Poštnina plačana v gotovini
SREDA, 4. FEBRUARJA 1953
6 dinarjev.
EETO V L
KMILM
LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH / IZHAJA VSAKO SREDO
ŠTEV. 5
premije za ažurnost...
(Piše Fičafajev Tunek)
Ažurnost je. bratje, važ-stvar, posebno v knjigovodstvu. Podjetje mora vsak čas vedeti, kako in kaj * njim In zato so že pred določili knjigovodske-**»« osebju v jezo in zavist “stalim oddelkom posebne 'talke — premije za ažurnosti
,,„Ia,res — stimulacija je usveu Velika večina knjl-^“dstev fc	ažur.
l-r«T V8e	bll°	T naI*
- se® reiju Da, celo v re«lu, da so se ojetja naravnost razva-se razbohotila ▼ ažur-
**“stl. če lahko tako rečem.
Zdaj pa si poglej spaka T~ Podjetja bi na vsak na-■n že sama od sebe hotela ažurna in takorekoč .5r rinejo v ažurnost! No-&no navodilo ne pride že “•volj zgodaj in »Uradni (	* — nekdaj strah ta
*	— postaja bolj za-
>r,e°“ branje kot kakšen Monte Chrizto«! 8ed?^*bno T radnjem času! lan.„ podjetjem za bl-najT Vedeti hočejo, kako m . sestavijo, navodil pa hi Direktorji ta raču-
novodji trgajo pismonošem »Uradne liste« iz rok. tako so neučakani na tista navodila o sestavljanju bilanc, bolj kot na najbolj napeta nadaljevanja »Gospodarja sveta«. Toda »Gospodar sveta« prihaja, prihajajo »Trije mušketirji«, še celo »Melodija smrti« prihaja — le navodil ni ta ni!
Knjigovodstva ne morejo sestaviti bilanc, ne morejo oceniti starih zalog iz pol-birokratskih časov, ne morejo izpolnjevati obrazcev, ne vedo kako obračunati proizvodnjo, viške, presežke, manjka. primanjkljaje, dosežene in nedosežene plačo — skratka, omejena so v svojem najelementarnej-šem izživljanju — tn zato čakajo, čakajo na tista nesrečna navodila...
Spričo vsega tega predlaga »Toti list«, da bi sedaj morda podjetja razpisala premije za ažurnost tistim tovarišem, ki sestavljajo navodila za bilance. Morda pa bi le pomagalo, kajti ažurnost, bratje. Je važna stvar...
*akuJS?,n s® »ni *dl kot napad ''' pro*l bombnim Iz kap “stane zunaj, za aSS***! Tudi zavod **varovanje v
“tič. *■“ uk“
Os®von katerega Je Mo sooo upokojencev s »»himni vred. K sre«
V*1 UodJ«- kt so
f®*II: »Ce se ob notranji Jv^rganlzaclJI zavoda od-»“Je MM upokojencev tn p Uh nikamor ne prišteje, "*“rajo kljub (emu preje-m*‘1 Pokojnino!«
In, **** upokojencev Je ■**•••»«*■ ”*'! In ne prišteli to Je da ■* vzaj , njhnl ha vil L
RAZLIKA
Piki \ f.e“ J® ™I,lkM 8« Sum data»*“n»ko vino v 8P'«tn ali Mariboru?
—■ ???
VoT v Splitu tl servirajo v«Uo posebej...
ProroCon za Salo
(Piše Ivan Žebljiček!
Mnogo zavarovancev pa Je, za katere so smatrali, da Jih ni. če o njih nimajo vseh potrebnih podatkov.
In tako Je izpadla iz proračuna milijarda dinarjev. Odslej bomo v naši finančni znano«! I razlikovali resne proračune od neresnih ali proračunov za šalo. ki Rh sestavljajo v predpustnem času.
Med našimi zavarovanci se širi bojazen, da ne bi zavod v procesu svoje notranje reorganizacije zamešal otroke In upokojence (er bi na ta način otroci nrejemall pokojnino, upokojenci pa otroške doklade ...
TRŽAŠKA
»Ti, kaj so prišli iskat tile predstavniki Italijanske vojske ln karabinjerjev v Trst?«
»Ne vem. Morda zaostan-karje Iz leta 1943 in 1945!«
AKTUALNE ASOCIACIJE MISLI
— Res ne -ažurnem, kako lahko le kdo veruje, da Je papež Imenoval Stepinca za kardinala, ker Je hotel s tem poudariti svoje prijateljstvo do jugoslovanskih narodov...?
— Saj res. včeraj mi je pripovedoval Peter, da je radio Moskva povedal...
$
— Italijanski parlament je pa verjetno na počitnicah...
— V Atenah De Gasperi menda le ni nič opravil...
— V vzhodnem delu Berlina ja adnje čase res nemirno...
— Tore.) Madžarska je srečno plačala reparacije Sovjetski zvezi
AKTU Al j fl KOMENTARJI
,tiavafH Meskva..."
»Po poročilih iz Slovenije Je prišlo v slovenskem par* hunentu ob priliki sprejemanja proračuna do popolnega razsula. Imperialistič-no-fašistična vladavina se je pokazala v vsej svoji strahotni goloti. Posamezni poslanci, ki so bili seveua zaradi neznanskega terorja beograjskih dolarskih plačancev izvoljeni brez sodelovanja zdravih sil, so v navalu razbesnele gestapovske podivjanosti upali postavljati čisto svoje predloge. Sme£ua dokumentacija teh predlogov, čeS da gre za Interese ljudstva, za interese posameznih okrajev in podobno, jc absurdna in skrajno nedemokratična. Glavni in edini interesi vsakega zavednega prebivalca Zemlje so lahko in smejo biti samo interesi najmodrejšega Stalina in majčice Rusije! Teh pa na ljubljanskem zasedanju ni bilo in to Je ponoven *°r neizpodbiten dokaz, da se je Jugoslovansko vodstva brezpogojno prodalo zahodnim imperialistom...«
•
Iz komentarja agencije Hudri-Budri (komentator signor Silvio Bombarde!'1':
»... in vsa nedemokratičnost Jugoslovanskega sistema te je pokarala prav pri zadnjem zasedanju marionetnega slovenskega parlamenta, kjer so poedhd poslanci zastopali težnje posameznih okrajev, namero da bi se po preizkušen’*' tradicijah temeljito fizično stepli za najviije strankarske principe...«
VLJUDNOST
Sprevodnik v tramvaju pozdravi Jutranjega potnika:
— No, kako ste včeraj »večer prišli domov? Srečno?
— Kako to mislite?!
— Tako, spričo vaše razgibanosti se mi je pač zdelo, da ste bili precej dobre volje!
— Kako to mislite? Ali sem napravil kaj nespodobnega?
— Oh, ne, nasprotno I Ko je v tramvaj vstopila neka tovarišica, ste ji celo odstopili svoj sedeži
— No, in zato bi naj bil dobre volje?
— Hm, veste, razen vas ni bilo v tramvaju — nikogar!
ČUDNA TIČA
»VeS, v našem podjetju imamo čudnega tička za direktorja. On in inženir namreč trdita, da delavec ne more sodelovati pri sestavljanju tarifnega pravilnika, ker baje temu računsko ni dorasel. Kaj praviš ti k temu?«
»Da sta se tička pošteno uračunala. Menda sta pozabila, da pri nas štejemo od spodaj navzgor In, ne narobe!«
FRITZ, NE POZABI!
V Vzhodni Nemčiji morajo voditi hišni lastniki posebne hišne dnevnike, v katere vpisujejo dan in uro prihoda in odhoda vsakega stanovalca.
Fritz Pech se je nekoč malo preveč nagnil skozi okno in v elegantnem loku zletel iz četrtega nadstropja navzdol proti cesti. Obupana žena divje zavpije za njim:
»Fritz, ne pozabi javiti svojega odhoda iz stanovanja hišniku, da ga vpiše v knjigo, sicer te bodo še zaprli!«
VSE O KITU
Krit v Ljubljani
Casi SE IZPREMINJA.IO...
NAGRADA
Dva Albanca si obirata na trgu v Tirani uši. Pa z-ivzdihne eden:
»Eh, če se spomnim na čase, ko so pred volitvami i > dajali za golaž!«
Drugi vzkipi:
»Saj tudi danes dajejo pred volitvami...«
Prvi ga zavrne:
»Seveda, toda ričet!«
»No, kaj si kupil r nagrado, ki si jo prejel za svoie stahanovstvo?«
»Kaj! 2epnl robček!«
»Za kaj ga boS pa rabil pravzaprav?«
»Da se bom lahko pod nosom obrisal!«
KOLUMBOVO JAJCE
»Kaj praviš, Serjoža, kako bi rešHi vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo?«
■To ni problem! Vprašanje je samo, kako bi ga radi drugi rešili!«
kiščanska demokracija in Bioroiki Siovenci
(Piše Nande Bula)
RAZUMLJIVO
»Ti, zakaj zahtevajo tržaški Iredentisti stanje meja iz leta 1940?«
»Hm, če bi zahtevali stanje iz leta 1943, bi morali uvesti po vsej Italiji samo enosmeren promet!«
ALIBI
»Obtoženi Andrej X! Vi torej zanikate, da ste u.iradli svojemu delovnemu tovarišu kolo. Kako je pa potem prišlo njegovo kolo v vašo posest?«
»Veste, tisti večer se mi je v sanjah prikazal nadangel Gabrijel in mi je ponudil kolo naprodaj. In ravno ko sva sestavljala kupno pogodbo, sem se prebudi] tako da nimam zdaj nobenega dokumei>'a v rokah. Kolo pa sem začasno zadržal, dokler ne pr.de Gabrijel zopet k meni, da podpiševa pogodbo in mu izročim denar...«
MED S PIRI TISTI
— Pomisli, Erika, včeraj se nam je pri seansi oglasil sam Chopin!
— Res?! In kaj je povedal?
— Prosil je mojo ženo, naj ne igra več njegovih valčkov...
Po navodilih Vatikana tudi na Koroškem nekateri, ki Jim politika Kozamumik-Tischler-Steinacher še ni popolnoma jasna, moledujejo, češ v Jugoslaviji za cerkev In vero ni dovolj demokracije. Tako čudovite »demokracije«, kakor Jo Je na primer deležna slovenska duhovščina na Koroškem, res k sreči nimamo. Nemški inkvizitor celovškega škofijskega dvorca dr. Kadras namreč pravi:
— Eden mora komandirati — drugi pa obogati! To je demokracija!
Potem s pomočjo svojega adjutanta kanonika Blfimla skliče konferenco ta zapove:
— Cerkvena disciplina zahteva, da prenehate s slovenstvom, da govorite in pridigate nemško in da se borite proti jugoslovanskemu komunizmu, k«HI vsakdo. kdor me ne uboga, Je komunist in to jugoslovanski komunist! Z ruskimi stalintafl na se je sveti oče že oobotal!
Da pa bi »demokratična« konferenca ne bila preveč enolična, še doda:
— Kdor bo bral »Vestnik« Demokratične fronte ali oa kako drugače s nam tujim sloven«tvom vzbujal Javno pohujšanje, bo ka-
— In to je prava demokracija! — ponavlja Koza-m urnik Muri, ko obrača vrčke Schleppe piva na račun koroških Slovencev. — Fajmoštre Je treba znati krotiti!
MALI OGLAS
IZGUBILI SMO ZVEZO med dvema stavkoma na naslovni strani nekega našega tednika in sicer med:
»400 dinarjev jc celoletna naročnina za dvanajst strani tedensko« ter
»Zaradi tehničnih ovir današnja številka izjemoma na osmih straneh«.
Kdor bi to zvezo morda le našel, naj Jo odda v uredništvu »Pavlihe« proti visoki nagradi.
DAVČNA ODMERA
»Janez, zdi se mi, da je preveč 500 dinarjev akontacije na en ha zemlje, ki jo imava!«
»Ampak če upoštevaš, da nisem član davčne komisije, temveč da imam v njej samo strica, to ni niti toliko. Pomisli, da so drugi, ki nimajo v komisiji nobene žlahte, plačali tudi po 1000 dinarjev na 1 ha zemlje!«
Zoološka norica is metropole
LJUBLJANA ima po najnovejših podatkih poleg promenadnih levov tudi pravega pravcatega kita. Kot javljajo, prk v muzej. Njegovo meso bo uporabilo neko gradbeno podjetje zaradi izredne trdote kot izvrsten gradbeni material, vendar smo ob zaključku lista prejeli sporočilo, da se zanj potegujejo tudi študentske menze.
sensko premeščen ali celo ekskomoniclran!
Diskusije ni. Da pa ne bi kdo od slovenskih duhovnikov le pozabil na resnost teh besed, dr. Kadras od časa do časa kakega slovenskega duhovnika premesti v nemško faro, v slovensko pa kmalu potem prileze v veliko veselje nacifašistov nemški far!
Edini, ki se je resno zamislil ob luninem mrlo«
Poklicni humorist: »Hudiča, le kakšen vic bi se dal napraviti iz tega???«
— Prav mu je! U ZIMI«!
Zakaj pa je nasedel plakatu »POS.TETITE SJEVERNI JADRAN
ludi na LhrH pa?^o*ia
Maksi Zdraha:
— Oiumajnegite, lipste frau Klieek — homs tes so kert?
Kaj pa te Je So vida, ?? ®te tak aufgerekt, fran Muršec?
, ~~ Azo bisns net? Na zo
"°s- Vsi bomo mogli no-
er vstopit v en takšni no-
k 5ra^n* Prešernova družba hoasts!
, ~ °^aKens! pa kakšni erajn te bo to? Kaj take-
^feraS?bU MariJaJunff*
mans?e«K Skrniclferajn v.lr_ \ Obana! Zavolo fon n«5__ ? Plba, hot ma ta her
eoti okt- Bojo lanta zo SoHom zohn notr ▼ totlh pa od te*a b® tan» i»»saio, da go cumbajšpil *“er her fota und «ne, no da ste klieek, genau
— Se, herns, Jeoa boltns ®ba andaštol Inere rau-=®iucigc papnl Zakaj bi te “•08U bit ausgerehnet maj-
6 oltn, pa jaz lanta ofn? ® ,8a® a of, a kSlsana,
tin«valre> te® z0^ inaI
Ja ana» obanal To so ku _ ®° naš gospod re-
naT ®°s» ter a? Sam sebe a,T,i.f°8leda> tes kfris, tes
au«kfresencs...
. ~~ °bana! V tistih bu-^ah od totiga ferajna je ‘a* nadrnkano, hot da her Mora ksokt...
■	Zo?!? Hauns ina am
Pauh, majne tajre und re-08 **»a net ajni, da samo °d mene v tistih bukvah Pise! Majnazol — te mora *e glih tak od vas pisat, pa *°n hern pfora genau zo!
muta vi, fran zo en of,
— Kaj ga pa vi lomite z lučjo, a? Ce smo se zmenili, da bo mrk, bo mrk, pa amenl
DRAGOCEN SPOMIN
— V tem medaljončku pa imate gotovo kak drag spomin, spoStovanal
— Da, kodrček las svojega mola.
—- Kaj nimate več moža?
>— To £e, samo on nima več lasi
TEHNIČNE ZANIMIVOSTI Nov hitrostni rekord je dosegla brzojavna denarna nakaznica na 1000 dinarjev št. 304 pošte Šoštanj, ki so jo oddali dne 30. 12. 1952, v Ljubljano pa je prispela ■ malenkostnimi dodatnimi stroški (znamka za 35 dinarjev, temeljito štemplanje, poizvedbe na treh poštah In precejšnje porcije jeze) že 10. L 1953. Ce bi teh 1000 dinarjev poslali peš Iz Šoštanja v Ljubljano, bi sicer prišli prej kot v 12 dneh, toda — o čem bi potem pisal »Toti list« med tehničnimi zanimivostmi!
Neprijetna pomota
Na mariborski razstavi del upodabljajočih umetnikov so slike opremljene s tekočimi
številkami 1 do 18.
od 1 do 32, kipi pa zopet od
Obiskovalec: »Kako. vraga! Ali je to pomota •*» •..« (nadaljevanje je v zasebni tožbi proti
uredništvu
»Totega lista« Do členu 169 KZ!)
na okrožnem sodišča
I4d V&k
FANTASTIČNA DOGODIVŠČINA IZ ZBIRKE VELIKEGA ŠALJIVCA LAZIMORA
Filmska
zanimivost
Muller-Sehn, avstrijski režiser, ki je snemal v koprodukciji s Triglav« filmom kratki film »Kjer zemlja razsipa srečo«, ja dejal, da se čudi, kako to, da se naši filmski ljudje prav nič ne zanimajo za praktične izkušnje pri snemanju filmov in da se ba-vijo predvsem s teorijo.
Iz merodajnih filmskih krogov je »Toti list« izvedel, da so na to Izjavo naši filmski ljudje dejali:
— Pha, kaj bi nam praksa!? Glavno Je teorija! Saj Je naš film »Svet na Kaj-žarju« teoretično tudi lahko dober.. .1
VELIKO RAZOČARANJE
»No, Luka, ali so te ie obiskali draigl svojci iz Avstrije?«
»Mja, žal žel«
»Zakaj žal? Ali niso prinesli velikih kovčkov 8 seboj?«
»Seveda so jih, vrag jih nosil«
»Le zakaj? I«
»Odnesli so jih nazaj domov!«
»Kaj si morda pričakoval, da tl bodo pustili Sa kovčke v Mariboru?«
»Ne, pričakoval sem samo, da bodo pustili tu vsaj moje stvari...«
STANOVANJE S KOMFORTOM
— Oprostite, toda tukaj v oglasu stoji, da zamenjate stanovanje s komfortom. Pregledala sem vse stanovanje, toda tega prostora nisem nikjer našla ...
Prosim, to, kar pripovedujem, je čista, poosebljena šala, brez vsake osnove v resni sedanjosti — in vsako natolcevanje, da se je to resnično lahko pripetilo v tem ali onem trgovskem podjetju, je podla kleveta!
Torej stopiva moja žena in jaz v neko trgovino. Poslovodja nama prijazno pokima in resnično — kolikor je to mogoče v takšni kronični šali! — vpraša:
— Oprostite, koliko ste stari?
— E... e... e... eeeh, J... j... jaz... — sem že Izjecljal, ko sem se presneto ustrašil: Da ni to spet kaj zaradi otroških doklad?!!
— Ne, nikakor ne! — je silno prijazno dejal služabnik starorimskega boga trgovine Merkurja. — To je samo zaradi metode!
Ob tem pa je bilo z menoj konec. Zato se je prijazni mož obrnil na mojo ženo.
— Oprostite, milostiva — je dejal z diabetično sladkim smehljajem — koliko ste stari?
Moja žena, ki ji v nasprotju z menoj nikoli ne zmanjka sape, pa mu je v jedrnatem, komaj polurnem referatu razložila:
— Vi ste nesramni...!
— Nikakor! — se je branil kljub vsemu še vedno prijazni mož. — Le novo metodo našega tovariša predavatelja Rcgrepa uvajam. Naročil nam je namreč, naj do naslednje srede predlagamo, kako pozdravljati v trgovini kupce od 16 do 21 let starosti, kako zopet one od 21 do 27, od 27 do 35, od 35 do 45, od 45 do 60 in od 60 let naprej. In sedaj moramo seveda najprej vedeti, koliko je kdo star, da ga razvrstimo po metodi. Veste, pravi naš tovariš Regrep, metoda nad vse!
(Opomba pisca:	Vidim,
dragi bralci, da se nekateri muzate. Dobro — toda vsem ostalim kljub temu zagotavljam, da je čisto izključeno, da bi se kaj takega res pripetilo v katerem koli trgovskem podjetju — najmanj pa v Sloveniji!)
SE RAZUME
6— Zakaj pa nosiš samo eno rokavico? Si drugo izgubil? Ne, samo eno sem naSel.
ZAČUDENJE
»Kolega inženir, zakaj ste se tako vdano priklanjali onemu človeku, ki Je pravkar šel mimo?«
»Človek božji, to je vendar eden tistih dveh inozemskih monterjev, ki de-
lata na eni dravskih elektrarn!«
»Ali se tako klanjate tudi našim domačim monterjem?«
»Kje neki! Naši pa niso inozemci!«
„Yolkspartajska“ manjšinska , demokracij a“
Nekateri predstavniki avstrijske »ljudske« stranke na predvolilnih sestankih v Slovenski Koroški zahtevajo, da naj oblasti ukinejo vsakršen slovenski pouk v šolah.
CN
Steinacherjcv »kulturtrager«: »Oh, ko bi bila ta žlica vsaj malo globlja, da bi jih lahko utopil!«
T, MARSA IN BLIŽE
m
Slikar, zvest razvoju likovna umetnosti: »Prva j« moja mati, druga pa moja ienal«
Crni maček: »Danes sem na vrsti, jaz, da mu križam pot, ti nisi Cisto' črn!«
Badovednost
' C
— Hm, vedno je bil čudak!
Nemogoče! Shujšal sem
»... kar naprej, draga!«
m
m
0
— Vi, fakir, boste pa v službi tu; vaša dolžnost Je, da vsakokrat uganete, kateri telefon zvoni!
Namišljeni bolnik:	»Nikar	ne za-
čnite s specialitetami, hočem malo\ vsega!«
Flobert:
ZADAVLfiVI NAPISI
(Prosto po Prešernu)
VZROK NEKNJIŽNE PERIODE
Prišli bi literatom zdavnaj zlati časi, a žal papirju cena pada prepočasi.
NOVI HUMORIST »Bcsedarji! Kam Pata-Topa ste vtaknili?«
»Za humorista v ,Glosah’ smo ga naredili.«
m
NA NEPRAVI POTI Bcsedarji! Ce čakate satire, ne čakajte je od solzave lire.
Pavčkova pesem
Kar prevajalcev je bilo pred mano, ni niti eden mojster bil izreden, nihče, ki bil bi vsaj omembe vreden, ki bi kot Jaz prevajal res dognano!
O Aškercu ni vredno govoriti: s prevodi znal nas je lepo moriti!
Da dalje grem po vrsti: Albreht, Gradnik. Nerodnež prvi, dru;ii le uradnik!
Za njima pride Anton Debeljak, brez soka, suhoparni učenjak!
V družbi z njim koraka še Koritnik, o njem lahko le rečem: neužitnik!
Nato še: Vidmar, Klopčič in Župančič.
V primeri z mano vsak je — diletantič!
Ko moja prevajalska muza vzide, o, zlati vek kulturi kranjski pride!
PREDLOG NA OBČNEM ZBORU KNJIŽEVNIKOV
Res predlog lep: k pisanju literate zvatl!
A malo teže Je — Kalan, priznaj — pisAti!
MARIBORSKI VZDIH IN ODGOVOR
»Stoli škripajo v predstavi operni, neuglašeni so in strašno zoprni.«
»Pusti! Ni še taka sila, saj vsak čas naša uprava bo kupila — kolomaz.«
BRI
JANKIJ KOSU
Ubogi, skromni literati, kdaj za vas bo bolje?
2e simo to ime na Kosovo spominja polje! MONOPOL
■ A
»Beseda« proti »monopolu starih« sc bori, a sama v lastnem monopolu* do vrata tiči! »POGUMNEMU KRITIKU«
Ko je še živel, molčal si o njem spoštljivo, mend& tačAs nabiral sl o njem gradivo.
Ko pa Je nehal peti, ko je umrl, pokojnika s veseljem sl odrl!
VIDMARJEV PREDSODEK
Ne vem, morda estetska je kaprica: a res ne prija mi lesena žlica.
SLEPI BRALCI
Vse gre mimo njih, lepota In globina. Nič jih ne prepriča.
V dnhu se je vgnezdila praznota.
Slepi so od kiča.
FILMSKI GENIJ
Na svoji zemlji sam sem gospodar in tega, kajpak, se zavedam.
Kako režiram In zasedam, pa je, prijateljski, le moja stvar!
dem
jum
■w
Ce
le naročite na »VEČER«, dobite ca 140 dinarjev mesečne naročnine vsak dan dnevnik, vsak petek kot prilogo družinski tednik »7 dni«, vsako sredo pa Se »Toti list«!
Osica:
r..«€m SE! 6 C ITI
SE!
V nizkih Šolskih klopeh se stiskali ljudje kot čebele v panju. Z visoke peči ^ kotu jo plala neznanska vročina.
Točno ob napovedani uri 86 je med vrati pojavil sukljat možicelj. Že v Prvem hipu je s kretnjami dal vedeti, da ima prav ve-kko povedati. Ko pa se je sasidral pred katedrom, je * ostrim in odločnim pogledom objel množico, krče-začel-tiSniJ pcsti i" gromko
n'rnhIfrAŠi' tovarišice in narobe! Dovolite mi, da ta-
Mnnžr° re*n° začnem. £tf‘Cn° razredni demo-nSel„ Ina-Vseh P^ročjih
nia i. družabnega živije-’ ekonomistične kontro-rni? sp°d»j navzgor na šila* Podlagi v borbi za za-.?Je na,°g In vseh nji-vih revolucionarnih vsebin predstavljajo zares kvantni skok iz kvantitete in »o kakor rdeča nit najzgovornejši dokaz, da biro-ratom bije zadnja ura v ORični zvezi z dviganjem andarda na višji nivo!«
■ P® Je bil poprej toliko ^ ’ da mu ni pošla vse Ker iT* Pvvega odstavka. ,,a	za nadarjenc-
•amet°r	govoril na
ku u i na drobnem listaj u ^beieženih ne-v eei« , Je razpredal nJcJJ v°J*ko učenih defl-
»Naše mase se iniciativno vključujejo po liniji množičnega političnega dela in ni nobenega dvoma, da je nocojšnji masovni sestanek eden izmed množičnih dokazov ... Grešili bi, če ne bi za hipec kvalitetno skočili ... Stimulizaciranje po vseh vprašanjih in borba proti skriti stihiji... Pri tem seveda ne smemo biti ozki... Kdor misli, da lahko insistira borba brez nalog, je v zmoti! Naš odskok iz kvantitete v kvaliteto ...«
Govor je dobro uro kasneje zaključil s svojevrstnim stavkom tujk, v dvorani pa Je zavladala smrtna tišina, ki Jo je kakor strela z jasnega prekinil »am s skorajda pozabljenim zaključkom:
»Svoj referat dajem na koreferiranje in diskusijo ...!«
Toda kljub temu — tišina! In ker se dolgo nihče ni zganil, je bil prvi disku-tant — govornik sam:
»Ker smo pravzaprav Izčrpali vse misli, vidim, da bi bila diskusija mlatenje prazne slame. Zato mi dovolite, da zaključim svoje izvajanje z eno samo mislijo: Učiti se moramo, sicer nas mase ne bodo razumele! Učiti se in ie enkrat učiti sel«
Urez komen&srfo
NI RAZUMEL <— Proiim, koliko Je ura?
— Ce* deset minut bo tri četrt na tri!
, ,	"riga, kaj bo	če* de*et	minuti	Ja* bi	rad
“e‘, koliko	Je ura tedaj!
ZANESLJIV ZNAK
i-~~ Obtoženi, kako ste vendar mogli vedeti, da vas napadeni nameraval napasti? t-jT £ to sem takoj videl: roke Je imel v žepu prav sat ^ ^az>	P® sem brž	pomislil:	»Fant,	prehiti	ga,
n^j^diš, da	ima v žepu	noži« No, pa sem prvi	za-
DOBkA DUŠA Micka, daj mački in psu še Jesti!
Uanes Je moj rojrtnt dan in bi rad videl okrog »cbe **olc vesele obraze.
V BOLNICI
in pa^at boste morali držati dieto. Malo lahke Juhe
— P-.j . °v prepečenca dvakrat na dan.
Jedjo ali pd jedi?
PRED SODISCEM
Obtol^	**e kil* *e kdaj kaznovani?«
knejel. ”ltC: »Ne — zmerom sem bil kaznovan šele po-
FEDERACIJA
£epe’ ti večkrat voziš po mariborski Limbuški • Ali si že kaj slišal o Federaciji...«
Wo* na Limbuški cesti ti nobena federacija ne P^aga niči«
na v^aslušaj, Jaz sem vendar mislil, če si slišal, da r..ifarava Svetovna avtomobilistična federacija pri-dirkel«	spomladi na Limbuški cesti avtomobilske
*Su5*l®a* ^ kakšnih disciplinah pa bo tekmovanje?«
na‘X?i *3 ^ez rirn in stm. Zmaga pa tisti, ki privozi >*a cilj živi«
RAZLOG
»Zakaj ste pa poslali punčko učiti se obrti ravno v Ljubljano?«
»Zato, ker je tam lažje najti mojstra, ki jo v prostem času nauči še gospodinjskih poslov.«
»Pa morate še kaj posebej plačati za to?«
»Ne, je vse zastonj. Zastonj jo uči obrti in zastonj gospodinjstva. In ker je dobrega srca, Ji daje še hrano in stanovanje zastonj!«
rOLNO ZAPOSLEN
»Tl, kaj pomeni: biti polno zaposlen?«
»Ce si n. pr. frizerski vajenec pri kakšnem ljubljanskem mojstru in imaš 8 ur pouka, pred poukom in po pouku pa še 3—4 ure dela. Ce pa hočeš biti zaposlen samo v osmih šolskih urah, potem ne dobiš polne plače!«
JNA8VET
Prišel Je neki ljubljanski gostilničar v klet in nekaj časa opazoval kletarja, ki Je pripravljal vino. Potem se je razburil:
»Poslušaj, zakaj tako šte-diš z vodo! Stedi raje z vinom, ki mi ga bodo prav gotovo obdavčili, če zvedo, da ga kupujem od raznih sindikalnih podružnic in športnih društev brez računa! Vode pa mi nikakor ne morejo obdavčiti, odkar Je vodovodna ura pokvarjena!«
UGANKA
»Zakaj Je tabla »Gostilna Zelena jama« obešena nad gostilno?«
»I, zato, da ne more nihče trditi, da tisti, ki stanuje nad gostilno, prodaja alkoholne pijače brez firme!«
NEKAJ VSAKDANJIH RESNIC
Znižane eene
To sem »vedel 1* dobro poučenih krogov!
Verjemite mi, Jas sem do kraja obupal...
Od našega posebnega dopisnika Nikoli se še nisem slagal svoji ženit Ust za dobro voljo in smeh
OLAJŠANJE
»Rezika, ta porcelan, ki ■te ga razbili, je bil iz osemnajstega stoletja!!«
» »No, hvala bogu, mislila, ■em, da je bil nov!«
BREZ IZHODA
* » A * ► .
»Vaš mož je že 50 ur v zraku?! Mar postavlja nov rekord?«
»Ne! Ta lažnjivec si ne upa dol!«
M0SK1
Ka| vidita v izložbi . . .
W5°3U52o
ONA
MARIBORSKA
ME4TN A
BRIVNICA
Frizer: »Prosim, takoj bom cačel, samo cigareto ke prižgem.«
Maflie n nesporazum
SE,
a
»Toda, toda... draga Evlalija, saj vendar nisem mislil tako, ko sem ti predlagal, da se ob pol petih dobiva pred magistratom ...«
GOSPODARSKA POSVETOVALNICA
Mr
OuGRCENJE
»Pomisli, danes sem kupil v trgovini kilogram jabolk, pa so mi posebej zaračunali še vrečico!«
»To ni nič! Poglej, jaz sem naročil pri »Iskri« v Kranju spiralno vzmet, ki stane 25 dinarjev, pa so mi razen vzmeti zaračunali še za 30 dinarjev administrativnih stroškov!«
»Hja, ampak zato si pa dobil brezplačno dva podpisa in tovarniški žig na računu! Vidiš, če bi jaz imel na vrečici podois komercialnega direktorja Ll-leka dr. Milana in šefa računovodstva Faturja Slavka, bi še za 1 dinar vrednosti prodanega blaga z veseljem plačal 30 dinarjev administrativnih stroškov!«
KONKURENCA
»Greva nocoj v kino, mo-žek?«
»Kaj pa igra?«
»Izgubljeni dnevi.«
»Ne grem. Veš, imam že zadosti izgubljenih dni na železniški ambulanti v Jesenicah, ki je že dva meseca zaprta, tako da nima smisla, da bi jih hodila gledat še v kino!«
DEGENERACIJA
»Francelj, rečem ti, Celjani degeneriramo!«
»Vrag te vzemi, kako moraš trditi kaj takega?«
»Enostavno: naraščaja nimamo skoraj nič!«
»Naraščaja? Ljubček moj, potem pa samo enkrat pojdi po Celju naokrog, pa boš videl!«
»Lahko, toda to ni uradna številka. Uradno je v Celiu samo 2000 otrok!«
»To pa ne drži!«
»Kako da ne?! Toliko tiskovin za otroške doklade so dobili pri »Jugoreklamu« in niti izvoda več! In če je pa morda res še kaj več otrok v Celju, uradno niso več otroci!«
PRIMERA
»... in ko sem ga drugi« srečala, sem ga čisto ignorirala. Veš, ne morem se izraziti, kako ...«
»... tako nekako kot celjski merodajni telovadno organizacijo »Partizan«, kajne?!«
\NEKDOTA
Pravijo, da so pred leti v Ccljti v enem in istem razredu sedeli dečki z imeni Kralj, Cesar, Škof In Papež Veroučitelj pa je bil zelo razočaran, ker je ob polletju Papež padel — iz verouka!
»MLEKO«, MARIBOR. —
Pravilno ste ravnali, da ste v konkurenci z »Mlefcom«-Ptuj stalno dvigali odkupne cene mleka. S tem ste sicer prizadeli delavske centre, toda ravnali ste pač v skladu z zakonom ponudbe in povpraševanja, t. j. ponudili ste visoke cene, delavci v Trbovljah, Hrastniku, Guštanju itd. pa bodo zelo povpraševali po mleku. Za dober sloves firme bi bilo umestno, da si sestavite svojo himno. Morda po napevu: »Bežimo, tecimo, cigani gredo!«
GOSTINSKO PODJETJE X, MARIBOR. — Imate težave, ker pogrešate svoje uslužbence, ld jih morate s kovčki pošiljati po hrenovke v Ljubljano, kjer so mnogo cenejše kot v Mariboru. Malo potrpite! Ce bo to stanje še trajalo, bosto dobili dodatno delovno silo iz Tovarne mesnih izdelkov in iz podjetja »Rog« v Mariboru.
TRGOVSKI PODJETJI Z.
IN D., MARIBOR. — Zaradi istega vprašanja vam dajemo skupni odgovor: Iz strahu pred konkurenco ho-mask!
četa drug drugemu odzveti sosedni lokal. Dvignili sta sicer promet v vmesni lekarni, ki je prodala vajinemu vodstvu velike količine Hoffmannovih kapljic. Ce nastopa eno vajinih podjetij v imenu zagrebškega podjetja »Naprijed«, ni tako hudo. Huje bo, ko se bodo najemnine za lokale dvignile za 18-krat. Poskrbeli bomo, da bo takrat vmesna lekarna ustavila začasno prodajo veronala in drugih strupov. Pustnega plesa pa se lahko udeležita brez
Kam pa9 Francka?
— KUPITI MORAM MOKO, KUPITI MORAM ZOBNO PASTO, PA TRETJE IN ČETRTO IN SE PETO... RAZUMEŠ, TAKO ZELO SE MI MUDI!
— LE ZAKAJ? LEPO POJDI V ENO PRODAJALN MESTNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA TRBOVLJE, TAM DOBIŠ VSE OD IGLE DO POHIŠTVA, RAZEN TEGA PA BOS SE RES NAJBOLJE POSTREŽENA!
7. FEBRUARJA
plesi ,fPa^tizancLu JitarUmr
v Domu prosvete (Union)
Čaša Rogaške slatine m čaša zdravja!
SOVRAŽNIK negovane žene je HRAPAVA IN RAZPOKANA KOZA NA ROKAH
NJUNA PRIJATELJA pa
Zlatorogov
TOALETNI GLICERIN in BORVAZELIN
OOmiEGORE
VANDALIZEM
»Očka, kaj je to vandalizem?«
»Vandalizem? Hm, to je nekulturno početje Vandalov ...«
»Hm, jaz sem pa bil trdno prepričan, da je sosedov Janez Slovenec ...«
»???«
»Veš, zadnjič se je bahal, da je z eno roko izruval prometni znak na cesti pri Šmihelu in z enim zamahom podrl tri mlade topole ob sprehajališču ob Krki...«
POMOTA
Razgovor pri blagajni kina v Krškem:
»Tovarišica, prosim eno karto za tri osebe!«
»To pa ne gre, tovariš. Vam bom raje dala tri karte za en sedež!«
SOCIALIZEM
»Ja, vedno sem tl pravil, Miha, da je socializem hudič, pa mi nisi verjel. Skupni kotli, skupne žene, vse skupno...«
»Vraga je vse skupno! Zadnjič so me zalotili v gozdu Gozdne uprave Mokrica, pa jim nisem mogel dopovedati, da je ▼ socializmu vse skupno, čeprav sem se skliceval na tebe!«
VELIKO PRIČAKOVANJE
»Pepe, zdaj je pa res že zadnji čas, da bi pri hiši kaj zajokalo. Veš, midva z očetom že komaj čakava...«
»Eh, mati, tudi jaz že komaj čakam!«
»No, pa bo kmalu kaj?«
»Hja, še ne vem. Veste, dokumente sem že spravil skupaj, tudi odločbo, da sem upravičen prejemati otroške doklade, že imam v rokah...«
»Ampak, Pepe, midva z očetom...«
» mislita, da je to kar
tako enostavno! Pa ni, če sl uslužbenec pri .Sekciji za vzdrževanje cest’ v Ajdovščini! Zdaj bom moral počakati, da si odločba pridobi še v pisarni sekcije potrebna službena leta. In če bo medtem že razčiščeno vprašanje, kdo je pristojen izplačati otroške doklade — ali sekcija v Ajdovščini ali Zavod za socialno zavarovanje v Gorici — potem bo pa še morda kaj!«
NI POTREBEN
»Slišal sem, da je Rdeči križ pri vas v Jelšanah delil podpore. Si tudi tl kaj dobil?«
»Kje neki! Saj veš, da nimam niti 10.000 dinarjev mesečnih prejemkov. Pogoj pa je bil — vsaj 20.000 dinarjev dohodkov na mesec!«
mn
> ■	.-■.v■«.'slx^5Š»v' ‘ • ■•
■v>--'
• - * -v *1,'—>-•-
Sreda. 4. februarju 1833	»TOTI	UST«
Stran 7
IstcorlsiUe
u&o&no prilite:®!
HITRO
UDOBNO
POCENI
* m $$s
KAKO? — PO ŽELJI! KAM? — V NARAVO
velesejem;
AVTOBUSNI PROMET MARIBOR
S CIM? — Z MODERNIMI AVTOBUSI!
ZAGREBŠKI IN LJUBLJANSKI
GORENJSKO, NA PRIMORSKO,
NA REKO IN PREDVIDOMA NA
NA ŠTAJERSKO (BORL ITD.), NA
IZ TUJEGA M DOMAČEGA tOGA
Da bo velic sM la kom cda
Med »Partizanom«, zadrugami in prosvetnimi društvi ni povsod sporazuma o skupni uporabi edine razpoložljive dvorane na vasi. Po poročilu v »Poletu« hoče upravnik zadružnega doma v Apačah postaviti v dvorano stole celo tako, da jih ne bo mogoče premikati. Zato bo »Partizan« pač nekako takole uporabljal dvorano:
Športnik kljuse
Naše smučarsko vodstvo Ima posebne prijeme. V Kitzbuchelu (Avstrija) smo rezervirali sobe za naše smučarske tekmovalce že v ponedeljek, tekmovalci pa so prišli tja Sele v četrtek ponoči. V soboto so bile že tekme. Naše smučarsko vodstvo je izdelalo strateški načrt takole: Naši ostanejo skriti do zadnjega trenutka — v zadnjem trenutku pridejo na start — tujim smučarskim kanonom se začnejo od presenečenja tresti noge — naši zmagajo! Toda smola je hotela, da sta se izpolnila le prva dva dela strateškega načrta: Naši ostanejo skriti do zadnjega trenutka — v zadnjem trenutku pridejo na start — (in tu se je smučarski škrat poigral z nami):	smučarski kanoni se
začno od presenečenja smejati — našim se tresejo noge in — avstrijski časopis »Šport« napiše: »Jugoslovani so izgubili zvezo z vrhom!«
PERSPEKTIV*
ZA NALASC
»Dinamo« je na nogometnem turnirju v Južni Ameriki izgubil že tretjo tekmo. Mislim, da dela to načrtno. Hoče se namreč maščevati Sodišču za zaščito amaterstva, ki naj postane za to krivo, ker noče pustiti igrati pri »Dinamu« Conča. Predstavniki ostalih klubov na turnirju so rekli, da ima »Dinamo« popolnoma prav.
Mara v ho
wp
— Počakajte, da spustimo vodo v bazen.
— Saj nisem neumen, ko pa ne znam plavati...
— Pravite, da vam zdravilo prav nič ne pomaga? Morda pa se ne držite točno navodil?
Nasprotno, tovariš doktor! Dobesedno! Saj piše na steklenici: Zdravilo mora biti ves čas hermetično zaprto!
•
— Kupil sem prekrasen radioaparat! Stane 30.000 dinarjev, vreden pa je 60 tisoč!
— Kako to?
— Zato, ker ne igra!
•
Zdravilišče. Gost navdušen opazuje naravo in pravi drugemu:
— To je prekrasen kraj! Tukaj se bom na vsak način popravil!
— Gotovo! — pravi drugi. — Odkar sem tukaj, sem se zredil že za štirideset kil!
— Kako to? Od kdaj pa ste že tu?	..	.. p,
— Od svojega desetega leta!
*
Stanko je ves povezan prišel v urad z enourno zamudo. Sef je strog:
— Kje ste hodili tako dolgo?
— Avto me Je povozil!
— Avto? In za to je potreboval celo uro?
— Vaše stanje je zelo resno. Najbolje je, da poveste svoje poslednje želje!
— Rad, doktor! Pošljite •ni drugega zdravnika!
•
V cirkusu. Velika atrakcija! Krotilec levov opozori gledalce:
— Slavni publikum! Prikazujemo vam največjo senzacijo tega stoletja! Poglejte tega leva in to damo. Lev bo vzel dami z zobmi košček sladkorja iz ust! Nudimo deset tisoč dinarjev nagrade tistemu, ki si upa narediti kaj podobnega!
Glas iz občinstva:
— Kako da ne! Samo najprej spravite leva proč!
•
— Stokrat sem ti že dejala, da v gledališču samo ploskaj in ne kriči vsakokrat: »Avtor! Avtor!«. Danes se ti je to pri »Hamletu a že zopet zgodilo!
*
Janez Je s polno naloženim vozom prišel v blato in njegov konj ni mogel voza izvleči. V tem ie pri-šil mimo Jaka. videl nesrečo, se uprl v voz ter ga pomagal izvleči. Pa pravi Janez zadovoljno:
— Saj sem vedel, da en sam konj ne spravi voza ven...
RUMBA, RUMBA...
V Novi Gvineji Je bilo na neki nogometni tekmi 12 mrtvih. Nekateri naši navijači so se začeli s simpatijami zanimati za to deželo. Zanima jih, kako so t;> izvedli in »ali je šlo gladko z oblastjo«. Jezi jih edino, da je naša oblast prepovedala uvoz tega blaga iz inozemstva. Pravijo, da so uvozne carino preriskant-ne.
Znani nenišls lahkoatletski trener Gerschler je-prišel v Beograd, kjer trenira naše tekače, ki morajo sedaj teči dnevno po več kilometrov. Pavlovič teče dnevno celo 20 kilometrov. Sodišče za zaščito amaterstva bi jim vsekakor moralo poiskati takšne službe, ki jih je mogoče opravljati po 20-kllometrskcm treningu
OH, TE LETNICE!
— No, kdaj se je rodil naš največli pesnik Prešeren?
Dijak molči.
— Kdaj si se pa tl rodil?
— Leta 1940.
— Takšna nepomembna letnica t.i je ostala v spominu, Prešernovo rojstno leto pa ne!
Pr meram olmlmz
r
— Visoko sodišče! 8 tem je dokončno dokazana nedolžnost in neoporečnost mojega klienta.
VZROK IN POSLEDICA
Amcrikanec Shemanskr je dvignil obojeročno 18? kilogramov in je postavil s tem nov svetovni rekord. Poročajo, da so istega dne trije sovjetski rekorderji odpotovali v Sibirijo.
Ob štirih ponoči. »Ali vam ' lahko pomagam vtakniti ključ v ključavnico?«
»O, hvala, le — hik — če malo — hik — pridržite hišo, da se ne bo zibala ...«
SREČA
— Tovariš natakar! Naročil sem vam dva jajčka, vi ste mi pa prinesli samo enega, pa še ta smrdi!
— No, nikar se ne jezite! Pomislite samo, kako bi smrdelo šele, če bi vam prinesel dva!
POŠTENOST
Uradnik v Ameriki Je pravkar poročil nov par.
»Koliko pa sem dolžan?« — je vprašal srečni mož.
»Dajte, kolikor mislite, da bo prav.«
Mož mu stisne v pest dolar.
Uradnik pogleda boljšo polovico, s! jo dolgo ogleduje, potem pa — vrne možu pol dolarja!
Naši strokovnjaki pravijo, da imamo v hokeju na ledu od vseh moštev v Jugoslaviji največ per-L?oktiv. Paziti pa moramo, da ne bomo padli na lestvici tako nizko, da ne bomo več videli perspektiv na vrhu tablice. Sedaj smo v zveznem merilu četrti (Ljubljana) In bo treba že natakniti očala, če bomo hoteli videti prvo mesto. Svetujem, da boljšega mesta ne skušajmo doseči s protesti (kot zadnjič v Zagrebu), ker si je teže ustvarili dober ugled kot perspektive.
MED PIRAMIDAMI
Našim igralcem je bilo v Egiptu nekam tesno med piramidami. Mislili so, da bodo igrali z mumijami in samo streljali na gol. Toda ker ni bilo tako, so časopisi pisali o nezadostnih pripravah, slabih terenih, slabih sodnikih, vročini itd. Čudno je naključje, da so pri vsakem našem porazu (boks, nogomet itd.) vedno krive nezadostne priprave. To pomeni, da smo v ostalem najboljši športniki na svetu...
S t a r t e r : »Samo trenutek, prosim, da pridejo še juc«fiiovanski tekmovalci!«
Izdaja Novinarska društvo Slovenije. Poverjeništvo Maribor — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ciril Kavči« — letna naročnina 300 dinarjev, polletna 150, četrtletna 75 dinarjev — UredaOtve In uprava: Maribor. Kopališka 2 — Telefon 28-70 — Cck reč. NB 6401-T-169 — Poštni predal 52 — Rokopisov In risb ne vračamo — Tisk. Mariborske tlakama