočnejših držav, predsednika Eisenhovverja ih predsedn ka vlade Hruščeva, da je treba mednarodne probleme urejati z miroljubnimi sredstvi, s pogajanji, ne pa s silo, je v bistvu potrditev ciljev Organizacije združenih narodov.
Te pozitivne ležaje v razvoju mednarodnih odnosov še bolj izrazito kažejo na izredno pomembno vlogo te svetovne organizacije v navezovanju vsestranskega mednarodnega sodelovanja in zagotovitvi miru na svetu. Te pozitivne ležaje lahko samo razvesele in obrabre narode sveta, ker jim odpirajo svetle perspektive za vse človeštvo, zlasti za tiste dežele in narode, ki so se dosledno zavzemali za zboljšanje mednarodnih odnosov in ki so tako prispevali k politiki miru in aktivne miroljubne koeksistence.
Vesel sem, da se prav zdaj v Združenih narodih čedalje bolj izrazito uveljavljajo težnje, da se ta največja svetovna organizacija odločneje zavzema za ureditev dveh osnovnih problemov, od katerih je v največji meri odvisna tudi prihodnost človeštva, namreč za rozorožitev in za organizirano mednarodno pomoč za gospodarski razvoj na svetu.
Vprašanje razorožitve, katerega takojšnje obravnavanje je odločilnega pomena za mir, zasluži največjo pozornost vseh članov Združenih narodov. Mi smo pozdravili radikalnipredlog o razorožitvi, ki ga je na zasedanju Generalne skupščine ZN sprožil predsednik sovjetske vlade Hruščev, in dejstvo, da so predstavniki velesil, k; so najbolj odgovorni za sedanje tekmovanje v oboroževanja, potrdili, da so Združeni narod najprikladnejše mesto za urejanjetega ključnega mednarodnega problema.
Menim, da je v sedanjem trenutku glavna naloga Združenih narodov, da napno vse sile, da bi v predloženih (Ukrepih za razorožitev ugotovili vse tisto, kar je sknpno, in da hi tako ustvarili pogoje za začetek in pospešitev razorožitvemega procesa. Zlasti bi poudaril prepričanje, da so dani vse pogoji, da se v najkrajšem času Sklene sporazum o opustitvi poskusov z atomskim orožjem.
Tudi organizirana mednarodna pomoč za enakomeren gospodarski razvoj, kar je gospodarsko in politično važno za ves svet, terja večjo dejavnost Združenih narodov. V zvezi s tem bi rad opozoril na dejstvo, da zavest o potrebi po takšni pomoči prav zdaj dobiva bolj izrazito obliko in vsebino v razpravah Generalne skupščine ZN.
Obstoj velikih področij, ki čutijo posledice nerazvitosti in revščine, ter obstoj znatnih področij, ki njihovim narodom še zmerom niso pripoznane elementarne narodne pravice, to je stalen vir nestabilnosti na svetu. Popuščanje napetosti in perspektiva za postopno splošno razorožitev ustvarjata pogoje, da se svet loti tega problema učinkoviteje in bolj organizirano.
Jugoslavija, ki je v svoji zunanji politiki dosledno uveljavljala načelo miroljubne koeksistence, navdihnjena po Ustanovni listini ZN, bo tudi v prihodnje podpirala Združene narode v skupnih naporih zb utrditev svetovnega miru in poglobitev vsestranskega mednarodnega sodelovanja, ker sta to nujna pogoja za splošni napredek na svetu.
Izjava predsednika republike Josipa Broza-Tila je vzbudila v svetu velik odmev. Tisk, svetovne časopisne agencije in radio postaje, ki so prenašale Titovo izjavo, so še posebno poudarile tisti tlel izjave, v katerem je predsednik Tito dejal, da soglasnost predsednikov dveh najmočnejših držav, predsednika Eisenhowerja in premiera Hruščeva, da bosta reševala obstoječe mednarodne probleme na miroljuben način z razgovori in ne z uporabo sile, potrjuje cilje OZN.
•
PRIJATELJSKI OBISK
Prejšnji teden je prišel na prijateljski obisk v Jugoslavijo podpredsednik afganistanske vlade iu zunanji minister Ali šardar Nam Kan. Podpredsednik Na:m Kan je imel razgovore z vodilnimi jugoslovunskimi državniki.
SPORAZUM Z ZAR
Prejšnji teden je bil v Kairo sklenjen sporazum med Jugoslavijo Združeno arabsko republiko o dolgoročnih dobavah surovin in industrijskih izdelkov. Po sporazumu bo Jugoslavija v prihodnjih desetih letih uvozila na leto najmanj 40 tisoč (on surove nafte, 60 tisoč ton surovih fosfatov in okrog 3 tisoč ton mansganove rude in avtomobilske gume,.
Odnosi med Kubo in ZD4
Odnosi med Havano in Washingtonom so se ponovno zaostrili zaradi odškodnine ameriškim družbam, katerih zemlja j m bo .odvzeta z agrarno reformo, kakor tudi zaradi nabav modernih britanskih letal za kubansko letalstvo. Vodilni kubanski list »Revoluciunc je obtožil ZDA, da so pritisnile na britansko vlado in zahtevale od nje, naj odkloni dobavo reakcijskih letal, ki jih Kuba potrebuje za zaščito suverenosti.
Ves to spor se je vnel, ko se je kubanska vlada obrnila do britanske vlade, da bi letala, ki jih je Britanija svoj čas prodala Batistovi vlad. in ki so zdaj zastarela, zamenjali za sodobnejša. V Havani poudarjajo, da Kuha nujno potrebuje moderno letalstvo za obrambo, ker v zadnjem času neznana letala nenehno preletavajo nad Kubo in mečejo letake, orožje in celo zažigalne snovi. Da bi omogočila učinkovitejšo obrambo svojega neba, je bili Kiha nedavno prisiljena omejiti potniški letalski promet.
Obramba zračnega prostora je postala za Kubo važna tembolj, ker je vlada diktatorja Trujila v Dominikanski republiki nedavno odobrila novih 50 milijonov dolarjev za nabavo orožju in vpoklicala v vojsko okrog 100.000 rezervistov do 35 let starosti.
Kar zadeva odškodnino ameriškim družbam, ki bodo z agrarno reformo Izgubile zemljo, so ZDA prejšnji teden poslale Kubi novo zahtevo, naj odškodnino izplačajo »naglo in naj bo pravična«. Hkrati so ameriški listi priobčili vesti, da bo ameriški kongres omejil uvoz kubanskega sladkorja v ZDA, če ameriška in kubanska vlada ne bosta dosegli ugodnega sporazuma o odškodnini ameriškim družbam. Kakor je znano,
je kubanska vlada večkrat poudarila,-da lahko izplača odškodnino ameriškim družbam samo v bonih, plačljivih v roku 20 let. V zvezi z zadnjo noto i-n vestmi o morebitnih ameriških represalijah je kubanski ministrski predsednik Fidel Castro izjavil, da Kuba ne bo dovolila, da bi jo zastraševali s takšnimi grožnjami.
HRUŠČEV V PARIZ Iz dobro obveščenih virov v Parizu so izvedeli, da sta Francija in SZdosegli soglasje o sestanka med predsednikom de Gaallom in previerom Hruščevom. Za zdaj še ni znanokje in kdaj se bosta državnika sestala, pač pa menijo, da bo sestanek bržda že pred koncem leta v Pariza.
STRELI OB INDIJSKI MEJI Indijska vlada je izročila LR Kitajski oster protest v zvezi z napadom kitajskih vojakov na indijski obmejni prehod. V spopada je bilo ubitih 17 Indijcev, večje število pa jih je izginilo. Napad so izvedli v obmejnem področju Kašmira. Kitajska vlada pa je obratno obložila Indijce, da so začeli prodirati na kitajsko ozemlje, nakar je prišlo do streljanja. Poročajo, da so bile izgube na obeh straneh.
Indijska časopisna agencija PTl je sporočila, da v indijskih merodajnih krogih gledajo z nezaupanjem na pekinške obljube, da bodo rešili obmejne spore na miren način. Poročajo, da je prišlo do incidenta ie 21. oktobra, vendar je indijska vlada čakala s sporočilom, da bi zbrala natančnejše podatke.
Indijski obrambni minister Krišna Menon je v New Yorku izjavil, da je tokratni spopad med indijskimi in kitajskimi četami mnogo resnejši, kot vsi prejšnji incidenti.
Velik odmev na govor E. Kardelja
Odlomke iz govora, ki ga je imel zadnjo soboto v Mariboru sekretar CK ZKJ tov. Edvard Kardelj, so objavile številne svetovne agencije, Usti in radijske postaje. Glasilo CK združene poljske delavske partije je med drugim objavilo tisti del govora, ki se nanaša na poli-
tiko miroljubne koeksistence, ameriška agencija Associated Press odlomke, v katerih tov. E. Kardelj govori o reševanju problema nerazvitih dežel, britanska agencija Reuter pa med drugim poudarja, da je sekretar CK ZKJ Edvard Kardelj dejal, da bi odvrnili nevarnost
svetovne vojne s pogajanji, povzema pa tudi del govora o nerazvitih deželah in njihovih problemih. Odlomke iz govora sekretarja CK ZKJ Edvarda Kardelja so objavile tudi druge agencije, nemški, poljski, francoski in drugi listL
POMURSKI VESTNIK, 29. OKT. 1959
3
Tretje četrtletje dobro kaže
Obrtno podjetje »Mizarstvo« Ljutomer je preseglo letno proizvodnjo za 32 odstotkov — Več podjetij, med njimi tudi lendavska opekarna, je doseglo proizvodnjo že v oktobru — V Premogovniku Presika bodo realizirali perspektivni plan že prihodnje leto junija — Nekaj novih predmetov za široko potrošnjo — Edina ovira je pomanjkanje materiala — Industrijska proizvodnja je porastla v republiškem merilu za 5 odstotkov.
V primerjavi s proizvodnjo v mesecu avgustu se je meseca septembra proizvodnja v industriji v Sloveniji povečala za 5 odstotkov. Elektroenergetika, naftna in tobačna industrija so septembra manj proizvedle kot lani v istem mesecu, dočim je čutiti pri ostalih industrijskih panogah močan porast proizvodnje.
Premogovniki Slovenije so dali meseca septembra 204.000 ton rjavega premoga in 173.000 ton lignita, kar pa je nekol ko premalo glede na potrebe. Stanje poskušajo izboljšati na račun nadurnega dela. V železarnah so letos septembra proizvedi 33 tisoč ton jekla, kar je doslej najvišja mesečna proizvodnja. Povečana je tudi proizvodnja pločevine in kovanih izdelkov, vendar je temu primerno narastla tudi industrijska potrošnja teh izdelkov, lako da nekateri polizdelki, na
splošno še vedno primanjkujejo. Med drugim je bilo v mesecu septembru močno pomanjkanje železniških vagonov za odpremo posameznih industrijskih surovin ali polizdelkov. Samo v železarni Store je na ta način ostalo v skladišču čez 300 ton valjanih izdelkov, namenjenih prodaji
Tudi lesna industrija je povečala proizvodnjo, vendar zadeva to povečanje v glavnem le žagan les, pohištvo in galanterijo, dočim se stanje glede lesonitnih in vezanih plošč ter furnirja ni spremenilo. Kljub redukciji električnega toka dosega tudi kemična industrija rekordno proizvodnjo, saj je proizvedla samo umetnih gnojil za 11 tisoč ton več kot v mesecu avgustu.
Te dni so delavski sveti v mnogih podjetjih razpravljali o stanju v proizvodnji konec tretjega tromesečja. Po sicer še
nepopolnih podatkih je proizvodnja v našem okraju v mesecih julij, avgust in september močno narastla. V Mizarstvu Ljutomer so konec septembra letni proizvodni plan za 32 odstotkov celo presegli, mnoga podjetja — med njimi tudi lendavska opekarna — pa so dosegla letni plan proizvodnje v oktobru. Plan surove opeke so dosegli v lendavski, opekarni ob koncu tretjega četrtletja z 97 odstotki, plan žgane opeke pa so za 3 odstotke celo p res egi Predvideno letno proizvodnjo so dosegli tudi v lendavski dežnikarni in še v nekaterih drugih podjetjih, dočim bodo v Premogovniku Presika že prihodnje leto junija dosegli tolikšno proizvodnjo, kod jo predvideva za to podjetje perspektivni plan gospodarskega razvoja do konca leta 1961.
Večina industrijskih kot obrtnih podjetij je izpolnila ob kon-
cu tretjega četrtletja proizvodne obveznosti zadovoljivo. V tovarni mesnih izdelkov »Pomurka« v Soboti so dosegli letni proizvodni plan s 75 odstotki. Delavski svet tega podjetja je na zadnji seji ugotavljal, da bi bila realizacija znatno višja, če v poletnih mesecih ne bi primanjkovalo živine. Ljutomersko podjetje Agrotehnika — servis je doseglo letno proizvodnjo s 85 odstotki,, dočim lendavska »Mehanika« samo s 57 odstotki,. V podjetju »Mehanika« zatrjujejo, da proizvodnja ni bila zadovoljiva predvsem zaradi manjšega obsega proizvodnje v poletnih mesec:h. Izpad pa je bil tudi pri, izdelovanju paragonsikih šibk, za katere niso dobili primernega ma-terala. Na splošno omenjajo v vseh podjetjih kot naj večjo oviro za povečanje proizvodnje pomanjkanje materala v mizarstvih nimajo dovolj vezanih plošč in primernega lesa, v Dežnikarni ne morejo dobiti zadostnih količin aluminijastih cevi, material pa primanjkuje tudi v vseh ostalih dejavnostih.
V lendavski »Mehaniki« so letos odprli nov obrat — galvanizacijo kovin. Te dni se je temu obratu priključil še obrat za predelavo plastičnih mas. V obratu za predelavo plastičnih mas bodo izdelovali predvsem nekatere predmete za široko potrošnjo kot so lijaki, spužve itd. Tako so v podjetju zaposlili še 50 novih delavcev.
Ob dosedanjih dosežkih v proizvodnji so v nekaterih podjetjih delavski sveti med drugim razpravljali o možnostih, kakor realizirati perspektiva plan proizvodnje že prihodnje leto.	-jm
NAŠ KOMENTAR
FINANČNO POROČEVALSKA SLUŽBA V PODJETJIH:
NEKOLIKO HITREJE
Ni nova ugotovitev, da razpravljajo družbeni organi pri ljudskih odborih o gospodarjenju v podjetjih nekoliko prekasno: o proizvodnji v prvem tromesečju šele junija, o polletnem gospodarjenju septembra itd. S tem pa je onemogočeno vsako pravočasno posredovanje pri odpravljanju pomanjkljivosti v proizvodn ji. Posamezni upravni organi pri ljudskih odborih ne morejo pripraviti potrebnih analiz pravočasno saj nimajo za to potrebnih podatkov.
Te dni, okrog 20. oktobra, smo povprašali na finančnih odsekih pri posameznih ljudskih odborih, kako dostavljajo podjetja tromesečne obračune. Ta datum smo si izbrali prav zato, ker je rok za predložitev periodičnega obračuna za tretie četrtletje do 20. oktobra. Na finančnem odseku soboške občine so nam dejali, da so prejeli 27 namesto 46 obračunov. V Radgoni od 40 komaj 25, v Ljutomeru od 16 le 10. v Lendavi pa je dostavilo periodične obračune od 20 le 7 gospodarskih organizaci i.
Na vseh občinskih ljudskih odborih zatrjujejo, da je tako ob vsakem roku zn predlaganje tromesečnih obračunov. Nekate-
re obračune dobijo šele do 1. novembra, mnogo pa je tudi takih, ki jih pošljejo kasneje Med najslabšimi so kmetijske zadruge, ki še ob tem vedno čutijo pomanjkanje knjigovodskega kadra. Prisotni organi so nekatere zamudnike že kaznovali, vendar to ne zaleže.
Treba je posebej omeniti, da so v tem pogledu neredna predvsem manjša podjetja, ki tudi nimajo urejenega finančnega poslovanja.
Vsa finančno poročevalska služba je precejšnjega pomena.
Le ob hitrem dostavljanju podatkov lahko pristojni organi analizirajo gospodarjenje v posameznih podjetjih in gospodarskih panogah pravočasno, kar je potrebno predvsem zadnje mesece v gospodarskem letu. Ne bi bilo napačno, če bi organi samoupravljanja v podjetjih jemali kot osnovo za nagrajevanje računovodij tudi zbiranje, urejanje in analiziranje finančnih podatkov ter. posredovanje teh pristojnim organom pri ljudskih odborih.
-jm
Med slušatelji izredne ekonomske šole v Murski Soboti
Z voljo se lahko vse doseže
Slušatelji izredne ekonomske srednje šole v Murski Soboti so starejši ljudje, ki v svoji mladosti niso imeli priložnosti končati srednje šole zaradi različnih vzrokov. Sedaj v socialistični družbeni ureditvi pa jim družba nudi vse, da se lahko izobrazijo ter pridobijo znanje, ki ga zahteva od njih delo.
Med odmorom smo jih obiskali na hodniku ekonomike srednje šole in pokramljali z njimi o njihovih težavah in željah, ki jih majo pri šolanju.
Julka Kutuševa je uslužbenka v računovodskem centru v Beltincih. V službi se ukvarja
s knjigovodstvom in pravi, da je za njeno delo nujno potrebna srednješolska izobrazba. Zato se je tudi vpisala na to šolo in veselje do učen ja. tudi ima. S programom je zadovoljna in s predavatelji tudi. Ustanova ji daje mesečno dva tisoč di-
narjev in to ji bo vrnila z vestnim delom po končanem šolanju.
Stojan Penov je uslužbenec Komunalne banke v Ljutomeru. Že prej je končal 6 razredov gimnazije im zaradi silah materialnih pogojev je moral šolanje opustiti. Za šolanje se je odločil, ker čuti potrebo po višji izobrazbi pri delu, ki ga opravlja, in pa tudi družbi bo koristil, če bo več znal. Ker je bolgarske narodnosti in je prej živel v Srbiji, se najbolj boji slovenščine. Zaprosil je za študijsko podporo in upa, da se mu bo velika želja — končati šolo — tudi izpolnila.
Franc Strelec je zaposlen na gozdarski, poslovni zvezi v M. Soboti in pravi, da bo moral šolanje opustiti, če ne bo dobil štipendije, ker je vožnja štirikrat tedensko iz Ljutomera, kjer stanuje, predraga. Nekoč je že hotel v sredini jo gozdarsko šolo in ker to ni mogel, se je vpisal na ekonomsko srednjo šolo. Izpopolniti hoče svoje znanje, slovenščine se najbolj boji, pa vseeno upa, da bo uspel.
Tako so govorili ljudje, ki imajo doma družine, v službi pa odgovorne naloge, pa vendar najdejo še čas za učenje. Vsem, ki vsak popoldan poslušajo predavan na kot izredni slišatelji ekonomske srednje šole želimo, da bi z uspehom končali začeto delo.	-:č
Razstava sadnih sokovih marmelado v Gornji Bistrici
Organizacija Rdečega križa v Gorrnji Bistrici je to jesen skopaj z Gospodinjskim centrom iz Murske Sobote organizirala tečaj za vkuhavanje sadja in sadnih sokov. Tečaj se je začel s prvim sadjem, obiskovalo pa ga je 18 deklet in žena. Med drugim so vkuhale okrog 100 kg marmelade in 60 kg sadnih sokov tudi za šolsko kuhinjo v Bistrici. Naučile so s.e vkuhavati 66 vrst marmelade, sadnih sokov in podobnih sadnih proizvodov.
Zadnjo nedeljo popoldne pa so v Zadružnem domu odprle razstavo sadnih sokov in marmelade ter pripravile tudi demonstracije s sokovnikom. Razstavo je obiskalo okrog 100 Ijudi.
V kratkem bo Gospodinjski center iz Morske Sobote organiziral v Gornji Bistrici še gospodinjski tečaj, ki bo trajal tri tedne. Doslej imajo zanj že 17 prijav.	-ko
IZ MUDIISIi ORGANIZACIJE
Pred kratkim je imel aktiv mladih zadružnikov v Mačkov-cih svoj letni sestanek. V preteklem obdobju aktiv ni delal, zalo tudi poročila o dosedanjem delu na sestanku ni bilo. Mladi zadružniki so sklenili, da bodo v bodoče pridno delali. Kmetijska zadruga jim je dala v obdelavo 40 arov zemlje, na kateri so že posejali Italijanko. Prav tako bodo priredili izlet na vzorna kmetijska posestva, prevoz jim bo omogočila zadruga brezplačno. Prijavili so že tudi skupino mladih zadružnikov, ki bo sodelovala na oddaji  »Spoznavaj svet in domovino v Murski Soboti.
Na letnem sestanku aktiva LMS v Moščancih so sprejeli ekip, da bodo na potoku, ki teče ža vasjo, uredili poleti kopališče, poživili bodo delo v dremski sekciji in na športnem področiu. Na sestanku so izvolili tudi delegate za občinsko konferenco. Sestanku je prisostvoval tudi Franc Čngran, predsednik ObK LMS Murska Sobota.
Aktiv LMS v Borejcih je prav gotovo eden izmed na bolj delavnih v soboški občini. Mladinci so aktivno delali na športnem, kulturnem in poliitičnogospodarskem področju. Za vnaprej so sklenili, da bodo ure dili sobo v gasilskem domu.
pripravili veseli večer in še nadalje razvijali telesnovzgojno dejavnost na vasi.
Ob tej priložnosti so izvolili tudi novi sekretariat in delegacije za občinsko konferenco. Ker v vasi še niso imeli aktiva mladih zadružnikov, so ga ob tej priložnosti tudi ustanovili. Franc Kegl, referent za mlade zadružnike OK LMS, je mladincem razložil pomen in vlogo aktivov mladih zadružnikov v socialistični preobrazbi vasi predstavniki Kmetijske zadruge Črnelavci pa so obljubili aktivu vso pomoč in mladi zadružniki so že tudi dobili od zadruge v obdelave 1 ha zemlje.
Kolektiv bo dal sredstva za obnovo
V soboškem podjetju Strojnik je zaposlenih 34 ljudi. Za posili pa bi jih lahko še več, če bi imeli, dovolj velike delavnice.
Kljub težavnim delovnim pogojem so pri Strojniku dosegi
letos precejšen uspeh. Letni proizvodni plan so ob koncu septembra dosegli s 76 odstotki, predvidevajo pa, da bodo ob koncu leta letni plan vsaj za 5 odstotkov presegli.
Letos je opravil kolektiv vsa vodovodno-instalaterska in kleparska dela pri novih soboških stanovanjskih blokih, kakor turi pri stanovanjskem bloku v Puconcih in na šoli v Rogašovcih.
Vodo vodno-instalaterska obrt doslej pri nas ni bila dovolj razvila, zato je podjetju primanjkovalo tudi strokovnih de-
lavcev. Glede na to so dali trem delavcem štipendije, da se strokovno izpopolnijo v vodovodnoinstalaterski stroki. Kasneje nameravajo izdelovati tudi toplovodne naprave.
Ob vedno večjem naraščanju naročil se je kolektiv podjetja odločil, da bo pričel prihodnje leto graditi nove delavnice. V ta namen predvideva podjetje 1 milijon dinarjev lastnih sredstev, za ostala sredstva pa upajo, da jih bodo dobili, iz občinskega investicijskega sklada.
-jm
Vsakdanja pot o šolo (Foto B. Sinko)
31. OKTOBER -
SVETOVNI DAN VARČEVANJA
Svetovni dan varčevanja praznuje večina držav že nad JO let. Varčevanje je družbeni interes in ne zajema samo varčevanja v denarju, ki ga propagirajo denarni zavodi. Zato je propaganda in pospeševanje varčevanja naloga vseh družbenih in političnih organizacij, posebno Socialistične zveze in sindikatov. Prav posebna pozornost pa velja mlademu naraščaju, ki naj se že od rane mladosti vzgaja v duhu varčevanja. V preteklem letu so še še posebej zavzele za varčevanje najmlajših lokalne banke, Komunalna banka in Zadružna hranilnica, ki so zanje preskrbele lične hranilnike.
■ Tudi o našem okraju, čeprav zaostajamo za republiškim povprečjem, je zavest 'varčevanja porastla in je zbranih po individualnih vlagateljih 255 milijonov dinarjev vlog. Od tega odpade na Komunalno banko 124 milijonov, na Zadružno hranilnico 47 milijonov in Narodno banko 84 milijonov dinarjev. Zbrane hranilne vloge pri denarnih zavodih lahko olajšajo urediteo marsikaterega skupnega problema, razdrobljena pa ne koristijo nikomur. Znano je, da lahko o letošnjem letu lokalne banke kreditirajo tudi investicijsko izgradnjo v višini JO odst. zbranih vlog. S temi sredstvi je moč rešiti marsikateri nujen lokalni problem, za katerega nimajo trenutno sredstev niti podjetja, niti občine. Zal se zbrane vloge po Narodni banki za zdaj ne morejo koristiti v te namene.
Čeprav so doseženi v hranilništvu že lepi uspehi, še vedno denarno varčevanje ni deležno vsestranskega razumevanja in pozornosti, ki ga zasluži. Ker ponekod ocenjujejo varčevanje in hranilništvo kot ekonomsko manj pomemben činitelj, ali pa zanemarjajo moralno vzgojno plat varčevanja, naj bo bodoča naloga sindikatov tudi propagiranje med delovnimi kolektivi. Prihranek materiala, podaljšanje življenjske dobe orodju in podobno — ose to predstavita višji dohodek za podjetje in večje osebne prejemke. Zato kaže pri varčevanju prizadevne delavce o proizvodnji nagraditi s posebnimi premijami.
S precejšnjim nezaupanjem gledajo na hranilništvo naš; kmetje, ki so imeli slabe izkušnje s predvojnimi kapitalističnimi bankami. Pojasniti pa jim je treba, da pri nas ne more biti bojazni zastran zapore hranilnih vlog, kot je to d kapitalizmu, kar zagotavlja ljudska oblast, za vse vloge pa jamči država. Vloge kmečkega prebivalstva znašajo v primerjavi s skupnimi vlogami, le 58 milijonov livarjev ali 22 odst. Znesek je glede na strukturo prebivalstva našega okraja mnogo prenizek.
Navzlic temu so veliko pripomogle k razmahu denarnega varčevanja pri nas komunalne banke. Hkrati pa so danes vse možnosti, da se državljani z vlaganjem svojih prihrankov o lokalne denarne zavode še tesneje povezujejo s komuno kot temeljno družbeno ekonomsko skupnostjo na njenem območju. Upravljanje in vodenje komunalnih bank po načelih družbenega mptaoljakija oziroma samoupravljanja delovnih ljudi o okviru občin in okrajev je veliko' poroštvo, da bodo prihranki prebivalcev koristili vlagateljem ne samo neposredno, ker dobivajo-obresti, temveč tudi posredno s tem, da bodo omogočili hitrejši napredek komunale skupnosti:
Rudolf Horvat
Dobri tovariši na jesenskem soncu (Foto B. Šinko)
POMURSKI VESTNIK. 29. OKT. 1959
4
Ob analizi dela dveh zadružnih svetov
ŠE ODLOČNEJE ZA NAPREDEK KMETIJSTVA
Te dni smo obiskali kmetijski zadrugi Velika Polana in Grad ter se zanimali za delo zadružnih svetov. Ugotovili smo, da sveti v glavnem delajo precej zadovoljivo, vendar se še čutijo nekatere pomanjkljivosti. Te pomanjkljivosti pa bo možno odpraviti šele takrat, ko bodo vsi člani pravilno razumeli svoje dolžnosti in naloge.
Analiza dosedanjega dela zadružnega sveta kmetijske zadruge Velika Polana dokazuje, da je njegovo delo zadovoljivo, nikakor pa ni popolno. Med pomanjkjljivost lahko vsekakor prištevamo premajhno proučevanje možnosti za hitrejši razvoj kmetijstva, kakor tudi premajhno odločnost pri sprejemanju sklepov, kar lahko zadrugi tudi škoduje. Značilno pa je, da so člani močno kritizirali vsake pomanjkljivosti in nepravilnosti v poslovanju zadruge, vendar v takih primerih niso vedno pravočasno ukrepak,.
Zadružni svet je že na prvi seji sklenil, da bo poskrbel za čim boljše uspehe pri pogodbenem sodelovanju ter za včanitev viša tri četrtine gospodarstev v kmetijsko zadrugo. Ob pregledovanju akcijskega pro-
grama so se člani odločili, da bodo letos med prvimi, ki bodo sklenili pogodbe za sodelovanje. To odločitev so tudi uresničili, vse premalo pa so sodelovali pri sami akciji za sklepanje pogodb. Že ko so sprejemali akcijski program za jesensko setev, so vse premalo razmislili o velikosti površin, ki jih je mogoče vključiti v sodobno pogodbeno pridelavo s kmetijsko zadrugo. Z utemeljitvijo, da so površine na njihovem območju zelo razkosane, so sprejeli akcijski program za setev pšenice samo za 20 ha. Ker pa ta plan ni bil vsklajen z občinskim perspektivnim planom, so kmalu za tem sprejeli novi akcijski program, ki je predvideval setev 60 hektarov visoko rodnih sort pšenice ter 8 hektarov oljne repice. Zadružni svet je skupno z vaškimi organizacijami sklical sestanke, na katerih so kmete seznanili z višino akcijskega programa ter z načinom letošnjega sodelovanja in sklepanja pogodb, medtem ko pri sami akciji večina članov ni sodelovala.
Kljub temu je bil plan pr pšenici pred kratkim vendarle izpolnjen. Razlika je le v tem. da so zadružniki sejali pretežno le sorto U-l in le malenkostne parcele z Italijanskimi sortami. 
Pri sprejemanju tarifnega pravilnika so člani sicer nekoliko negodovali glede plač vodilnih uslužbencev, vendar postavk niso spremenili pač pa so določi k, da morajo uslužbenci izboljšati poslovanje, da bodo dela vedno na tekočem.
Delo sveta pa ovirajo nekateri člani, ki se neredno udeležujejo sej. Zaradi tega je svet kritiziral tudi. vaški odbor SZDL. Svet je ob sprejemanju raznih sklepov, posebno še ob potrditvi zaključnega računa, ki je bil izdelan z večmesečno zamudo, premalo razpravljal.
Čuti se tudi premajhna povezanost med upravnim odborom in zadružnim svetom. To so na nedavni seji tudi sami ugotoviti ter zadolžili upravni odbor, da zasleduje poslovanje zadruge ter o tem redno obvešča zadružni svet. Končno pa je zadružni svet na zadnji seji tudi sam ugotovili, da bo moral za svoje delo resneje pri jeti ter posamezne nepravitnosti bolj resuo obravnavati.
Čeprav je to prvo leto njihovega upravljanja, bodo morali v bodoče bolj skrbeti, da se bodo izkoristile vse možnosti za razvoj kmetijstva ter pri akcijah tudi tesneje sodelovati.
Delo zadružnega sveta kmetijske zadruge Grad je precej zadovoljivo, saj je večina članov pravilno razumela svojo vlogo v zadrugi. Potrebno pa je tudi ornenit:s da še nekateri člani niso dobro seznanjeni s svojimi nalogami. Zato bi bilo potrebno, da bi se v zimskih mesecih organizirali seminarji za vse člane zadružnega sveta in neravnega odbora.
Dokaj resno se je zadružni svet oprijel akcije za jesensko setev ter skupno s političnim aktivom in ostalmi organizacijami pripravil po vaseh sestanke z zadružniki. Na teh sestanki so zadružnike seznaniti z načinom sodelovanja ter z jesensko setvijo, hkrati pa se ponekod že pogovorili o številu pogodb. Večina članov zadružnega sveta je med prvimi sklenila pogodbe. Izkušnje kažejo. da so plan jelenske setve v tistih vaseh, kjer imajo dobre člane zadružnea sveta, dobro izpolnili. Zadružni svet še strinja z operativnim planom, ki predvideva, da se bo zadruga v prihodnjih letih v pogodbenem sodelovanju preusmerila pretežno na živinorejo in sadjarstvo. S tem pa ne bo tudi preusmerila na pridelavo večih količin krmnih rastlin ter izboljšanje travnikov. To so začeli uvajati že letos. Tisti člani zadružnega sveta, kakor tudi ostali zadružniki, ki nimajo primerne zem1je za pridelavo pšenice in ostalih kultur, so sklenili pogodbe
za sodelovanje z živino in travniki. Zadružni svet pa bo v bodoče skrbel, da se bo v to smer usmerilo še večje število zadružnikov.
Za zadružni svet kmetijske zadruge Grad je posebno značilno, da se vneto zavzema za napredek in razvoj zadruge ter tam, kjer se opazijo težave, skupno z ostal mi organizacijami išče primerne zbode in precej skrbno proučuje vse možnosti za hitrejši razvoj raznih panog kmetijstva.
Janko Stolnik
Globoke brazde je zoral traktor o Rakičanu (Foto B. Šinko)
Letos več zaposlenih kot lani
Podatki o zaposlitve v Slovenije za prvo polletje kažejo, da je pri sicer isti dinamiki absolutno povečanje števila zaposlenih vendar nekoliko manjše. Od lanskega decembra do konca junija letos se je povečalo število zaposlenih v gospodarstvu skoraj za 20 odst. manj kot lani 'V istem razdob
ju-
V našem okraju je bilo letos začetkom leta zaposlenih v vseh panogah gospodarstva, prosveti, zdravstvu, komunah itd. 14.670 ljudi, kar je za 54 manj kot leta 1958. V prvem polletju letos je število zaposlenih močneje porastlo, tako
da je bilo koncem septembra zaposlenih že 16.249 ljudi. Po perspektivnem planu gospodarskega razvoja naj bi se do leta 1961 zaposlilo na novo 2925 ljudi, letošnji družbeni plan
pa predvideva pov šanje števila zaposlenih za 564 oseb. Nekoliko večje število zaposlenih je pripisati med drugim novoustanovljenemu podjetju »Planika« v Turnišču.	-jm
Pretežna večina kmetijskih zadrug je te dni že končala s sklepanjem pogodb, nekatere pa že končujejo setev. Zadruge so v minulem tednu sklenile pogodbe še za 56 hektarov pšenice. Tako imajo v okrajnem merilu sklenjenih pogodb za
2634 hektarov pšenice. Stanje po občinah pa je sledeče: M. Sobota 1111 hektarov, Petrovci-Šalovci 247 hektarov, Beltinci 300.42 hektarov, Lendava 401 hektar, Ljutomer 251 ha in Gornja Radgona 334 ha.
Nekatere zadruge so se močno približale planu, medtem ko so zadruge Velika Polana, Slatina Radenci, Ivaniči in Negova plan celo nekoliko presegle. Planu so se najbolj približale kmetijska zadruga Selo-Fokovci, Križevci v Prekmurju. G. Petrovci in kmetijska zadruga Bistrica.
Pri večini zadrug so mnenja, da bodo s setvijo končali čez teden dni, začeli pa so sklepati tudi pogodbe za spomladansko setev in travnike.
SPREJETA INVESTICIJSKA PROGRAMA
V torek. 27. oktobra je komisija za program pri Izvršnem svetu LRS sprejela investicijski program in idejni projekt za gradnjo objekta za industrijsko predelavo jajc, perutnine. divjačine in kmetijskih pridelkov v Murski Soboti. Kot je znano, bo ta objekt gradila
Poslovna zveza v Murski Soboti. Investicijski program za to gradnjo pa je sprejet v višini 324 milijonov dinarjev. Graditi ga bodo začeli že v marcu prihodnje leto. Istočasno je bil sprejet tudi investicijski program za tovarno sadnih sokov, katero bo gradila Tovarna mlečnega prahu.
Zbor volivcev v Ljutomeru
Sinoči je bil v Ljutomeru zbor volivcev. Po poročilih krajevnega odbora so se seznanili volivci z arondacijami in ra ionizacijami na območju občine, izvolili člane poravnalnih svetov ter kandidate za svet stanovanjske skupnosti. Prikazali pa so tudi dosedanje dosežke v kmetijstvu ter perspektive.
Volivci so predlagali, naj se čimprej uredita dve učilnici za pomožno šolo ter primerno otroško igrišče. Predlagali so tudi. da naj bi se uredila razsvetljava ob Soboški cesti, kjer
je zgrajenih že precej novih hiš. Na koncu je bilo omenjeno, da bi lahko pri akcijah, kot
je ureditev otroškega igrišča, pomagali tudi s prostovoljnim delom.
Iz Radgone
V radgonski občini si prizadevajo, da bi reorganizirali podjetji Erad in LIP. Elrad raj bi pričel izdelovati poleg UKV in TV anten še kombinirane antene z več priključki, ki bi jih vgrajevati na večstanovanjske bloke. Na tržišču je precejšnje povpraševanje po teh antenah. Poleg tega ima podjetje precejšnje možnosti za
izvoz svojih izdelkov. Predvideno je tudi, da bi izdelovali avtomobilske antene.
Nameravana kooperacija Elrada s podjetjem »Rudi Cajevac« iz Banje Luke za El rad ne kaže nobenih ugodnosti, zato bodo morali postati druge možnosti. Med drugim se dogovarjajo tudi s kranjsko »Iskro«. Po končani novogradnja, za katero predvidevajo 15 milijonov dinarjev — novi stroji in aparati bi stali 20 milijonov — bi lahko zaposlili še 50 ljudi.
Zaradi velikega pomanjkanja parketnih ploščic in šenekalerh drugih izdelkov lesne industrije nameravajo v Radgoni izdelovati tudi parketne ploščice. Proizvodnjo bi organizirali ob sodelovanja Mizarstva Apače in radgonskega obrata Lesno industrijskega podjetja Maribor. Za investicije v ta namen predvidevajo 20 milijonom dinarjev.	-jm
Pisatelj Godina med bistriškimi pionirji
Bistriške ' pionirje ob Muri je ob praznovanju občinskega tedna Beltinci obiskal domačin — pisatelj top. Ferdo Godina-Marko, znani partizanski borec in nosilec spomenice iz leta 1941. čigar ime nosinii-hoo pionirski odreci. Pionirjem je tovariš Godina pripovedoval nekaj o velikem boju med NOB in n svoji mladosti. 160 radovednih pionirjev ie najbolj pozorno prisluhnilo njegovim spominom z Roga. ko je bil ton. Godina od leta 1941 dalje vodja višje partijske in skojevske šole.
Ob koncu svojega pripovedovanja je tov. Ferdo Godina zaželel vsem pionirjem mnogo uspehov pri učenju. Poudaril je. da je pot mladine do boljšega kruha odprta. Treba je le imeti volje in biti pazljiv v šoli.
Pionirji so se ob koncu zahvalili tov. Marku in ga prosili. naj jih še večkrat obišče.
KZ Hotiza:
PLAN BO PRI PŠENICI KMALU DOSEŽEN
Do sobote so v kmetijski zadrugi Hotiza sklenili pogodbe za preko 60 hektarov pšenice. Pravijo, da bodo plan dosegli, saj še nadalje sklepajo pogodbe. Večino površin so že zasejali. Začeli so tudi sklepati pogodbe za sodelovanje s travniki, kjer se bodo prav tako precej približali planu.
Zadruga je pml kratkim kupila novi rektor in nekatere priključke, drugo leto pa bo kupila še .mlatilnico.
IZPRED SODIŠČ
24-1 etn i G. V., klepar iz Murske Sobote, je marca letos odnesel iz podjetja, kjer je delal v nočni izmeni, nekaj galanterijski izdelkov in sicer v vrednosti najmanj 13.222 dinarjev. Pri tem mn je pomagal V. A., prav tako klepar v tem podjetju. Sodišče je prvega obsodilo na 7 mesecev zapora, pogojno za dobo 3 let, povrnitev odškodnine v znesku 13.10 dinarjev in povrnitev stroškov kazenskega postopka, drugega pa na 3 mesece zapora, pogojno za dobo 1 leta in povrnitev stroškov kazenskega postopka.
G. K., 25-1etnl poljedelec iz Kramarovec je v avgustu letos vzel v gozdi, ki je last SLP, drva vredna 1000 dinarjev. Obsojen je bil na 1000 dinarjev denarne kazni in povrnitev stroškov kazenskega postopka.
37-letni N. Š.„ poljedelec iz. Ivanovec, je razbil očetova kletna vrata ter tako povzročil škodo za 400 di-
narjev. Obsojen je bil na 5 dni zapora, pogojno za dobo enega leta.
F. K., 44-letni kmet iz Brezovec, je letos marca pretepel K. S. in ga laže poškodoval. Obsojen je bil na mesec zapora, pogojno za dobo 2 let ter povrnitev stroškov kazenskega postopka v znesku 1000 dinarjev.
41-letna P. A., gospodinja iz Otovec, je letos v aprila z lesenimi grobljami pretepla S. M. in jo lažjo telesno poškodovala. Obsojena je na t mesec zapora in povrnitev stroškov kazenskega postopka.
Z BRITVIJO JE IZDELAL
kontrabas
Gruja Jovanovič iz Prepolja v sedlarski občini je nedavno z britvijo izdelal kontrabas, ki se na zunaj ne loči od tovarniških.
Romenek ob polnih vozovih krompirja (Foto B. Šinko)
BELEŽKA
DVE VZPOREDNICI
Ni potrebno preveč brskati po spominu, da se spomnimo tistih, na videz utemeljenih pripomb nekaterih kmetovalcev glede pogodb med kmetijskimi zadrugami in kmetovalci za vzrejo pitane živine. Kmetovalci so kritizirali nenačelnost kmetijskih zadrug do teh pogodb.
Vsa zadeva se je sukala okrog cen živine. Kmetovalci so zatrjevali, da kmetijske zadruge niso plačevale živine ob prevzemu po prej dogovorjenih cenah, ki so bile zabeležene o pogodbah. Resnici na ljubo pa je treba omeniti, da je bila v teh pogodbah omenjena tudi kakovost pitancev.
Nekateri kmetovalci se še danes ne morejo sprijazniti s tem, da zahtevajo kmetijske zadruge od njih živino in tudi pridelke le take kakovosti, kakršne zahteva tržišče oziroma potrošnik. Če so desetletja in celo dalj gojili kmetovalci svinje, ki so dajale predvsem mast, je pač zahteva po mesnatih svinjah nepotrebna novotarija in nič drugega. Ne bi bilo prav, če bi zatrjevali, da so bili takega mnenja vsi kmetovalci, vendar jih je vsaj precejšen del ustvarjal tako mnenje. Bilo bi krivično, če ne bi upoštevali tudi objektivnih razlogov, Marsikateri kmetovalec si je prizadeval, da vzgoji ali pridela to, kar zadruga oziroma tržišče od njega zahteva. Če pri tem ni imel dovolj izkušenj, mu je včasih tudi izpodlefelo. Tisti kmetovalci. ki so vse to realno ocenjevali, so dejali, da jim ni uspelo.
Vendar so ob tem mnogi prezrli objektivnost in so obviseli samo na tistem odstavku pogodbe. ki določa ceno. Kritizirali so in zatrjevali, da mora pogodba pač ostati pogodba.
Ob tem bi lahko potegnili prvo vzporednico.
Letos spomladi so kmetijske zadruge sklepale s kmetovalci med drugim tudi pogodbe za krompir. Da pogodbe niso nepomembnost. kažejo lanskoletne težave ob obilni krompirjevi letini, ko so kmetovalci hoteli kmetijske zadruge naravnost prisiliti, da odkupijo vse tržne viške krompirja. kar pa ni bilo mogoče, ker kmetijske zadruge zaradi premajhnega števila sklenjenih pogodb s kmetovali niso mogle sklepati pogodb za večje količine krompirja s preskrbovalnimi podjetji. Kajti, pogodba je pogodba
Letos so se kmetijske zadruge tej nevšečnosti izognile (pa samo v prid kmetovalcev tako, da so sklenile s pridelovalci čim več pogodb za odkup krompirja.
Kakšen je rezultat? Kmetovalci hočejo odstopati od pogodb in kmetijske zadruge niso v nič boljšem položaju kot lansko jesen. Kmetovalci zatrjujejo. da krompirja ni.istočasno pa je slišati glasove, da je krompirja po ceni 15, 16 ali celo 18 dinarjev dovolj. Ali naj sedaj kmetijska zadruga odst oni od dogovorjene cene in odkupuje krom vir po 15, oskrbovalnim podjetjem pa ga naj prodaja po 10 do 12 dinarjev?
To je druga vzporednica k vsemu temu.
Brez krivde pri tem niso tudi kmetijske zadruge, ki v takih primerih ne vztrajajo na izpolnjevanju pogodbenih ob nežnosti, predvsem tam. kjer je bila sorazmerno dobra letina krompirja.
Dejstvo je, da po tej poti ne bomo nikoli uredili tržišča s kmetijskimi pridelki. Med drugim pa letošnje razmere pri odkupu kažejo, da našim kmetovalcem lanskoletne izkušnje pri odkupu krompirja niso bile dovolj otipljivo opozorilo in napotek.
Ugodne avtobusne zveze
Pretekli teden je bil v Murski Soboti razgovor zastopnikov Okrajnega ljudskega odbora, podjetja PTT iz Ljubljane in Avtobusnega podjetja iz Maribora o nekaterih predlogih za izboljšanje avtobusnih prometnih zvez v Pomurju.
Med drugim so se dogovorili, da bodo vozili avtobusi iz M. Sobote v Maribor le 2 uri, dočim je trajala ta vožnja doslej 2 uri in 15 minut. Ugodnost za potnike, ki potujejo iz Zagreba, bo nova avtobusna zveza iz Sobote proti Mariboru. Ta avtobus — večerni — doslej od Sobote natprej ni mel zveze. Na progah Sobota—Kuzma in So bo ta —Rogašovci, bodo vozil odslej večji avtobusi ker to zahteva povečani promet. Prebivalci Beltinec bodo dobi1; dodaten lokalni avtobus do Sobote.
S 1. novembrom bo vpeljana tudi nova avtobusna proga So-
bota—Ljutomer. Ta avtobus bo odpeljal iz Sobote zjutraj po sedmi uri, vrnil pa se bo popoldne.
Razpravljal; so še o ponovni uvedbi avtobusne proge Maribor—Ljutomer. Zastopnik, avtobusnih podjetij bo zagotovili, da bodo uvedli tudi to progo.
KZ Velika Polana: SETEV PŠENICE BO KONČANA ČEZ NEKAJ DNI V kmetijski zadrugi Velika Polana so plan jesenske setve že izpolnili. Ker še nadalje sklepajo pogodbe, bodo plan pri pšenici celo presegli. Nad 90 odst. teh površin so že zasejali, ostale pa bodo v teh dneh.
Zadruga je v zadnjem času precej povečala članstvo, saj na včlanjenih že nad polovico gospodarstev na svojem območju.
POMURSKI VESTNIK, 29. OKT. 1959
5
Setev bo končana čez teden dni
OBČNI ZBOR
Kluba prekmurskih akademikov
Prejšnji teden je bil občni zbor Kluba prekmurskih akademikov. Zboru sla prisostvovala ljudska poslanca Ivan Kreft in Boris Kocjančič, več članov sekretariata Okrajnega komiteja ZKS Murska Sobota, med njimi tudi organizacijski sekretar Franc Škoberne ter predstavniki Zveze študentov iz drugih pokrajinskih klubov. Na zboru je bilo prebrano organizacijsko poročilo o delu kluba v minulem študijskem letu ter referat dosedanjega predsednika Karla Trplana, ki je v okviru gospodarskega in splošno-družben ega razvoja Pomurja določil tudi naloge kluba.
Občni zbor je b i slabo pri pravljen in nekatere kritične pripombe poročil niso vzbudile razprave. Tako je bila v referatu obravnavana problematika in značaj »Sveta ob Muri«, združitev obeh pomurskih študenskih klubov, delovne akcije itd., vendar pa ob vsem tem klub ni sprejel nobenih sklepov in tudi ni razpravljal o teh problem h. Tako se je zbor končal brez vseh sklepov, novemu vodstvu pa je ostala težavna naloga.
S SEJE
Sveta
notranje zadeve
Pred dnevi je bila v Murski Soboti seja Okrajnega sveta za notranje zadeve, katere se je med drugimi udeležil tudi predsednik OLO Rudi Čačinovič. Razpravljali so predvsem o zmanjšanju mladinskega kriminala oziroma prestopništva.
Kot je bilo omenjeno v poročilih, se je število prestopkov pri mladini letos spet povečalo. Najpogostejša kaznivih dejavnosti mladoletnikov so predvsem priložnostne tatvine. Teh so največ zabeležili pri otrocih iz družin, ki so v slabem socialnem stanju.
V letu 1958 je bilo obravnavanih največ mladoletnikov zaradi pobegov čez mejo. Ugotovilo se je, da so pobegi pri mladoletnikih največkrat zasnovani iz avanturističnih motivov.
Velik vpliv ima tudi alkohol, saj je ugotovljeno, da so kazniva dejanja zoper življenje naipogosteje izzvana in storjena v vinjenem stanju. Pri tem se ie tudi ugotovilo, da se mladoletniki združujejo s starejšimi storilci. Ugotovljeno je tudi, da so precej prometnih nesreč povzročili otroci, ki so nepazljivi. Požige povzročijo otroci bolj redko in še takrat v glavnem po krivdi staršev, ki premalo pazijo nanje.
Na seji so predlagali, da bo potrebno v bodoče posvetiti največ skrbi preventivi, ker se bo sicer število prestopništva pri mladoletnikih še povečalo.
Zadružna svečanot v Hotizi
Kmetijska zadruga Hotiza je v nedeljo svečano proslavila 11-letnico obstoja. Svečanost, katere so se udeležili tudi predsednik in tajnik Občinskega ljudskega odbora Lendava Lojze Žalik in Jože Hajdinjak ter podpredsednik Okrajne zadružne zveze Alojz Benko, je bila povezana z otvoritvijo nove dvorane, trgovine in skladišč za reprodukcijski material. Na svečanosti je govoril o razvoju zadružništva, pogodbenega sodelovanja ter o dosežkih zadruge Hotiza podpredsednik OZZ Alojz Benko. V govoru je zlasti poudaril pomen nove dvorane ter ostalih prostorov zadružnem domu.
Učenci tamkajšnje šole so priredili krajši kulturni nastop. Te slovesnosti se je udeležilo precej ljudi iz vse okolice.
-ko
S plenuma Okrajne zveze »Partizan“ v Soboti
NA OKRAJNEM IN ZVEZNEM ZLETU NASTOPILO NAD 1300 ČLANOV PARTIZANA — OBČINSKE ZVEZE NEDELAVNE — V LETU 1960 OKRAJNI FESTIVAL V M. SOBOTI — GRADNJA SMUČARSKE SKAKALNICE V MAC-KOVCIH — UČITELJI GLAVNI ORGANIZATORJI TELESNE VZGOJE NA VASI — VELIKO POMANJKANJE VODNIKOV
Minuli četrtek je bil plenum okrajne zveze Partizan, karemu so prisostvovali razen članov upravnega odbora tudi predsedniki občinskih zvez in predsedniki posameznih društev.
Predsednik Okrajne zveze Henrik Rbč je v poročilu o delu v obdobju od apr.la pa do oksobra dejal, da je samo na okrajnem zletu v Radgoni in na zveznem v Beogradu nastopilo nad 1300 članov Partizana. Poieg tega so se atleti udeležili tudi atletskega tekmovanja v Celju, »Jadranskega teka« v Kopru in republiškega tekmovanja v štafetah in mnogobojih. Vsepovsod so tekmovalci dosegli dobre uspehe.
Okrajna zveza je finansirala zlet v Radgoni in krila stroške za zvezni zet v Beogradu. Trenutno ima okrajna zveza 400.000 dinarjev dolgov, ki jih bo poravnala z dotacijo OLO. V bodoče pa bo potrebno še bolj smotrno izkoriščati denarna sredstva in skrbneje gospodariti. V poročilu je tudi poudaril, da so društva Partizan sodelovala na vseh proslavah v počastitev 40. obletnice KPJ in SKOJ ter s tem uresničila sklep, ki je bil sprejet na letnem občnem zboru.
Razprava o delu občinskih zvez je pokazala, da do sedaj niso storile niti koraka naprej. Ustanovljene so bile v aprlju z namenom, da pomnoži jo članstvo, da pomagajo društvom pri reševanju njihovih gospodarskih, organizacljskih in kadrovskih vprašanj. Kljub jasnim nalogam in dolžnostim, ki naj bi jih občinske zveze reševale in opravljale, pa niso vodstva storila nič. V vseh primerih, z izjemo Ljutomera, kjer se je odbor sestal dvakrat, in Murske Sobote z enim sestankom, seodbori sploh niso sestajali. Prav gotovo lahko pripišemo tem pojavom nedelavnosti to, da število članstva v društvih pada.
Društva Partizan še vedno naletijo na nerazumevanje nekateri množičnih organizacij, največ nevšečnosti pri njihovem delu pa, jim povzročajo kmetijske zadruge s tem, ker imajo v dvoranah zadružnih domov skladišča in na športnih igriščih gradijo gospodarske objekte, kljub temu, da b: jih lahko gradile tudi drugod. Tako je na primer na Tišini, nasprotno pa zadruga v Šalovcih nudi vso pomoč pri ustanavljanju društva Partizan.
Na plenumu so sprejeli tudi sklep o organizaciji festivala telesne kulture, ki bo prihodnje leto. Festival ne bo zajel samo Partizana, ampak tudi vse druge športne organizacije, šole, vojake itd. Festival bo ob priliki otvoritve atletskega
stadiona pri gmnaziji im za to priložnost je obljubila republiška zveza, da bodo sodelovali tud: najboljši slovenski in jugoslovanski atleti ter drugi športniki. Pri organizaciji bo sodeloval tudi Svet za telesno vzgojo pri Okrajnem ljudskem odboru.
V letošnji zimski sezoni bo okrajna zveza poživila tudi zmsko-športno dejavnost. V ta namen bo zgrajena v Mačkovcih smučarska skakalnica in tako bomo v Pomurju sčasoma le dobili smučarski center.
Ker je veliko pomanjkanje kadrov, bo okrajna zveza tudi letos poslala več svojih članov na različne seminarje in tečaje, organizirala pa jih bo tudi v posameznih društvih. Zaenkrat so učitelji edini, poleg redkih izjem, v vseh društvih na vasi glavna gonilna s la. Za primer naj navedemo samo Videm ob Ščavnici, kjer je zaradi odhoda učiteljev društvo povsem nedelavno in je ostal od prejšnjega upravnega odbora le en član. Seveda bo morala zveza in pa posamezna društva posvetiti lem problemom največ pozornosti, saj je od teh čini tel j e v odvisen nadaljnji razvoj telesnovzgojne dejavnosti v Pomurju.
Karel Sukič
SLABA IGRA SOBOTE
KRIM : SOBOTA 3 :1 (1: O)
V nedeljo je Sobota igrala prvenstveno tekmo s Krimom v Ljubljani. Igralci obeh moštev so bili v začetku precej nervozni. Krim je prvi uredil svoje vrste, Sobota pa je igra-
la še vedno zmedeno in navijači Sobote, ki se jih je zbralo okoli dve sto, so bili čedalje bolj nezadovoljni. Gostje so bili zelo počasni in niso igrali na prvo žogo, zato moštvu Krima ni bilo težko nadigrati nevigrane igralce Sobote.
Od gostov so igrali požrtvovalno in preudarno le šarotar, Dozet in Kološa, medtem ko Sečko ni pokazal nič; igra je bila namreč usmerjena po levi strani, kjer pa je bil Drvarič kot najslabši igralec (poleg Jožeta Norčiča). Povezovanja med obrambo in napadom sploh ni bilo, to nalogo bi moral opraviti Norčič, ki pa je bil, kot že omenjeno, tokrat zelo slab. Prav gotovo je nekaj kriv tudi tehnični vodja Sobote, ki je šele na konca uvidel napake pri sestavi moštva. Namesto Norčiča bi moral igrati Zorec, ki bi prav gotovo bolje opravil to nalogo. Pozneje, ko sta zamenjala mesti Šarotar in Drvarič, se je stvar popravila. Sarotar se je odlično obnesel na evem krilo, kar bi tehnično vodstvo lahko tudi v bodoče upoštevalo. Tudi Šeruga ni pokazal razen tehničnega znanja nič. Maučec, kateri nas je svoječasno navduševal s svojo igro, je tokrat samo čakal, da dobi žogo na nogo. Sicer so pa to bile napake vseh, ne samo omenjenih.
Nerazumljivo je, da igralci Sobote niso izkoristili niti ene od štirih idealnih priložnosti za gol in najmanj toliko ostalih. Igralci Krima so bili nekoliko preveč grobi in pri tem jim je pomagal tudi pristranski sodnik. V 23. minuti je Morčič ujel domov podano žogo tik pred komer linijo. Stranski sodnik, ki je stal najmanj 15 metrov od zastavice v igrišču, je pokazal kot. Glavni sodnik je to upošteval in prisodil kot. Kapetan Sobote se je pritožil in sodnik je nato dosodil sodniško žogo. 2ogo je dobil igralec Krima, ki jo je podal na šestnajstmetrovko soigralca in ta jo je z močnim udarcem pod prečko poslal v mrežo.
Dragi polčas je bila igra enakovredna, vendar pa so Krimovci dosegli v 50. minuti drugi gol in nato 8e v 70. minuti tretjega. Za oba prejeta gola nosi krivdo obramba in vratar. Sele sedaj je prišel SaTotar na levo krilo, Drvarič pa na njegovo mesto. Šarotar je s prodornostjo la požrtvovalnostjo poživil igro in v 80. minuti je Maučec po lepem predložku dosegel gol.
Franc Flegar
Dijaki pri iztovarjanju ugaskov
Končan jesenski del rokometnega prvenstva
Prvak Partizan iz M. Sobote — Presenetljiva zmaga Učiteljišča nad ŠAG
Zadnje kolo jesenskega dela rokometnega prvenstva pomurske podzveze je bilo v znamenju borb za posamezna mesta. Za prvo in drogo mesto sta se borili Partizanovi ekipi iz Beltinec in Morske Sobote, za tretje in četrto mesto pa ekipi Učiteljišča in ŠAG, ki sta prav tako imeli isto število točk. Le zadnje mesto je zagotovo imela ekipa Partizana iz Kroga, predzadnje pa Partizan iz Lendave.
V jesenskem delu prvenstva je sodelovalo 6 ekip, ki so pokazale kvalitetni rokomet, predvsem pa veliko volje in požrtvovalnosti. Ker pod-zveza in pa tndi posamezne ek pe nimajo denarnih sredstev, so stroške potovanja na tekme nosili največkrat igralci sami. Kljub temu pa je tekmovanje potekalo v redu in sedaj ob koncu lahko z veseljem ugotovimo, da se rokomet v Pomurju naglo razvija in dobiva vsak dan več pristašev, posebno med mladino.
Poleg finančnih težav, se podzveza bori še z drugimi problemi, kot so pomanjkanje sodnikov, trenerjev, prostorov in pa igrišč. Vendar pa lahko pričakujemo, da bodo tekme v spomladanskem delu še boljše, bolj zanimive in kvalitetno boljše ter da bo ta lepa igra prodrla tudi v podjetja, ustanove in drugam, kjer so
Rakičan: Korotan (Ravna) 0:2
V nedeljo smo bili v Murski Soboti priča eni najslabših tekem Rakičana. Gostje so počeli z igralci Rakičana kar so hoteli in napad domačih je zapravil vse lepe priložnosti za dosego gola. Omenimo naj samo desnega krilca Rakičana, ki, je s svojo počasnostjo sam zapravil nekaj stoodstotnih priložnosti. Sicer pa so bili počasni in nepožrtvovalni vsi in s takšno igro tndi ni mogoče zmagati. Gostje so zmagali zasluženo.
dani pogoji za njen razvoj. In verjetno nam ne bo nihče’ zameril, če povemo, kar upamo in želimo, da bi drugo leto tudi Pomurje dobilo svojega predstavnika v slovenski rokometni ligi.
Ves čas tekmovanja sta bila najresnejša favorita ekipa Partizana iz
Beltinec in Sobote. V prejšnjih kolib sta si ti dve moštvi nabrali precejšnjo razliko golih in žreb je hotel, da sta se srečali šele v zadnjem kolo z istim številom točk. Vendar pa je ekipa Partizana iz M. Sobote zmagala in tako osvojila spet prvo mesto.
Partizan M. Sobota : Partizan Beltinci 21:17 (10:9)
Za tekmo med ekipama Partizana
iz Beltinec in Morske Sobote je vladalo med ljubitelji rokometa v Soboti veliko zanimanje. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Partizan M. Sobota: Tratnik, Bezjak, Knreš, Fišer, Goldinski, Tuš in števančec.
Partizan Beltinci: Puklavec, Sraj, Klepec, šticl, Peterka, Mert&k in Vereš.
Takoj v začetku igre so igralci soboškega Partizana pritisnili na vrata gostov in prešli v vodstvo 3 0. Sedaj so tudi gostje dosegli gol, vendar so domačini še nadalje nevarno ogrožali vrata in seveda dosegli tudi kopico golov. Obramba gostov skupaj
z vratarjem ni bila posebno zanesljiva.
Pričakovali smo zanimivo igro, a te igralci dveh najboljših moštev v Pomurja niso pokazali. Igra je bila precej groba in v dragem polčasa so domačini natresli gostom kar 21 golov. Proti konen tekme so se lad. gostje zbrali In zmanjšali razliko na 17:21. Igralci Partizana iz Murske Sobote so ponovno dokazali, da so trenutno najboljše moštvo v Pomurja.
Tekmo je dobro sodil Titan. Najboljši igralec je bil spet Števančec, ki Je verjetno tudi eden najboljših igralcev v Pomurju sploh. Odlikovala
sta se tudi Fišer (M. Sobota) z 9 in Klepec (Beltinci) s 6 zadetki.
UČITELJIŠČE :ŠAG 22:19 (8; 12)
To je bila najlepša in najbolj zanimiva tekma jesenskega prvenstva. Novinec v ligi, Učiteljišče, je premagal renomirano moštvo SAG. Gimnazijci pač niso računali, da jih bo premagalo moštvo, kateremu so pred nekaj meseci še sami dajali osnovna navodila in pojasnila o malem rokometu.
■
Na igrišču Partizana se je zbralo nad 150 gledalcev, ki so bodrili igralce obeh ekip. Takoj v začetka so prešli gimnazijci v vodstvo 1:0, a so učitelišniki takoj izenačili. V naslednjih minutah so pokazali obeji res lopo igro. Hitri napadi gimnazijcev so se največkrat končali z golom. Učiteljiščniki to bili sicer koliko počasnejši v protinapadih in gimnazijci so izvlekli v prvem polčasu rezultat 12:8 v svojo korist. Omeniti moramo, da je sodnik Titan v prvem polčasa naredil nekoj napak, kor so gledalci in igralci sprejeli z nezadovoljstvom.
V drugem polčasa pa so mčiteljišč-niki zaigrali kakor prerojeni. Ko so izenačili, so gimnazijci klonili in zmaga »novincev« z rezultatom 22:19 Je bila dovolj za osvojitev tretjega mesta na lestvici. Sodnik je v dragem polčasa sodil dobro. Najboljši strelci: Kokalj (SAG) 10 ia Roškar, Marič ter Žnidarič (vsi Učiteljišče) 7 golov
Končna razvrstitev moških ekip:
Partizan	(M. S.)	5	5	0	0	147:52	10
Partizan	(Beltinci)	5	4	0	1	131:54	8
Učiteljišče	5	3	0	2	101:126	6
SAG	5	2	0	3	141:78	4
Partizan (Lendava) 5 1 0 4 69:111 2 Partizan (Krog)	5 0 0 5 45:213 0
Najboljši strelci: Camplln 60, Kokar 54 (oba SAG), Sraj 51, Klepec 51 (oba Bell inči), Roškar (Učiteljišče) 35 golov itd.
Partizan Krog : Partizan Lendava
16:32 (1:1 
Moštvo Partizana iz Kroga je v nedeljo v Lendavi izgubilo zadnjo tekmo proti tamkajšnjemu Partizana z rezultatom 16:32. Gostje so bili v prvem polčasu zelo slabi in v drugem polčasu, čeprav so uredili svoje vrste, niso mogli doseči boljšega rezultata. Tekmo je sodil Obal.
V nedeljo je bilo končano tudi pionirsko prvenstvo. Zmagala je ekipa Osemletke II iz Murske Sobote s 6 točkami pred osemletko Beltinci (4), osemletko I M. Sobota (2) in osemletko Iz Cankove brez točke.
Najboljši strelci: Sečko (Osemletka II) z 21, Klepec (Beltinci) s 15 in Hartman (Osemletka II) z 12 zadetki.
-ič
MLADINCI IN MLADINKE!
ODHOD IV. POMURSKE MLADINSKE DELOVNE BRIGADE »ŠTEFAN CVETKO« JE V TOREK, DNE 3. NOVEMBRA OB 3.50 ZJUTRAJ.
ZBOR BRIGADE JE V PONEDELJEK OB 15. URI POPOLDNE NA DVORIŠČU OKRAJNEGA KOMITEJA L MS.
PROSIMO. DA NA ZBOR PRIDETE TOČNO OB NAPOVEDANEM ČASU.
OKRAJNI KOMITE LMS
Zakaj počitnice
Ze nekaj časa so oči oseh i šahistoo sveta uprte o Jugoslavijo. Po lanskem Portoroškem medeonskem turnirju so si kandidati za svetovnega prvaka izbrali za središče medsebojnih spopadov na šahovskih poljih Bled, Zagreb in Beograd. To je vsekakor dragoceno priznanje Šahovski zvezi Jugoslavije in njenim neumornim delavcem. Lansko leto smo praznovali desetletnico ustanovitve šahovske zveze, organizacije, ki širi in utrjuje to lepo igro med delovnimi ljudmi v tovarnah, o vojski, šolah in drugje.
Tudi o Pomurju smo pred devetimi leti ustanovili dve šahovski društvi in sicer o Lendavi in o Murski Soboti. To je bil začetek šahovske dejavnosti o Pomurju. Društvi sta bili vključeni o mariborski okrožni šahovski odbor (MOŠO) in sta priredili več tekmovanj in turnirjev. Zanimanje za šah je raslo po osem Pomurju in je leta 1952 imamo družine ludi na Goričkem pri Gradu in o Kuzmi. V letu 1954 je bilo o Pomurju ustanovljenih sedem družin in leta 1957 smo imeli ie 500 članov, od teh 1  kat., 18 II. kat.. 50 III. kat., 113 IV. kat. in 318 članov brez kategorije.
Na eni izmed sej MOŠO je bilo ugotovljeno, da je šah o Pomurju naletel na najbolj plodna tla in da je bilo o lem severozahodnem delu Slovenije ustanovljeno največ novih šahovskih žarišč. Na pobudo Šahovske zveze Slovenije je bil v letu 1954 ustanovljen Okrajni šahovski odbor in leta 1957 tudi okrajna šahovska zveza. In čudno, prav z ustanovitvijo okrajne zveze je prišel tudi čas popuščanja šahovske dejavnosti o Pomurju. Na okrajni zvezi so sicer izvolili potrebne organe, ki bi naj vodili delo, toda ti že dve leti spijo spanje pravičnega. Od ustanovitve pa do danes še niso pripravili skupščine okrajne zveze, kjer bi šahisti dali obračun sooiega dela, se pogovorili o uspehih in težavah ter si postavili program nadaljnjega dela.
Danes imamo o Pomurju mnogo vnetih pristašev šaha. ki so volini delati v svojem kraju, podjetju ali na šolah. Toda zaman so osi njihovi poskusi, da bi šahu dali spet mesto, ki ga je imel v Pomurju, saj se odgovorni ljudje vse premalo zanimajo za svoje naloge, ki so jih prevzeli obenem s sprejemom funkcij o vodstvu okrajne šahovske zveze. Ob osem tem lahko omenimo še to, da Okrajni odbor društva prijateljev mladine organizira vsako leto okrajno pionirsko tekmovanje in zmagovalci nas potem zastopajo na slovenskem prvenstvu.
Letos, ko je šahovsko življenje v Jugoslaviji tako razgibano. želimo, da se okrajna šahovska zveza predrami iz dvoletnega spanja ter uredi razmere, vsaj do prihodnjega leta, ko bo desetletnica šahovske dejavnosti o Pomurju.
Vabimo Vas, da se naročij na zbirko žepnih romanov
»LJUDSKA KNJiGA“
V letu 1960 bo izdala Prešernova družba v tej zbirki deset najzanimivejših romanov klasične in sodobne umetnosti:
1.	S. Exupery: BOJNI PILOT — (Pretresljiv roman iz dni nemške invazije v Francijo)
2.	Valentin Katajev: PTIČJI BOŽJI — (Zbirka najboljših humoresk pisatelja)
3.	E. Caldvvell: ESTHERVILLO — (Tragična povest mladega črnca in njegove sestre v ZDA)
4.	Anatol France: THAIS — (Pogubljenje puščavnika, ki spreobrne lepo plesalko Thais)
5.	Colette: POTEPINKA — (Roman pariške plesalke, ki zastonj išče lepo ljubezen)
6.	K. Panstavski: ČRNO MORJE — (Povest Črnega morja, nanizana v vrsti zgodovinskih in sodobnih zgodb)
7.	G. Parise: LEPI KAPLAN — (Tragedija lepega fašističnega kapitana, ki konča v objema vlačuge v malem italijanskem mestu)
8.	Alfred Hayes: DEKLE IZ VIA FLAMINIE — (Roman rimskega dekleta in dni ameriške zasedbe, izven tudi -v uspelem filma)
9.	R. A. Heinlein: GOSPODARJI LUTK — (Utoplstični roman o invaziji parazitov z neznanega planeta)
10. Finn Soeborg: TAKSNI SO — (Humoristični danski roman o birokratih)
Letna naročnina za vseh 10 knjig je 2000 din, za broširane in vezane v polplatno 3000 din — plačljivo tudi v obrokih.
Ob izidu vsake knjige bo izžrebanih med stalne naročnike »Ljudske knjige« več nagrad v vrednosti žu.btflPdlnarjev.
TO SO NAJCENEJŠI ROMANI,KAR JIH IZDAJAMO PRI NAS!
Naročila pošljite n« naslov: Prešernova dražba, Ljubljana, p. p. 41.
POMURSKI VESTNIK, 29. OKT. 1959
6
DRUGO NAGRADNO ŽREBANJE
Vam je pripravilo
trgovsko podjetje ZARJA LJUTOMER
Prvih 10 nagrad:
Moški zimski plašč Ženski plašč Samska postelja Moška obleka
Volneno blago za žensko obleko
Fantovski obleka
Moška jopica
Ženska jop ca
Otroške trenirke
Moška srajca
20 NAGRAD BLAGA V VREDNOSTI PO 1500 DIN 20 NAGRAD BLAGA V VREDNOSTI PO 1000 DIN Žrebanj Mo bloki, ki dokazujejo nakup v vrednosti nad 500 din
ŽREBANJE BO 4. JANUARJA 1960
Hranite vse bloke, ki dokazujejo nakup pri Trgovskem podjetju ZARJA LJUTOMER, kajti pripravljamo vam še eno presenečenje!
TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA
Ljudska univerza v Murski Soboti bn v petek, 30. oktobra, ob 18. uri začela s poukom nemškega jezika. Pouk bo v prostorih osemletke 1 (gimnazija).
Prosimo vse one, ki so se prijavili za ta tečaj, da se omenjenega dne zberejo v šoli, ker se bo že ta dan začel pouk.
Prav tako se še lahko prijavijo ostali, ki se doslej še niso vpisali.
Ljudska univerza
ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA razpisuje delovno mesto
finančnega knjigovodje
Pogoj: Ekonomska srednja šola ali priznana srednješolska izobrazba. Nasrop službe s 1. decembrom 1939.
Pravilno kolkovane prošnje je treba vložiti, pri upravi Zdravstvenega doma najkasneje do 15. novembra 1959.
Agroservis Murska Sobota sprejme takoj v stalno službo
2	MOJSTRA — avtomehanika z večletno prakso
3	AVTOMEHANIKE — pomočnike z odsluženim vojaškim rokom
1 PISARNIŠKO MOČ — s srednješolsko ali nepopolno srednjo šolo za delo v knjigovodstvu
Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje dostavite komisiji podjetja.
ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA z n. j. V MLINARSKI SOBOTI
TER HRANILNO-KREDITNI ODSEKI IN HRANILNICE IN POSOJILNICE KMETIJSKIH ZADRUG POMERJA
čestitajo za
31. OKTOBER
MEDNARODNI DAN VARČEVANJA
vsem svojim vlagateljem in poslovnim prijateljem ter jim želimo mnogo uspehov pri njihovem delu
Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača!
KMETJE! DELAVCI! USLUŽBENCI!
Vlagajte svoje prihranke pri Zadružni hranilnici, ker s tem koristite razvoju našega kmetijstva!
STARŠI!
Vzemite pri zadružnih hranilnicah za svoje malčke hranilnike, da se bodo že v mladosti naučili varčevati!
DIJAKI IN UČENCI!
Zbirajte prihranke za knjige, izlete in druge potrebe ter jih nalagajte na mladinske knjižice zadružnih hranilnic!
RADIO M SOBOTA
Nedelja, 1. nov. 1959:
ob 12.W: Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; ob 12.15: Oddaja v madžarskem jezika;
ob 12.40: »Želeli ste, poslušajte. Torek, 3. nov. 1959:
ob 17.00: Lokalna poročila., obvestila, objave in reklame; ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku;
ob 17.30: »želeli ste, poslušajte. Četrtek, 5. nov. 1959:
ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku;
ob 17.25: »Želeli ste, poslušajte«.
Radio M. Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 05.00 do
9.00	in od 15.00 do 23.10 ure.
Ob nedeljah in praznikih pa od
06.00	do 23.10 ure.
DAROVALCI KRVI NA
TRANSFUZIJSKI POSTAJI
V	MURSKI SOBOTI
Franc Petek iz Melinec drugič, Ana ForjanLč iz Vevč, Marija Recek iz D. Slarveč, Marjeta Forjamič iz D. Slaveč, Ema Forjanič iz D. Slaveč, Marija, Ana, in Jožef Žižek iz Nedelice, Marija Hak, Marija Hanč in Rozalija Nadj iz Dobrovnika, Franc Časar in Jožef Marinič iz Odranec, Stojan Tomelj, Irena Tot, drugič, Marija Donko in Marija Kovač iz Kamovec, Marija Draškovič, Terezija Zadravec, osmič. Bara Režonja, tretjič, Marija Zver, tretjič, Katica Režonja, tretjič, Ana Ferčak. drugič in Marija Magdič, tretjič, iz Renkovec, Bara Bakan, drugič. Bara Nemec in Klara Zemljič iz Turnišča. Ana Perdec in Rozalija Peceli iz Zitkovec.
V	imena bolnikom se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje
Transfuzijska postaja M. Sobota
VREMENSKA NAPOVED za čas od 30. okt. do 8. nov.
Koncem oktobra, oziroma v začetku novembra močne padavine z ohladitvijo in snegom do nižin. Pozneje sprva še nestalno, nato zopet več dni zaporedno suho oz. lepo vreme, sprva hladno, pozneje postopno topleje. Okrog 8. nov. kaže na kratkotrajno poslabšanje s pada vinami
Petek, 30. okt. — Sonja Sobota, 31. okt. — Alfonz Nedelja, 1. nov. — Dan mrtvih Ponedeljek, 2. nov. — Dušanka Torek, 3. nov. — Silva Sreda, 4. nov. — Karel Četrtek, 5. nov. — Slavku
MURSKA SOBOTA — od 30. okt. do
1.	nov. francoski kinemaskopski film: »Vsi me lahko ubijejo; od
2.	-3. nov. italijanski film: »Krik; od 4.—5. nov. sovjetski barvni film: »Skrivnost dveh oceanov.
GORNJA RADGONA - od 31. okt do 1. nov. mehiški film: »Ne pripoveduj svoje preteklosti«; od 4. do 5. nov. francoski film: »Noč in megla*.
LENDAVA — od 30. okt. do 1. nov. ameriški mladinski film:	»Džu-
bili«; od 3.—4. nov. jugoslovanski mladinski film: »Dobro morje«.
LJUTOMER — od 31. okt. do 1. nov. ameriški barvni film:	»Osvajač
Džingis Kan«; od 4.—5. novembra francoski film: »Krojač za dame.
KRIŽEVCI PRI LJUT. - od 31. okt. do t. nov. italijanski film: »Krik«; samo 4. novembra jugoslovanski film: »Kala*.
SLATINA RADENCI - od 31. okt. do 1. nov. ameriški barvni film: »Človek brez zvezde«; samo 5. uov. ameriški film:	»Ko zima
pride«.
VERŽEJ — od 31. okt. do 1. nov. ameriški barvni film:	»Maščeva-
lec iz Dallasa; samo 4. novembra francoski barvni film: »Nenavadna bajka«.
CEPINCI — 1. nov. ameriški film: »Fant za vse«.
VELIKA POLANA — od 31. okt. do 1. nov. madžarski film: »Dve priznanji*.
GRAD — 1. novembra jugoslovanski film: »Obsedenost«.
VIDEM OB SCAVNICI - od 31. okt. do 1. nov. mehiški film: »Poslednja želja«.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se zdravnici dr. Vilmi Vlaj in zdravniku dr. Zdenku. Lapajnu, kakor tudi ostalemu osebju, ki so nam ob priliki naše bolezni o bolnišnici o Rakičanu nudili oso pomoč, Hvaležne pacijentke: Stanislava Senekovič, Helena Ošlaj in Vida Požegar.
Anton Gaberc, kmet iz Veržeja, je prevažal les, odpela se mu je veriga in je padel podvoz; dobil je poškodbe na levi nogi.
Franc Gyori, kmet iz Dobrovnika je padel, pri tem si je zlomil levo podkolenico.
Franc Hašaj iz Gradišča je padel z voza, pri tem se je poškodoval na roko kolena in na glavi.
Jožef Katona, čevljar iz Veščice je padel s kolesa in se poškodoval na desnem kolena.
Franc Kuzmič, pismonoša od Vidma ob Ščavnici je padel z mopeda, poškodoval se je na čelu, levi rok. in desnem kolenu.
Ernest Lukač iz Puconec Je padel z motorja, pri tem se Je poškodovat na glavi.
Deziderij Madžar iz G. Lakoša Je vtaknil levo roko v drobilnik za grozdje.
Franc Spačal, upokojenec iz Ljutomera je padel po stopnicah in se poškodoval na glavi.
Stanko Štuhec, delavec iz Sovjaka je padel z motorja. Pri padcu se je poškodoval na glavi.
Frida Čarman iz Kuzme se je poparila z vrelo vodo po desni roki.
Ana Dovečar iz Ilovec se je pr delu v hlevu udarila s krampom pod levim gležnjem.
Olga Maje iz Odranec se je poparila z vročo vodo po obraza in
glavi.
POŽAR V STANJEVCIH
V ponedeljek zvečer je izbruhnil požar v mlinu v Stanjevci h, ki je last Ludvika Krpica. Med drugih je zgorelo tudi okrog 3500 kg zrnja. Vzroke požara še ugotavljajo. Škodo cenijo na okrog 900.000 din.
NOVE NAROČNIKE POMURSKEGA VESTNIKA PROSIMO, DA HKRATI Z NAROČILOM POŠLJEJO TUDI NAROČNINO NA TEK. RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI M. SOBOTA ŠT. 605-70 KER LIST POŠILJAMO 1—165
SAMO PO PREDPLAČILU
SOCIALNO ZAVAROVANJE
delo Članov skupščine
Po sklepu izvršilnega odbora Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Murski Soboti dne 23. oktobra 1959, bo zasedanje Okrajne skupščine za socialno zavarovanje koncem novembra. Glavna razprava na tem zasedanju bo o delu članov skupščine.
Smatramo za poirebno obvesuti šonšo javnosi, predvsem pa zavarovance o važnosti tega zasedanja z namenom, da širša javnost čim več pripomore k uspehu ne razprave. Na področju podružnice Ljutomer so v glavnem že imeli sestanke z zavarovanci, nekaj je bilo storjeno na področju podružnice Gornja Radgona. V ostalih predelih okraja pa je napravljeno na tem vprašanju bore malo, Pozivamo vse člane skupščine, da sklicujejo sestanke z za varovanc-volivci in se na ta način pripravijo za razpravo na zasedanju. Clani skupščine imajo obilo gradiva iz dosedanjih zasedanj, v kolikor pa rabijo še kake druge podatke, jih naj zahtevajo na Zavodu ali podružnicah. Obenem naprošamo zavarovance, da se sestankov udeležijo in opozorijo na zapažene nepravidnosti ter dajejo predloge za zboljšanje. Po možnosti naj se obračajo tudi osebno do članov skupščine s problemi. V korist službe socialnega zavarovanja bo rudi, če svoje probleme in predloge posredujejo osebno ali pismeno na zavod ali podružnice. Med drugim nas zelo zanimajo sledeča vprašanja: težave pri uveljavljanju pravic iz socialnega zavarovanja, L j. nadomestila osebnega dohodka, potnih stroškov in drugih dajatev s tega področja. Uveljavljanje pravic do otroškega dodatka, invalidnine, invalidske in starostne pokojnine. Zapažene nepravilnost: in predloge za zboljšanje teh postopkov. Razmislite in predlagajte, če bi naj prevzela podjetja izplačevanje nadomestila osebnega dohodka in drug h dajatev iz zdravstvenega zavarovanja, kot pooblaščena podjetja od ZSZ. Zapažene nepravilnosti pri iskanju zdravstvene pomoči, vprašanje higiensko-tehnične zaščite, skratka, kako prilagoditi poslovanje socialnega zavarovanja potrebam časa, da bo socialno zavarovanje služijo hitrejšemu razvoju družbenega upravljanja in se usposobilo za izvajanje nadaljnjih nalog.
Okrajni zavod za socialno zavarovanje Murska Sobota
VOJAŠKO KNJIŽICO sem izgubil. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na naslov: Franc Benkič, Motovilci št. 69, ip. Grad. M-9S3 LEPO, MAJHNO POSESTVO vseh knltur na ravnini ob železniški in avtobusni postaji, ugodno prodam. Marija Šalamon, Zbelovo pri Poljčanah.	M-984
ENODRU2INSKO HIŠO z vrtom in nekaj zemlje ali brez nje, motorni priklop primeren za vsako obrt, v zelo dobrem stanja v centra trga, ugodno prodam. Stanko Pintar, Lenart v Slov. goricah.
M-946
POHIŠTVO ZA SPALNICO, ugodno prodam. Murska Sobota, Zvezna ul. št. 4-1 desno. Vprašati v dopoldanskih urah.	M-959
GLASBENIKI, kitaristi, basisti, saksofonisti, trobentači, ponzanisti, klarinetisti in šlageristi, ki imajo veselje za sodelovanje v Velikem zabavnem orkestru, naj se javijo v soboškem grada soba št. 8, vsak torek in petek od 8. do 11. in od 13. do 17. ure.	M-972
GRADBENO PARCELO s približno 4 ha zemlje zaradi starosti ugodno prodam. Ludvik Pok, Hraščica, p. Beltinci.	M-973
ŠTEDILNIK v dobrem stanja, ugodno prodam. Ogled vsak dan. Štefana Kovača št. 19 (pritličje št. 4), Morska Sobota.	M-976
USLUŽBENEC POMURSKEGA TISKA NUJNO IŠČE OPREMLJENO SOBO po možnosti s hrano. V soboto in nedeljo odsoten. Plača dobro. Pismene ali ustmene ponudbe pošljite na upravo lista pod »1.november«.	B. B
POSESTVO blizu glavne ceste z vsem Inventarjem, zaradi starosti prodam. Vprašati: Trstenjak, krojač, Stari trg 7, Ljutomer. M-978 HIŠO z velikim posestvom (cca 5 ha njiv), velikim sadovnjakom in gozdom, vse v enem kompleksa v bližini glavne ceste, ugodno prodam. Pepika Špindler, Moravci, p. ,Bučkovci.	M-979
ZIDNO OPEKO nad 20.000 kom. in strešno opeko nad 2000 komadov, ugodno prodam. Šiftar, Puževci št. 57, p. Bodonci.	M-980
HIŠO z gospodarskim poslopjem, sadovnjakom in vrtom ob glavni cesti y Lendavi, ugodno prodam. Informacije pri družini Horvat, Partizanska 3, Morska Sobota.
M-981
GOSP. POMOČNICO sprejmem takoj. Franc Vrečič, brivec, Zvezna ul. št. 7, Murska Sobota. M-973 SVINJSKE HLEVE, hrastove, s 7 prostori, v dobrem stanju, ugodno prodam. Franc Rožman, Berkovci, p. Videm ob Ščavnici
M-974
Valjčni mlin in žaga Pertoča
sprejme v službo kvalificiranega
mlinarskega pomočnika
s takojšnjim nastopom. Plača po dogovora. Ponudbe poslati na Valjčni mlin in žaga Pertoča, p. Rogašovci.
Pravilnik o voznikih motornih Tožil (Ur. list FLRJ, št. 32/59) določa, da poleg ostalih dokumentov, ki jih določa ta pravilnik, mora kandidat predložiti zdravniško spričevalo, s katerim dokazuje, da je telesno in duševno zmožen opravljati motorno vozilo.
Na področju občin okraja Murska Sobota bo imenovani zdravniki, ki so pristojni za izdajanje spričeval o telesni in duševni zmožnosti kandidatc.m za vožnjo motornih vozil im sicer:
1.	Za občine Murska Sobota, Beltinci in Petrovci-šalovci, dr. MILOŠ BOROVSAK, zdravnik zdravstvenega doma y Murska Soboti.
2.	Za občini Ljutomer in Gornja Radgona dr. ANTON BEZJAK, zdravnik zdravstvenega doma v Ljutomeru.
3.	Za občino Lendava dr. STEFAN GRUSKOVNJAK, zdravnik zdravstvenega doma v Lendavi.
Zdravniško spričevalo mora vsakdo, ki želi opraviti vozniški izpit, predložiti k priglasnici za pripustitev k vozniškemu izpitu. Priglasnico dobi na pristojni postaji Ljudske milice.
Obveščamo tudi vse lastnike motornih vozil, ki prijavljajo spremembe lastništva in tehničnega stamja vozila, da bodo dobivali v bodoče vsa navodila im predpisane obrazce na pristojni postaji Ljudske milice. isto velja za državljane, ki prosijo za izdajo orožnega lista.
Iz pisarne Tajništva za notranje zadeve OLO Murska Sobota
OBMURSKA ZALOŽBA V MURSKI SOBOTI JE PRAVKAR IZDALA
GEOGRAFSKI ZBORNIK
ki ga je uredil dr. Svetozar Ilešič
Cena broširan: knjigi je 450 din, v platno vezani pa 580din. Zbornik lahko kupite v knjigarnah v Murski Soboti, Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni.
Zbornik prinaša prispevke uglednih strokovnjakov, ki so proučevali glavne geografske probleme Pomurja, razvoj Murske Sobote in ostalih krajev, na pr.mer Puconec, Bodonec in bivše videmske občine, prinaša pa tudi or:6 razvoja vasi na Spodnjem Murskem polju in nazorno obravnava sezonsko zaposlovanje prekmurskega prebivalstva.
Pohitite z nakupom Zbornika, ker je naklada omejena.
POMURSKI VESTNIK. 29. OKT. 1959
7
REPORTERJEVI OBISKI NA JANŽEVEM VRHU
LEPO JE TAM GORI NA HRIBČKU
Jesensko popoldne se je prikradlo nad prijazno hribovsko vasico Janžev vrh. Toplina sončnih žarkov je božala zoreče se grozdje, ki čaka na trgatev. Od nekod je udarjal vonj po stisnjenih tropinah. Ropotanje voza, obloženega s sodi, je utihnilo za ovinkom, nekje med vinogradi pa so se slišali veseli vzkliki »bračev«. Med upognjenimi hrbti »bračev« se je sukal tudi delovodja delovišča Vinogradniškega gospodarstva Gornja Radgona. »Že teden dni trgamo, suhi dnevi pa nas silijo, da moramo hiteti,« mi je dejal. Marsikaj sem še izvedel t razgovoru.
TRGATVE BO KMALU KONEC
Delovišče Janžev vrh zajema preko 50 hektarov vinogradov, medtem ko je ostalih kmetijskih površin okrog 80 hektarov. Veliko vinogradov so že obnovili, pa tudi v prihodnosti imajo predvidene večje obnove. Pridelek letos ni ravno najvišji. vendar se v kvaliteti precej dviga nad lanskim. Poleg pa-
ninc, ki je dosegla 23 sladkornih stopinj, ter tramnica in burgundca si največ obetajo od laškega rizlinga. Rizlinga imajo skoraj največ zasajenega, pa tudi v količini precej prednjači pred ostalimi sortami. Pri trganju jih precej ovira izbiranje sort, kajti stari nasadi so zelo pomešani. Dasiravno imajo težave, bodo baje potrgali že čez teden dni.
MED TREBUŠASTIMI GIGANTI
Delovodja mi je s ponosom pokazal obnovljeno klet, v kateri se bohoti deset trebušastih velikanov, ki bodo sprejeli domala ves letošnji pridelek vina. Pridelek se bo kljub neprimerni letini sukal nad deset vagonov. Seveda je kapaciteta kleti mnogo večja, saj bo z namestitvijo večjih sodov lahko sprejela nad 30 vagonov vina. Nad kletjo ropota sadni mlin tri stiskalnice pa sproti pospravljajo natrgano grozdje. Stavbo bodo prihodnje leto obnovili ter v njej uredili še nekaj stanovanj ter sedanje pro-
store preuredili. Vse to dokazuje, da tudi v tej smeri posestvo ni ostalo brez perspektiv.
ALI JE KULTURNOPROSVETNA DEJAVNOST ZAMRLA
Janžev vrh je bil pred leti značilen po razgibanem kulturnoprosvetnem življenju, ki je zadnja leta nekam zamrlo. Seveda je sindikalna podružnica na posestvu začela tudi to počasi izboljševati. Trenutno rešujejo to vprašanje z gostovanji raznih igralskih skupin in koncerti. Pravijo, da je zanimanje za razne prireditve zelo veliko, saj je dvorana vedno polna. V kratkem bo sindikalna podružnica sama priredila igro. vendar ima težave, ker nima dovolj sposobnih igralcev. Ugotavljajo pa tudi. da bi bil potreben še pevski zbor. Obetajo si. da se bo tudi kulfurno-proscetno življenje počasi bolj razgibalo.
»TEŽKO BI NAM BILO, CE BI ODŠLA...«
Okrog pritlične, a lepo urejene hišice se je podila gruča
otrok. »Otroški vrtec«, so mi pojasnili. In res, v okusno urejenih, čeprav nekoliko tesnili prostorih, me je sprejela simpatična upravnica Mimica Pelci. Že deset let vodi otroški vrtec, se pravi, vse od ustanovitve. Kot sem razbral iz razgovorov z ljudmi, so z njo zelo zadovoljni in bi jim bilo težko, če
bi odšla. Omara v kotu je obložena s številnimi izdelki in risbami, ki jih delajo otroci, pa tudi zaloge igračk niso majhne. Kot dokazuje kronika, posvečajo veliko skrbi tudi razvedrilu otrok z raznimi igrami, proslavami ter izleti. Potrebno pa je omeniti, da imajo v vrtcu tudi pevski zbor in dobre recitator-
je. Še marsikaj bi lahko naštel, vendar je že to dovolj velik dokaz, da imajo otroci tudi v teh hribovitih krajih slajšo mladost, kot so jo morda imeli njihovi očetje. Poslovil sem se od prizadevne upravnice ter obljubil, da se bom ob priložnosti spet oglasil.
Janko Stolnik
Grozdje, ki je o sončnih jesenskih dneh lepo dozorelo
DROBNE ZANIMIVOSTI
NOV SVETOVNI REKORD V HOJI PO ŽICI
Nemec Richard Sehneider je pred kratkim postavil nov svetovni rekord v hoji po razpeti žici. Po žici je hodil neprekinjeno 21 ur in 54 minut. S tem je prekoračil prejšnji rekord Šveda Alaina Nundberga za 76 minut.
IZ DREVESA JE NAPRAVIL KOLO
Stepa n Ladžuk je znan daleč naokoli po izredno spretni izdelavi raznih izdelkov. Pred kratkim je iz drevesa napravil kolo, s katerim se sedaj vozi po Banja Luki, kjer seveda vzbuja splošno pozornost.
TANK ZA NOGOMETNEGA SODNIKA
Brazilci se znani kot zelo vročekrvni navijači na nogometnih tekmah. Zalo so sodniku Carlosu Garinhu skoraj po vsaki tekmi poškodovali avto. Da bi si zavaroval življenje, si je sodnik kupil varnejše vozilo. Sedaj se vozi na nogometne tekme s starim tankom.
NOV PLAVALNI BAZEN V MOSKVI
V	Moskvi gradijo nov bazen, ki je podoben krožniku in ima premer 150 metrov. V njem se bo lahko istočasno kopalo 2000 plavalcev. Iz mestnega središča vozi avtobus, ki lahko naenkrat prepelje 200 potnikov.
S CVETJEM ZA KLOBUKOM V SMRT
Ivan Posavec iz Mučne Reke je pred časom naredil samomor na strašen način. Napolnil je možnar z razstrelivom, vžgal in legel s prsmi nanj. Seveda je zaradi eksplozije, ki mu je raztrgala cel prsni koš, ostal na mestu mrtev. Omenjeni je bil znan uživalec alkohola. Dejanje je izvršil s šopkom cvetja za klobukom.
SVETLEČI KROŽNIKI
V	Ameriki so v modi krožniki in skodele, ki so po robovih premazani z barvo, ki se v temi sveti. Uporabljajo jih pri večerji v zatemnjeni sobi, da jim ni treba prekiniti gledanje televizijskega programa.
KAMION PREVRNIL LOKOMOTIVO
Nedavno se je na križišču, kjer železnica medžimurskih premogovnih kov iz Murskega Središča seka cesto proti Peklenici, zgodila prometna nesreča. Do nesreče je prišlo, ko je šofer Slavko Vuri vozil kamion gramoza v Mursko Središče. Istočasno je vozila lokomotiva proti separaciji. Ker je med cesto im progo velika koruza, voznika nista opazila drug drugega. Ko je opazil šofer lokomotivo, je pritisnil na zavoro, ki pa mu je počila. Tudi vlakovodja ni mogel zaustaviti in tako je prišlo do trčenja. Lokomotiva se je prevrnila in strojevodja je bil laže poškodovan. Na kamionu je bilo več delavcev, ki so ostali brez poškodb.
KOLIKO JE PRI NAS DIVJADI IN ZVERI
Po podatkih iz prejšnjega leta je bilo lani v Jugoslaviji okrog 2500 medvedov, od teh gotovo polovica v gozdovih Bosne in Hercegovine. Divjih koz je bilo okrog 19.000, jelenov 16.000, srn 199.000. Fazanov je bilo 276.000, jerebic pa kar 845.000.
Obnovitvena dela na Janževem vrhu
SOBOŠKI DIJAKI NA KRIŽARJENJU MED KORNATI
KOT ROBINZONI
Poleti, 30. julija se nas je skupina 18 dijakov pod vodstvom prof. Kerta odpravila na potovanje; naš cilj je bil Zadar.
Ekanomci tretjih letnikov smo se pred item le odločili za skupno potovanje na morje. Z dobro voljo smo si priskrbeli dovolj sredstev, da nas lakota pred zaželjen im časom ne bi prisilila k povratku. Kot člani Počitniške zveze simo si že vnaprej rezervirali mesto v taboru okrajnega odbora Počitniške zveze Ljubljana, ker si pač nemo želel nikakega neljubega presenečenja.
Ne bi se hotel zaustavljati pri opisovanju naše mučen:ške poti do Zadira, ker so si pač taka potovanja v glavnem slična. Razlika nastane le pri vprašanju: si spal med potjo 5 ali 3 ure. Omenil bi le to, da nas je Zadar dočakal z močnimi frontalnimi
Ena izmed številnih sten Kornatskih otokov
motnjami, katerih posledica je bila, da smo se pred našim novim bivališčem, pred šotori, znašli do kože premočeni.
Naslednjega dne je bilo seveda 'vse pozabljeno. Naše štirinajstdnevno taborjenje bi lahko postalo skoraj usodno za naša dekleta, ker je teh štirinajst dni bilo pravo nasprotje shujševalni kur . Naše življenje v taboru je namreč potekalo v tem vrstnem redu: ob sedmih vstajanje zase moram reči, da nikakor nisem mogel dojeti tega pojma »ob sedmih«, pa sem, naj mi bo odpuščeno, vstajal ob osmih, do osmih zajtrk, potem do dvanajste kopanje, kosilo, kopanje — spanje, večerja, ples ali k po, vstajanje... Potem seveda ni čudo, da so se »krčili« pasovi, kot so to trdila naša dekleta.
Kot potovanja željni ferijalci se seveda nismo zadovoljili s taborjenjem., zato smo imeli v načrtu še šeet-dnevno potovanje na Plitvička jezera. To ie bila seveda naša želja; organzatorji pa zaradi objektivnih razlogov potovanja niso mogli prirediti. Zato smo tri dni pred odhodom stali dolgih nosov pred dejstvom domov ali pa drug načrt.
Da bi se vdali taki prepreki, nam ni padlo niti. na pamet. Štirje fantje: Jože. Renato (psevdonim Igijal, Francis in jaz kot mister Šmidt, ki seveda nikjer -nisem smel zmanjkati, smo sedli k posvetovanju. Tuhtali smo in tuhtali, pa smo tudi iztuhtali.
Sklenili smo si najeti barko za nekaj dni in se podati na križarjenje po Kornatih. Sklep je padel; sedaj ga je b lo treba le uresničiti. Naš plan je bil že hvale vreden, a naredili smo le eno napako, ki bi pa lahko bila skoraj usodna. Nismo namreč računali na mnenja naše večine — deklet. Ko so izvedele za naš plan, je le maio manjkalo, pa b' mi »štirje veliki« s kovčki, barko in planom ostali brez barke. Ker smo se že vnaprej dogovorili z barbo, da se naslednjega dne pripelje z barko na pogajanje, so se naši nem rni duhovi le vdali in pristali na to, da si nasledojega dne ogledajo barko. Ampak samo ogledajo in n- č več! Ogledali so si, pogodba je bila sklenjena in podali smo se na naše velikopotezno križarjenje.
Pot nas je vodila proti Drugemu otoku, ki je bil nekakšna izhodiščna točka našega potovanja. Prvo noč smo prespali v Miru. To je skrajni južni del otoka, kjer so taborili mariborski ferijalc. Njihovo taborjenje je bilo povezano res s številnimi težavam , saj so meli do prvega naseljenega kraja peš dobre štiri ure. Ker je bila naša barka premajhna, da bi v njej prespalo 20 ljudi, so nas res tovariški Mariborčani povabili, da nas je šest lahko prespalo v njihovem taboru. Naslednjega dne smo se podali proti Satju, to je majhno mestece s tovarno za predelavo in konzerviranje rib »Mardešlč«. Tu nas je čakalo prijetno presenečenje, saj smo lahko prisostvovalil eni najzanimivejših dirk: dirkam oslov. Dobra volja in smeh, ki je tistega dne vladal med' občinstvom, se ne da popisati. Za ilustracijo naj povem to: prvo nagrado je dobil najbitrejši, osel, drugo nagrado najhitrejši za njim, tretjo pa zadnji. Tega tekmovanja seveda ne smemo primerjati s konjskimi dirkami, saj se je najhitrejši osel gibal s hitrostjo h trejšegia koraka odraslega človeka. No in zgodilo se je tudi, da je osel, namero da bi nadaljeval pot po tekmovalni progi, zavil po drugi stez:, katero je poznal kot svojo vsakdanjo pot. In še to: Prvi tekmovalec — osel — je b i na cilju,,zadnji pa se je še obotavljal na stanu. Temu torej ni mogla niti tretja nagrada.
Ko bi bilo le na vseh tekmovanjih tako!
Naslednjega dne smo se pa odpravili na Kornate v pravem smislu besede. Seveda vseh o-točkov v dveh dneh nismo mogli objadrati, ker Kornatsko otočje sestavlja okrog 300 manjših in večj h otočkov, Naravne lepote, ki smo jih bili deležni tista dva dni, se preprosto ne dajo orisati. Nemalokrat so nas obletavali tudi ledeni občutki, ko smo se z našo malo barko vili pod mogočnimi peč nami, ki so se dvigale tudi do 40 metrov navpčno nad nami. In barva
morja je v teh predelih nepo	Oslovske dirke v Šalim
pisna in se s svojo sinjo barvo	dirke
nikakor ne more primerjat: z ono ob obalah.
Tati večer smo si poiskali, zatočišče na nekem samotnem otoku, kjer smo izvohali prazno kolibo, ki pa je bila brez strehe.
Na barki
a smo si jo kljub temu preuredili za »spalnico«. Tiste dni so postala naša dekleta bolj borbeno razpoložena in so nam na vse mogoče načne dopovedovala, da so tudi one utrjene, da tudi one zmorejo to, kar mi fantje, da lahko tudi one spijo zunaj, da lahko tudi one... Fantje jih nismo razočarali in smo jim kavalirsko odstopil »spalnico«. Mi smo pa tisto noč trpeli« v barki. Noč je bila romantična, ker je pričelo deževati. Čudovito je bilo poslušati kapljanje kapljic na krov barke.
Seveda bi naše -križarjenje izgubilo na zanimivosti, če si ne bi vsak dan trikrat pripravljali na primitivnem ognjišču tople hrane. Tu so se pa dekleta :zkaza’a kot prav: mojstri, saj smo živeli še boljše kot v Zadru. Verjetno se bo marsikateremu zdelo neverjetno, da smo bili kar dvakrat deležni kakaovega grisa, ,pa seveda tudi rib mi manjkalo, ki smo jih nalovil z barbovo pomočjo. Tudi mešana solata paprika-paradižnik-čebula ni manjkala in lubenice -im citrone n-e. (Tako b' se vsak lahko igral Robinzona.) Naš ekonomist je bil torej odlično preskrbjen. Žal pa je vsaki stvari enkrat konec in naši vedno odprti želodci so že poskrbeli, da so se zaloge v kratkem času skrčile na minimum.
Ko smo se po dveh dneh vračali, v Šali, smo naleteli na neljubo presenečenje. Ogromna ladja — cisterna Ušče — nam je namreč zaprla vhod v luko. Ko smo prosili mornarje, naj nam odprejo vhod, so se le hudomušno smejali in nas zavrnili, naj malo, malo počakamo. To čakanje s-e je zavleklo dobri dve uri. in ko smo se naslednjega dne odpravili proti Zadru, so nam zaklicali v slovo, naj pišemo, ko prispemo na cilj.
Naše potovanje se je končalo, ostali, so pa le prelepi spomini, ki bodo ostali nepozabni. Ne, našega polova-nja ne bomo pozabili in tudi, mornarjev z »Ušča« ne, ki pa so se oglasili prvi preko »Dela«, ki je pod rubriko »brzojavke« prineslo nekaj dni po našem prihodu naslednij tekst: »Pri Zadru se je potopila velika ladjacisteraa Ušče«.	Bruno R.
POMURSKI VESTNIK, 29. OKT. 1959
8