367176 ^^^'^^ UDK 911.3(497.12-04) ISSN 0354-0596 Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Department of Geography, Faculty of Arts, University in Ljubljana DELA 10 GEOGRAFSKI ASPEKTI OBMEJNOSTI IN REGIONALNEGA RAZVOJA THE GEOGRAPHIC ASPECTS OF THE BORDER REGIONS AND REGIONAL DEVELOPMENT Mednarodni medinštitutski seminar: Oddelka za geografijo Pedagoške fakultete v Mariboru Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani Lehrstuhl Wirtschaftsgeographie und Regionalplanung, Universitat Bayreuth Intemacional inter-department seminar of: Department of Geography, Pedagogical Faculty, University in Maribor Department of Geography, Faculty of Arts, University in Ljubljana Lehrstuhl Wirtschaftsgeographie und Regionalplanung, Universitat Bayreuth LJUBLJANA 1993 Izdajateljski svet - Publishing Board Borut Belec, Andrej Čeme, Anton Gosar, Jurij Kunaver, Mirko Paic Odgovorni urednik - Responsible Editor Jurij Kunaver Uredniški odbor - Editoral Board Andrej Čeme, Anton Gosar, Marijan M. Klemenčič, Vladimir Klemenčič, Mirko Pak Urednik - Editor Mirko Pak Namizno založništvo - Desktop Publishing Milojka Žalik Huzjan Tehnična urednika - Editoral Services Valentina Brečko, Marko Krevs Tisk - Printed by VB&S d.o.o. Ljubljana Izdano s pomočjo Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete v Ljubljani Naklada 500 izvodov CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911.3(497.12-192.2) (063) (082) GEOGRAFSKI aspekti obmejnosti in regionalnega razvoja: mednarodni medinštitutski seminar Oddelka za geografijo Pedagoške fakultete v Mariboru, Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, Lehrstuhl Wirtschaflsgeographie und Regionalplanung, Universitat Bayreutli = The geographical aspccts of tlie border regions and regional development: International inter-department seminar of Department of Geography, Peda-gogical Faculty, University in Maribor, Department of Geography, Faculty of Arts, University in Ljubljana, Lehrstuhl NVirtschaftsgeographie und Regionalplanung, Universitat Bayreuth / [odgovorni urednik Jurij Kunaver]. - Ljubljana : Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, 1994. -(Dela / Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, ISSN 0354-0596; 10) 1. Kunaver, Jurij_ 38748928 Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-100/92 mb z dne 16.12.1992 štejejo Dela med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. VSEBINA - CONTENTS Uvodnik 7 Vladimir Klemenčič Geopolitični položaj Slovenije in teoretično metodološke osnove za opredelitev tipov obmejnih območij 9 Die geopolitische lage SloNveniens samt theoretischer und methodologischer Bewertung der Typen von Grenzregionen 19 Mirko Pak Nekateri elementi povezovanja Slovenije s sosednjimi državami 21 Some linking elements of Slovene with neighbouring states 30 Joerg Maier Auswirkungen der Grenzoffhung 1989 zwischen der Bundesrepublik Deutschland und der Tschechischen Republik (Analyse der zunehmenden Verflechtung zwischen Nordbayern und Westb6hmen) 33 Učinki odprtja meje med Zvezno republiko Nemčijo in Češko republiko (Analiza stopnjevanega sodelovanja med severno Bavarsko in zahodno Češko) 46 Istvan Berenyi Entvvicklungschancen der Grenznahen Gebiete von Ungam 49 Razvojne možnosti v obmejnih območjih Madžarske 54 Dušan Plut Obmejnost in regionalni razvoj Slovenije v luči pokrajinsko degradacijskih procesov 55 The regional development of Slovenia viewed as sustainable development 69 Borut Belec Prekomejna zemljiškoposestna pomešanost in zaposlovanje -primer obmejnih občin SV Slovenije s Hrvaško 73 Grenzueberschreitende Grundbesitzvermischung und Beschaeftigung -Beispiel der Gemeinden Nordostslovveniens an der Slovvenisch-Kroatischen Grenze 82 Anton Gosar Sodobni pogledi na prekomejno sodelovanje na območju italjansko-avstrijsko-slovenske tromeje 85 Contemporar/ studies on the three-border area of Slovenia, ltaly and Austria 96 Milan Bufon Elementi obmejnosti in faktorji oblikovanja prekomejnih območij na primeru Slovenije 99 Elements of bordemess and factors of evolution of transborder regions: The čase of Slovenia 107 VValter Zsilincsar Das Siidsteirische Grenziand aus regionaler und kommunalpolitischer Sicht 111 Regionalne in razvojne značilnosti obmejnega območja avstrijske Štajerske 126 Marijan Klemenčič Družbenogospodarski razvoj obmejnih območij v Sloveniji 127 Socio-economic development of the border areas in Slovenia 133 Ludvik Olas, Božidar Kert Vpliv državnih meja na družbeno geografski razvoj Prekmurja 135 Einfluss der Staatsgrenzen auf die gesellschaftliche und geographische Entwicklung von Prekmurje 142 Andrej Černe, Stanko Pele Prometno geografski vidiki nove državne meje 145 Transport-geographic aspects of the new state border 156 I roš Horvat Demografska analiza obmejnega območja slovensko hrvaške meje v SV Sloveniji 157 Demographic anahsis of the Slovene-Croatian border areas in the Nort-Eastem Slovenia 168 Jernej Zupančič, Peter Repolusk Narodnostno mešano območje občine Lendava in nova državna meja 171 Ethnisch gemischtes Gebiet der Gemeinde Lendava und die neue Staatsgrenze 176 Vilibald PremzI, Mirko Pšunder Filozofija, metodologija in vizija razvoja podeželja 179 Philosophie, Methodologie und Vision der Landesentwicklung 186 Vladimir Drozg Vinske ceste kot element regionalnega razvoja obmejnih območij 187 Wine routes as an element of the regional development of borderline regions 194 Jozsef Toth Border regions and ethnic minorities in Hungary 1990 197 Obmejna območja in narodnostne manjšine na Madžarskem leta 1990 204 M. Steiner, D. Sturn, R. VVendner Integration iiber Grenzen: Kooperationspotentiale im Steirisch-Slowenischen Grenzland 205 Prekomejno povezovanje: Možnosti za sodelovanje v štajersko slovenski obmejni regiji 221 UVODNIK Že Iradicionalni mednarodni medinštitutski geografski seminar oddelkov za geografijo Pedagoške fakultete v Mariboru in Filozofske fakultete v Ljubljani, Katedre za gospodarsko geografijo in regionalno planiranje Univerze v Bayreuthu ter geografskega oddelka Pedagoške fakultete v Pecsi je bil v Mariboru 28. in 29. oktobra 1993 pod naslovom "Geografski aspekti obmejnosti in regionalnega razvoja". Predmet geografske obravna\'e je bila vse bolj aktualna in za Slovenijo še posebej pomembna problematika obmejnih območij ter njihovega regionalnega razvoja. K osvetlitvi razvojnih procesov in iskanju ustreznih poti hitrejšega in skladnejšega razvoja obmejnih območij so bili pritegnjeni še referenti iz Gradca in Budimpešte, ki so koristno dopolnili naša znanja o dogajanjih, ki so si bolj ali manj podobna v vseh obmejnih območjih evropskih držav. Referati so se lotevali teoretskih in metodoloških vprašanj na sploh in na konkretnih primerih, podali pa so tudi vrsto rezultatov doslej opravljenih proučevanj. Čeprav je bila severovzhodna Slovenija zaradi obsežnosti in pestrosti svojih obmejnih območij in zaradi njihove že kar solidne preučenosti, med drugim tudi zemljiško lastniških in drugih odnosov ob novi državni slovensko-hrvaški meji, so bile predstavitve drugih obmejnih območij sprejete z velikim zanimanjem. Zato ni čudno, da Je bila v razpravi s strani predstavnikov obmejnih občin večkrat izrečena potreba po kompleksnih geografskih proučevanjih razvojne problematike obmejnih območij z željo, da naj bi stroka aktivneje posegla v aktualna razojna dogajanja. Za zgledno organizacijo in potek seminarja gre zahvala sodelavcem obeh geografskih oddelkov na PF v Mariboru in FF v LJubljani ter mariborskemu geografskemu društvu. Za finančno pomoč pa Ministrstvu za znanost, tehnologijo in šport Republike Slovenije, kije omogočilo izvedbo seminarja, Pedagoški fakulteti v Mariboru za organizacijsko pomoč ter Znanstvenemu inštitutu Filozofske fakultete v LJubljani, kije omogočil tisk referatov. Urednik Dr Mirko Pak GEOPOLITIČNI POLOŽAJ TER TEORETSKI IN METODOLOŠKI POIZKUS OPREDELITVE TIPOV OBMEJNIH OBMOČIJ NA PRIMERU SLOVENIJE Vladimir Klemenčič* Izvleček UDK 911.3(497.12-04) V članku je prikazana problematika obmejnih območij s posebnim ozirom na njihov regionalni razvoj ter opredelitev tipov obmejnih območij v Sloveniji. Ključne besede: Meje, obmejna območja, demografska območja, Slovenija Abstract VDC 911.3(497.12-04) A GEOPOLITICAL DISCOURSEON THE LOCATION OF SLOVENIA AND AN ATTEMPTTOWARDS A SOCI-GEOGRAPHIC TIPOLOGVOF SLO VENI AN BORDER REGIONS The paper discusses problems of major border areas with regard to their regional development and the differ-entiated border region types of Slovenia. Key words: Borders, Border Regions, Demographic Characteristics, Slovenia V novejšem razdobju meja, ki se vse bolj uveljavlja kot dejavnik regionalnega razvoja, ne opravlja več funkcije delitve, temveč vse bolj povezovanja med posameznimi državami. Vpliv meje ter stopnja njene odprtosti oziroma zaprtosti pogojujeta tak regionalni razvoj obmejnih območij in oblikovanje specifičnih regionalnih struktur, ki so rezultat stopnje povezanosti in soodvisnosti regionalnega razvoja obmejnih območij od njihovega prekomejnega povezovanja na političnem, gospodarskem in socialnem področju. Slovenski geografi lahko mimo trdimo, da smo učinke meje pri interpretaciji regionalnega razvoja in razvoja prostorskih struktur zaznali že zelo zgodaj; lahko rečemo, da celo med prvimi v Evropi. Zato se lahko prištevamo med nosilce proučevanja funkcije političnih meja, oblikovanja obmejnih območij ter še posebej funkcije obmejnih, narodnostno mešanih območij, kjer,zaradi obvladovanja jezika in kulture narodov dveh sosednjih držav, stopajo še posebej v ospredje narodne manjšine kot nosilci prekomejnega sodelovanja in povezovanja. Tako so zlasti ob slovensko-italijanski meji manjšine že presegle zgolj funkcijo prekomejnega povezovanja med Italijo in Slovenijo in že pridobivajo na pomenu v funkciji transkontinentalnega povezovanja med evropskimi državami. Številne razprave, ki so jih od konca sedemdetih let naprej pripravili Klemenčič, Jeršič, Piry, Bufon, Zupančič, Belec in nekateri drugi avtorji, ter njihova primerjava z rezultati raziskav, publiciranih v tujem znanstvenem tisku kažejo, daje Slovenija kot celota ena sama obmejna regija z različnimi * Dr., prof. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta,Univerza v Ljubljani, 61000Ljubljana, Aškerčeva 2, SLO. Vladimir Klemenčič_10_Geopolitični položaj ter teoretski... tipi obmejnih območij glede na oblike, kakor tudi glede na intenzivnost prekomejnega povezovanja in s tem povezanih različnih tipov prostorskih struktur. Ta razvoj prostorskih struktur in tipov obmejnih območij ter z njimi povezani prostorski problemi so tako v Sloveniji kakor tudi drugod po svetu odvisni v glavnem od treh dejavnikov: -reliefne izoblikovanosti meje, ki loči obmejna območja dveh sosednjih držav, - gospodarske razvitosti in prekomejnega regionalnega povezovanja, - politične povezanosti dveh sosednjih držav. Pri poizkusu klasifikacije obmejnih območij v Sloveniji prav gotovo ne moremo prezreti tudi časovne komponente oblikovanja meja, saj sta današnja slovensko-avstrijska in slovensko-madžarska meja nastali že po prvi, slovensko-italijanska po drugi svetovni vojni, slovensko-hrvaška meja pa šele po letu 1991. Pri prekomejnem povezovanju obmejnih območij in s tem v zvezi tudi pri oblikovanju posameznih tipov obmejnih območij prav gotovo ne moremo prezreti reliefne izoblikovanosti na območjih Julijskih Alp, Karavank in Kobanskega, kjer ta naravna pregrada ovira intenzivno prekomejno povezovanje preko sicer že tri desetletja odprtih meja. Na ostalih območjih, ki so reliefno ugodnejša za prekomejno povezovanje (Goriška Brda, Spodnja Vipavska dolina ter Tržaški kras ob slovensko-italijanski in zahodno Goričko ob slovensko-avstiijski meji), so bile v zadnjih treh desetletjih prednosti odprte meje v regionalnem razvoju zelo dobro izkoriščene. Kljub temu pa seje na teh območjih uveljavila odprta meja v funkciji regionalnega razvoja zopet drugače ob slovensko-italijanski meji med Gorico in Koprom, kot na terciarnem gričevju med Radgono in tromejo pri Trtkovi ob slovensko-avstrijski meji. Kljub naravno ugodnim pogojem za povezovanje in kljub postopnemu odpiranju meje v zadnjem obdobju ter intenzivnejšemu povezovanju z Madžarsko po letu 1990, pa v regionalni strukturi na obmejnih območjih ob slovensko-madžarski meji še vedno čutimo sledove njene dolgotrajne zaprtosti, ki se kažejo v obliki demografske ogroženosti na skoraj celotnem obmejnem območju. Te nerazvitosti pa ne moremo pripisati zgolj političnim dejavnikom dolgotrajne zaprtosti meje, temveč tudi historično pogojeni prifemosti in oddaljenosti od večjih centralnih krajev na eni ali drugi strani meje. Zaradi tega sta obmejni območji z obeh strani meje ostali, kljub industrializaciji obeh držav, v veliki meri periferni in gospodarsko nerazviti. Medtem, ko lahko na mejah in v obmejnih območjih Slovenije z Italijo, Avstrijo in Madžarsko v regionalni strukturi ugotavljamo funkcijo in učinke meje v obsežnih, diferencirano prostorskih procesih ter prostorskih strukturah, pa ob novonastali slovensko-hrvaški meji lahko zasledimo znake obmejnega značaja regije le neposredno z mejnimi prehodi ter institucijami in zgradbami, ki so povezane le z dejavnostjo policije ali carine. Priče smo tudi vrsti pojavov, ki ovirajo regionalni razvoj, kot je nejasno začrtana mejna črta ali pa problemi, ki so se odprli zaradi pretrganja komunikacij med prebivalstvom obmejnih krajev (zlasti na agrarnih področjih), problemi prekomejnega zaposlovanja dnevnih Vladimir Klemenčič 11 Geopolitični položaj ter teoretski... migrantov, pa tudi problemi zadovoljevanja življenjskih potreb v centralnih krajih, ki so ostali na drugi strani meje. V prekomejni povezanosti in soodvisnosti regionalnega razvoja obmejnih območij Slovenije z obmejnimi območji sosednjih držav so zelo velike razlike. Tako lahko govorimo na primer o zelo visoki stopnji soodvisnosti s prekomejno povezanostjo na urbaniziranih obmejnih območjih med Novo Gorico, Sežano in Koprom na slovenski ter Trstom in Gorico na italijanski strani. Na teh naštetih območjih so vezi in soodvisnost življenja, gospodarstva, kulturnega življenja in sredstev javnega obveščanja dosegli že tako stopnjo medsebojne povezanosti, da lahko govorimo o tipu obmejne regije, kjer se že javljajo elementi evro-peizacije in s tem tudi elementi oblikovanja "Evroregije" s popolno prevlado terciarizacije in postindustrijske družbe. Tab. 1: Število in tipi mejnih prehodov v Republiki Sloveniji Zahl und Typen der Grenzuebergaenge im der R. Slovvenien mednarodni meddržavni obmejni kmetijski planinski skupaj štev. delež slovensko-italijanska meja 13 - 24 14 2 53 42,7% slovensko-avstrijska meja 11 3 19 - 8 41 33,1% slovensko-madžarska meja 2 - 2 - - 4 3,2% slovensko-hrvaška meja 19 2 5 - - 26 21,0% SKUPAJ število delež v % 45 36,3 5 4,0 50 40,3 14 11,3 10 8,1 124 100,0% Vladimir Klemenčič 12 Geopolitični položaj ter teoretski. Slika I: Tipi demografskih območij R Slovenije Die socialgeographische Gliederung Slovveniens Vladimir Klemenčič 13 Geopolitični položaj ter teoretski., l.kat. Il.kat. Ill.kat. IVkat. Vkat. Vl.kat. SLO-I štev. 10 7 - 13 5 28 63 meja % 15,9 11,1 - 20,6 7,9 44,5 100,0 SLO-A štev. 11 12 3 17 9 36 88 meja % 12,5 13,6 3,4 19,3 10,2 41 100,0 SLO-H štev. 1 - - 1 1 20 23 meja % 4,3 - - 4,3 4,3 87,1 100,0 SLO-CROštev. 7 10 5 17 27 96 162 meja % 4,3 6,2 3,1 10, 16,7 59,2 100,0 SKUPAJ štev. 29 29 8 48 42 180 336 % 8,6 8,6 2,4 14,3 12,5 53,6 100,0 Opomba: I.KAT. - območja trajne koncentracije prebivalstva Il.KAT. - območja novejše koncentracije prebivalstva 111.KAT.- območja starejše koncentracije - število prebivalstva v zadnjem desetletju rahlo nazaduje IVKAT.- nekdanja območja praznenja - število prebivalstalstva v zadnjem desetletju rahlo narašča VKAT. - novejša območja praznenja prebivalstva VI.KAT.-območja trajnega praznenja prebivalstva Na drugi strani pa lahko govorimo o popolnoma drugačnem tipu obmejnih območij ob slovensko-hrvaški in slovensko-madžarski meji, kjer je prebivalstvu otežkočena prekomejna komunikacija. Tudi pravega koncepta, ki bi odgovarjal potrebam prebivalstva in gospodarstva teh obmejnih območij, skoraj ni zaslediti ali pa je šele v zametkih. Ta tip nam bo prav gotovo na osnovi terenskih raziskav prikazan v Belčevem referatu. Obmejno območje evroregionalnega značaja med Gorico in Koprom pa ne temelji zgolj na povezavi dveh urbaniziranih območij v Sloveniji in Italiji. Temu prostoru daje poseben pomen tudi funkcija prehoda pomembne evropske prometno-gospodarske osi, ki se iz jugozahodne Evrope razteza preko severne Italije in se ravno med Koprom in Novo Gorico oblikuje naprej skozi Slovenijo proti Madžarski, Ukrajini in Rusiji. Pomembnost in specifičnost tega območja povečujeta tudi severnojadranski pristanišči Trst in Koper, od koder se odvija promet v širok prostor Srednje Evrope. Tab. 2: Obmejne katastrske občine po tipih demografskih območij leta 1991 Grenzkatastralgemeinden nach demographischen Regionen 1991 Vladimir Klemenčič 14 Geopolitični položaj ter teoretski... (D 60 ca ¦S? Y s I s " S 2 II 'C C — o O. !3 ° f3 0) is 60 I a (L) "O 1:1 ^ 1 ^ s o g O "U cC 15 00 .1 t 1 ' -3 -s s a ? s 5 I * ^ - -._ >; i-I .^1 li n sl^ Is,JI §§821- r?: 1?!^;^ 5" S Vladimir Klemenčič 15 Geopolitični položaj ter teoretski... Vi Ji ¦3)-S II 2 - e C o C o 'ob S I .S S (D T3 § I o ^ 'ob |o s Q Vladimir Klemenčič_16_Geopolitični položaj ter teoretski... Medtem, ko so na jugozahodnem delu Slovenije med Gorico in Koprom skoncentrirane mednarodno pomembne prostorske funkcije po celotnem območju, pa imamo na ostalih območjih meje med Slovenijo in Italijo ter Slovenijo in Avstrijo poseben tip obmejnih območij, kjer sekajo prometne poti slovensko mejo le na posameznih točkah (Karavanški predor, Ljubelj, Šentilj, Gornja Radgona). Ta območja se od obmejnih območij jugozahodne Slovenije ločijotudi v tem, da so mejni prehodi bolj redki, pa tudi povezava med obmejnimi kraji zaradi reliefnih razmer še zdaleč ni tako intenzivna kot na območjih med Koprom in Novo Gorico, kjer je na majhni razdalji kar 31 mejnih prehodov različnih kategorij. Gostota mejnih prehodov, vendar na popolnoma drugačni osnovi, je značilna tudi za slovensko-avstrijsko mejo na zahodnem Goričkem v Prekmurju. Ker meja tod prečka gospodarsko manj razvit prostor, predstavlja njena dobra propustnost osnovo za ustvarjanje dohodka obmejnemu, še donedavna agrarnemu prebivalstvu Prekmurja z zaposlitvijo na sezonskih delih v obliki dnevne, tedenske ali sezonske migracije. Pri našem družbenem, regionalnem in prostorskem planiranju je bila v zavesti politike, pa tudi ostalih strokovnih služb, funkcija meje skoraj povsem zapostavljena. O večji načrtnosti usklajenega regionalnega razvoja lahko govorimo le za območja ob slovensko-italijanski meji, za vsa ostala območja pa je bil faktor meje v konceptu gospodarskega in regionalnega razvoja močno zanemarjen. Zaradi tega je danes večina obmejnih območij, zlasti ob slovensko-madžarski in slovensko-hrvaški meji, ki so z reliefnega vidika, razen z nekaj izjemami, sorazmerno lahko prehodna in skoraj povsod relativno gosto poseljena, danes demografsko ogroženih. Tako je ob slovensko-hrvaški meji demografsko ogroženih skoraj 60% katastrskih občin, ob slovensko-madžarski meji pa kar 87%. Tudi med ostalimi posameznimi deli obmejnih območij lahko opazimo velike razlike v stopnji demografske ogroženosti. Te so zelo velike tudi na ravni obmejnih občin. Proučevanjem obmejnih območij je bilo s strani javnih služb posvečeno sorazmerno malo pozornosti; nekoliko več po sili razmer le obmejnim območjem ob slovensko-hrvaški meji. Večino teh raziskav smo opravili geografi, vendar rezultati v praksi niso bili dovolj upoštevani. Ob njihovem upoštevanju bi se lahko izognili mnogim nepotrebnim stiskam obmejnega prebivalstva. To prebivalstvo bi moralo dobiti možnost za vključevanje v prekomejno povezovanje in s tem tudi za opravljanje funkcije evropske integracije. Ravno nepropustnost meja ter gospodarska nerazvitost, perifernost, demografska ogroženost in slabo razvita prostorska struktura z obmejnimi funkcijami siromašijo obmejna območja in poglabljajo demografsko ogroženost z odseljevanjem prebivalstva, njegovim staranjem ali demografskim odmiranjem. Dobro zasnovan projekt proučevanja in koncipiranja regionalnega razvoja obmejnih območij, ki bi ga izvajali geografi skupaj z drugimi strokami na interdisciplinarni ravni, bi lahko veliko prispeval k opredelitvam in nakazovanju reševanja splošnih in specifičnih problemov regionalno-prostorskega razvoja obmejnih območij Slovenije. Prav gotovo pa bi lahko bili problemi perifernih obmejnih območij danes še bolj akutni, v Vladimir Klemenčič 17 Geopolitični položaj ter teoretski... LITERATURA Gallusser W., 1981, Grenze und Kulturlandschaft. Regio Basiliensis XXII/ 2+3, Basel, s. 59 - 68. Klemenčič V, 1978, Grenzregionen und nationale Minderheiten. Socialno-geografski problemi obmestnih in obmejnih območij. Geographica Slovenica 8, Ljubljana, s. 7 - 20. Malchus Fr. V, Grenzueberschreitende Zusammenarbeit europaeischer Grenzregionen. Der europaeische Gemeindetag No.4. Europaeisches Symposium der Grenzregionen, Die Zusammenarbeit europaeischer Grenzgebiete, Vorlaeufiger Basisbericht ausgearbeitet von Dr.Fr. V. Malchus, Teil II, Strasbourg, 1972. Meier J., 1983, Grenzen und Raumforschung - eine Problemskizze, Staatsgrenzen und Einfluss auf Raumstrukturen und Verhaltensmuster (I. Teil - Grenzen in Europa). Bayreuth, s. 9- 19. Valussi G., 1976, La geografia di fronte alle esigenze deli' interdisciplinarita. Estratto de la geografia nelle scuole. Klemenčič V, 1984, Geographische Probleme der Grenzraeume Slovveniens.Oesterreich in Geschichte und Literatur mit Geographie, Wien, Heft 6, s. 387 - 400. Gosar A., Klemenčič V, Kočevar R., Pak M., Žagar M., 1978, Einfluss des Tourismus auf die VVandlung der Grenzregionen in Slowenien. Tourism and Borders Proceed- ings of the Meeting of the IGU Work Group, Ljubljana/Trieste, s. 13-61. Klemenčič V, 1976, The open Border and Border Regions as a new regional-geographic phenomen. Regionalnaja geografija, Moskva, s. 146 - 149. Klemenčič V, 1981, Die Kulturlandschaft im nordvvestlichen Grenzgebiet Jugoslawiens (SR Slowenien). Regio Basiliensis XXII/2+3, Basel. Klemenčič V, 1973, Zum Raumrelevanz der Grundfunktion in Wirtschaftsgeographischen Strukturmuster Slovveniens. Muenchner Studien zur Sozial- und Wirtschafts- geographie No. 7, Soavtor: K. Ruppert. kolikor v zadnjih treh desetletjih koncepta regionalnega razvoja Slovenije ne bi snovali na policentrični osnovi. Žal pa so kljub temu ostala nekatera obmejna območja izven območij dnevne migracije posameznih zaposlitvenih centrov. Proces razkroja velikih industrijskih gigantov v Sloveniji v zadnjih letih z večanjem brezposelnosti najbolj prizadeva prav gospodarsko manj razvito severovzhodno Slovenijo. Zato lahko, v kolikor ne bomo dovolj pozorni, ta proces najbolj prizadane že danes gospodarsko zelo zaostala in demografsko ogrožena ter periferna obmejna območja. Geografi moramo opozoriti tudi na dejstvo, da manjšanje števila zaposlenih v industriji in večanje števila brezposelnih, med katere so vključeni številni dnevni migranti iz perifernih območij, lahko, v kolikor ne bomo snovali regionalnega razvoja na drobnem in preko meje povezanem gospodarstvu, pripelje do popolne razselitve obmejnih območij. Vladimir Klemenčič 18 Geopolitični položaj ter teoretski... Vrišer I., 1976, Industrialisierung von Slowenien. Sozialgeographische Fragestellungen, Frankfurt am Main, s. 183 - 194. Moritsch A., 1969, Das nahe Triester Hinteriand. Zum VVirtschafitlichen und sozialen Entwicklung von Beginn des 19. Jahrhunderts bis zum Gegenvvart, Wien-Koeln- Graz. Klemenčič V, 1973, Topical problems of open boundaries - the čase of Slovenia. Confini e regioni. Trieste, 1973, s. 123 - 133. soavtor; Jeršič Matjaž. Olas L., 1976, Dvolastništvo - dejavnik razvoja v Prekmurju kot obmejni regiji. Geografski vestnik XLVI1, Ljubljana, s. 151 - 155. Olas L., 1978, Nekateri populacijski problemi Prekmurja kot obmejne regije. II. slovensko- slovaški geografski simpozij, Maribor, s. 163 - 169. Pak M., 1978, Meja kot faktor razvoja obmejnih območij. Zbornik radova sa naučnog simpozijuma geografski problemi pograničnih regija naše zemlje. Vranje, s. 13 - 23. Klemenčič V, 1987, Državna meja na območju SR Slovenije in obmejna območja kot nov geografski fenomen. Razprave in gradivo 20. Ljubljana, 1987, s. 59 - 77. The Geography of Border Landscapes. London and New York, 1991. Minghi J.V., 1991, From conflict to harmony in border landscapes. The Geography of Border Landscapes. London and New York, s. 15-31. Gallusser W.A., I99I, Geographical investigations in boundary areas of the Basle regio ("Regio"). The Geography of Border Landscapes. London and New York, s. 31 -43. Klemenčič V, Bufon M., 1991, Geographic problems of frontier regions: The čase of the Italo-Vugoslav border landscape. The Geography of Border Landscapes, London and New Vork, s. 86 - 104 Klemenčič V, 1990, Koprsko kot obmejno, narodnostno mešano in terciarizirano območje. Primorje - Zbornik 15. zborovanja slovenskih geografov, Portorož, s. 99 - 107. Europa - Neue Konturen eines Kontinents. Oldenburg, 1993. Klemenčič V, 1993, National Minorities as an Element of the Demographic and Spatial Structure of Alpine - Adriatic - Pannonia Region. GeoJournal, Ljubljana 1993, s. 207-215. Bufon M., 1993, Cultural and Social Dimensions of Borderlands : The Čase of the Italo -Slovene Trans-border Area. GeoJournal, Ljubljana, 1993, s. 235 - 241. Klemenčič V, Genorio R., 1993, The New State of Slovenia and its Function within the Frame of Europe. GeoJournal, Ljubljana, s. 323 - 335. Černe A., 1993, The Transport System of Slovenia. GeoJournal, Ljubljana, s. 335 - 339. Vladimir Klemenčič 19 Geopolitični položaj ter teoretski... DIE GEOPOLITISCHE LAGE SLOVVENIENS SAMT THEORETISCHER UND METHODOLOGISCHER BEVVERTUNG DER TYPEN VON GRENZREGIONEN Zusammenfassung Aus der Sicht Europas is Slowenien ingesamt als eine Grenzregion zu betrachten. Die eigene regionale Entwicklung ist wegen der Naehe der slowenisch-italianischen, der slovvenisch-oesterreichischen, der slowenisch-ungarischen und der slowenisch-croatischen Grenze fast in allen Bereichen der Wirtschaft und des altaeglischen Lebens von der geopolitischen Lage Sloweniens in Europa, beziehungsvveise von der bedeutenden Verkehrwegeausrichtung die vier Grossraumeinheiten Europas verbinden und sich in Slovvenien kreutzt und beeintraechtigt. Die geopolitische Situation der Raumstrukturen und Raumprozesse hatte sich durch historisch bedingte Entvvicklungphasen dauernd geaendert womit die Internationale Bedeutung und der Charakter Sloweniens beintraechtigt wurde. Dadurch ist auch die Function der Grenzregionen konstant veraendert worden, wobei deren Typ von der Gestaltung verchiedener Nachfolgestaaten auf dem Territorium des einst einheitlichen Koenigreichs Oesterreich-Ungarn abhaengig gewesen ist. In bestimmter Form sind Grenzregionen auch von der jahrhundertelangen Provinzgrenzziehung inerhalb Oesterreich-Ungarns und Italiens abhaengig gevvesen. Diesen geschichtlichen Rahmenbedingungen mussten sich Raumstrukturen und Raumfunktionen anpassen. Die regionale Gestaltung Slovveniens, samt Grenzregionen wurde von der Entwicklungpolitik des Vielvolkerstaates Jugoslavien bis 1991 beeintraechtigt. Die Raum- und Regionalplanung Slovveniens der letzten drei Jahrzehnte ist auf eine ausbalancierte Entvvicklung der Regionen ausgerichtet gevvesen. Darin inbegriffen ist auch das Prinzyp der gleichmaessigen raum-regionalen Entvvicklung Slovveniens, die stuffenvveise Oefifhung der Grenzen und die immer intensiver vverdende Anbindung der slovvenischen Wirtschaft an Grenzregionen in Italien und Oesterreich gevvesen. Die entvvicklung einzelner Grenzregionen Slovveniens ist von der Stuffe dervvirtschaftlichen Entvvicklung angrenzender Staaten abhaengig gevvesen. Einen hindernden Moment stellte die Grenzziehung an den Bergruecken der Julischen Alpen und den Karavvanken dar. Trotzt offener Grenze kam hier zu keiner intensiveren Wirtschafts- und Kulturverbindung. Bei der Bevvertung grenzregionaler Typen duerfen Forscher die Bedeutung der Minderheiten im Grenzraum nicht uebersehen. Die Minderheiten sind oft die Ursache der Gestaltung engerer zvvischenstaatlicher Beziehungen und die Grundbasis eines neuen, etnisch mischsprachigen Grenzgebiet-Typus deren Charakteristiken von Geographen schon im Verlauf einiger Abschnitte slovvenischer Grenzen bevvertet vvurden. Besonders: - entlang der slovvenisch-italienischen Grenze im Gebiet von Koper, vvo Italiener samt der Slovvenen - Mehrheits-bevoelkerung vermischt im Grenzraum ansaessig sind, als auch entlang derselben Grenze in Italien, vvo die slovvenische innerhalb italienischer Mehrheits-bevoelkerung vervveilt; Vladimir Klemenčič 20 Geopolitični položaj ter teoretski... - entlang der slowenisch-oesterreichischen Grenze, wo Slovvenen den Grenzraum gemeinsam mit Oesterreichern in Kaemten und in der Steiermark teilen; und - entlang der slowenisch-ungarischnen Grenze, wo Slowenen den Raum entlang des Raabe-Flusses in Ungarn samt Magyaren besiedeln, und die ungarische Minderheit im Uebermurgebiet in Slowenien mit Slowenen den Grenzraum teilt. NEKATERI ELEMENTI POVEZOVANJA SLOVENIJE S SOSEDNJIMI DRŽAVAMI Mirko Pak* Izvleček UDK 911.3:33(497.12-04) Članek prinaša analizo nekaterih elementov sodelovanja z Avstrijo. Hrvaško, Italijo, Madžarsko : trgovinska menjava, promet potnikov in turistični promet, vključuje pa še druge elemente soodvisnosti regionalnega razvoja in sodelovanja s sosednjimi državami. Ključne besede: Meja, mejni prehodi, regionalni razvoj, trgovinska menjava, turistični promet, potniški promet, Slovenija Abstract UDC 911.3:33(497.12-04) SOME LINKING ELEMENTS OF SLOVENE WITH NEIGHBOURING STATES The article analyses some elements of cooperation with Austria, Hungary and Croatia: trade exchange, pas-senger and tourist traffic and other elements of regional development and cooperation willi neighbouring States. Key words: Border, border crossings, regional development, trade exchange, passenger and tourist traffic, Slovenia UVOD Bistveni značilnosti Slovenije sta njen geografski in geopolitični položaj, kar je spremljalo razvoj njenega teritorija tudi po drugi svetovni vojni kot federalne enote in končno kot samostojne države. O tem se je med ostalim veliko pisalo neposredno in posredno tudi v geografski literaturi in seveda o neposrednih posledicah tega. Med drugimi je zato tudi R. Pavič v svojih geostrateških analizah Jugoslavije in njenih posameznih območij vedno izpostavljal geostrateški položaj Slovenije (Pavič, 1973 ). Tudi nobena kompleksna družbenogeografska analiza bivše skupne države ni mogla mimo te položajne vloge Slovenije, kamor so kot skozi lijak prihajali iz "Evrope" vsi pomembnejši prometni, gospodarski, prebivalstveni, turistični in drugi tokovi in se pahljačasto razširjali naprej proti jugu in jugovzhodu. Tudi v bodoče ne bo drugače. V vseh družbenogeografskih analizah Balkanskega polotoka je izpostavljena savsko - moravska prometna os in glavne prečne smeri iz Evrope proti Jadranu. Specifična na vsem območju JV Evropeje bila dolga desetletja tudi prehodnost slovenskih meja, bolj podobna zahodnoevropskim kot mejam v JV Evropi. Od tod in še iz številnih drugih razlogov narodnostne manjšine v Sloveniji in Slovenci onstran meja ter današnja nacionalna sestava prebivalstva, ki sojo skupaj z njenimi učinki • Dr. prof., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta. Univerza v Ljubljani, ASkerCeva 2,61000 Ljubljana, SLO Mirko Pak 22 Nekateri elementi povezovanja... geografi več desetletij intenzivno proučevali in ki je vseskozi predstavljala most med Slovenijo in sosednjimi deželami. V tem je tudi iskati odgovor na to, da seje Slovenija že v šestdesetih letih vključila v regionalno povezovanje, ki seje razmahnilo v sedemdesetih letih in seje v osemdesetih letih preusmerilo tudi v mednarodno sodelovanje in to prvenstveno na klasična področja sodelovanja: propustnost meje, izgradnja infrastrukture, sektorsko sodelovanje na raznih področjih, zlasti po osamosvojitvi pa je težišče močno poseglo na področje investicij, znanstveno raziskovalne dejavnosti, uporabo novih telekomunikacij in drugo (Bučar, 1993). Daje gradnja sodelovanja s sosednjimi državami (deželami) kompleksen, kompliciran in silno pomemben proces tako za državo, kot za vse segmente njenega funkcioniranja in razvoja, kakor tudi za obsežna obmejna območja, kažejo vsa dogajanja v zvezi s Hrvaško, s katero je bilo sodelovanje v drugačni institucionalni obliki v preteklosti na vseh področjih nadpovprečno. Pa tudi značaj tujih investicij v Slovenijo v obdobju 1985-91. Takrat je bilo iz Avstrije 269 ali 26,1% vseh investicij, ki so predstavljale 26,2% vrednosti. Iz Italije je bilo 320 ali 31,0% vseh investicij v vrednosti 15,6%. Velikih razlik v namenu, stiukturi in obsegu investicij iz obeh držav v Slovenijo najbrž ni treba posebej razlagati. Ves razvoj Svet in še posebej Evropo vedno bolj povezuje in njene posamezne člene sili k vedno tesnejšemu sodelovanju. Regionalno povezovanje, nastajanje evropskih regij, skupnega evropskega urbanega sistema transnacionalnih dimenzij (Capellin, 1993), vključujejo tudi Slovenijo v vse te procese. Povečuje se splošna soodvisnost in ta se tudi v Sloveniji krepi, širi in še posebej obrača k sosednjim državam, ki so zaradi spremenjene družbeno - politične podobe Evrope vse bolj povezane. Zaradi specifičnega položaja, geografskega na obrobju Alp, ob izstopu transkontinentalnih prometnic, zaradi odprtosti proti morju in zaradi savske prometne smeri, je Slovenija v vseh pogledih ena tovrstno najbolj zanimivih evropskih regij. Posebnost Slovenije je tudi njena majhnost, zaradi česar ves teritorij neposredno čuti raznovrstne vplive sosednjih držav in obmejnosti. Predvidene boljše komunikacije bodo to še stopnjevale. Prepletenost teh tokov vključuje vse sosede, še posebej pa Hrvaško, podobno kot je to za avstrijske Alpe E. Lichtenberger pokazala z gostoto, deležem in številom ter tendencami nadaljnjega širjenja vikendov v lasti Bavarcev (Lichtenberger, 1991). Glede na to lahko govorimo o trostopenjskem vplivu meje na Slovenijo: - v obmejnih območjih je ta lahko v regionalnem in gospodarskem, pa tudi v s socialnem razvoju, vsaj v nekaterih pogledih, celo pevladujoč, - daleč v notranjost segajo vplivi zlasti do večjih središč v funkciji oskrbnih središč - Avstrijci pretežno do Maribora, Italijani pa do Ljubljane, ali do turistično - rekreacijsko privlačnih območij, - zaradi majhnosti zajemajo določeni vplivi obmejnosti ves slovenski teritorij. Pa si oglejmo povezovanje Slovenije s sosednjimi državami na primeru treh klasičnih področij meddržavnega sodelovanja, prometnih tokovih, trgovinski menjavi in turizmu. Mirko Pak_23_Nekateri elementi povezovanj a... MEJNI PROMET POTNIKOV V CESTNEM PROMETU Prekomejni prometni tokovi so najbolj razširjena in stabilna oblika meddržavnega sodelovanja, še posebej med sosednjimi državami. Tako je zlasti blagovni promet med deželami na obeh straneh "Železne zavese" nemoteno potekal v okviru potreb, še posebej, kar se surovin tiče. Prav lep primer za to je bila sicer močno izolirana Albanija, kije izvažala rude v Jugoslavijo in drugam in v katero je na primer iz Bolgarije prihajal tranzitni promet v luko Drač. Slovenija ima specifično in zelo ugodno prometno lego nasploh in tudi v odnosu do sosednjih držav. Razen neposrednega prometa v Slovenijo in iz nje, je Slovenija prometna vez med razvitimi evropskimi makroregijami (alpsko - panonski, gorsko - Dinarski in primorski prostor), pa tudi vez sosednjih s številnimi drugimi državami. Najnovejše politične spremembe so te promeme smeri valorizirale in ni slučaj, da promet v Sloveniji s sosednjimi državami kljub nepretrganim vezem proti jugu ni utrpel večje škode. V odnosu do Hrvaške in Madžarske pa je celo pridobil. Hrvaški predstavlja Slovenija velik del okna v svet in edino racionalnejšo povezavo z zahodnoevropskimi državami, Madžarski pa je liberalizacija mejnega prehajanja in usmeritev prometa preko Slovenije hkrati tudi pomenila večjo usmeritev na Slovenijo, tudi kar se tranzita preko Kopra tiče. Če prištejemo še Avstrijo, se ni čuditi, da tovorni promet v luki Koper raste. Stabilizacija političnega stanja na Balkanu bo nedvomno močno dvignila prometno vrednost in tudi obremenjenost Slovenije, ki bo še stopnjevana z obnovo v vojni prizadetih območij s prodorom kapitala, blaga, opreme in drugega v ostale dežele bivše Jugoslavije ter z vsemi drugimi oblikami "osvajanja novih dežel", ki so razvitim evropskim državam na dosegu roke. V tem ima Slovenija nedvomno velike možnosti na vseh gospodarskih področjih. Na splošno je promet s sosednjimi državami v predvojnih letih, vključno s 1988. letom naraščal, kasneje pa večinoma stagniral ali celo rahlo nazadoval. Za obdobje od predvojnih let do danes je začilno močno nazadovanje železniškega in letalskega prometa, stagnacija v pomorskem in rast cestnega prometa, kar v glavnem velja tako za potniški, kot za blagovni promet. Na splošno pa je že leta 1992 promet v glavnem naraščal z izjemo prometa iz Italije in leta 1993 je bilo naraščanje še hitrejše. Podatki za prvih deset mesecev v letu 1993 kažejo tekom leta močan porast tako uvoza kot izvoza in tranzita iz sosednjih držav z viškom v mesecu juliju. Indeks potniškega prometa s sosednjimi državami v obdobjih I.-VII. 1993 in za enako obdobje v letu 1992 je znašal 128, z Italijo 126, Avstrijo 105, Madžarsko 348 in Hrvaško 171. Najbolj se je povečal potniški promet z Madžarsko in Hrvaško. Podatki za prvih deset mesecev v 1993. letu pa kažejo, da bo obseg potniškega prometa z vsemi štirimi sosednjimi državami do konca 1993. leta presegel vrednosti iz 1992. leta. Mirko Pak 24 Nekateri elementi povezovanja.. Slika 1: Turistični promet s sosednjimi državami Tourist visits from neighbouring countries noOiivc v 0W} ovcrnighl &tayt 700 O J" noilivcvOOO ovcrnight slav* in 000 600 ;oo 20(H O CD y noiiive v 000 ovcrnighl suy» in 000 -Y g S g g g g S noiiive v 000 ,••''** overnighi siavs *' ,n 000 t J5- 1.000 800 .¦r" 400 i' ;oo V č od no;i!ev lujin goitov t ovcrti!Lhl Mavs (rom fcreipn lourisl; V--"""' 200 O V-1 > leto ,990 year _____Italjani Il;iiian Avsirijci .^uM^ia^ MaJa^tri Ilu.i;aii.nn l!.-vaii CrcMiian leto 1992 AVilrijCI lb.6'.e Ausirian Hrvaii l-j;:^ CnuUaa T9S0 1965 T988 1990 1991 1992 I. - X. 1993 Mirko Pak 25 Nekateri elementi povezovanja... 1980 1988 1992 1993* (I.-X.) Avstrija 10,0% 11,2% 10,3% 8,9% Hrvaška - - 19,4% 21,2% Italija 25,4% 29,8% 22,9% 21,9% Madžarska 0,4% 0,3% 0,9% 1,6% Skupaj 35,8% 41,3% 63,5% 53,6% ¦ Vsi podatki za leto 1993 so le za prvih deset mesecev. Predvsem je v potniškem prometu močno porastel delež Madžarske, kar velja še bolj za njen tovorni promet in delež Hrvaške. V primerjavi s celotnim letom 1992 so samo v desetih mesecih 1993. leta dosegli naslednji obseg prometa: Avstrija 88,5%, Hrvaška 112,5%, Italija 100% in Madžarska 183%. Celotni potniški promet s sosednjimi državami pa je leta 1993 znašal kar 78% v letu 1992 doseženega prometa. TRGOVINA S SOSEDNJIMI DRŽAVAMI Obseg trgovinske menjave s sosednjimi državami kaže večja nihanja kot promet. Predvsem je trgovinska menjava naraščala, vendar iz politično - gospodarskih razlogov hitreje uvoz kot izvoz iz Slovenije. Po osamosvojitvi pa je ta razlika še občutnejša, kar velja tudi za leto 1993 (Karta 2). Močno so zlasti prizadeti trgovinski tokovi s Hrvaško, kjer gre za splošno zmanjšanje menjave. V primeru Italije in Avstrije gre za izrazito zmanjšanje izvoza, pa tudi z Madžarsko blagovni tokovi za Slovenijo niso bili najbolj ugodni. Delež treh sosednjih držav, brez Hrvaške, se je v celotni trgovinski menjavi Slovenije zmanjšal s 26,0% leta 1988 na 19,5% leta 1992 in uvoz s 24,7% na 24,2%. Iz pozitivne se je, zlasti na račun Italije, trgovinska menjava spremenila v negativno. V tem se kažejo vse gospodarske težave ob prestrukturiranju gospodarstva. Trpi seveda tudi že utečena živahna trgovinska menjava med obmejnimi regijami. Vsekakor pa se odnos med gospodarsko bolje in slabše razvitimi državami kaže v različnih uvozno - izvoznih odnosih s sosednjimi državami, ki bi morali biti intenzivnejši. TURISTIČNI PROMET IZ SOSEDNJIH DRŽAV Slovenija kot turistična dežela je močno privlačna tudi za goste iz sosednjih držav. Zaradi raznolikih sosedov pa so bile v zadnjih desetletjih velike razlike v turističnih obiskih iz Tab. 1: Delež sosednjih držav v potniškem prekomejnem prometu The Share of Neighbouring Countries in the Transborder Traffic Mirko Pak 26 Nekateri elementi povezovanja... Slika 2: Trgovina s sosednjimi državami Commerce and Trade with neishbourinii countries v f I s 3 is i Mirko Pak_27_Nekateri elementi povezovanja... Tab. 2: Delež sosednjih držav v nočitvah tujih turistov The Share of Tourists from Neighbouring Countries 1980 1990 1991 1992 1993* Avstrija 5,5% 6,2% 6,3% 16,6% 20,1% Hrvaška 19,2% 12,9% 33,3% 14,2% 9,2% Italija 5,4% 13,3% 11,5% 21,8% 20,0% Madžarska 1,2% 0,5% 0,5% 1,7% 3,2% Skupaj 31,3% 32,9% 51,6% 54,3% 52,2% Ob ostalih dejavnikih mednarodnega sodelovanja je turistični promet nedvomno eden najpomembnejših, še posebej za številna turistična in obmejna območja. Razmah gradnje turistične infrastrukture in tudi tujih naložb v to gospodarsko panogo kažejo na povečano zanimanje tujine za turistično ponudbo Slovenije. To velja tudi za turistični promet iz sosednjih držav, še posebej na osnovi vikend - turizma, ki bo v bodočnosti zagotovo močneje udeležen, kot doslej. vseh štirih držav. Prvotnemu naraščanju je sledila že pred vojno stagnacija ali celo nazadovanje, pri čemer so bili vzroki notranji in zunanji. Med notranjimi je bil na prvem mestu gotovo dvig cen turističnih uslug in drugih storitev, ki je najbolj prizadel goste iz Madžarske in Hrvaške, katerim je tudi pojemala kupna moč (Karta 3). Na to seje odzval tudi obisk turistov iz Avstrije. Le iz gosto poseljenega italijanskega sosedstva se je, ob izboljšanju naše turistične infrastrukture, zaradi tradicionalne usmeritve, bližine in ostalega, promet vse do vojne večal. Skupno število turističnih nočitev tujih gostov je že leta 1990 nazadovalo. Posebno leto 1991 beleži zmanjšanje števila nočitev tujih turistov z izjemo Hrvaške, ki so jo politične in s tem povezane gospodarske spremembe prizadele še posebej v letu 1992, ko je število njihovih nočitev najbolj nazadovalo. V teh dveh leti seje število gostov iz sosednjih držav zmanjšalo na eno tretjino. Že leta 1992 je število nočitev gostov iz Italije, Avstrije in Madžarske ponovno poraslo. Njihov delež v prenočitvah tujih gostov pa seje skoraj podvojil in od 28,2% leta 1988 narasel na 54,3% leta 1992, po državah pa od tri do štirikrat. Mirko Pak 28 Nekateri elementi povezovanja.. Slika 3: Mejni promet potnikov v cestnem prometu Crossings of borders by passangers in vehicles % 30-25-20-15 i 10-i; 5 prckomcjni prehodi po vrsian prometa O border eros.';ing5 pcr resorl of iran^port ivpcs liso^ pomikov milijon pomikov in thousand pass.in;en in million pauan^crs O UOO ZUM 1000 no 120 130 M ce!.[ni promet ro.id irnnspori žclc^niiki proni. railro.id Iranspon zračni promet air Eranspon pomorski promet scairan&port .......uiiiiniiiiHiiiHiimiiuin.....•>«......iiiiiii HnD 1990 ¦ 1992 • I.-X. 1993 Mirko Pak_29_Nekateri elementi povezovanja... ZAKLJUČEK Sodelovanje Slovenije s-sosednjimi državami se kvalitativno in kvantitativno širi in relativni pomen tega narašča. Končno predstavlja Slovenija vsem sosedom tudi vrata v neko od njihovih življenjsko pomembnih smeri (Italija na vzhod, Madžarska in Avstrija na morje. Hrvaška v Evropo, itd.), kar se najočitneje manifestira v promemem interesu in spremljajoči infrastrukturni opremljenosti. Vse to bo prineslo očitne razvojne spremembe v urbanizaciji, gospodarskem pogledu, s čimer bo povezano povečano število delovnih mest, prestrukturiranje prebivalstva in še vse druge gospodarske in socialne spremembe ter seveda degradacija okolja. Ob tem se pojavlja vrsta vprašanj regionalnega razvoja. Ali bo ta razvoj prinesel pretežno nadaljnjo razvojno koncentracijo v obstoječih razvojnih polih in razvojnih koridorjih, torej linearno, ali bodo učinki tega enakomerneje prisotni na širšem državnem teritoriju, torej ploskovno? Kako se bodo v to vključila vsa obmejna območja, med katerimi so številna obrobna in odročna? Ali se bodo ta le enostransko razvijala za zadovoljevanje določenih potreb prebivalstva sosednjih držav v smislu trgovine, gostinstva in še kakšne od storitvenih dejavnosti, kar je bilo ob naši zahodni meji že doslej prisotno? Ali se bo dejavnostna in druga sestava prebivalstva v teh območjih izboljšala, se bodo življenjski pogoji približali razvitim območjem? Ali bodo in v kakšni smeri v območjih in še posebej v atraktivnih območjih, med katere sodijo tudi naša urbana središča in še posebej Ljubljana, zemlja in druge nepremičnine prehajale v tuje roke? Kakšni bodo kulturni in drugi vplivi sosednjih držav pri nas (primer mariborskega območja, kjer se povsod iz radioaparatov sliši nemščina in nemška zabavna glasba)? Kaj bodo Sloveniji prinesle investicije iz sosedstva v proizvodne panoge? Kaj nam bodo prinesle nove prometnice? In še cela vrsta je vprašanj, na katera bi med drugim morali odgovoriti tudi geografi na osnovi dosedanjh spoznanj, ki jih je v literaturi dovolj in smo na en primer že opozorili? Vsa dosedanja spoznanja kažejo na povečano zanimanje za sodelovanje med sosednjimi državami in regijami. V to silijo tudi najnovejši razvojni tokovi, pa tudi razvojna politika EU. Povezovanje sosednjih dežel in skupno zastopanje jim bo omogočilo tudi ustreznejšo zastopanost v delitvi celotne evropske razvojne pogače. Slovenija pa mora računati tudi z močno povečanimi vsestranskimi kontakti s Hrvaško, še posebej po ureditvi političnih razmer na Balkanu, ko bodo na Slovenijo zaradi njene geografske lege, kljub političnim spremembam, še vedno odpadle nekatere funkcije gospodarske, prometne in druge prehodnosti in povezovanja različnih makroregionalnih območij Evrope. Mirko Pak 30 Nekateri elementi povezovanja... SOME LINKING ELEMENTS OF SLOVENE WITH NEIGHBOURING STATES Summary Already in the former Vugoslavia, the relation of Slovenia towards the neighbouring countries, i.e. Austria, ltaly, and Hungary, was specific. The borders with Austria and ltaiy were by far the most open when compared to other Vugosiav borders. With both these countries, and vvith Hungary as well, Slovenia intensively cooperated which resulted in the formation of typical European dynamic regions along the borders, with the Italian border in particular. Slovenia used to be kind of a bridge between West, Central and also North Europe and the rest of Vugosiav territory and the Balkan penninsula, and farther on towards the Middle East. The great majority of goods, fmancial and passenger flovvs to the above mentioned areas ran through Slovenia which is, due to its geographic and geopolitical position, a coun-try of an explicity transit transport character. The independence, declared on June 25, 1991, when Slovenia became a sovereign state, caused, vvith the democratization process and introduction of market economy, that Slovenia fuilher increased its cooperation vvith the neighbouring countries, while the nevv state border with Croatia has brought a number of unsolved problems related to the questions of border, property, and other matters. The most intense and frequent elements of direct cooperation and connection with the neighbouring countriesare the ones which are related to the location oflhe areas by the border. On the 235 km long Slovene-Italian border, there are 68 border crossings, 14 of which are international - railway and road crossings, the rest are locai crossings, for local residents and owners of the land on both sides of the border. On the 324 km of Slovene- LITERATURA Bučar, B., 1993, Čezmejno in mednarodno sodelovanje evropskih subnacionalnih regij. Bufon, M., 1989, Regionalni razvoj obmejnih regih regij. Magistrsko delo. Ljubljana. Cappellin, R., 1993, Regionaleconomic development. Regionalism and interregional cooperation ; the role of regions in a policy for European cohesion. Referat na International cometition and cooperation in an englared Europe. Joensuu. Lichtenberger, E., 1991, Das Haus Europa und die Alpen. Socialgeographische Szenarien. Die Alpen im Europa der neunziger Jahre. Bern, str. 15-49. Pak, M., 1978, Geographische Elemente der Funktion Versorgung im Grenzraum entlang der Jugoslawisch-italienische Grenze. Geographica Slovenica 8. Ljubljana, s. 21-27. Pavič, R., 1973, Osnove opče i regionalne političke geografije, geopolitike, geostrategije. Zagreb. Statistični letopis Republike Slovenije 1993. Ljubljana. Mirko Pak 31 Nekateri elementi povezovanja... Austrian border, there are 47 border crossings, 16 of which are International. On the 102 km long Slovene-Hungarian border, there are 4 border crossings, 2 of which are International. On the 546 km long Slovene-Croatian border, there are 34 border crossings, 27 of vvhich are International. The occurence of border crossings, of bigger ones in particular, strongly depends on the relief features, as well as the density of settling and the degree of contacts betvveen Slovenia and the neighbouring countries and betvveen the border areas on both sides. The flows of employment across the border have only increased since the economy came under recession. In Austria, the greatest number among the employed that come from former Vugoslavia are the Slovenes. Slovenia, havin been the most developed republic in former Vugoslavia employed a lot of workers from othem federal republics. The result in the increased number of non-Slovene population, from 6% in 1971 to 12.2% in 1991. The per-centage of Croats in Slovenia increased from 2.5% to 2.8% only. An old process going on in the regions along the borders is across-the border supply flows, which is based on priče differences and other things. While, on the Italian and Austrian sides, numerous smaller or bigger centers have developed on this basis, such as Trieste (Trst), Gorizia (Gorica), Udine (Videm), Tarvisio (Trbi'), Villach (Beljak), Klagenfurt (Celovec), Graz (Gradec), Leibnitz (Lipnica), Radkesburg (Radgona), Bleiburg (Pliberk), etc, this infrastructure is not so evident on the Slovene side, in spite of mass supply flovv from ltaly to Slovenia. Since it is often connected with tourist visits, in western Slovenia in particular, it offers to wider areas along the borders an additional economic contribution. A special type of communication between neighbouring countries is going on among na-tional minorities on both sides of a border. Slovenia used to have the role of a gate leading to Vugoslavia; the fransport ftinction did not decline so much when the northwest-southeast direction was closed, because the impor-tance on the west-east direction increased, i.e. from Spain, south France, and especially Italy, towards Hungary and further on to the east. New border crossings on the Slovene-Hungarian border should also be mentioned in this connection, as well as the Karavanke tunnel, highway connection with the Phym highway, and transport directions towards Croatia. Thus, along with the ever more important Ljubljana transport node, the eastern one, i.e. Vienna-Zagreb- Budapest is also gaining ever greater importance. AUSWIRKUNGEN DER GRENZOFFNUNG 1989 ZWISCHEN DER BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND UND DER TSCHECHISCHEN REPUBLIK (ANALVSE DER ZUNEHMENDEN VERFLECHTUNG ZWISCHEN NORDBAVERN UND WESTB6HMEN) Joerg Maier* Izvleček UDK 9113(433:437.17) UČINKI ODPRTJA MEJE MED ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO IN ČEŠKO REPUBLIKO (ANALIZA STOPNJEVANEGA SODELOVANJA MED SEVERNO BAVARSKO IN ZAHODNO ČEŠKO) Članek obravnava spremembe v obsegu in strukturi prekomejnih lokov med Bavarsko in Češko po odprtju desetletja zaprtih meja ob "železni zavesi". Leta 1989je mejo prestopilo 2.3 milijona potnikov, v letu 1992 pa jo je prečkalo že preko 35 milijonov Turistične prometne tokove (nakupovalni in izletniški turizem) dopolnjuje tudi že poslovni obiski. Povezovanje med proizvodnimi obrali je poslala ustaljena praksa. Neznanje jezika sosednjega naroda in nepozanavnje njegovih kulturnih navad je pogosto ovira za še inteiivnejše sodelovanje. Ključne besede: Meje, učinki meja. potniki, ki prestopajo mejo. promet blaga in storitev, kooperacijski posli, skupne naložbe, kulturna spoznanja, vrednote. Geografija kulture, gospodarska geograf ja. politična geografija, prostorsko planiranje, regionalna politika. Bavarska, Zgornja Frankovska, Češka Republika Abstract UDC 911.3(433:437.17) THE IMPACTS OF THE OPENING OF THE BORDER BETtVEEN CZECHIA AND GERMANY The article discussed changes in the .structure und quantity ofiransborder flows belween Czechia and Bavaria since the lifiing of the "Iron Curtain " in 1989. In 1989 2.3 million pa.ssangers crossed the border, in 1992 over 35 million peiople havecrossed it. In addition to tourist visits (shoping andsightseeing) husiness Iravel has a steep incline. Cooperationsamongfactories close to the border take plače. An even morcintensified cooperation is hiudered by the fact that theneighbouring countries are unawere of the language and cultiireof cach other Kcywords: Borders, impactof borders. transborder traffic. exchange of goods and ser\'ices. cooperation agrec-ments.joint ventures. cultural values. cultural geographv. economic geography, political geograpliy. regional planning, regional. polilics. Bavaria, Upper Frankonia. Czechia 1. PROBLEMSTELLUNG a. Mitteleuropa nach der Wende 1989 Die gesellschaftlichen und poiitischen Veranderungen, die seit Ende 1989 in den fruheren Mitgliedslandern des RGW auftraten, haben auch in der Tschechischen Republik zu * Dr. prof. Lehrstuhl Wirtschaftsgeography und Regionalplannung, Universitat Bayrcuth, Universitatstrasse 30, D-8580 Bayreuth, ZRN JoergMaier 34 Ausvvirkungen der Grenz6ffhung 1989... erheblichen Um-strukturierungen gefilhrt. Der sichtbarste Beweis hierfiir war und ist die weitgehende Offnung fiir den Ausbau der Beziehungen zum Westen, insbesonders zu den Mitgliedslandern der EuropSischen Gemeinschaft. Als Folge dieser Entwicklung vvurden im grenznahen Bereich zwischen Bayem und Bohmen die traditionellen Beziehungen vvieder auf- und ausgebaut. Neben der Intensivierung der vvirtschaftlichen Kontakte sind die Diskussion und die ersten Realisierungsschritte der Schafftmg einer EUREGIO EGRENSIS als deutlicher Ausdruck des Willens und der Bereitschaft zur grenzubergreifenden Kooperation anzusehen (vgl. Abb. 1). In diesem Zusammenhang zeichnet sich fur die universitare Forschung eine Vielzahl von neuen Moglichkeiten, aber auch Heraus-forderungen ab. Es gilt etwa, vor dem Hintergrund dieser neuen Perspektiven fiir die nordbayerischen und vvestbohmischen Grenzge-biete Grundlagenuntersuchungen raumrelevanter Strukturen, Prozesse und deren Veranderungen durch die Liberalisierung zu erarbeiten. Dabei soli die vorhandene Aufbruchstimmung und Entwicklungsdynamik mit geeigneten Konzepten und Strategien unterstiitzt vverden. b. Methodische Vorgehensweise Die Darstellung eines Ansatzes zur Erklarung der unterschiedlichen Ausvvirkungen von Grenzen bildet den theoretischen Ausgangspunkt fur die vveiteren Uberlegungen. Dabei stehen insbesonders diejenigen verschiedenen Krafte im Determinantensystem im Vordergrund, die grenzuberschreitende Verflechtungen forcieren oder bremsen. Die kulturelle, soziale und vvirtschaftliche Entvvicklung eines Grenzgebietes vvird ganz vvesentlich durch die mehr oder minder bestehende Durchlassigkeit der Grenze bestimmt.Bei einer Unter-suchung der Staatsgrenze als Untersuchungsgegenstand aus aktions-raumlicher Sicht spielen damit schon bei der Entschei-dungsvorbereitung zu den eigentlichen Aktivitaten die Komponenten Information, regionale Kenntnis, Erfahrung, Wahrnehmung, Mog-lichkeiten, Zvvange und Ervvartungen ineinander. Von der Grenze, der Grenzregion, aber auch vom Nachbarland (als realer Umvvelt) gehen verschiedenartige Informationen aus, die von den Bevvohnem an der Grenze direkt durch visuelle Wahmehmung oder indirekt uber in-terpersonale Kommunikation aufgenommen vverden. Das anschlieBende Verhalten, vvird daruber hinaus von den Handlungszielen und den eventuellen Zvvangen des Einzelnen bestimmt. Ursachen dieser "constraints" sind einerseits der soziookonomische Status des Individuums und Verordnungen der beiden Staaten bezuglich der Grenzdurch-lassigkeit. Das Spektrum der grenzuberschreitenden Raum-verflechtungen, also samtliche passiven und aktiven Beziehungen ergeben insgesamt einen Aktionsraum der unterschiedlichen Bevolke-rungsgruppen uber die Grenze hinvveg. Konkret auf die vorliegende Untersuchung bezogen ergeben sich somit folgende forschungsleitende Thesen: Joerg Maier 35 Ausvvirkungen der Grenzofftiung 1989.. Abb. 1: Untersuchungsgebiet Območje raziskave OmoIIo: EiKncr Emu-virf. Bavrčvjh iy9j Joerg Maier 36 Ausvvirkungen der GrenzOffiiung 1989... 2. ANALVSE DER VERFLECHTUNGEN ZVVISCHEN NORDBAVERN UND VVESTBOHMEN Betrachtet man die Ergebnisse der Uberprufung der einzelnen Teilaspekte dieser Verflechtungsanalyse, so zeigt sich insgesamt, trotz einzelner Einschrankungen ein posi-tives Bild der Verflechtungsanalyse. Nach der Offhung der Grenzen zur ehemaligen Tschechosiovvakei hat sich in vielen der betrachteten Bereiche ein nicht unerheblicher Wandei voUzogen. a. Grenziiberschreitendes Verkehrsaurkommen Dies auBert sich zunachst und am augenscheinlichsten in dem enormen Anstieg des grenzUberschreitenden Verkehrsaufkommens. Die Analyse der Verkehrsstrome an den, im Untersuchungsgebiet lie-gen-den Grenzubergangssteilen zeigt dabei recht deutliche Strukturen. So ist festzustellen, daB sich das Personen- und Pkw-Aufkommen in den letzten drei Jahren von dem, durch die Undurchlassigkeit der Grenzen bedingten niedrigen Ausgangsvvert von Jahr zu Jahr in ho-hen Raten gesteigert hat und sich noch keine Stabilisierung oder gar Verminderung flir die nahere Zukunft abzeichnet. Die genauere Untersuchung mittels Grenzgangerbefragungen hat ergeben, daB die-ser Personenverkehr iibervviegend auf die Verflechtungen zvvischen dem nordbayerischen und dem westbohmischen Teilgebiet des Unter-suchungsraumes zuriickzufuhren ist. - Die Entstehung grenzUberschreitender Verflechtungen ist generell mit dem Vorliegen gegenseitiger Vdheile verbunden. Diese Vorteile konnen direkter wirtschaftiiclier Art sein, aber auch ideelien Wert besitzen. - Direkte vvirtschaftiiche Vorteile ergeben sich fur die Beteiligten aus unterschiedlichen Warenangeboten sowie Differenzen in der Kaufkraft der Wahrungen beider Lander. Je groBer die Unterschiede sind, desto groBer ist auch das Interesse an grenziiberschreitenden Verflechtungen. - Der ideelle Wert grenzUberschreitender Verflechtungen besteht in der personlichen Verwirklichung abstrakter Vorstellungen von VolkerverstSndigung und etvva eines Europas der Regionen. Je verbreiteter soiche Vorstellungen sind, desto groBer ist wiederum das Interesse an der Schaffung solcher Kontakte. - Das Volumen der grenziiberschreitenden Verflechtungen wird wesentlich durch die Rahmenbedingungen und die Durchlassigkeit der Grenze bestimmt. Je geringer das AusmaB der einschrankenden Bestimmungen (etwa Zollbestimmungen) ist, desto umfangreicher konnen sich die Verflechtungen gestalten. - Fiir den Umfang der grenziiberschreitenden Verflechtungen sind auch die individuellen Kenntnisse und Einstellungen des jevveiligen Nachbarlandes von Bedeutung. So vverden die Verflechtungen inten-siver, je besser die regionalen Kenntnisse iiber das Land, die Menschen und vor allem die Sprache des Nachbarn sind. Joerg Maier 37 Ausvviricungen der GrenzOfFnung 1989., Abb. 2: Entvvicklung des Grenzverkehrsaufkommens zwischen 1980 und 1992 Gibanje števila čezmejnih prehodov med letoma 1980 in 1992 Entwicklung des G'en2verkehrsau'kommens zv/ische.n 1980 und 1992 Personen 12.CO0.000 10.CO0,000 - 8.COO.000 - 6.G00.O00 - 4.GO0.000 - 2.CO0.000 - O - Summeder Greniubergange Selb, Schirndinc, VValdsassen. f.^ahring, Barr.aj und V.'aidhaus Kfz ! 40.000.000 1 - 30.000.000 - 20.000.000 - 10 000.000 O 1960 19S5 ' 195,5 1SS9 1990 ! 1991 1532 Pkvv-Ve-kehr ? JISJK i 257 K-: 611 0X < «36 531 1-:j: Lkw-VeVehr ? m:m ite :7i 537 ; ti: M2 3>: 7:j Persorčnverkehr 1 c:t 5x • IT i :i22< 227 ' tre ooo 35 "i Oiiellj: Dalcii der Grcnx.poIizciiiispckuo:!;n \S;ilds.'isscn. \Vaidhaiis und Selb Weiterhin ist festzustellen, dafi der Schvverpunkt der Fahrten, so-wohl von Tschechen nach Nordbayern als auch von Deutschen nach Westbohmen den privaten Einkaufs- und Freizeitinteressen dienen (vgl. Abb. 3). Hierbei zeigen sich allerdings schon deutliche Unterschiede in den Motiven. Wahrend die Deutschen vornehmiich das preiswerte Angebot annehmen, steht bei den Tschechen die breitere und tiefere Angebotspalette im Vbrdergrund, die trotz des enormen Wahrungsgefalles zwischen beiden Staaten zum Einkauf anreizt. Deutlich zeigt sich auch, daB weitaus mehr Tschechen aus beruflichen Grunden nach Nordbayern fahren als umgekehrt Deutsche nach Westbohmen. Der hohe Anteil der Berufspendler ist vornehmiich auf das hohe Lohngefalle zwischen beiden Staaten zuriickzufuhren, das gerade den in den grenznahen Regionen Westb6hmens lebenden Tschechen einen besonderen Anreiz bietet (vgl. Abb. 4). Joerg Maier 38 Ausvviricungen der Grenzoffnung 1989. Abb. 3: Motive der grenzuberschreitenden Fahrten Motivi pretcomejnih potovanj in « Produkt«noebot ProduktausIPtat Pr«l« Ano«hot/Qu«llt»t Ouclk: Eigcnc Erhcbiingcn. Bnvrcuth 1993 Abb. 4: Motive fur grenziiberschreitendes Einkaufen Motivi za čezmejno nakupovanje In S B»ruf B«»uch Auafiug I Dsutsche Reircuth 1992 Im Hinblick auf die Art der betrieblichen Verflechtungen vvurden vor allem die relativ losen Kooperationen bevorzugt. Als Grund fiir die relativ geringe Bedeutung der Joint Ventures zumindest in Industrie und Handvverk kann zunachst die geringe Bindungserfahrung der Betriebe, andererseits aber auch die Unsicherheiten bei den rechtlichen Vorgaben als rel-evant vermutet vverden. Bezieht man die inhaitlichen Schvverpunkte der Zusammenarbeit mit ein, zeigt sich allerdings, dafl viele Betriebe in ihrer Kooperation noch auf einfache Lohnfertigung oder Lohnveredlung ausgerichtet sind. Im Handel vvar dies trotz einer hoheren Bedeutung von Joint Ventures und Direktinvestitionen nicht grundsatzlich anders, insbesondere nach-dem der Einkauf von Handelsvvare auch hier eine relativ unkomplizierte Ausgestaltung der betrieblichen Beziehung darstellt, die vor allem auch von kleineren Betrieben nachgefragt vvird und keine engere betriebliche Verkniipfung erfordert bzvv. sinnvoll erscheinen laBt. Auch die inhaitliche Komponente der Kooperationen scheint jedoch ihrerseits vviederum mit der relativ kurzen Entvvicklungszeit zusammenzuhangen. Nur in vvenigen Fallen ging die Beziehung iiber die eng begrenzten Kooperationszvvecke hinaus. Joerg Maier 42 Ausvviricungen der GrenzofEiiung 1989. Abb. 6: Geschaftsbeziehungen Nordbayems in die CZ nach Handvverks-gruppen Gospodarske vezi med Severno Bavarsko in Češko, glede na vrste obrti Bchltidunj / Teitil Ni.hrun»millcl -1 ' 1 Sfl^BHlB Kcrimik 20 40 60 in % Anteil der Betriebe 80 100 OucHe: Eigcne Erhcbungcn. BavrcuUi 1992 sonstige Kontakte, etwa zvvischen den Mitarbeitern usvv. fanden nirgends statt. Allein technische Hilfe vvurde bei einem Viertel der befragten Betriebe relativ haufig gevvahrt. Insgesamt kann festgehalten vverden, daB in einer Vielzahl von Aspekten groBe Unterschiede in der Intensitat der betrieblichen Kontakte bestehen und damit die Strukturen und Merkmale der Betriebe die Aufhahme grenziiber-schreitender Verfiechtungsbeziehungen maBgeblich beeinflussen. Im Hinblick auf den Bereich des Einzelhandels gibt es drei Aspekte, in denen Verflechtungen zvvischen Nordbayem und VVestbohmen angenommen vverden kSnnen: gegenseitige Einkaufsbesuche, betriebliche Verflechtungen und Arbeitsmarktverfiechtungen. Dabei ist besonders der Vergleich von grenznahen (Waldsassen) und relativ grenzfernen Untersuchungsstandorten (hier am Beispiel Thiersheim) interessant, vvahrend ein hoher Joerg Maier_43 Auswirkungeri der Grenzoffnung 1989... Verflechtungsgrad in einem Mittelzentrum wie Marktredwitz schon als immanent angesehen werden kann. Im Hinblick auf die tschechischen Kunden in Nordbayern liefert die Betriebsbefragung wertvolle Informationen. Nach Einschatzung der Betriebsieiter in Marktredwitz liegen die durchschnittlichen Anteile der Kunden aus der Tschechischen Republik bei etwa 11 %. Besonders deutlich zeigt sich die Auswirkung der Grenznahe jedoch beim Vergleich der Angaben in Thiersheim und Waldsassen. Waldsassen nimmt dabei durch die Grenznahe eine deutliche Sonderstellung ein. Der Anteil der Geschafte, die Kunden aus Westb()hmen angeben, ist deutlich hoher als in Thiersheim, das zwar noch beachtliche 64 % von Geschaften aufweist mit tschechischen Kunden, die aber mit einem Kundenanteil von nur 4 % eine untergeordnete Rolle spielen. Waldsassen hat demgegenuber mit einem durchschnittlichen Anteil von ca. 14 % - fiinf Betriebe geben den Kundenanteil der Tschechen mit mehr als 40 % an - offensichtlich fur die tschechische Kundschaft eine hohere Bedeutung als Marktredvvitz. Die Grenznahe wiegt also sehr vvahrscheinlich den groBeren Einzugsbereich eines Mit-telzentrums auf Der Schvverpunkt bei den nachgefragten Waren-gruppen liegt dabei auf Billigwaren und Sonderangeboten, vor allem des langerfristigen Bedarfs, wobei keine sortimentsspeziflschen Spezialisierungen zu erkennen sind. Die Nachfrage der tschechischen Kunden reicht von Aquarien iiber TV- und Videogerate bis hin zu Waschmitteln und Bekleidung. Insbesonders in Waldsassen stellen sich die Betriebe mehr und mehr auf die neue Kundschaft aus Westb6hmen ein. Dies geht bis hin zu Werbema(3nahmen in der Tschechischen Republik (bei ca. 20 % der befi-agten Betriebe) und der Ausrichtung des Angebots auf die tschechische Kundschaft (ca. 6 %), etvva in Form von Sonderan-geboten und Sortimentsumgestaltungen. Nur zwei Betriebe geben Liefer- und Absatzverflechtungen bzw. Absprachen mit tschechischen Partnem an. In Thiersheim gibt es keine Ausrichtung auf die tschechische Kundschaft, was angesichts der Struktur des dortigen Einzelhandels auch nicht sehr verwundert. Als problematisch er-weist sich im Zusammenhang mit den Untemehmenskooperationen oder andere Formen marktvvirtschaftiicher Zusammenarbeit nach wie vor die scheinbar ungesicherte rechtliche wie strukturelle Situation in Westbohmen. Wie in den anderen Wirtschaftsbereichen auch, sind die Arbeitsmarktverflechtungen im Einzelhandel einseitig von Ost nach West gerichtet. Hier hat vor allem Waldsassen als Arbeitsmarkt fiir tschechische Arbeitnehmer groBere Bedeutung. Rund 18 % der be-fragten Betriebe beschaftigten Personal aus der Tschechischen Re-publik (im Durchschnitt ein bis zwei Beschaftigte). Diese Arbeit-nehmer sind iibervviegend fest angestellt oder als Aushilfe tatig. In Thiersheim spielen Beschaftigte aus Bohmen demgegenuber keine Rolle, so daB die Vermutung naheliegt, daB auch hier die Grenznahe und das allgemeine Arbeitsplatzangebot entscheidende Kriterien fiir groBere Verflechtungen im Arbeitsmarkt darstellen. Joerg Maier 44 Auswirkungen der GrenzSflFnung 1989... d. Sozial- und poiitraumliche Verflechtungen Vor dem Hintergrund der vvirtschaftlichen und aktivitatsraumlichen Verflechtungen sind die sozial- und poiitraumlichen Beziehungen von besonderem Interesse, da sich hier die Basis fur eine verstarkte Zusammenarbeit entvvickelt. Die Analyse der Bevolker-ungsverflechtungen zeigt dabei sowohl positive Aspekte als auch be-stehende Probleme auf Zum einen wird aus den Ergebnissen deutlich, daB die Vorurteile gegeneinander auf beiden Seiten der Grenze zuruckgegangen sind und die damit verbundenen Beriih-rungsangste immer geringer werden. Dies zeigt sich z. B. in der Bereitschaft, die jeweils andere Nationalitat als direkten Haus-nachbarn zu begriiBen oder zumindest zu akzeptieren. Auch bestehen keine sehr grofien Vorbehalte gegen eine Heirat mit einem Burger der jevveils anderen Nation. Zu dieser Auflockerung der Beziehungen haben insbesonders die vermehrten Kontakte zvvischen Deutschen und Tschechen beigetragen, wie sie erst nach der Grenzoffhung zu-standekommen konnten. Ein vvesentliches Problem bei der Uberwindung der immer noch vorhandenen Beruhrungsangste stellt die mangelnde Kenntnis der anderen Sprache dar. Im Unterschied zu den lange of-fenen Grenzen etvva nach Frankreich oder den Benelux-Landem konnte sich hier insbesonders auf der deutschen Seite noch keine wesentliche Verbesserung einstellen. VVahrend die Tschechen, nicht zuletzt durch ihre Arbeitsmarktkontakte sehr viel haufiger zumin-dest Grundkenntnisse der deutschen Sprache besitzen, ist dies in Nordbayern kaum vorhanden. Um zu einer, den angeflihrten Landem an den vvestlichen Grenzen der Bundesrepublik vergleichbaren Ver-flechtung zu gelangen, ist die Beherrschung der jevveils anderen Sprache unabdingbar. An dieser Stelle setzt die Verantvvortung der Bildungs-einrichtungen ein, die sich sehr wohl auf dem Feld der Volkerverstandigung und der Vermittlung der anderen Kultur en-gagieren. Wie es im Saarland ublich ist, solite auch hier die Sprache des Nachbarlandes zu den notvvendigen Inhalten der Er-ziehung gehoren, die gegebenenfalis auch im Bereich der Erwach-senenbiidung fortgesetzt vverden solite. Die Erhebungen bei den entsprechenden Institutionen auf beiden Seiten der Grenze zeigen, daB der Grundstein hierfur bereits gelegt ist. Im Bereich der poiitraumlichen Verflechtungen zeigen sich ebenfalis eine ganze Reihe von Ansatzpunkten fur eine grenzuber-schreitende kommunalpolitische Zusammenarbeit. VVenngleich die Losung spezifischer Probleme, insbesonders im vvirtschaftiichen Be-reich und dem, durch die Grenzoffnung besonders negativ betrof-fenen Verkehrssektor bislang nur in vvenigen Fallen aufgegriffen vvurde, zeigen doch die Erfolge auf dem kulturellen und Fremden-verkehrssektor einen gangbaren Weg. Die Ervvartung, daB kiinftig auch die problematischen Bereiche im Zusammenhang mit der Grenz-offnung angegangen vverden, wird durch die geplante Aufhahme von Kontakten zu diesem Zvveck bestatigt. Neben den ervvahnten Bereichen der Wirtschaft (Industrie und Gevverbe sovvie dem Arbeitsmarkt) und den negativen Ausvvirkungen des flieBenden und ruhenden Verkehrs, geht es dabei vor allem um den Aspekt des Umvveltschutzes. Joerg Maier 45 Ausvvirkungen der Grenzoffnung 1989... Abb. 7: Tschechische Sprachkenntnisse der Bevolkerung in ausgevvahlten nord bayerischen Standorten 1993 Znanje češkega jezika v izbranih območjih Severne Bavarske, leta 1993 in \ lOOt 60 p 40 -20 - O L- Jisinc Kenntnis !__; Mark!redwi;; einielne V/orter Wendun;en und besser Anfeiie in % WaldsaLsen dlj Thiersheim CufMe; El;tn« Efhebur.;en. Bavreuth iSS3 Tab. 2: Grenzuberschreitende Kontakte der Kommunen innerhalb der EUREGIO EGRENSIS Prekomejno povezovanje občin v okviru EUREGIO EGRENSIS Kontakte Umcnu- Tcilraum Tcilraum Kcmgcbict iGrcn.-i.'-cisc Grerjircisc chuncgcbiet Nordba\crn \\'cstb6h,nicn EUREGIO iNordba\cni NVcrboh-Tien kcinc Kon- 107 97 10 i 6 i 47 7 takte 57 % 6 S % % 27% 6?% ?0 % Konuiknc 67 42 14 1 26 13 Aorhaiidcn .^6 % 29% .^6 "o 64 % .¦5 % 57 % Ko;ikatkic I? 10 : -, - L-cplant 7% 9 "o L-% Suninic 1S7 142 100 % 100% 100% 100% 100"'« 100 % niiclle Eiccnc Erhi)iinucn. Basrciith 1993 Joerg Maier 46 Ausvviricungen der Grenzoffiiung 1989... UČINKI ODPRTJA MEJE MED ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO IN ČEŠKO REPUBLIKO (ANALIZA STOPNJEVANEGA SODELOVANJA MED SEVERNO BAVARSKO IN ZAHODNO ČEŠKO) Povzetek Ob pričujočem delu, ki je želelo opozoriti na sodobne trende v prekomejni izmenjavi in povezanosti območij zahodne Češke in severne Bavarske ugotavljamo, da je izmenjava, kljub relativno kratkem obstoju "odprte meje", na zavidanja vrednem nivoju. Prihodnji kooperaciji bo potrebno posvetiti več pozornosti, saj je bila dosedanja vse preveč anarhična in enostranska. Med drugim bi naj smernice za bodoče prekomejno sodelovanje ponudile odgovore tudi na vprašanja kako naj sodeluje prebivalstvo oziroma kultura obeh narodov. Ustanoviti bo treba informacijske centre tostran in onstran meje, kjer bi investiranja željni državljani in institucije lahko pridobili ustrezne informacije o zvrsti in lokaciji ustreznih ustanov ter o pravnem ter fmačnem vidiku investicijskih naložb. Obe državi bi storili prav, če bi ustanavljanja informacijskih centrov podprle in opredelile obseg razvoja potrebnih obmejnih območij. Zasnovo za tak pristop ponuja območje EUREGIO EGRENSIS. Pri sodelovanju med gospodarskimi dejavniki tega območja se žal zatika na administrativnem področju. 3. KURZES PAZIT Als Fazit dieser Verflechtungsanalyse kann festgehalten vverden, daB sich die Beziehungen zvvischen Nordbayern und VVestbohmen, die nach der Offnung der Grenzen erst vvieder aufgebaut vverden muBten, bereits heute ein ansehnliches Niveau erreicht haben. Nichts-destotrotz erfordert die vveitere Entvvicklung der Beziehungen die Neusetzung von Rahmenbedingungen sovvie die Unterstutzung koopera-tiver Bestrebungen sovvohl auf der Ebene der NVirtschaft als auch bei direkten Kontakten der Bevolkerung. Ansatzpunkte hierzu sind etvva die verbesserte gegenseitige Information uber den jevveiligen Wirtschaftsstandort und die Investitionsbedingungen. Versuche in dieser Richtung sollten auch von staatlicher Seite tatkraftig unterstUtzt vverden. Institutionelle Ansatze hierzu liegen etvva in Form der EUREGIO EGRENSIS vor, deren Idee durchvveg positiv bevvertet vvird. Problematisch ist demgegeniiber teilvveise die tatsachliche Arbeit, die mit formalen administrativen Engpassen verbunden ist. Sollen die Moglichkeiten der Grenzregion Nordbayem -Westbohmen tatsachlich zum Vorteil beider Seiten und vor allem der dort lebenden Bevolkerung genutzt vverden, ist hier eine aktive Rolle der Politik gefragt, die sovvohl auf ideeller als auch auf konkret fmanzvvirtschaftlicher Ebene unterstiitzend eingreift. JoergMaier 47 Auswirkungen derGrenzoffiiung 1989... V kolikor želimo zasnovati komplementaren razvoj v obmejni regiji Severna Bavarska in Zahodna Češka in stimulirati medsebojno gospodarsko sodelovanje ter s tem koristiti prebivalstvu tega območja, potem mora politika aktivneje poseči v dogajanje in zastaviti smernice tako na idejnem (planskem) področju kot v povsem konkretnih situacijah, z opredelitvijo finančne in gospodarske politike. ENTWICKLUNGSCHANCEN DER GRENZNAHEN GEBIETE VON UNGARN Istvan Berenyi* Izvleček UDK 911.3(439-04) RAZVOJNE MOŽNOSTI V OBMEJNIH OBMOČJIH MADŽARSKE Članek prinaša razmišljanja o razvojnih procesih v obmejnih območjih oh zahodnih madžarskih mejah v procesu političnih in gospodarskih sprememb ter evropskih integracijskih procesov. Ključne besede: Meja, mejna območja, regionalni razvoj, regionalno planiranje, Madžarska Abstract UDC 911.3(439-04) DEVELOPMENT CHANCES OF THE HUNGARIAN BORDER REGIONS The article presents major characteristics of the development process in border regions along western frontiers of Hungary. The focus is on political and economic changes which suept across Europe in the late 19S0s and 1990. Key words: Border, border regions, regional development, regional planning, Hungary DIE PROBLEMSTELLUNG Der Begriff der "Grenze" (Grenze, granizze, grani) wurde im deutsciien Sprachgebiet von Luther eingefuhrt und dieser entspricht dem althochdeutsciien Begriff "die Mark". Die "Grenzmark" bezeichnete urspriinglich ein siediungsarmes Gebiet oder sogar einen Raum ohne Siedlungen, der zwei Siedlungen oder zwei Gebiete voneinander trennt. Diese grenznalien Gebiete verschmahierten sich ailmahiich und vvurden Linien (Grenzlinien) und sie bezeichen heute nachn die Grenzen der Venvaltungsgebiete (politisch), die Grenzen der regionalen, vvirtschaftlichen oder etnischen, sogar physisch-geografischen Gebiete. Durch Gestaltung der Nationalstaaten, beziehungsvveise durch die Abgrenzung ihrer inneren Vervvaltungsgebiete besaen die Grenzen immer mehr vvichtige Rollen, da die Staaten, bzvv. ihre inneren regionalen Einheiten (Land, Komitat, Kreis usvv.) ihre raumliche Legitimitat dadurch erreicht haben. Die heutigen Staatsgrenzen folgen mehr oder vveniger den Linien der vom Mittelalter herausbildenden Siedlungsgrenzen und man hatte auch bei der Ziehung der Grenzen selten Siedlungen oder Siedlungsvervvaltungsgebiete durchgeschnitten. * Dr. Prof., Geographical Research Institute, Hnngarian Academy of Sciences, Andrassy ut 62, Bndapest, Hungary. Istvan Berenyi 50 Entwicklungschancen der grenznahen ... Die Grenzenziehung nach dem ersten und zweiten Weitkrieg nahm dies schon vveniger in Betracht und die neuen Grenzen verschnitzerten oft Siedlungs- und Verwaltungsgebiete, funktionelle und regionale Einheiten. Daraus folgte, da die Forschung und Planung der gerade betreffenden Lander zwischen den zwei VVeltkriegen und nach dem zweiten Weltkrieg nicht wenig Energie auf die Maigung der negativen VVirkungen der neuen Grenzen angewendet hat. Diese Bestrebungen erzielten in erster Linie, da die zerfallenen, vvirtschaftlich-gesellschaftlichen Raumlichkeiten, stadtische Regionen in die raumlich-vvirtschaftliche Struktur ihrer Lander integriert werden sollten. Dieser Vorgang hat sich auch bis heute nicht vollendet, er wurde sogar durch die politische Umordnung von Mittel-und Osteuropa von den bisherigen das allerwichtigste, Internationale Problem. Und zwar aus zwei Grunden: einerseits, weil die unerlaliche Bedienung der raumlichen Legitimitat der neuen Lander die Festsetzung der Grenzen ist, andererseits, die neuen, regionalen Entwicklungsprozesse in Europa, die auf internationaler Zusammenarbeit beruhende regionale Planung erzwingen, welche Planung von den poiitischen Grenzen ein bichen unabhangig ist, zugleich aber bedingt die Zusammenarbeit eine genauso raumliche Legitimitat. Diese zwei Prozesse sind nur dem Anschein nach im Wiederspruch. Die Problematik der Forschung und der raumlichen Planung der grenznahen Gebiete trat besonders nach dem zvveiten Weltkrieg in den 70-er Jahren in den Vordergrund, teils im Zusammenhang mit der westeuropaischen Integration, teils im Zusammenhang mit dem wirtschaftlich-gesellschaftlichen Abbau der neuen poiitischen Grenzregionen (Grenze BRD-DDR). Es wurde offenbar, da die sich historisch geformten und die durch neue Grenzen kiinstlich geteilten vvirtschaftiichen Regionen als, stadtische Einzugsgebiete von sich seibst nicht lebensfahig sind, zugleich aber ihre Integration in andere raumlich-strukturelle Einheiten oder ihr Aufrechterhalten im gleichen wirtschaftlich-gesellschaftlichen Niveau mit immer groeren Kosten verbunden sind. AH das warf auf die durch. gegenseitige Vorteile basierende Entvvicklung der grenznahen Gebiete einen Schatten auf In den 1970-er Jahren schien es so, da die auf bilateralen Vereinbarungen ruhenden Entvvicklungsprogramme fahig sind, die Sorgen der Entvvicklung der Grenzgebiete zu losen. Es ist allbekannt, da es zahireiche Vereinbarungen, gemeinsame Programme in deutsch-franzosischer, deutsch-osterreichischer, osterreichisch-italienischer Relationen zustande kamen, die die sich aus der Nahe der Grenze ergebende Verschiossenheit oder die gesellschaftliche Spannung aufloste und der lokalen Regionalentvvickiung einen vveiten Raum eroffhete. Auch unterden sogenannten sozialistischen Landem gab es ahnliche, die grenznahen Gebiete betreffende Entvvicklungsprogramme: zum Beispiel in tschechoslovvakisch-ungarischer Relation (Bos-Nagymaros), in ungarisch-sovvjetischer Relation (Umiadestation Zahony), um nur die nur Ungam betreffende Entvvicklungsprogramme zu ervvahnen. Diese auf bilateralen Vereinbarungen ruhende, auf die Grenzgebiete beziehenden Forschungen und Entvvicklungsplane sind zvveifellos nutzlich fur die Maigung oder fur die Istvan Berenyi 51 Entwicklungschancen der grenznahen ... DIE PROBLEMATIK DER GRENZGEBIETE IN UNGARN Aus der mit dem Friedensvertrag von Trianon fixierten heutigen Grenzlinie Ungams ist nur der Flu Drava (Drau) als ein historisch geformtes, Regionen mit eigenartiger vvirtschafllich-gesellschaftlicher Entvvicklung getrenntes "vereinbartes" Grenzgebiet. Es vvurden zvvar bei der neuen Grenzmarkierung Versuche gemacht, da die Grenzen naturlichen Landschaftsregionen folgen soUten, zum Beispiel an der osterreichisch-ungarischen Grenze dem Koszegi-Gebirge oder an der tschechoslovvakisch-ungarischen Grenze der Flulinie der Donau oder lpoly (Eipel). Aber auch die zerschnittenen vvirtschaftlichen und gesellschaftlichen Einheiten vvaren, insmer ein bedeutendes Problem Ungams. Vor allem vvurde die Umgestaltung des tausendjahrigen Komitatssystems erfordderlich, da Komitatszentren (Sopron, Balassagyaramat, Gyula usvv.) ohne Komitate blieben und auch umgekehrt Komitate (Abauj, Gomor, Bihar, Bacs usvv.) ohne Zentren blieben. Diese aufgeteilten Komitate funktionierten mehr oder vveniger als vvirtschaftlisch-gesellschaftliche funktionelle Einheiten (im Verhaltnissystem Zentrum - Peripherie) und sie vvaren nicht blo Vervvaltungsgebiete. Infolgedessen gerieten diese geteilen funktionellen Einheiten in Ungarn bzvv. auf dem Gebiet derNachbarlander in eine funtionell periphere Lage. Die Problematik der Grenzgebiete vvurde also zvvischen den zvvei VVeltkriegen in Ungarn hauptsachlich als Raumadministrations- und Vervvaltungsproblem, desvvegen vvurden in den meisten geographischen, juristischen und Raumentvvicklungsstudien die raumliche Umgestaltung der Vervvaltung behandelt (Z. HAJDU, 1993) und neue Vorschlage veroffentlicht (I. BIBO). Mit der Verstaatlichung der Industrie und des Tertiarsektors nach dem zvveiten Weltkrieg, mit der Umorganisation der Landvvirtschaft konzentrierten sich die vvirtschaftlichen Ressourcen insofern, da die Verarmung der grenznahen landlichen Gebiete, der Abbau der lokalen Gesellschaften am den Anfang der 1970-er Jahre kritisch gevvorden sind. Die Lage vvar besonders spannend entlang der jugoslavvischen und osterreichischen Grenze, die durch die diskriminierte Innenpolitik der 50-er Jahre bzvv. in den Jahren nach 1956 besonders betroffen vvurden. Es hat an der Lage dieser Gebiete auch nicht viel verandert, da sich eine Liberalisierung und Dekonzentration ab Anfang der 70-er Jahre in der VVirtschaft zeigte. Losung der Probleme einzelner Grenzgebiete. Die konnen aber die freie und abgestimmte Entvvicklung der groen europaischen Regionen ahnlicher Gegebenheiten nicht ersetzen. Dieses Erkenntniss hat die regionalen Programme fur Zusammenarbeit der einzelnen Lander und Landesteile (zum Beispiel Alpen-Adria) ins Leben gerufen, denen bilaterale Vereinbarungen etvva vorangegangen sind, beziehungsvveise deren Tatigkeitsfelder und Tendenzen eingepasst vvorden. Ungarn ist am Anfang dieses Prozesses, da die politische Veranderungen im Jahre 1989 hoffentlich auch in den Landern von Ost-Mitteleuropa das regionale Denken, die regionale Forschung und Planung uber die Grenzen hinaus ermoglichen vvird. Istvan Berenyi 52 Entwickiungschancen der grenznahen ... NEUE DIMENSIONEN DER ENTWICKLUNG DER GRENZNAHEN GEBIETE Die Grundlage der obigen, auf bilateralen Vereinbarungen basierende Entvvicklung ist die vvirtschaftliche Beteiligung, die Relitat des Ausbaus der lokalen Raumbeziehungen und nicht zuallerletzt das politische Vertrauen von der Seite der betreffenden Lander. Es erschienen aber auch neue Moglichkeiten fUr die Entvvicklung der grenznahen Gebiete innerhalb des europaischen Integrationsprozees, in dem die komparativen Vorteile der einzelnen (bestimmten) Gebiete, Regionen schon zur Geltung kommen, da die poiitischen Grenzen nicht mehr Hemmungsfaktoren sind. Das bevveisen auch die ostmittel-europaischen Raumbeziehungen nach der Grenzeroffnung im Jahre 1989, in denen soiche regionalen Beziehungen vvieder lebendig vverden, die zvvar schon friiher jahrhundertelang funktionierten, aber in den letzten Jahrzehnten vvegen der poiitischen Verhaltnisse verborgen vvorden vvaren. In den Jahren 1988-1993 vveiterte sich der tagliche Einzug von Wien vvieder auf VVestungam aus, bis zur Linie Szombathely-Gyor; der tagliche Einzug von Preburg (Pozsonv) breitet sich auf das ungarische Gebiet des ehemaligen Moson-Komitates, der Einflu von Gyor vvurde auch zugleich bemerkbar im siidlichen Teil des slovvakischen Tieflandes. Das raumliche Beziehungssystem zvvischen dem Zentrum und der Peripherie gestaltet sich gesetzmaig neu, vvenn es kiinstiich nicht gehindert vvird, vveil eine objektive Gesetzmaigkeit in den funktionalen Systemen ist, da man sich nach der Minimalisierung der Entfemungen strebt. Die Bildung, Neugestaltung oder Vertiefung der Raumbeziehungen der Grenzgebiete ist im Interesse der beiden Seiten, vveil vvahrend, das von einer Seite, die Funktionen der Die Beachtung der Forschung und Planung vvandte sich den grenznahen Gebiete zu und auch bilaterale Vereinbarungen auf verschiedenen Ebenen kamen mit den Nachbarlandern im Bezug auf die Minderung der Probleme der Grenzgebiete zu stande (neue Grenzubergange, die Erieichterung der Reisen, der Ausbau der vvirtschaftiichen Kooperationsbeziehungen usw.). Auch schon diese Erleichterungen haben der Entvvicklung solcher grenznahen Siedlungen vvie Sopron, Lenti, Barcs, Zahony, usvv neue impulse gegeben. Die Forschung im osterreichisch-ungarischem Grenzgebiet (P. BELUSZKY-M. SEGER 1992), die sich beiden Seiten des Grenzgebietes zuvvandte und auch eine ausfuhrliche Analyse mancher ausgevvahiter Siedlungen durchfiihrte, bevvies, da sich voneinander vvesentlich verschiedene vvirtschaftliche und gesellschaftliche Strukturen auf den beiden Seiten der Grenze in den letzen 70-er Jahren ausgestaltet haben. Die lokal-regionalen Einheiten entlang den Grenzen konnen allmahlich funktionelle Raume vverden, vvenn sie auch auere Impulse erhalten vverden. Der GM-Betrieb in Szentgotthard scheint auch das zu bevveisen. Damit gelang es, eine soiche lokale regionale Entvvicklung in Gang zu setzen, vvomit beide Seiten der Grenze entsprechend entvvickelt vverden. Istvan Berenyi 53 Entvvickiungschancen der grenznahen ... bestimmten Siedlung verstarkt, raumiich ausbreitet bzvv. differenzierter macht, und dadurch die Netzposition der Siedlung stabilisiert. Ihr zentrales Merkmal kommte auf Grund der inneren regionalen Entvvicklung (zum Beispiel Szentgotthard), solange die Verschlossenheit der landlichen Siedlungen auf der anderen Seite bestehend vvar, und sie nicht die Nahe der stadtischen Funktionen geniessen konnten nicht zum Ausdrick kommen. Die grenzbeziehungen vveisen nicht mehr etnische, religiose usw. identitaten aus, den sie vverden durch lokale, regionale Wirtschaftsinteressen ersetzt. Ich meine, die neue europaische Entvvicklung zeigt diese Tendenz, deshalb sind diejenigen Versucher groer Bedeutung, die im mehreren Landern regionale Entvvicklung fordern, zum Beispiel das Ervvahnte Alpen-Adria, Karpaten-Region (J. TOTH, 1993) Projekt usvv. Die Schvvache der Vervvirklichung dieser Programme ist es noch heute die Unsicherheit der raumlichen Identitaten (Selbstvervvaltungen, Vervvaltungseinheiten, sogar Grenzprobleme bestimmter Lander) in den ostmittel-europiiischen und noch mehr in den osteuropaischen Makroregionen. Es ergibt sich aus der Transitlage Ungams ausghend, ein grundlegendes Interesse fiir die Offnung der Grenzen, die Neugestaltung alter funktionalen Raumbeziehungen und um auf diesen makro- und mikro- regionalen VViitschafsbeziehungen neu zugestalten. Das bildet sich theoretisch notvvendigervveise aus, vveil die raumlichen Gesetzmaigkeiten der Markvvirtschaft zur Geltung kommen vverden, aber auch vveil man aus der Kenntnis der Raumprozesse vveiss, dass men die Entvvicklung und Selbstentvvicklung der grenznahen Gebiete beschleunigen vverdenmus. Es gibt heute drei Typen der Entvvicklung der grenznahen Gebiete in Ungarn zu bemerken: - Siedlungen bzvv. Raume, die interregionalen Beziehungen vermitteln; - die Entvvicklung aufgrund der Beziehungen der Grenzregionen; - lokal-regionale Beziehungssysteme. Die "Anspannung" Ungams in die neue europaische regionale Entvvicklung kann das Folgende sein: - Die Moglichkeit das Karpatenbeckens zu einer Wirtschaftsregion zu machen mit einem Fragezeichen zu versehen, auch dann nicht, vvenn man das heute nicht illusorisch betrachtet. Die Bedingungen der vvirtschaftlichen Selbstentvvicklung der Region sind namlich gegeben, da die grundlegenden Energie und Rohstoffquellen zur Verfugung stehen, der Weg und historisch- vvirtschafflich-gesellschaff lichen Entvvicklung und der Entvvicklungsstand ahnlich sind. Wenn die vviitschaftliche Entvvicklung grundlegend unter die Lenkung der intemationalen Prozesse gerat und das selbstvervvaltende innere vvirtschaftliche Raumbe-ziehungssystem der Region zur Geltung kommen kann, vvird diese vvirtschaftliche in vveiter Zukauft zur Realitat. Fiir diese Wirtschaftsregion bedeutet die Zusammenseit ein Tor im die Welt, bzvv. Adria. So vvird die Rolle Slovveniens hochbevveitet. Deshalb ist meiner Meinung nach im grundlegenden Wirtschaftsinteresse eine enge regionale Zusammenarbeit Ungams, Slovveniens und der Slovvakei. Ich bin uberzeugt, da auch Ukraine und RumSnien an der Wirtschaftsentwicklung der Region interessiert vverden, dadurch vvird ja der Anschlu Istvan Berenyi 54 Entwicklungschancen der grenznahen ... RAZVOJNE MOŽNOSTI V OBMEJNIH OBMOČJIH MADŽARSKE Povzetek S podržavljenjem industrije in terciarnega, pa tudi primarnega sektorja po drugi svetovni vojni, je v obmejnih območjih Madžarske prišlo do kritičnega osiromašenja, posebej ob jugoslovanski in ob avstrijski meji. Šele v sedemdesetih letih seje začelo stanje izboljševati zaradi dekoncentriranega razvoja in z odpiranjem meja proti zahodu in jugu. V tem smislu je nujno izvajati takšne gospodarske dejavnosti, ki bodo vzpodbujale razvoj obmejnih območij tudi s prekomejnim sodelovanjem. V obdobju 1988-93 seje močno povečal vsakodnevni vpliv Dunaja vse do črte Szombathely-Gy6r, iz Bratislave v bivši Komitat Mason in vpliv Gy6ra na južne dele slovaške ravnine. Stiki niso več le na religiozni in etnični osnovi, temveč vse bolj na lokalnih in regionalnih gospodarskih interesih. Na Madžarskem gre za tri razvojne tipe obmejnih območij: - naselja, oziroma območja, ki posredujejo medregionalno sodelovanje - razvoj na osnovi sodelovanja obmejnih območij - lokalno-regionalne sisteme povezovanja. an die wirtschaftliche "Achse" London-Benelux-Staaten-Sud Deutschland-Wien bzw. Preburg (Poznosy) - Budapest ermoglich. Die Entvvicklung dieses interregionalen wirtschaftlichen Beziehungssystem Richtung West -Osten scheint langlaufig zu sein. - Wir miissen auch zugleich sehen, da sich die Beziehungen Nord-Siiden und Nordosten-Suden nach der Grenzeroffnung belebt haben. Besonders augenfallig vvurde die Verstarkung des Verkehrs der altertumlichen "Bernsteinstrae", durch die die poionisch-tschechischen und slovvakisch-ungarisch-slovvenischen und norditalienischen Gebiete auf eine mogliche Wirtschaftsachse aufgereiht haben. Die Moglichkeit dieser Raumbeziehung bedingt vvieder die engere Zusammenarbeit der ervvahnten drei Lander, die auch vvirtschaftlich-gesellschaftliche Entvvicklung der betreffenden Grenzraume notvvendigervveise mit sich bringt. - Aus dem Gesichtspunkt des Aufrechterhaltens und Verstarkung der ostlichen Beziehungen Ungarns ist die Vermittlung der Beziehungen zvvischen Ukraine und dem Balkan auerst vvichtig (Zahony-Szeged), die sich nach 1989 bis zum Ausbruch des Balkankonflikts auch belebt hat. Eine vvichtige Aufgabe der geographischen Forschungen kann also die Aufdeckung der neuen regionalen Entvvickiungsmoglichkeiten des Kontinenten sein. REGIONALNI RAZVOJ SLOVENIJE V LUCI URAVNOTEZENO- TRAJNEGA, SONARAVNEGA RAZVOJA Dušan Plut* Izvleček UDK 911.3:574(497.12-04) Izčrpanost klasičnih vsebin regionalnega razvoja in spremenjeni zunanji in notranji dejavniki zahtevajo preoblikovanje regionalnega razvoja Slovenije. Večji poudarek je potrebno nameniti ekologizaciji regionalnega razvoja in vzpodbujanja aktiviranja endogenih, regionalnih potencialov. Ključne besede: Trajno uravnotežen razvoj, regionalni razvoj Slovenije, regionalni viri. ekologizacija razvoja, policentrizem Abstract UDC 911.3:574(497.12-04) THE REGIONAL DEVELOPMENT OF SLOVENIA VIEWED AS SUSTAINABLE DEVELOPMENT The worn out clasiccal regional development contenis and the changed oiiter and inner circumstances demand a drastic change in the Slovenian regional development concept. An increased emphasis on ecology within regional planning is a necessity. Such an approach is going to encourage an effective use of various endog-enous regional potentials. Key words: Sustainable development, regional development of Slovenia, regional endogenous sources. eco-logic development concept. poly-centric development Bistveno spremenjeni notranji in zunanji dejavniki zahtevajo, da Slovenija oceni izhodišča in rezultate dosedanjega regionalnega in prostorskega razvoja ter temu primerno ukrepa. Osamosvojitev Slovenije spreminja njeno geopolitično vlogo, gospodarske in ostale tokove z bivšimi jugoslovanskimi republikami, meja s sosednjo Hrvaško pa zlasti vpliva na položaj in pomen slovenskih pokrajin ob vzhodni in južni meji. Vzporedno z osamosvojitvijo poteka tudi prehod v tržno ekonomijo, ki lahko brez socialnih, ekološko-prostorskih in regionalnih sestavin, s politiko skrajne liberalizacije gospodarstva, povzroči še večje regionalne razlike med slovenskimi pokrajinami. Slovenija seje odločila, da razširi in poglobi politiko sodelovanja in vključevanja v sodobne svetovne, zlasti pa evropske povezovalne tokove. Odprtost države prinaša večji vpliv zunanjih faktorjev na regionalni razvoj Slovenije (Skica 1). Sodobne planetarne megatrende označuje, razen poglobitev prepada med Severom in Jugom ter zloma večine socialističnih držav predvsem globalizacija in regionalizacija ter širjenje in dograjevanje paradigme sonaravnega, uravnoteženo-trajnega razvoja. Med globaliza-cijskimi procesi so z vidika razvojne strategije in regionalnega razvoja v ospredju: * Dr, izr. prof., Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2,61000 Ljubljana, SLO Dušan Plut 56 Regionalni razvoj Slovenije . Dušan Plut 57 Regionalni razvoj Slovenije... - gospodarske, prometne in politične integracije zlasti v Evropi (EU) in Ameriki (NAFTA). Z nadnacionalnimi povezovanji, rastjo mednarodnih korporacij, se seveda zožuje državna suverenost (Kennedy, 1993) - demografska eksplozija v manj razvitih državah se nadaljuje. Vse bolj pereč je problem mednarodnih migracij, saj prednosti globalizacij (svetovni trg, prenos fleksibilnih tehnologij, informacij, znanja) ne veljajo za vse države in socialne skupine (Engelhard-Abdallah, 1992) - izčrpavanje naravnih virov, antropogenizacija planetarnih biogeokemičnih ciklov, presežene samočistilne zmogljivosti pokrajinskih ekosistemov, izgubljanje biološke raznovrstnosti in planetarne klimatske spremembe ogrožajo preživetje človeške vrste in življenje na Zemlji kot živem planetu nasploh (Chiros, 1988, Margulis-Lovelock, 1989). V tržno prevetrenih ekonomijah visoke materialne življenjske ravni je v zadnjih nekaj letih prišlo do razkoraka med do sedaj pozitivno korelacijsko povezanimi procesi povečanega BDP in naraščajočo porabo energije (Bernstam, 1991, s. 333). Vendar potekajo v globalnem smislu proizvodno-potrošni tokovi industrijsko-informacijskih držav še vedno v nasprotju z univerzalnimi planetarnimi omejitvami (prostor, prosta energija, surovine, prst, samočistilne sposobnosti) entropija in obremenitev planeta narašča. Zahodni model rastočega potrošništva, zaradi planetarnih omejitev ni sprejemljiv za vseh 5,5 milijard Zemljanov (Plut, 1991). Po mnenju Engelharda in Abdallaha (1992) pa je proizvodno- potrošni vzorec v zadnjih nekaj letih le postal do okolja in naravnih virov manj brutalen. Med skrajnostnima paradigmama materialne rasti brez omejitev in ničelne rasti seje v zadnjih nekaj letih uveljavila paradigma uravnoteženo-trajnega, sonaravnega razvoja, ki poskuša materialno dejavnost, antropogene snovnoenergetske tokove trajno uravnovešati z nosilnostjo okolja in omejenimi naravnimi viri. Kljub nekaterim poenostavitvam (n.pr. pri rabi neobnovljivih virov) pa pomeni naravno varovalno zasnovana paradigma korak naprej k planetamo-ekološko uresničljivi in možni poti napredka. Uravnoteženo-trajno družbo okoljske etike naj bi po mnenju Chirasa (1988) označevalo zlasti: - učinkovitejša in smotrna raba ter varovanje naravnih virov, ekosistemov, - reciklaža vseh neobnovljivih virov -prehod na obnovljive vire, - raba primernih tehnologij in prehod iz cest k železnici, javnemu prevozu, - naravi prijaznejše pridelovanje hrane in trajno varovanje rodovitne prsti, - kontrola rasti prebivalstva. "Ekologizacija" razvoja, torej tudi regionalnega razvoja, pomeni upoštevanje termodinamičnega zakona o entropiji in univerzalnih planetarnih omejitev pri načrtovanju proizvodnje, potrošnje, bivanja in potovanj, ter upoštevanje potreb bodočih generacij in ostalih členov biosfere (Skica 1). Skladnejši regionalen razvoj dobiva s tem novo razsežnost in sestavino. Ciljema ekonomske uspešnosti in socialne pravičnosti se torej enakovredno pridružuje cilj trajnega ohranjanja dinamičnega ravnovesja, etika okolja. Regionalni razvoj dobiva oznako sonaravno in ekosistemsko zasnovanega regionalizma kot protiutež! in istočasno komplementarni entiteti globalizma. Paradigma uravnoteženo-trajnega razvoja Dušan Plut 58 Regionalni razvoj Slovenije, Skica 2 KLASIČNI INSODOHNI ELEMENTI REGIONALNEGA RAZVOJA vsebuje vzvode, ki preprečujejo marginalizacijo območij in socialnih skupin, ki se ne bodo mogle prilagoditi vsem zahtevam s sodobnimi tehnologijami podprte produkcije (Dekleva, 1992). Vprašljivo pa je, če se bo "mehko" in etično zasnovana "sonaravna" paradigma lahko brez pomoči države in državljanov uspešno spoprijela z velikimi mednarodnimi finančnimi proizvodno- in trgovskimi združbami, ki obvladujejo vedno večji delež svetovnih finančnih in trgovinskih tokov. Prenovljena regionalna politika torej pomeni, da sta "neekonomska" cilja, ekološki in socialno-kultumi, enakovredna ekonomskemu (Loetscher et al, 1987, Duerr, 1987). Endogen razvoj, pomen regionalnih virov, sodelovanje domačega prebivalstva, decentralizacija uprave predstavljajo ob ekologizaciji regionalnega razvoja (regionalnim razmeram primeme tehnologije) temeljno dopolnilo dosedanjih ekonomističnih politik obrobnih območij (Maier, 1987; Kurz, 1991; Hahne - Maier, 1993). (Skica 2). Dušan Plut__59_Regionalni razvoj Slovenije ... Izhodišče klasičnih regionalnih politik je bilo predvsem zagotoviti vsem prebivalcem enake življenjske in delovne pogoje v vseh regijah. Kljub dolgotrajnemu obdobju povojne gospodarske rasti ta cilj ni bil dosežen (Hahne-Maier, 1993). V ospredju je bila pomoč države predvsem z investicijami na področju infrastrukture (promet, vodna oskrba, itd.). Podeželje Srednje Evrope je v zadnjem desetletju doživelo dramatične strukturne in funkcijske spremembe, zato potrebujemo nove prijeme in strategijo, v prvi vrsti prepoznavanje izjemnega pomena in vloge lastnih, regionalnih, endogenih virov. Zato sonaravno in regionalistično izrazitejše regionalne politike povdarjajo pomen ohranjanja pokrajinsko-ekološke, regionalne in kulturne identitete pri vzpodbujanju pretehtanega aktiviranja lastnih regionalnih razvojnih potencialov. Razen antropogenih potencialnih faktorjev regionalnega razvoja (delovna sila, kapital, infrastruktura, tržni-povpraševalni in sociokulturni kapital) se mora oceniti tudi naravni potencial, torej ekološki potencial okolja, zemljišča, pokrajine (Kurz, 1991, s. 16). Le-ta je sestavljen jz surovinskega, vodnega, biotskega potenciala donosa (kmetijstvo, gozdarstvo), klimatskega, potenciala oddiha, naravovarstvenega (regeneracijski in regulacijski) in potenciala za pozidavo. Ekološki potencial podeželja zmanjšuje tako pretirana raba naravnih virov kot odlaganje različnih odpadkov. Sonaravna raba virov pa pomeni rabo le do nivoja ohranjanja brez negativnih vplivov na okolje (Hahne-Maier, 1993). Središčna vloga domačih virov označuje regionalni koncept razvojne politike, ki ga Maier (1987) imenuje regionalna samobitnost. V ospredju je ekonomsko optimalna in ekološko trajna raba domačih virov, integrirano reševanje gospodarskih, ekoloških, socialnih in kulturnih problemov regije in aktivno sodelovanje domačega prebivalstva. Taki razvojni politiki odgovarja policentrizem kot način upravljanja in oblika razvojne politike, ki jo izvaja vlada na področju poselitve, razmestitve gospodarskih zmogljivosti, javnih služb in uprave (Vrišer, 1989, s. II). Sprejetje in udejanjanje ekologizirane in trajno uravnotežene razvojne politike pomeni korekcijo policentrizma predvsem glede rabe naravnih virov, urejanja prostora in okolja v smeri sonaravnega, okoljevarstvenega policentrizma. V zadnjih letih pa je postal regionalizem tudi dejavnik politične organiziranosti in civilne družbe, protest proti "zunanjemu in notranjemu kolonializmu". Torej poudarjanje regionalne avtonomije in ekosocialne tržnosti nasproti uniformirani in globalni, skrajno liberalni tržni gospodarski doktrini.Center za regionalni razvoj in okolje OZN (UNCRD, 1993) označuje sodobno zasnovan regionalni razvoj kot proces strukturnih sprememb v okviru posameznega območja države, ki med drugim deluje v korist manj priviligiranim socialnim skupinam in vključuje v procesu spodbujanja regionalnih zmogljivosti tudi okoljske premisleke in iskanje najbolj primernih aktivnosti glede okolja in naravnih virov. Regionalni razvoj mora doseči dva temeljna cilja: izboljšanje življenske ravni in izboljšanje v degradiranih območjih ter ohranitev kvalitete okolja v zdravih nedegradiranih območjih. Upoštevanje načel sonaravnosti v razvoju pomeni, daje potrebno za vsak pokrajinski ekosistem, pokrajino, izdelati razvojni načrt, ki bo dosledno upošteval svojstveno pokrajinsko-ekološko občutljivost in nosilnost okolja. Slovenija se kot samostojna država torej nahaja pred izjemno zahtevno in daljnosežno izbiro Dušan Plut 60 Regionalni razvoj Slovenije... primernega koncepta regionalnega razvoja, prostorske razvojne politike. Pregled dosedanjih konceptov kaže da smo pred izborom četrtega koncepta razvojne politike. Vrišer (1989, s. 11) označuje koncept Dravske banovine (pred drugo svetovno vojno) kot udejenjanje decentraliziranega modela razvoja, ki je podpiral naravno-geografsko in poselitveno prilagojen razvoj industrije in urbanizacije Slovenije. Po drugi svetovni vojni je B. Kidrič ta koncept zavrgel in se zavzel za koncept koncentracije gospodarstva, razvoj mest, deagrarizacijo in praznjenje podeželja z izrazito centralizacijo uprave. Leta 1958 je prišlo do uvedbe komunalnega sistema, decenlralizirne uprave in gospodarstva, a neenakomernega regionalnega razvoja (zlasti rast Ljubljane in Gorenjske). Leta 1972 je bila sprejeta politika skladnejšega regionalnega razvoja, kije le nekoliko zmanjšala regionalne razlike, zelo izrazite pa so ostale predvsem na občinski ravni. Policentrizem ni doživel še večje konkretizacije, ker ni bilo vmesne teritorialne-upravne stopnje (središča regij), celotno povojno obdobje pa ne glede na centralistično ali decentralistično razvojno politiko označuje vse do srede oziroma do konca 80 let izrazitost degradacijskih procesov, ki so v urbano-industraliziranem, dolinsko-kotlinskem tipu izoblikovali nov tip, pokrajinsko - ekološko degradirane in danes tudi ekonomsko depresivne regije (Zasavje, Mežiška dolina, Jesenice, itd.) (Plut, 1987). Predvsem zaradi intenzivne industrializacije in potrošne rabe energije ter surovin je stopnja izčrpavanja naravnih virov in polucijska bremenitev dosegla bistveno višjo stopnjo kot bi pričakovali glede na dosežen materialni standard. Razen degradacijskih grehov preteklosti in upadanja življenske ravni se v trenutku prehoda v četrti koncept regionalne politike srečujemo s problemom pomanjkljive zunanje in notranje prometne povezanosti z Evropo (ceste, železnice), z drugimi slabostmi pr.etirane industrializacije ter s problemi majhnih kmetij. A tudi z nekaterimi pozitivnimi izkušnjami v praksi sicer le delno udejanjenega policentričnega regionalnega prostorskega razvoja in tiadicionalne odprtosti meja, v visoki fazi razkroja agrarne in oblikovanja prostorske strukture urbane družbe (Klemenčič, 1992). Iskanje odgovora in izbor koncepta poselitve, razvojne strategije v Sloveniji je tesno povezano z načeli uravnoteženo - trajnega razvoja. Med vrsto vprašanj in odločitev bo eno izmed osrednih: ali bo Slovenija predvsem izkoristila svoj geografski položaj v smeri krepitve prometno/proizvodne funkcije ali pa bo več pozornosti posvetila ponudbi obsežnih območjih še kvalitetnega naravnega okolja oziroma ekološki paradigmi prostorskega razvoja (Piry, 1992, s.99). Avtor sodi, da nadaljna industrializacija zaradi omejenih naravnih virov (surovine, energija), prostorske in ekološke zahtevnosti in ostalih razlogov ne more biti temeljni kamen kvalitetne ekonomske rasti Slovenije, prenapeta pa je tudi hitra in enosmerna preusmeritev v tržno in sezonsko zelo občutljiv turističen razvoj. Glede na gospodarsko sestavo, geografske vire, prometni položaj in potrebe po skladnejšem regionalnem razvoju bo potrebno poiskati ravnovesje med okolju prijaznejšimi industrijskimi panogami (zlasti srednja in manjša podjetja s postopnim opuščanjem surovinsko - energetsko zahtevnih proizvodnih procesov) in vzporedno rastjo malega gospodarstva, mehkega turizma, kmetijstva in storitvenih dejavnosti. Potrebna je boljša prometna in informacijska povezanost, v skladu z lastnimi potrebami in nosilnostjo slovenskih pokrajin. Dušan Plut 61 Regionalni razvoj Slovenije... Odprtost prinaša tudi izpostavljenost prostorsko - demografsko in kapitalsko majhne Slovenije, njene ranljivosti v procesu internacionalizacije gospodarstva. Z možnostjo, da ob popolni liberalizaciji in "divjemu" lastninjenju mednarodni kapital preprosto kolonizira Slovenijo ali paji "milostno" prepusti položaj prometnega koridorja in odlagališča ekološko nevarnih, surovinsko - energetsko intenzivnih, zastarelih tehnologij in proizvodnih postopkov. Obrobnim regijam pa ob kratkotrajno profitno donosnemu vlaganju določi le vlogo opazovalca, ujetega v nizko inovativnost, pasivnost in pričakovanje "odrešilne" vloge zapoznele industrializacije in ostalih prijemih le klasično zasnovanega regionalnega razvoja. Razmerje center - periferija je še vedno eminentno vprašanje regionalne politike Slovenije (Mušič, 1992). Regionalni razvoj samostojne Slovenije naj bi organsko vključil sodobne globalizacijske in regionalizacijske megatrende sveta, koncept sonaravnega razvoja, izhajal pa naj bi iz geografskih stalnic in geografskih spremenljivk Slovenije in njenih regij. Temeljne geogi-afske stalnice Slovenije so (Skica 3) (Gams, 1992, Plut 1987): 1. Lega v Srednji Evropi, na stiku z Južno in v bližini J V Evrope. 2. Stik štirih evropskih makroregij (Alpe, Panonska kotlina. Dinarsko gorstvo. Sredozemska kotlina). 3. Goratost oziroma razčlenjenost ozemlja. 4. Skromni in izčrpani naravni viri. 5. Slabi pogoji za poljedelstvo (boljši na mladokvartamih naplavinah in na terciarnem gričevju). Naštete geografske stalnice opredeljujejo Slovenijo kot pokrajinsko zelo pestro evropsko državo s poudarjeno kraškostjo in prevlado zahodne zračne cirkulacije. Temeljne geografske spremenljivke Slovenije pa so (Klemenčič, 1992; Klemenčič-Genorio, 1993; Vrišer, 1990, Plut, 1987): 1. Geopolitična in prometna lega na stiku različnih narodov, držav in evropskih regij ter slaba zunanja in notranja prometna povezanost 2. Razpršena poselitev, migracije, z zgostitvijo prebivalstva in dejavnosti v dolinsko-kotlinskem svetu ter suburbanizacija 3. Poudarjena industrializacija in deagrarizacija s slabše razvitimi uslužno-oskrbnimi dejavnostmi 4. Snovno-energetske obremenitve ranljivejših pokrajinskih enot in zanemarjen regionalni naravni potencial 5. Odprta meja in prisotno meddržavno regijsko sodelovanje 6. Razvite zasnove policentričnega regionalnega razvoja Optimalno, tudi sonaravno zasnovan regionalni razvoj Slovenije kot države in vseh njenih regij se mora na eni strani prilagoditi geografskim stalnicam in bodočim potrebam primemo korigirati geografske spremenljivke (Skica 4). Dušan Plut 62 Regionalni razvoj Slovenije I SSOVNO-ENERGETSKg OBREMENITVE Dušan Plut 63 Regionalni razvoj Slovenije... 1. Zato je neobhodna analiza in vrednotenje podcenjenih regionalnih virov, predvsem naravnih (Plut,Piry,Čeme, 1984) in ekosistemska ocena njihove ranljivosti, torej pokrajinsko-ekološko in socialno-estetsko vrednotenje tudi neekonomskih funkcij naravnih virov in pokrajin Slovenije (proizvodnja čistega zraka, vode, izravnalna funkcija odprtega prostora, preprečevanje erozije prsti in poplav, pomen biološke raznolikosti zlasti v zavarovanih območjih itd). 2. Razpad druge Jugoslavije in nastanek slovenske države prinaša velike spremembe tudi kih virih Slovenije, pomembne sestavine regionalnih virov in s tem regionalne politike. Zaradi politike ekstenzivnega zaposlovanja je Slovenija prevzela preveč pretežno nekvalificiranih delovnih viškov prebivalstva bivših drugih jugoslovanskih republik. (Jakoš, 1992, s. 109). Presežek števila priseljenih prebivalcev nad odseljenimi seje v posameznih letih približal številki 10.000, kar je pomenilo že do 40% celotnega porasta števila prebivalcev Slovenije. Po pričetku hitrega upadanja števila rojstev po 1. 1980 beležimo 1. 1990 po tridesetih letih ponovno negativen selitveni saldo, 1. 1991 je tako znašal nad 3000 prebivalcev. Srečujemo se s procesom stagnacije, s prvimi znaki prihajajočega zniževanja in pospešenega staranja prebivalstva. V regionalni politiki pomenijo navedeni, za Slovenijo novi populacijski procesi, med drugim neobhodnost poudarjenega pomena znanja, izobrazbe prebivalstva, kot temeljnega razvojnega potenciala Slovenije. Tako postaja ponovno navidezno še bolj privlačna teza, daje število 6000 naselij za Slovenijo občutno preveliko. Avtor sodi, da bi zmanjšano število odročnih naselij pomenilo krčenje kulturne pokrajine (že sedaj je več kot 51% Slovenije gozdnate), zmanjšanje možnosti pridelave zdrave hrane in dodaten populacijski pritisk v polucijsko obremenjena mesta rodovitnih dolin in kotlin. 3. Preko ozemlja Slovenije potekajo temeljne prometne poti v smeri SZ-J V in JZ-SV (Černe, 1993). Prometna prehodnost ozemeljsko majhne Slovenije ji daje pravzaprav kot celoti značaj obmejnosti. Ozemlje Slovenije prečkata torej dve pomembni prometni osi (Milano-Ljubljana-Maribor-Budimpešta; Muenchen-Karavanke-Ljubljana-Zagieb-lstanbul). Prometno omrežje povezuje tudi funkcije slovenskih mest, ki so ključni nosilci gospodarskega in družbenega razvoja učinkovitejše urbano proizvodne zgostitve in vključevanja Slovenije v širši evropski prostor (Jazbinšek-Šarec, 1991). Klub vrsti pokrajinskih, ekoloških, kmetijskih in vodnooskrbnih zadržkov bo potrebno z vso ekosistemsko pretehtanostjo zgraditi omejen sistem avtocest. Vendar prioritetno v službi policentrično zasnovanega regionalnega razvoja Slovenije (Dekleva, 1992), in ne kot najkrajše koridorje mednarodnega prometa z vsemi škodljivimi prostorsko-ekološkimi posledicami (n.pr. Savinjska dolina, Dravsko-Ptujsko polje, Vipavska dolina), ob istočasni gradnji in posodobitvi regionalnega cestnega omrežja(n.pr. Posočje-Ljubljana-Trbovlje-Krško; Metlika-Novo mesto-Celje-Kozjansko; Dravograd-Maribor, Žalec-Koroška). Tudi za potrebe pretehtanega razvoja turizma naj vzporedno z gradnjo kolesarskih stez in z avtocestami poteka posodobitev hitrega železniškega omrežja. Prometna dostopnost vseh slovenskih regij je po mnenju Mušiča (1992,s. 40) najvažnejša prvina skladnejšega regionalnega razvoja za vključevanje tako obrobnih kot tudi depresivnih regij v povezan in soodvisen gospodarski in družbeni sistem Slovenije. Dušan Plut 64 Regionalni razvoj Slovenije. Dušan Plut 65 Regionalni razvoj Slovenije... 4. Kljub določenim delnim rezultatom dosedanjega vzpodbujanja razvoja v manj razvitih (kasneje označenih kot demografsko ogrožena območja) so se klasično razvojne zasnovane spodbude države inovacijsko izčrpane, privatna lastnina pa prinaša novo razvojno razsežnost in priložnost. Dosedanje razvojne spodbude države so zasnovane predvsem na enakomerni regionalni porazdelitvi finančnih sredstev na zelo obsežnih, zakonsko določenih demografsko ogroženih območjih (40% celotnega ozemlja države), rezultati pa so zaradi razpršenosti in neusklajenosti pičli. V spremenjene mehanizme posredne in neposredne pomoči države razvojno šibkim in pokrajinsko degradacijskim območjem Slovenije bo potrebno vgraditi predvsem spodbude za aktiviranje regionalnih in lokalnih razvojnih potencialov, pomoč lokalnim razvojnim iniciativam, rabi regionalnih virov, sonaravno zasnovanim infrastruktumim in gospodarskim projektom. Predpogoj pa je aktivnejša razvojna iniciativa lokalnega prebivalstva, pomoč občin, večja koordinacija med različnimi vladnimi sektorji. Torej zgostitev in usklajenost kritične razvojne mase različnih spodbud v vladni agenciji in skladu za regionalni razvoj s svetovalnimi regionalnimi in občinskimi razvojnimi podjetniško-informacijskimi centri, raziskovalnimi parki, informacijskimi in podjetniškimi mrežami. Izdelati je potrebno tudi celovitejše kriterije za dodeljevanje državnih spodbud (sokreditiranje, davčne olajšave, sovlaganje itd), ki morajo razen demografskih, ekonomskih in socialnih vključiti tudi infrastrukturne in pokrajinsko degradacijske dejavnike (kvaliteta bivanja) ter upoštevati specifičen položaj območij ob slovensko-hrvaški meji. 5. Nove proizvodne informacijske in telekomunikacijske tehnologije hkrati pogojujejo centralizacijo in omogočajo decentralizacijo. Po mnenju Mušiča (1992,s.43) torej hkrati potekata procesa centralizacije z linearno zgostitvijo vzdolž glavnih koridorjev zmogljivih prometnic, istočasno pa se zelo cenijo atraktivna naravna in kulturna okolja, kvaliteta bivanja. Zelo težko je dati jasen odgovor ali bodo n.pr. nove informacijske tehnologije dovoljevale razvoj novih dejavnosti izven sedanjih centralnih naselij tudi v obrobnih neurbaniziranih območjih. Vsekakor pa bo mogoče s pomočjo izboljšanih informacijskih sistemov postaviti fleksibilne proizvodne enote tudi izven dosedanjih industrijskih centrov (Stanovnik-Faleskini, 1992, s. 49). Z vidika regionalnega razvoja lahko pričakujemo, da se bo z uvajanjem novih tehnologij in krepitvijo regijskega gospodarstva konkurenca med slovenskimi regijami povečala, prav tako pa tudi strateška zavezništva, mreža med posameznimi regijami, tudi z regijami sosednjih držav. Umestno je opozorilo, daje tudi pri sodobnih tehnologijah potrebna njihova vsestranska temeljita ekosistemska in etična presoja. Pokrajine ob slovensko-italijanski in slovensko-avstrijski meji so glede na tehnološke evropske tokove v določeni prednosti pred regijami ob slovensko-madžarski zlasti pa pred regijami ob slovensko-hrvaški meji. 6. Utrditev in dopolnitev policentričnega urbanega sistema pomeni ne le ogrodje in podporo nastajajoči upravni razdelitvi Slovenije, temveč tudi neobhodno sestavino skladnejšega regionalnega razvoja Slovenije in koncepta evropsko zasnovane lokalne samouprave. Analiza sistema centralnih naselij kaže, da seje v zadnjih tridesetih letih okrepila predvsem vloga občinskih središč, Ljubljane in Maribora, oslabela pa so nekatera tradicionalna središča srednje mezoregionalne ravni (Vrišer, 1988,1990). V vrsti primerov je zastalo tudi razvijanje Dušan Plut 66 Regionalni razvoj Slovenije... omrežja nižjih centrov, kar je v večini ustrezalo občinskim središčem. Zaradi zelo razpršenega poselitvenega vzorca Slovenije in reliefnih prometnih ovir je tako široko območje Slovenije ostalo izven razvojnih vrenj, kljub drugačni besedni politiki. Od bodočega koncepta urbanega sistema ter notranje organizacije države, javne uprave in lokalne samouprave bo v veliki meri odvisno, ako bomo odgovorili na izzive regionalizma. Avtor zagovarja tako decentralizacijo kot temelja lokalne samouprave (manjše občine -pokrajine - država) kot dekoncentracijo državne uprave, ki dejansko omogočata uveljavitev skladnejšega regionalnega razvoja na celotnem ozemlju Slovenije. Smotrno bi bilo, da bi se sicer ločena lokalna samoupravna in javna uprava na vmesnem nivoju (pokrajina/okraji) ozemeljsko ujemale. Pestra pokrajinska podoba pretežno gorate Slovenije, potreba prebivalcev, specifičen položaj obmejnih prometno odmaknjenih in manj razvitih pokrajin Slovenije, pojmovanje okrajev kot naravnih in ne kot administrativnih območji, naraščajoča regionalna identiteta, predstavljajo argumente za izoblikovanje okoli 20-30 upravnih okrajev, njihove upravne izpostave v vseh sedanjih občinskih središčih in določeno upravno vlogo po dogovoru tudi v novih občinah. Zavračanje pokrajin in regij kot obvezne vmesne stopnje in istočasno oblikovanje majhnih občin bi pomenilo močan centralizacijski impulz vrsto argumentov in proti argumentov pa sprožajo tudi variante o manjšem številu okrajev. Avtor pa sodi glede na sodobne regionalistične trende v Zahodni Evropi (npr. Italija) da bo morda v bodočnosti postal aktualen tudi še nivo slovenskih dežel (Štajerska, Gorenjska, Primorska, Dolenjska Osrednja Slovenija). Upravne reforme v evropskih državah so v zadnjih desetletjih povsod težile k večji racionalnosti uprave in v ta namen so uveljavili večje občine in okraje (Vrišer, 1993). Razen pokrajinske razdrobljenosti Slovenije je prav nerazvita prometna infrastruktura temeljni argument, daje v tem trenutku smotrno vspostaviti nekoliko večje število upravnih okrajev in jim s tem omogočiti tudi enake startne možnosti na trgu ponudbe in povpraševanja ter se izogniti čerem regionalnega centializma. Modra država regionalizmu prisluhne, saj je odraz želj in potreb njenih državljanov. 7.Ekonomizacija vseh stroškov proizvodnje (tudi okoljaških), preprečevanje in sanacija degradacije pokrajinotvornih sestavin in območij, torej ekologizacija regionalnega razvoja je tudi mednarodna obveza Slovenije, zlasti do sosednjih držav in seveda obratno. Tako je prispevek Slovenije k planetarnemu segrevanju glede na število prebivalcev in ozemlje nad svetovnim povprečjem. V letu 1991 je Slovenija v ozračje emitirala več kot 12 milijonov ton C02 oziroma okoli 6.100 kg/preb. (svetovno povprečje okoli 4.500 kg/preb./letno). Natančna bilanca o izvozu in uvozu S02 oziroma žvepla za Slovenijo sicer še ni bila izračunana. Primerjava s podatki katastra emisij S02 za Evropo in Slovenijo pa nedvomno kaže, da izvažamo večjo količino žvepla kot jo sprejmemo (Onesnaženost zraka..., 1992), kljub zmanjševanju emisije S02 (1. 1985-240.000 ton; 1. 1991-180.000 ton). Ekološka sanacija slovenskih TE je prioritetna naloga. Posledice so najbolj vidne v propadanju gozda, saj je bilo v različnih stopnjah poškodovanosti v 1. 1989 40% slovenskih gozdov (Kmecl, 1990). Letna emisija S02 na prebivalca Slovenije je 1. 1986 znašala 123 kg(l. 1991 - 90 kg), kar je bilo več kot šestkrat Dušan Plut_67_Regionalni razvoj Slovenije ... več kot na prebivalca sosednje Avstrije (19 kg/preb/ietno) in trikrat več kot na prebivalca sosednje Italije (36 kg/preb/letno) (Onesnaženost zraka..., 1991) Slabša se kakovost talne vode in izvirov, globalno pa umirja onesnaževanje površinskih voda (Kakovost zraka..., 1992). Pomanjkanje kvaliteme pitne vode postaja v dobro namočeni Sloveniji problem gospodarskega razvoja in vprašanje zdravja, slaba kvaliteta Mure, Drave, Save, Soče, Sotle, Kolpe, Koritnice, Notranjske Reke, Severnega Jadrana pa zahteva tudi meddržavno in medregionalno sodelovanje. V Sloveniji je morda celo 10.000 divjih odlagališč komunalnih in ostalih odpadkov, kijih bo potrebno sanirati. Posebni odpadki se kopičijo na dvoriščih podjetij, uvajanje integralno zasnovanega koncepta ravnanja z odpadki pa je v zamudi. Radioaktivno sproščanje plinov in tekočin JE Krško je po dosegljivih podatkih pod dovoljenimi vrednostmi. Razen možnosti nesreče ali vojaškega napada (zaustavitev JE Krško zaradi nizkega preleta letal JA julija 1991) pa je dejansko največji problem nerešeno stalno skladiščenje vseh vrst radioaktivnih odpadkov. Zlasti pa izrabljenega jedrskega goriva, ki se začasno skladišči v vodnem bazenu ob JE. Zmogljivost bazena zadostuje za shranjevanje iztrošenega goriva do 1. 2000, morda nekaj let kasneje (Poročilo..., 1993). Dopolnjeno poročilo Ad hoc delovne skupine strokovnjakov o naravnih danostih lokacije JE Krško s seizmotektonskega stališča (1993) sicer glede na zbrane podatke, zaključuje, da zaradi geoloških prelomov varnost JE Krško ni ogrožena, a priporočajo dodatne geološke raziskave. Tudi z vidika varnosti in zaradi radioaktivnih odpadkov bi bilo potrebno čimprej sprejeti odločitev o predčasnem zapiranju JE Krško ali njenem obratovanju do konca življenjske dobe. Slovenija sicer dograjuje geografski informacijski sistem, sprejema sodobnejšo zakonodajo s področja varstva okolja, najema ekološke kredite za uresničevanje slovenskega ekološkega projekta. Vendar še ni prišlo do nastanka močne skupine interesov med vlado, ozelenjenim podjetništvom in lokalno-regionalnimi iniciativami, kar bi bilo bistveno za udejanjanje ekologizacije lokalnega in regionalnega razvoja. Slovenske pokrajine, ki so onesnažene ali pa je na njihovem območju ekološko sporen objekt, bodo v bodoče zaradi zmanjšane kvalitete bivanja in izčrpanih regionalnih virov predstavljale brez temeljitih in zahtevnih ekoloških sanacij v razvoju zastajajoče regije. Izčrpanost klasičnih spodbud za skladnejši regionalni razvoj vseh slovenskih pokrajin brez dvoma zahteva iskanje dodatnih novih razvojnih vzorcev. Zaradi kritičnega gospodarskega in socialnega položaja obstaja realna možnost, da se ob že prisotnemu iskanju bližnjice izhoda iz gospodarskih in zaposlitvenih težav izbere kratkoročno verjetno profitno donosnejša razvojna politika vlaganja le v določena prebivalstveno-proizvodna urbana žarišča. Naloga države je, da tudi v lastnem interesu s primernimi ukrepi uravnovesi regionalne razlike. Načela sonaravnega, uravnoteženo-trajnega razvoja prinašajo bistvene popravke v koncept skladnejšega regionalnega, pa tudi zanemarjenega prostorskega razvoja Slovenije, ki mora upoštevati regionalizem in varovanje narave ter okolja. Dušan Plut 68 Regionalni razvoj Slovenije... LITERATURA Bernstam M., 1991, The Wealth of Nations and the Environment, Resources, Environment and Population, Oxford, s. 333-373 Chiros D., 1988, Environmental Science, Menlo Park, s. 521 Černe A., 1993, The Transport System of Slovenia, GeoJournal 1993/3, Dordrecht, s. 339-342 Dekleva J., 1992, Nacionalna strategija prostorskega razvoja Slovenije, Zbornik 12. Sedlajevega srečanja, Postojna, s. 5-7. Dopolnjeno poročilo o naravnih danostih lokacije JE Krško s seizmotektonskega vidika, 1993, Poročevalec DZ RS 1993/23, Ljubljana, s. 43-47 Duerr H., Heintritz G., 1987, Centralismus-Regionalismus, Geographische Rundschau 1987/ 10, Braunschweig, s. 524-526 Engelhard P., Abdallah T., 1992, Environment, Development and Poverty, The Courier 133, Brusseles, s. 31-35 Gajšek M., 1992, Primerjalna analiza evropskih regij, Zbornik 12. Sedlarjevega srečanja, Postojna, s. 165-172 Gams I., 1992, Geografske stalnice Slovenije in njeno mesto med makroregijami Evrope, Geografija v šoli 2, Ljubljana, s. 7-14 Hahne U., Maier J., 1993, Integrierte Entvvicklung laendlicher Raeume-Neuere Konzepte und Erfahrungen und Uebertragung auf Schlesvvig-Holstein, Bayreuth- Flensburg,s.226 Jakoš A., 1992, Demografski potencial države Slovenije, Zbornik 12. Sedlarjevega srečanja, Postojna, s. 108-113 Jazbinšek M., Šareč A., 1991, Cestno omrežje v prostorskem planu Republike Slovenije, Zbornik, Cestarski dnevi. Bled, s. 21-24 Kakovost voda v Sloveniji, leta 1991, 1992, HMZ RS, Ljubljana, s. 176 Kennedy P, 1993, Preparing for the Twenty First Century, London, s. 428 Klemenčič V., 1992, Geopolitični položaj Slovenije in njena odprtost v Evropo, Geografija v šoli 2, Ljubljana, s. 15-24 Klemenčič V., Genorio R., 1993, The New State Slovenia and its Function with the Frame of Europe, GeoJournal 1993/3, Dordrecht, s. 335-338 Kmecl M., 1990, Slovenija brez gozda? Obup!, Ljubljana s. 73 Kurz H.,1991, Regionales Entwicklungskonzept mit dem Ziel "Hilfe durch Selbshilfe"- das Beispiel des Landkreis Schwandorf, Arbeitsmaterialien zur Raumordnung und Raumplanung, Heft 102, Bayreuth, s. 187 Loetscher et al, 1987, Struktur und Regionalpolitik in der Schvveiz, Geographische Rundschau 1987/10, Braunschvveig, s. 563-568 Maier J., 1987, Entvvicklungspolitik fuer periphere Raeume-eine Auseinandersetzung zvvischen regionaler Abhaengigkeit und regionaler Selbstvenvircklichung, Dela 5, Ljubljana, s. 61-70 Margulis L, Lovelock J., 1989, Gaia and Geognosy, Global Ecology, Boston s. 1-30 Dušan Plut_69_Regionalni razvoj Slovenije .¦¦ THE REGIONAL DEVELOPMENT OF SLOVENIA VIEVVED AS SUSTAINABLE DEVELOPMENT Summary The independence and the complicated transition into a market economy is, in regard of general shifts of perceptions (global avvareness, regional identity), a nevv challenge for the existing regional policy of Slovenia. Since the mid eighties the paradigm of the sustainable development gains support. Ecological ethics become implemented into existing development policies of most post-industrial societies. The focus is on such a persistently balanced economic activity vvhich vvould take into account the carrying capacity of the limited natu-ral resources. The "ecologisation" of regional policies vvould include and support regional initiatives, attentative planning and a general decentralization of statehood povvers. Men- Mušič V., 1992, Evropski izzivi prostorski integraciji Slovenije, Zbornik 12. Sedlarjevega srečanja, Postojna, s. 38-43 Onesnaženost zraka v Sloveniji, april 1990-marec 1991, 1991, HMZ RS, Ljubljana, s. 70 Onesnaženost zraka v Sloveniji april 1991-marec 1992, 1992, HMZ RS, Ljubljana, s. 122 Piry L, 1992, Urbani sistem Slovenije v okviru načel uravnoteženo-trajnega razvoja, Zbornik 12. Sedlarjevega srečanja, Postojna, s. 99-101 Plut D., 1991, Entropijska zanka, Radovljica, s. 151 Plut D., 1987, Slovenija- zelena dežela ali pustinja?, Ljubljana, s. 237 Plut D., Piry 1., Čeme A., 1984, Vloga regionalnih virov Bele krajine pri družbenem razvoju. Zbornik 13. zborovanja slovenskih geografov. Dolenjske Toplice, s. 305-317 Poročilo o jedrski nevarnosti v letu 1992, 1993, Poročevalec DZ RS 1993/23, Ljubljana, s. 48-69 Stanovnik P, Faleskini R., 1992, Promet, telekomunikacije in nekateri splošni pogoji za razvoj sodobnih tehnologij v Sloveniji, Zbornik 12. Sedlarjevega srečanja, Postojna, s. 49-53 Statistični letopis Republike Slovenije, 1993, Zavod RS za statistiko, Ljubljana, s. 530 United Nations Center for Regional Development and Work on the Environment, 1993, Nagoya, UNCRD, s. 22 Vrišer I., 1988, Centralna naselja v SR Slovenij i leta 1987, Geografski zbomik 28, Ljubljana, s. 136-189 Vrišer L, 1990, Ekonomsko-geografska regionalizacija republike Slovenije, Geografski zbornik 90, SAZU, Ljubljana, s. 135-247 Vrišer I., 1993, Oblikovanje upravnih okrajev, Zbornik 16. zborovanja slovenskih geografov, Celje, s. 47-32 Vrišer L, 1989, Policentrizem v Sloveniji, Informativni bilten 23/5, Ljubljana, s. 11-17 Vrišer 1., 1987, Regionale Entvvicklung in der socialistischen Republik Slovvenien, Dela 5, Ljubljana, s. 13-25 Dušan Plut 70 Regionalni razvoj Slovenije Dušan Plut 71 Regionalni razvoj Slovenije... tioned principles were accepted in part already in the seventies, but never gained enougli attention by people responsible for development. If Slovenia is looking forward to implement contemporary development principles and is keen to follovv activities in planning introduced by developed countries, one would do wise if, in regard to geographical constancy and geographical variables, country's regional planning would incorporate the principles of sustainability. The persistently balanced development would launch adequate changes in regional policies and would impact particularly the following geographical variables: The production process, within vvhich an ecosystem and socio-esthetic reevaluation (natu-ral, human, infrastructure) vvould have to be made. The demographic sources impacted by the constant decrease of the population size as a result of aging and of the interrupted migrational cycle betvveen Slovenia and the former republics of Vugoslavia. The traffic system, adapted to the needs of the ovvn- state and regional interests and incor-porated into European system of communicational linkages - including planning of regional highvvays, modernization of railroads and construction of bicycle routes. The statehood organizational structure, introduced to support balanced regional development, vvith a goal to activate regional and local potentials in society and economy by incor-porating autochtonous population and creating a net of regional and communal development centers. The nevv technics in production, Information and communication, vvhich shoukl be wisely implemented and their ethic and ecological impact studied. The polycentric urban system must be enforced and accomplished, and a decentralized of local self-ruled (commune - region - state) institutions including the de-concentration of State povvers (district centers) should be implemented. Policies and fiinds related to ecology, as they should focus particularly on the improvemeni of degraded landscapes and their physical elements - most often in valleys and basins vvhere the improvement of the air quality (impacted by thermal povver stations) and vvaters should have priority. Ali kinds of vvaste removal/deposit must be solved generally and decisions on the closing of the nuclear povver station Krško reached. The implementation of sustainibility in regional development policies is a challenge in regard to the existing, dominant planning. The recent policies promise in times of recession a false image of quick solutions and large benefits. In Slovenia has the same type of planning proved regional and ecological invalidity and non-ethical approach in forms being implemented throughout the last couple of decades. PREKOMEJNA ZEMLJIŠKOPOSESTNA POMEŠANOST IN ZAPOSLOVANJE -PRIMER OBMEJNIH OBČIN SV SLOVENIJE S HRVAŠKO Borut Belec * Izvleček UDK 911.3:33(497.12-18-04) Z analizo zemljiškoposeslnih in zaposlitvenih značilnosti so opredeljeni nekateri elementi čezmejne regionalne povezanosti prebivalstva petih občin severovzhodne Slovenije ob državni meji s Hrvaško. Stopnja dosedanje povezanosti je bila zaradi odprtosti nekdanje medrepubliške meje zelo visoka, zato bo prepustnost nove meje v prihodnje pomemben dejavnik družbenoekonomskega razvoja tamkajšnjih manj razvitih območij. Ključne besede: Družbena geografija, obmejna območja, mejni tip, Slovenija Abstract UDC 911.3:33(497.12-18-04) THE LANDOWNERSHIP AND EMPLOVMENT STRUCTURE ALONG THE CROATO-SLOVENE BORDER On the basis of the analysis of the characterislics of landed property and employment some elements of across the border regional links offive communities in the northeastern pari of Slovenia along the State houndary with Croatia have been defined. The level of such connections up till now was, due to the opennes of the former border behveen the republics, very high. Therefore. the future permeabiUty of the new border will become one of the key elements in the social-economic development of those under-developed regions. Key words: Social geograi>hy, border regions, type of border, Slovenia UVOD Z osamosvojitvijo Slovenije in nastankom državne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v letu 1991 so se odprli mnogi obmejni problemi, saj je nova funkcija meje omejila ali pretrgala tradicionalne gospodarske tokove tamkajšnjega prebivalstva. Slovenska geografija je v okviru regionalnih raziskav že doslej, zlasti pa od sedemdesetih let dalje, proučevala tudi obmejno problematiko mejnih območij ob državnih mejah nekdanje Jugoslavije z Avstrijo, Italijo in Madžarsko s posebnim poudarkom na problemih etničnih manjšin. Pri tem je najpogosteje uporabljala socialnogeografski prostop, ki postavlja v ospredje kompleksnost obmejnega prostora v smislu kulturne, socialne in ekonomske integriranosti obmejnih regij (prim. Klemenčič 1974, 1976, 1987, 1989, Olas 1976, Bufon 1992). Socialnogeografskim aspektom obmejnih območij je bila namenjena tudi 6. številka Geographice Slovenice v letu 1978. Političnogeografske in družbenoekonomske spremembe posameznih mejnih sektorjev, ki že na primeru SV Slovenije kažejo velike naravne in družbene razlike (Belec 1978, 1992). ¦ Dr, red. prof. Oddelek za geografijo. Pedagoška fakulteta. Univerza v Mariboru, Koroška c. 160, 62000 Maribor, SLO Borut Belec 74 Prekomejna zemljiška posestna... NEKAJ DEJAVNIKOV DIFERENCIRANOSTI MEJNIH OBMOČIJ Naravnogeografske razmere v SV Sloveniji so kljub enotnemu subpanonskemu značaju dokaj pestre. Ugodne reliefne, klimatske in pedološke razmere so omogočile razvoj različnih kmetijskih panog, v ravninskem svetu zlasti poljedelstva in živinoreje, v gričevnatem vinogradništva in sadjarstva. Nekatera območja še v znatni meri prekriva gozd. Razvoj neagrarnih dejavnosti v slovenskih obmejnih središčih je po 2. svetovni vojni omogočil zaposlitev hrvaškega prebivalstva v Lendavi, Ljutomeru, Rogatcu, Rogaški Slatini, Podčetrtku in drugod. Slovenci so se na Hrvaškem zaposlili le izjemoma, tako npr. iz območja Rogatca v sosednji Straži. Dnevni migranti prihajajo v pomurske in podravske obmejne občine iz Hrvaškega Medmurja in z Varaždinske ravnine, v občino Šmarje pa iz Hrvaškega Zagorja. Poselitev mejnih območij je razmeroma gosta, zlasti v ravninskem svetu. Ker pa razvoj neagramih dejavnosti v obmejnih centralnih krajih ni zadoščal za zaposlitev odvečne delovne sile, seje prebivalstvo po 2. svetovni vojni močno izseljevalo. Depopulacijo sta pospeševali ZNAČILNOSTI JMEJNEGA REŽIMA Severovzhodna Slovenija ima značaj nizkega ravninskega in gričevnatega sveta, ki ga prečkata reki Mura in Drava. Meja poteka zato najčešče po obeh rekah in dolinah njunih pritokov ter po reki Sotli, pritoku Save. Razvodna slemena predstavljajo mejo le v Medmurskih goricah ter Vzhodnih Halozah. Na obravnavanem sektorju slovensko-hrvaške meje je 7 mednarodnih, 3 meddržavni in 2 obmejna prehoda. Iz nekdanje medrepubliške meje v okviru Jugoslavije, ki jo je kot posledica enotnega družbenopolitičnega sistema razpadle države označevala dokaj visoka stopnja socialne in ekonomske integracije prebivalstva, se je oblikovala meja, ki glede na mejne modele še najbolj ustreza t.i. mostovnemu tipu. Zanj je značilno, daje relativno zaprt, prehodi so redki, vendar obstaja kontrolirana izmenjava blaga, oseb in informacij. Do bolj ali manj intenzivne integracije ali spajanja dveh družbenoekonomskih sistemov s tendenco nadnacionalnega razvoja pri njem ne prihaja (Schultes - Becker 1990). Podrobnejšo tipološko proučitev nove meje in njeno uvrstitev v modelno strukturo bo omogočila šele normalizacija razmer na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Zato je v primerjavi z drugimi evropskimi mejami glede na stopnjo prepustnosti sedaj še ni mogoče določneje opredeliti. Meddržavni sporazumi o dvolastništvu, maloobmejnem prometu in zaposlovanju bi gotovo morali omogočiti odprto mejo s čim bolj neoviranim povezovanjem obmejnega prebivalstva in razvoj v t.i. tečajni tip meje. Slednje bi tudi omogočilo uspešno načrtovanje gospodarstva tukajšnjih manj razvitih in demografsko ogroženih obmejnih regij. Pri tem bodo gotovo imeli pomembno inovacijsko vlogo centralni kraji z oskrbno, zaposlitveno ali še kakšno drugo funkcijo za obmejno prebivalstvo (Pak, 1987). Borut Belec 75 Prekomejna zemljiška posestna... PREKOMEJNA ZEMLJIŠKA POSEST IN ZAPOSLITEV V analizi so zajete občine Lendava, Ljutomer, Ormož, Ptuj in Šmarje pri Jelšah (Podatki geodetskih in davčnih uprav ter podjetij, 1991). V številu lastnikov so v občini Lendava in naseljih Dolina ter Hotiza upoštevani tudi solastniki ('). Glavne značilnosti zemljiškega dvolasmištva so razvidne iz tabel 1 in 2. Razširjenost zemljiške posesti lastnikov iz Hrvaške v obmejnih občinah severovzhodne Slovenije je razvidna tudi iz kartograma. Neglede, da so v številu lastnikov zajeti solastniki, je hrvaška posest največja v občini Lendava, kjer ima 2963 lastnikov 805 ha zemlje ali 3.14 % občinske površine. V k.o. Petišovci znaša delež njihove posesti 12.1 %, v k.o. Pince celo 31.7 % površine. Na obe k.o. odpade kar2146 ali 72 % hrvaških lastnikov s 703 ha ali 87 % njihove posesti v občini Lendava. šibka zemljiškoposestna struktura in ponekod visoka stopnja podružbljenosti zemlje, npr. v Jeruzalemskih goricah in Halozah. Zemljišča so zato pogosto prehajala v roke lirvaškega prebivalstva, ki se je tudi priseljevalo in svojo posest na Hrvaškem deloma obdržalo. Pomembno vlogo so imeli pri tem mešani zakoni. Po drugi strani so na Hrvaškem kupovali vinograde slovenski kmetje, npr. z Murskega polja, ki so po 2. svetovni vojni z zakonom o viničarskih razmerjih tovrstno posest izgubili. Sicer pa je zemljiško pomešanost pospeševala želja nižinskega prebivalstva po vinogradniški zemlji tudi drugod, npr. z Dolinskega in Hrvaškega Medmurja v Lendavskih in Medmurskih goricah. Manj potrebe po takšnem dopolnjevanju kmetijske produkcije kažejo po naravi manj homogena območja, npr. Posotelje. K zemljiški pomešanosti so prispevale tudi prestavitve vodnih tokov, zlasti mejne Mure in Drave, kjer potekajo meje katastrskih občin mnogokje po nekdanjem rečnem toku, oziroma mrtvih rokavih. Nemalo je na zemljiškoposestno pomešanost in zaposlovanje vplival zgodovinski razvoj. Značilen primer je Medmurje, kije z izjemo obdobja 1848-1864, ko je bilo pridruženo Hrvaški, do 1. svetovne vojne kot del žalske županije pripadalo ogrskemu delu monarhije. Tako po 1. kot po 2. svetovni vojni seje na tem območju meja med Slovenijo in Hrvaško spreminjala. Ljutomer je pritegoval delovno silo ne le iz Slovenskega, temveč tudi Hrvaškega Medmurja, npr. iz območja Štrigove (Belec 1968,1992). V Lendavske gorice in na Dolinsko pa je po zemljiški posest močno poseglo prebivalstvo iz ravninskega dela Hrvaškega Medmurja (Bračič 1988). Borut Belec 76 Prekomejna zemljiška posestna... Tab. 1: Zemljiška posest lastnikov iz Hrvaške v obmejnih občinah severovzhodne Slovenije leta 1992 Grundbesitz der Eigentuemer aus Kroatien in den Grenzgemeinden Nordost-sloweniens im Jahr 1992 Občina Zemljiške kategorije v ha % na Ist. Št. Ist. Sk. Nj. Sa. Vi. Tr. Pa. Go. Ne. v ha ob.p Lendava* 2963 805 360 5 104 228 46 18 43 3.14 0.27 Ljutomer 341 94 41 6 1 15 0 25 6 0.52 0.27 Ormož 609 334 97 8 19 45 6 158 1 1.57 0.55 Ptuj 710 326 24 8 10 107 53 117 7 0.50 0.46 Šmarje J. 337 138 17 1 5 50 6 55 4 0.34 0.41 Skupaj 4960 1967 539 28 139 445 111 374 61 1.07 0.34 % 100 32 2 8 26 7 22 3 Tab. 2: Število katastrskih občin z deležem površin zemljiških lastnikov iz Hrvaške v obmejnih občinah severovzhodne Slovenije leta 1992 Die ZahI der Katastralgemeinden mit den Bodenanteil der Eigentuemer aus Kroatien in den Grenzgemeinden Nordostsloweniens im Jahr 1992 Delež površin Število k.o. v občinah po k.o. v % Lendava Ljutomer Ormož Ptuj Šmarje Skupaj % Do 0.50 13 23 22 24 14 96 51.6 0.51- 1.00 2 4 6 6 5 23 12.4 1.01-2.00 4 1 6 6 5 22 11.8 2.01-5.00 2 1 6 10 6 25 13.4 5.01-10.00 0 4 2 10 0 16 8.6 Nad 10.01 2 0 1 1 0 4 2.2 Skupaj 23 33 43 57 30 186 100.0 Zemljiška posest lastnikov iz občine Lendava v Hrvaškem Medmurju je prav tako izredno močna. Vseh lastnikov je 296, največ iz Hotize, Velike Polane, Lendave, Dolnje in Gornje Bistrice, Kota, Petišovec in Gaberja. Nekaj zemljišč na Hrvaškem ima tudi družbeni sektor. O tej posesti manjkajo podatki. Kot primer prekomejne zemljiškoposestne pomešanosti lahko služita k.o. Dolina in Hotiza. Dolina leži v Lendavskih goricah in je tipično vinogradniško, Hotiza mejno ravninsko naselje ob Muri. Razlikujeta se tudi po značaju prekomejne pomešanosti posesti. Medtem ko je v Borut Belec 77 Prekomejna zemljiška posestna... Zemlj.kat. Gibina Sos.k.o. Druge k.o. Hrvaška Ostali Skupaj Njiva 58.0 10.4 7.5 6.4 0.3 82.6 Sadovnjak 16.6 0.5 0.3 0.5 0.0 17.9 Vinograd 0.1 - - - - 0.1 Travnik 10.4 0.9 1.8 1.0 - 14.1 Pašnik 1.8 0.0 0.0 0.0 0.0 1.8 Gozd 9.0 0.9 0.7 1.2 0.2 12.0 Nerod.z. 6.7 0.3 0.4 0.2 0.1 7.7 Skupaj 102.6 13.0 0.7 9.3 0.6 136.2 k.o. Dolina' 405 hrvaških lastnikov, ki posedujejo 31.2 ha ali 10 % vse zemlje, od tega 21 ha ali 32.8 % vinogradov, ima v Hotizi' le 7 hrvaških lastnikov, skupaj 0.6 ha. Stanje je obratno v pogledu slovenske posesti na Hrvaškem. Iz Doline sta takšna lastnika le 2, iz Hotize pa jih je kar 225. Posest slednjih leži neposredno ob naselju pod ježo nekdanjih murskih meandrov, po katerih poteka državna meja. V k.o. Dolina* je 312 ha ali 45.7 % zasebnih zemljišč, od tega jih je 63 % v posesti lastnikov iz Doline, 25 % v posesti lastnikov iz sosednjih in drugih k.o. ter 10 % iz Hrvaške. Slednji imajo kar 21 ha ali 32.6 % vseh vinogradov. Od 1027 lastnikov jih je iz Hrvaške celo 405. Posebno vinogradniška posest je skrajno razdrobljena, saj odpade na enega lastnika 6.26 a. Lastniki zemljišč iz Hrvaške so pretežno iz medmurskih naselij Križovec, Miklavec, Peklenica, G. Ki-aljevec, Podturen, Mursko Središče, Ferketinec in Vratišinec. V tej občini ugotavljamo tudi najmočnejši zaposlitveni tok iz Hrvaške, saj je zaposlenih 689 oseb, največ v podjetjih Nafta Lendava, Gradbenik, Elektromaterial, Gidos in Integral. Pri Gradbeniku predstavlja hrvaška delovna sila celo 50 % vseh zaposlenih. V občini Ljutomer ima 341 lastnikov iz Hrvaške 94 ha zemlje. Najmočnejša je njihova posest v Slovenskem Medmurju, in to v k.o. Veščica, Razkrižje, Gibina in Globoka. V navedenih k.o. je 262 ali 76 % vseh hrvaških lastnikov s 60 ha ali 63 % njihove posesti v občini. Kar 125 ali 37 % jih je iz k.o. Banfi, 26 iz Zagreba, 21 iz k.o. Robadje itd. Lastniki iz občine Ljutomer imajo na Hrvaškem 275 ha zemlje, pogosto vinograde, največ v obmejnih k.o. Štrigova in Robadje. Kot značilen primer zemljiškoposestne pomešanosti si oglejmo mejno k.o. Gibina. Od skupne površine 154.5 ha odpade 18.3 ha na nerodovitna družbena zemljišča, sicer pa prevladujejo njive s 53.5 %. Tudi hrvaška posest je največ omejena nanje (tab.3). Tab. 3: Zemljiška posest v k.o. Gibina leta 1992 glede na prebivališče lastnikov (v ha) Der Grundbesitz in Katastralgemeinde Gibina mit Bezug auf den Wohnort der Besitzer im Jahr 1992 (in ha) Borut Belec 78 Prekomejna zemljiška posestna... Slika 1: Delež zemljiških lastnikov iz Hrvaške v obmejnih območjih SV Slovenije leta 1992 po katastrskih občinah Bodenanteile der Eigentumer aus Kroatien in Katastralgemeinden der Grenzge-meinden Nordostsloweniens im Jahr 1992 legenda: 0% 0,01- 0,5' 0,51 - 2,0 % 2,01 - 5,0 % 5,01 -10,0 % nad 10 % Belec, 1993 Borut Belec 7 9 Prekomejna zemljiška posestna... Tab. 4: Lastniki zemljišč glede na prebivališče in velikost posesti v k.o. Gibina leta 1992 Die Grundbesitzer mit Bezug auf den Wohnort und Groesse des Besitzes in Katastralgemeinde Gibina im Jahr 1992 ha Gibina Sos. k.o. Druge k.o. Hrvaška Ostali Skupaj Do 0.5 84 30 49 52 4 219 0.5 - 1 33 5 5 3 - 46 1 -2 29 - 1 - - 30 2 -3 7 2 - - - 9 3 -5 3 - - - - Skupaj 156 37 55 55 4 307 Posest Gibinčanov na Hrvaškem znatno presega posest lastnikov iz Hrvaške, saj ima 61 posestnikov v občini Čakovec 50.6 ha zemlje (tab.5) Tab. 5: Zemljiška posest lastnikov iz k.o. Gibina na Hrvaškem leta 1992 v ha (občina Čakovec) Der Grundbesitz der Besitzer aus Katastralgemeinde Gibina in Kroatien im Jahr 1992 (Gemeinde Čakovec, in ha) Zemlj. kat. Sosednje k.o. Druge k.o. Skupaj % Njiva 29.0 0.2 29.2 57.9 Sadovnjak 2.3 - 2.3 4.5 Vinograd 5.0 0.3 5.3 10.5 Travnik 3.2 2.0 5.2 10.2 Pašnik - - - - Gozd 8.0 0.6 8.6 16.9 Nerod.z. - - - - Skupaj 47.5 3.1 50.6 100.0 Njihova zemljišča leže pretežno v sosednjih mejnih k.o. občine Čakovec. V občino Ljutomer prihaja dnevno na delo iz Hrvaške 332 oseb. Največjih dela v podjetjih Mura, Imgrad, PGP in Tehnostroj. Lastnikov iz Hrvaške v k.o. Gibina je 55 ali 17.9 %. Tudi v tem območju je razdrobljenost posest izredno močna, saj je lastnikov z manj kot 0.5 ha zemlje kar 71 % (tab.4). Borut Belec 8 0 Prekomejna zemljiška posestna... LITERATURA IN VIRI Belec, B., 1968, Ljutomersko-ormoške gorice. Agrarna geografija. Maribor. Belec, B., 1978, Prostorska diferenciranost obmejnih območij severovzhodne Slovenije v luči demografskih razmer. Geographica Slovenica 6. Ljubljana, str. 35-44. Belec, B., 1992, Nekaj značilnosti zemljiškoposestne in zaposlitvene povezanosti med republikama Slovenijo in Hrvatsko v obmejnih območjih Severovzhodne Slovenije. Geographica Slovenica 23. Ljubljana, str. 363-366. Berenyi, J., 1993, Sozialgeographische Aspekte in der Forschung der Grenzgebiete. Arbeitsmaterialien zur Raumordnung und Raumplanung. Heft 83. Bayreuth, str 43-48. V občini Ormož ima 609 lastnikov iz Hrvaške 334 ha zemlje. Najštevilnejši so v k.o. Središče, kjer ima 241 lastnikov 139 ha zemlje ali 12.1 % površine k.o. Sledijo k.o. Trgovišče, Vodranci, Gomila in Obrez. V naštetih k.o. je 349 ali 72 % vseh hrvaških lastnikov z 201 ha ali 60 % zemlje v občini. Največ so iz Tmovca, Belice, Gornjega Hraščana, Čakovca, Zagreba, Macinca, Lovrečana, Nedelišča in Varaždina. Zemljiških lastnikov iz občine Ormož je na Hrvaškem 172, največ v k.o. Družbinec, Sv. Urban, Stanetinec, Robadje in Križovljan. V ormoških podjetjih je zaposlenih 126 hrvaških delavcev, tako v Merkator-Ogradu, Tovarni sladkorja, Optiplastu, Plastdispenserju, deloma tudi v Drogi- Gosad v Središču ob Dravi. V občini Ptuj ima 710 lastnikov iz Hrvaške 326 ha zemlje. Delež njihove posesti je posebno visok v k.o. Drenovec (26.6 %), v k.o. Mali Okič, Goričak, Pestike, Zakl, Meje, Korenjak, Velika Varnica in Cirkulane pa se giblje med 6 in 10 %. Največ zemlje (38 ha) imajo v k.o. Velika Varnica, od tega 21 ha gozda. V navedenih k.o. je 298 ali 42 % vseh hrvaških lasmikov s 153 ha ali 47 % zemlje v občini. Najpogostejši so iz naselij Dubrava, Nadkrižovljan, Gornja Voča, Donja in Gornja Višnjica, Babinec in Trakoščan. V občini Šmarje pri Jelšah je 337 lastnikov iz Hrvaške s 138 ha zemlje. Posebno številni so v k.o. Podčetrtek (42), Kunšperk (42), Vonarje (37) in Rjavica (33). V teh k.o. je 154 ali 45 % vseh hrvaških lastnikov s 63 ha ali 45 % zemlje v občini. Iz občine ima na Hrvaškem 113 lastnikov nad 90 ha zemlje. V tej občini je zaposlenega največ hrvaškega prebivalstva. Dnevno prihaja na delo 1308 oseb, kar predstavlja 13.6 % vseh zaposlenih. V Rogaški Slatini dela preko 900 oseb, predvsem v Steklarni, Korsu in Zdravilišču. Borut Belec_81_Prekomejna zemljiška posestna .¦. Bračič, V., 1988, Lendavske gorice. Geografska monografija. Geografski zbomik XXVIII. Ljubljana, str. 35,36,55. Bufon, M., 1992, Geografija obmejnosti: da ali ne ? Geographica Slovenica 23. Ljubljana, str. 346,354,356. Erdoesi, F., 1993, Strukturen und Entvvicklungsprobleme in den Grenzgebieten Ungams. Arbeitsmaterialien zur Raumordnung und Raumplanung. Heft 83. Bayreuth, str. 17-41. Geographica Slovenica 6, 1978, Socialnogeografski aspekti obmejnih območij Slovenije. Ljubljana. Klemenčič, V, 1974, Odprta meja med Jugoslavijo in Italijo in vloga manjšin. Teorija in praksa, 9-10. Klemenčič, V, 1987, Državna meja na območju SR Slovenije in obmejna območja kot nov geografski fenomen. Razprave in gradivo, 20, str. 16. Klemenčič, V, 1989, The Function of Borders and the Development of Border Regions within Vugoslavia. Geographica lugoslavica X. Zagreb, str. 323-337. Klemenčič, V, 1993, National Minorities as an Element of the Demographic and Spatial Structure of the Alpine-Adriatic-Pannonian Region. GeoJournal 30.3. Klemenčič, V. - Genorio R., 1990, The Nevv State of Slovenia and Its Function vvithin the Frame of Europe. GeoJournal 30.3. Maier, J., 1990, Bedeutung und Ausvvirkungen von Grenzen zur DDR und ČSFR, oder: Wie veraendem offene Grenzen einen Raum? Arbeitsmaterialien zur Raumordnung und Raumplanung. Heft 26. Bayreuth, str. 1-20. Maier, J. - Birk F., 1993, Wirtschaftsstrukturen im Umbruch - Ausvvirkungen der Grenzoeffhung auf den Einzelhandel und das Konsumverhalten in Marktredevvitz (Bayem und Cheb) Boehmen. Regional Problems in East-Central Europa after - the Political Changes.Pecs,str. 140. Olas, L., 1976, Dvolastništvo - dejavnik v razvoju Prekmurja kot obmejne regije. Geografski vestnik XLVIII.Ljubljana,str.l51-I55. Pak, M., 1987, Meja kot faktor razvoja obmejnih območij. Zbornik radova naučnog simpozijuma. Vranje, str. 13-22. Podatki geodetskih in davčnih uprav občin Lendava, Ljutomer, Ormož, Ptuj in Šmarje pri Jelšah ter podjetij, 1992. Obdelava: mag. UrošHorvat, Silvija Prendl (Lendava), Vesna Kutnjak (Ljutomer), Karmen Plaveč (Ormož), Bračko Karel (Ptuj) in Marija Vodušek (Šmarje pri Jelšah). Schultes - Becker, 1., 1990, Ausvvirkungen einer "partiell offenen" Grenze auf das Verhalten der Bevoelkerung - das Beispiel der Gemeinden Lichtenberg und Schirnding in Oberfranken. Arbeitsmaterialien zur Raumordnung und Raumplanung. Heft 26. Bayreuth, str. 83-88,96 Borut Belec 82 Prekomejna zemljiška posestna... GRENZUEBERSCHREITENDE GRUNDBESITZVERMISCHUNG UND BESCHAEFTIGUNG - BEISPIEL DER GEMEINDEN NORDOSTSLOVVENIENS AN DER SLOWENISCH-KROATISCHEN GRENZE Zusammenfassung Aufgrund der Analyse der Grundbesitz- und Beschaeftigungscharakteristik vverden einige Elemente der grenzueberschreitenden regionalen Verflechtung der Gemeinden Lendava, Ljutomer, Ormož, Ptuj und Šmarje pri Jelšah bestimmt. Die slovvenische geographische Wissenschaft untersuchte im Rahmen der regionalen Forschungen seit den 70-er Jahren uebervviegend die Grenzgebiete mit Oesterreich, Italien und Ungam, vor allem die Problematik der ethnischen Minderheiten. Die Verselbstaendigung Slovveniens und die Entstehung der neuen Staatsgrenze mit Kroatien bedeutet fuer sie eine Aufforderung, mit seinen Untersuchungen zur Loesung von Problemen und Konflikten beizutragen. Unter die Faktoren der regionalen Differenzierung zaehlen vor allem die Abvvechslung der Ebene- und Huegellandschaft mit ihrer vielfaeltigen Landvvirtschaft, verschiedenartige Stufe der Deagrarisation und Depopulation sovvie die historische Entvvicklung. Die Gmndbesitzvermischung an der slovvenisch-kroatischen Grenze ist gegenseitig, vvaehrend sich bei der Beschaefligungsproblematik mit einigen Ausnahmen (Rogatec) nur um die kroatischen Pendler in den slovvenischen Grenzzentren handelt Die Beschaeftigungsstroeme stammen vor allem aus dem Kroatischen Medmurje, aus der Ebene von Varaždin und aus Hrvatsko Zagorje Im Jahr 1992 gab es in fuenf angefuerten Gemeinden 4690 Eigentuemer aus Kroatien (in der Gemeinde Lendava die Miteigentuemer eingezaehit) mit ingesamt 1967 ha Land. Davon vvaren 32 % Aecker, 2 % Obstgaerten, 8 % Weingaerten, 26 % Wiesen, 7 % Weiden, 22 % Waelder und 3 % unfruchtbares Land. Auf einen Eigentuemer fielen 0.34 ha Land ab. Die kroatischen Eigentuemer besassen ihr Land in 186 Katastralgemeinden, in 16 von 5 bis 10 % und in 4 ueber 10 % Katastralflaeche Die staerkste Grundbesitzvermischung ist auf dem Gebiet von Medmurje zu finden. Als Beispiel dienten uns die Katastralgemeinden Dolina, Hotiza und Gibina. Intensiv ist auch der Pendelverkehr, denn im Jahr 1992 pendelten taeglich in die Grenzgemeinden Nordost-slovveniens mehr als 2500 Personen Aus der ehemaligen Grenze zvvischen Slovvenien und Kroatien im Rahmen von Jugoslavvien hat sich ein theoretisch besonders anregender Grenztyp entvvickelt, den man in den partiell offenen "Brueckentyp" einordnen koente. Es vvaere vvuenschensvvert, dass die zvvischenstaat-lichen Abkommen ueber Doppeleigentum, Kleingrenzverkehr und Beschaeftigung eine intensivere, ungehinderte grenzuebersreitende Verflechtung der Bevoelkerung ermoeglichen, dass sie vor allem aber die Entvvickiungstendenz in eine oflFene "Schamiergrenze" foerdern. SODOBNI POGLED NA PREKOMEJNO SODELOVANJE NA OBMOČJU ITALJANSKO-AVSTRIJSKO-SLOVENSKE TROMEJE (1) Anton Gosar* Izvleček UDK 911.3:341.222(497.12:436:450) Proučevanje območij ob italjansko-avstrijsko-stovenski meji ima dolgoletno tradicijo. Načrte za poručevanje možnosti za komplementaren razvoj pokrajine ob Tromeji(l) .10 pred leti ustrezno zastavili geografi tržaške, videmske, celovške in ljubljanske univerze. V tem članku navajamo izsledke raziskave, ki obravnava etničnost in nanjo navezano vrednotenje kulture sosednjih narodov. Poleg tega analizira znanje italjanskcga in nemškega jezika v izbranih naseljih Doline in Zgornjega Posočja. Ključne besede: prekomejno sodelovanje, komplementaren razvoj. Tromeja - obmejno območje Avstrije, Italije in Slovenije, etnične značilnosti, vrednotenje kulturnih značilnosti, znanje nemščine & italjanščine. Zgornja Dolina, Zgornje Posočje. Abstract UDC 911.3:341.222(497.12:436:450) CONTEMPORARY STUDIES ON THE THREE-BORDER AREA OF SLOVENIA, ITALY AND AUSTRIA The area wher three-borders of A ustria, ltaly and Slovela meet was centuries long a transitional egion between the core areas ofthe Mediterranean andAlps. The under Austria unifiedarea -ivas divided among three slates in 1918. Since than diverse systems in economy and politics have changed the once supportive economies. Ten-dencies to develop in each of the bordering states such economies which would support each other are becom-ing a reality. Studies. performed by universities of Ljubljana, Trieste, Udine and Klagenfurt should provide knowledge on the existing socio-geographic structure of the above named border regions. Key words: Transborder cooperation. language knowledge, the three-border area, Slovenia, Carinthia. Friuli-Venetia Giulia UVOD Slovenska geografija je že sredi 60. let posvetila precej pozornosti vprašanjem meja, manjšinam ob mejah in trgovskim in turističnim prekomejnim tokovom. Bila je med prvimi v Evropi, saj so se podobnih vprašanj takrat lotevali samo še na območju Regio Basiliensis, značilni obmejni pokrajini Francije, Nemčije in Švice. Med številnimi odmevnimi prireditvami, ki smo jih organizirali v želji promovirati naše takratne raziskovalne izsledke sodi nedvomno posvetovanje Turizem in meje, ki je potekalo pod pokroviteljstvom Mednarodnega združenja geografov leta 1978 v Ljubljani in Trstu (Gosar, 1979). Vzporedno z dozorevanjem predrevolucionarne kritične mase v osrednji in vzhodni Evropi in zavedanjem geografov o pomembnosti vedenj o funkcioniranju obmejnih regij, so podobne posvete kasneje organizirali na univerzah in raziskovalnih ustanovah tostran in onstran * Dr. izr. prof, Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta. Univerza v Ljubljani, 61000 Ljubljana, Aškerčeva cesta 2, SLO Anton Gosar 84 Sodobni pogled na prekomejno... POMEMBNEJŠE SESTAVINE IN PROCESI PREOBLIKOVANJA V preteklosti slovenski geografi nismo preverjali možnosti za soskladen in usmerjen razvoj območij tostran z območji onstran meje. Najpoprej je bilo nestvarno razmišljati o planiranju komplementarnosti prostorskih struktur na območjih, ki jih je ločevala hermetično zaprta meja. Posebej je to veljalo za obmejne pokrajine, kjer so meje ločevale nadnacionalne družbene, ekonomske ali vojaške sisteme. Ob odprtju meja, predvsem na Zahod, smo bili geografi takoj pripravljeni registrirati spremembe, ki jih je v prostor in med ljudi zanesla politična otoplitev. Na vsklajeno delovanje pri oblikovanju enotne obmejne regije takrat še ni bilo mogoče misliti. V kolikor je do dopolnjevanja v trgovini, storitvah in drugih dejavnostih prišlo, je to potekalo ponavadi anarhično, saj je temeljilo izključno na zasebnem ali družbenem profitu. Zaslužek ob meji je bil možen oziroma je izhajal iz različne pravne regulative oziroma ekonomije dežel, ki so mejile druga na drugo. Osrednje institucije države so ponekod obmejni razvoj podpirale - vsaka v lastno korist. Območje Tromeje je v obdobju Habsburške monarhije pripadalo notranjeavstrijskim pokrajinam Kranjski, Primorski (Goriški) in Koroški. Italjansko mejo so po I. sv. vojni "železne zavese". Organizatorji so upoštevali slovenske izkušnje in jih vgradili v svoja razmišljanja. Vabljeni na te prireditve, smo imeli slovenski geografi na njih praviloma vidno mesto (Gosar, 1984). Ožje območje Tromeje zajema 740 km2 alpskega gorskega (Julijske/Karnijske Alpe/Karavanke) in dolinskega sveta ob rekah Savi, Zilji in Beli. Sestavljajo ga katasterske občine Rateče, Podkoren, Kranjska gora in Gozd (147 km2 ali 20% ozemlja) v Sloveniji;občine Tarvisio, Malborghetto-Valbruna in Pontebba (425 km2 ali 57% ozemlja) v Italiji; ter občini Amoldstein in Finkenstein (169 km2 ali 23% ozemlja) v Avstriji. V širšo obravnavo smo vključili Dolino in Zgornje Posočje! Vsebinsko kulminacijo so raziskave te vrste dosegle, ko so pri terenskem proučevanju pričeli sodelovati strokovnjaki iz obeh strani meje. Eno prvih evropskih institucij tripartitnega, meduniverzitetnega in mednarodnega, terenskega geografskega proučevanja obmejne pokrajine so vzpostavile univerze v Ljubljani, Celovcu, Vidmu in Trstu. Slovenski, avstrijski in italjanski geografi so se dogovorili, da bodo večletno raziskovalno pozornost namenili območju ob stičišču treh meja. Podporo zamisli so v verbalni obliki dale deželne vlade, obmejne občine in delovna skupnost evropskih regij Alpe-Adria. Izsledke uvodnega, dveletnega skupinskega dela so leta 1990 trojezično objavili v reviji Oddelka za geografijo DELA - "Tromeja - Obmejna regija Jugoslavije, Avstrije in Italije" (Pak, 1990). V njej so ovrednotili pokrajinsko podobo ob Tromeji, prvenstveno iz historičnogeografskega vidika. Raziskava seje poslej usmerila v proučevanje prostorskih struktur, ki bi naj v sedanji obliki ali ob ustrezni preobrazbi pripomogle k skladnejšemu razvoju sosednjih regij treh držav. Izbranevsebine predstavljamo na tem mestu. Anton Gosar 85 Sodobni pogled na prekomejno... premaknili na Zahod in poprek čez poprejšnje notranjeavstrijske deželne meje: med obema vojnama je posoški del za obdobje 25 let pripadel Italiji. Meja med Slovenijo in Italijo šele v zadnjih štirih desetletjih razmejuje povodja mediteranskega in panonskega oziroma čmomorskega porečja. Slovensko-avstrijska in avstrijsko-italjanska meja potekata vse od dvajsetih let dalje na Karnijskih Alpah oziroma Karavankah. Meja je najprej ločevala kraljevino Jugoslavijo, fašistično Italijo in republiko Avstrijo oziroma nacistični Reich ter kasneje socialistično Jugoslavijo, nevtralno Avstrijo in članico Severno-atlantske zveze, Italijo. Obenem je bila to politična, pravna in gospodarska ločnica med neuvrščeno Jugoslavijo, članico EFTE Avstrijo in članico EGS Italijo. Omenjena politično-geografska dejstva izpostavljamo, saj strukturne spremembe, ki so jih sem zanesli različni, sicer oddaljeni centri moči, idej in kulture, niso preoblikovali le fizične podobe pokrajine (italjanske kasarne, staroavstrijski promemi sistem, slovensko-jugoslovanski policentrični koncept razmeščanja industrije,... v Sloveniji), temveč so pustili brazgotine tudi v ljudeh. Posredno vplivajo na videnja bodočega razvoja. Bistvene spremembe so torej zajele kulturno-pokrajino na območju Tromeje v 20. stoletju. V vsaki od treh regij seje nacionalni karakter države kateremu je območje pripadlo okrepil. Migracijski in asimilizacijski procesi so preoblikovali prebivalstveno strukturo; vsedržavni razvojni načrti so bili večidel naravnani tako, da so podpirali nacionalno ekonomijo! Romanski značaj je povsem prevladal nad nemškim in slovenskim v Kanalski dolini v Italiji (Steinecke, 1991/a), Slovanski seje utrdil v Sloveniji (Gosar, 1991), interesi nemškega prebivalstva v Avstriji so postopoma pridobivali prioriteto na Koroškem (Zupančič, 1993). Posočje, kije v tem stoletju zamenjalo že štiri lastnike je demografsko in ekonomsko najbolj trpelo (Kunaver, 1989). Terenske raziskave opravljene v poletju 1993, o katerih poročamo v naslednjem poglavju, so pokazale, da kljub dokajšnji etnični homogenosti prebivalstvo ni pretirano patriotsko naravnano: staroselci Kanalske doline se radi identificirajo z Avstrijci, prebivalci Posočja pogosto omenjajo prednosti, ki so jih imeli v času pod Italijo, Slovenci v Dolini povdaijajo svoj regionalni. Gorenjski značaj. Razloge za opisano družbeno-politično klimo gre prednostno iskati v dveh dejavnikih: -v vsesplošni gospodarski krizi, kije zajela pokrajino ob Tromeji v vseh treh deželah in za katero domačini krivijo matične države oziroma Center; in - v prebivalstvenih gibanjih, v katerih prevladujejo migracije, ki spreminjajo etnično, demografsko in poselitveno strukturo. Stanje, ki smo mu danes priča, je rezultat pol- do tričetrt-stoletnega razvoja pokiajine v okrilju obstoječih držav (z izjemo Slovenije). S potegnitvijo meje po I. sv. vojni je poleg tranzitnega in gorskega značaja območje dobilo še obmejni značaj! Zaradi tega so se prilike napram prejšnjim obdobjem bistveno spremenile. Transporma oziroma tranzitna funkcija seje okrepila, vendar ne izključno v tradicionalno prevladujoči smeri vzhod - zahod (Dunaj - Benetke), temveč tudi v smeri sever-jug. Korensko sedlo je bilo svojčas z več kot 250.000 prehodi oseb na dan v sezoni med najbolj obremenjenimi v Alpah (Gosar, 1979). Po številu osebnega prometa je ta mejni prehod obdobno rkašal dolinskega pri Megvarjih, kjer je imel tovorni promet tradicionalno prednost. Z odprtjem meja Vzhodne Evrope in z vojno Anton Gosar 86 Sodobni pogled na prekomejno... na Balkanu seje obremenitev obeh močno spremenila. Na avtocestnem in cestnem mejnem prehodu Megvarje-Vrata dnevno odpravijo več sto avtobusov ter več desettisoč osebnih vozil, vsaj 165.000 oseb in 55.000 ton blaga (Bufon, 1993). V skladu z nacionalnimi interesi so v Italiji in Avstriji prometno okrepili predvsem smer, ki povezuje Panonsko nižino z Zahodno Evropo. Ranžimo postajo na Brnici so dokončali sredi osemdesetih let, avtocesto po Ziljski in Kanalski dolini so v celoti izgotovili tudi takrat, "avtoporto" pri Trbižu so odprli že nekaj let prej... Mnogo kasneje, ali pa sploh ne, so se lotili podobnega opremljanja smeri, ki vodijo proti jugu, v Slovenijo. V Italiji smeri v Posočje iso obnavljali. Železniško povezavo s Trbižem so na Slovenskem opustili takoj po vojni, dokončno pa so progo po Dolini demontirali leta 1964. Cestni promet se je čez Korensko sedlo v sedemdesetih letih izrazito povečeval, vendar seje cestna infrastruktura le postopoma in z zamudo izboljševala. Slovenski del Tromeje je, še posebej po otvoritvi Karavanškega predora(Podrožca - Hrušica, 1992) ostal prometno izoliran otok. Nekatere tradicionalne gospodarske panoge iz primarnega in sekundarnega sektorja dejavnosti so morale odstopiti mesto novim funkcijam povezanim s prometom, turizmom in obmejnim značajem regije. Iz Kanalske doline, kjer pravkar dokončujejo traso super-hitre železniške proge, je izginilo poljedeljstvo, le životarijo pa nekdaj cvetoče panoge: živinoreja in gozdarstvo z žagarstvom. Podobno velja za rudarstvo in spremljajočo industrijo. Tradicionalno ftižinarstvo se je bilo primorano specializirati ali zapreti vrata. Dobro se prodajajo kvalitetae verige izdelane v obratu Weissenfels v Fužinah (Valussi, 1990), predimenzionirana jeseniška železarna pa životari. Prenehali so s kopanjem svinčeve rude v Rajblju (in s tem prenehali onesnaževati Ziljico in Koritnico), obsežen kompleks industrije predelave svinca, BBU v Podkloštru so zaprli. V javnost so prodrle alarmantne vesti o posledičnem onesnaženju prsti v Ziljski dolini. Gorski kmetijski obrati na Karavankah so demografsko ogroženi, dolinski ob Zilji pa kljub komasacijam, oziroma združitvam parcel, ne morejo pridelati cenene hrane. Industrijski obrati ob sotočju Zilje in Drave so v navezavi na beljaški prometni vozel in les edina novejša in vsaj za zdaj uspešna tovrstna investicija. Mednje sodi tudi obrat begunjskega Elana. V Beljaku seje uveljavila novodobna industrija: sem gre šteti tudi edino tovarno računalniških čipov v Srednji Evropi. Slovenski koncept policentričnega industrijskega razvoja ni zanesel večjih obratov v Zgornje Posočje ali Dolino. Družba je podpirala razvoj turizma. Ta je v Dolini cvetel predvsem na račun tranzitnega prometa in v navezavi na jugoslovanski trg. Na Bovškem se kljub fmačnim injekcijam ni mogel pošteno vsidrati. Triglavski narodni park je zato leta 1982 brez pretiranega nasprotovanja zaobjel zaledje Tromeje na slovenski strani. Turistični razvoj so v navezavi na druge prostočasne dejavnosti oziroma prometne tokove podpirali v vseh treh regijah ob Tromeji. Izpostavljali so prednostno gorsko pokrajino, vključno z njeno pleistocensko preteklostjo, ter obmejni značaj obravnavane regije. Ledeniška jezera Baško, Belo in Rabeljsko, divje vode Soče, Koritnice in Zilje so ob alpskih vršacih in panoramah (Trenta, Planica, Reklanska dolina,...) in smučiščih na Peči, na Sv. Lušarjih, v Kranjski gori in na Kaninu pomembnejši turistično atraktivni ambienti. Anton Gosar_87_Sodobni pogled na prekomejno... Ob njih ima pomembno vlogo tudi gostinska in trgovska infrastruktura, kije nastala predvsem zaradi tovorjenja, denimo v Podkloštru in Trbižu oziroma na osnovi posebnosti, ki jih je nudilo stičišče treh kultur in držav (Steinecke, 1991/b). Obdobno so se množile (in kasneje propadale) bencinske črpalke, zdaj na tej zdaj na oni strani meje. V vsem obdobju je cvetela trgovina. Najprej samo preko odprte meje med Italijo in Avstrijo. Pri tem seje okrepila predvsem funkcija Trbiža. V sedemdesetih letih se je tej izmenjavi dobrin in storitev pridružil še Beljak in drugi kraji v Avstriji (Wastl-Walter, Krutner, 1991). Po osamosvojitvi Slovenije seje igralništvo (Kranjska gora) uvrstilo med izrazite pritegovalne dejavnike tega območja. Še prej je na podobno intenzivno preobrazbo prometnih tokov vplivalo odprtje carine prostih trgovin (duty free) na slovenski strani mejnih prehodov. Oboje je na nek način kamen spora med državami in gospodarskimi subjekti tega prostora. Največji turistični promet ustvarijo ob Baškem jezeru (preko 500.000 nočitev letno) in v Kranjski gori (okrog 300.000), manj pa v Trbižu in Bovcu (pod 200.000). Zaradi številnih počitniških hišic in apartmajev, predvsem na italjanski strani Tromeje (Sella Nevea), pa tudi v Dolini in Zg. Posočju, zgornje število ni realen odsev obiska. Ta je mnogo večji, tudi zaradi dnevnih in konectedenskih obiskov (Gosar, 1992). Širše zaledje Tromeje razpolaga z dodatnimi turističnimi kapacitetami in atrakcijami. Ne gre namreč pozabiti na kongresno in topliško mesto Beljak, smučišča na Mokrinah, stoleten "kinč nebeški" - Bled in tradicionalno središče novodobnega poletnega turizma v tem območju - Koroško riviero oziroma Vrbsko jezero. Prekomejnih selitev je bilo v obdobju dolgotrajnega miru malo. Drugače pa je bilo v vojnih in povojnih časih. Po prvi svetovni vojni se je nekaj sto družin preselilo v Avstrijo in Jugoslavijo, pred drugo, 1939 se je okrog 5000 optantov odselilo v nemške dežele. Neposredno po drugi svetovni vojni so se na Koroškem naselili iz Vzhodne Evrope pregnani Nemci. V koroški turistični industriji je na območju Tromeje (Bača, Podklošter) zaposleno samo 175 zdomcev; v Italiji dela le nekaj deset Slovencev v fužinski železarni, pred zaprtjem se jih je nekajkrat več dnevno vozilo na delo v rudnik. Nasprotno pa so bile notranje migracije izrazito intenzivne! Z izjemo Posočja, kjer je upadanje števila prebivalstva rezultat obeh demografskih dejavnikov: (iz)selitev in (nizkega) naravnega prirastka, inje število prebivalstva v 30. letih upadlo za tretjino, je povsod drugod prihajalo do obdobnih valov pri- in odselitev, ki so v končni fazi stabilizirali prebivalstveno sliko in ojačali državotvorni, nacionalni značaj regije. Danes živi na območju Tromeje okrog 27.000 ljudi: 12% na ozemlju Slovenije - brez Bovškega, 36% v Italiji in 52%) v Avstriji. Priselitve vojakov, carinikov in policajev so utrdile položaj italjanske narodnosti v Italij i in večnacionalne, slovanske v Sloveniji; doselitve Podonavskih Nemcev so porušile etnično podobo na Koroškem. V Kanalski dolini je bilo leta 1910 razmerje med Italjani in drugimi Anton Gosar 88 Sodobni pogled na prekomejno... PLANIRANJE ZA BODOČNOST Pokrajine ob meji so že ob koncu šestdesetih let vsklajevale naravovarstvene, vodnogospodarske in turistično-rekreacijske (planinarjenje) interese preko bilateralnih dogovorov zainteresiranih strani (občine, gostinska podjetja, društva) in načrtovale prihodnji razvoj s sodelovanjem v delovni skupnosti Alpe - Jadran. Skupaj so že v sedemdesetih letih organizirali športne prireditve: denimo skoke treh dežel in tradicionalni smučarski tek od Kranjske gore v Sloveniji preko Fužin v Italiji do Podkloštra v Avstriji. Navdušenje domačinov, predvsem Slovencev za športne prireditve ter interesi industrije v Sloveniji, trgovine v Furlaniji-Julijski krajini ter turistične industrije na širšem območju Koroške so v obdobju "hladne vojne" (odsotnost športnikov iz "kapitalističnih" držav na olimpijskih igrah v Moskvi ter omejena prisotnost športnikov iz "socialističnih" dežel na olunpijadi v Los Angelesu) ideji o organiziranju večje mednarodne športne prireditve na območju treh dežel dale krila. Čeprav statut Mednarodnega olimpijskega komiteja (lOC) ni predvideval oziroma dovoljeval organizacijo iger v dveh ali večih deželah so se na deželni ravni odločili za večkratno tovrmeje. Nekatere rešitve so se oblikovale kar same od sebe oziroma anarhično. Druge bi bilo potrebno načrtovati in udejaniti ob upoštevanju lokalnih naravnih in družbenih resursov (Podlipnig, 1991). Dosedanji, bolj ali manj anarhični kooperacijski odnosi so vsaj doslej presegli planirane. Mednje gre konstantno šteti trgovino z gorivom. Zaradi preusmeritve na avtocesto in nekonkurenčne cene zapirajo črpalke (in gostilne) na koroškem delu Tromeje medtem, ko se naval na iste v Sloveniji stopnjuje. Genska nesorazmerja so primorala celo vlade k ukrepanju (cenejši bencin za domačine v Italiji). Sporna za trgovce v obeh sosednjih deželah je bila postavitev carine prostih trgovin, ki so odtegnile trafikam in nekaterim obratom tudi narodnostmi 14 : 86 v korist slednjih; popis leta 1990 je na istem območju zajel 81% Italjanov, 10% Slovencev in 9% Nemcev. V Sloveniji je po številu in deležu (7010 preb., 37%) priseljenih občanov, neslovenskih državljanov bivše jugoslovanske federacije, jeseniška občina v vrhu. Sem gre uvrstiti tudi turistično območje slovenskega dela Tromeje. V KS Kranjska gora je, ob popisu 1991, 21%) prebivalstva navedlo narodnost, ki na tem območju ni avtohtona (Gosar, 1993). Turizem v Avstriji in Sloveniji ter trgovina v Italiji sta pritegnila delavce in njih družine iz zaledja. Okrepili so se predvsem centralni kraji, vasi izkazujejo stagnacijo ali depopulacijo. Mnogim je življenje in delo na državni periferiji breme, ki ga sprejmejo na svoja pleča le zaradi zaslužka oziroma državne prisile. Zaradi tega se mnogi po doseženem cilju (minilo je obvezno obdobje služenja, dosegli so zastavljen finančni cilj) odselijo nazaj, v notranjost države. Ponavadi ne domov, temveč v tukajšnji regionalni center (n.pr.: Videm, Beljak,...). Prihaja tudi do prepletanja dnevnih migracij (cariniki, policaji). Beljak izstopa po številu delovnih mest. Anton Gosar 89 Sodobni pogled na prekomejno... do 3/4 dohodka. Svojčas je slovenski zaslužek potoval v Avstrijo in Italijo. Profiti ustvarjeni v špecerijskih trgovinah v Avstriji in tekstilnih ter galanterijskih v Italiji so dodobra oplemenitili obmejno pokrajino (Wastl-Walter, Krutner, 1991). Raziskava opravljena poleti leta 1993 med 127. gospodinjstvi je pokazala, da so se tovrstni prekomejni nakupovalni tokovi, vsaj na slovenski strani, umirili. Redno, torej vsaj enkrat na mesec se na območju Tromeje odpravlja po nakupih v tujino le četrtina povprašanih gospodinjstev. Obisk italjanskih trgovin je trikrat bolj privlačen kot obisk avstrijskih. Vzi-oke gre najbrž iskati v na pomlad devalvirani liri oziroma trdni navezanosti avstrijskega šilinga na nemško marko. Indikativno za sedanji gospodarski položaj je, da preko polovice vprašanih ne vidi potrebe po nakupih v tujini. Vzroki so: večja izbira doma, nižji življenski standard kot pred leti in ostarelost oziroma nezaposlenost prebivalstva. Na območju Trente kar tričetrt povprašanih gospodinjstev zagotavlja, da sploh ne hodi (več) v tujino. V Dolini se intenziteta obiskov tujine z oddaljenostjo od Tromeje zmanjšuje. Avstrija, kateri dajajo načeloma prednost, je postala draga, v Italijo hodijo le iz krajev tik ob meji. Zaradi dvolastništva in Tab. 1: Tromeja - obiski zamejskih krajev v Italiji in Avstriji Visits of the neighbouring area in Austria and Italy Naselje (št.resp.) Pogostost potovanj v Italijo v Avstrijo 1 2 3 4 1 2 3 4 (v %) (v %) Rateče (12) 58 17 25 0 17 33 25 25 Podkoren (13) 54 15 23 0 15 31 23 23 Kr. gora (12) 33 25 33 8 33 17 33 17 Gozd Maruljek. (12) 17 25 50 8 17 33 25 25 Dovje (8) 0 25 50 25 0 25 63 12 Mojstran. (10) 0 0 60 40 0 25 63 12 Trenta (12) 0 8 58 33 0 0 25 75 Soča (11) 18 18 64 0 0 0 27 73 Bovec (11) 0 27 73 0 0 0 64 36 Čezsoča (15) 47 27 27 0 7 20 33 40 Žaga (11) 45 18 36 0 0 0 45 55 DOLINA (67) 24 25 37 13 16 28 34 21 ZG.POSOČ. (60) 23 20 50 7 2 5 38 55 TROMEJA (127) 24 23 43 10 9 17 36 37 1 = pogosto, vsaj enkrat na mesec / oft, wenigstens lx im Monat 2 = redno, nekajkrat na leto / regelmaessig, jedoch nicht jeden Monat 3 = poredko, enkrat na leto / sehr selten, ev.einmal im Jahr 4 = skoraj nikoli / fast nie Anton Gosar 90 Sodobni pogled na prekomejno... slabše trgovske ponudbe doma, tudi po večkratdni navezanosti avstrijskega šilinga na nemško marko. Indikativno za sedanji gospodarski položaj je, da preko polovice vprašanih ne vidi potrebe po nakupih v tujini. Vzroki so: večja izbira doma, nižji življenski standard kot pred leti in ostarelost oziroma nezaposlenost prebivalstva. Na območju Trente kar tričetrt povprašanih gospodinjstev zagotavlja, da sploh ne hodi (več) v tujino. V Dolini se intenziteta obiskov tujine z oddaljenostjo od Tromeje zmanjšuje. Avstrija, kateri dajajo načeloma prednost, je postala draga, v Italijo hodijo le iz krajev tik ob meji. Zaradi dvolastništva in slabše trgovske ponudbe doma, tudi po večkrat na teden (Tab. 1). V smernicah za komplementarni razvoj - panoge razvite na enem območju naj bi podprle panoge v drugi državi - smo geografi pred leti zapisali, da bi morala območja ob Tromeji stremeti k: * razvijanju tehnične infi-astrukture, ki bi bila neodvisna od kontinentalnih tranzitnih poti in bi prednostno služila transnacionalnemu razvoju ob Tromeji; * bogatenju turističnega in rekreacijskega potenciala ter razvijanju novih, tudi tveganih, vendar sodobnih oblik turistične ponudbe; * širjenju na tradiciji in znanju temelječe trgovske in drobnogospodarske ponudbe, ki bi naj imela povdarjeno obmejni značaj; in * razvijanju takšne marketinške in usmeritvene strategije, ki bi vzpodbujala naložbe, pritegovala obiskovalce in ohranjala interes poslovnežev (Backe, 1991). V nalogah za razvoj turistične komplementarne dejavnosti, ki bi posledično lahko vodila tudi k organizaciji večje zimsko-športne prireditve, smo zapisali, daje osnovni pogoj za uspeh ustvarjanje skupne regionalne podobe. V tej naj bi bili enakovredno zastopani naravni in družbeni dejavniki. Navzven bi se naj regija promovirala z reklamnim sloganom "V srcu alpsko-jadranskega prostora" in bi naj povdarjala dvanajstkratno specifiko območja ("4 x 3") - namreč: tri države, tri kulture, tri jezike, tri narode. Zasaditi drevo enotne regionalne identitete med prebivalce območja ob Tromeji pa bo, na osnovi najnovejših izsledkov izredno težka naloga! Med pomembne elemente povezovanja in prekomejnega sodelovanja sodi nedvomno tudi ZNANJE TUJEGA JEZIKA in PSIHOLOŠKO-KULTUROLOŠKO VREDNOTENJE KVALITET SOSEDNJEGA NARODA. Gospodinjstva ob Tromeji smo zaprosili za objektivno oceno lastnega znanja oziroma poznavanja jezika sosednjega (-ih) naroda (-ov) in za ovrednotenje kvalitet oziroma slabostih narodov s katerimi so si v sosedstvu. Obeh jezikov, italjansko in nemško, skupaj ne obvlada nihče v takšni meri, da Ta odstotek je dokaj višji v Kranjski gori in v Dolini nasploh, v Zgornjem Posočju pa je zanemarljivo (7%) majhen. Če odgovore vzporejamo z odgovori o nakupovalni usmerjenosti vidimo, da na Koroško iz Bovškega le redkokdo zaide. Morda ne le zaradi močnega šilinga (Tab. 2)! V želji dognati kako gledajo prebivalci iz slovenske strani Tromeje na sosede, smo precej časa posvetili vprašanjem, v katerih so posamezniki ocenjevali karakteme lastnosti Italjanov in Avstrijcev. Večina odgovorov je bila pričakovana. Visoke ocene so dobili Avstrijci za Anton Gosar 91 Sodobni pogled na prekomejno... točnost, natančnost in sposobnost trgovanja, Italjani pa za slednje ter družabnost in kuharske spretnosti. Slabo ocenjujejo Slovenci avstrijsko neodkritosrčnost, škrtost in pretirano resnost ter pomanjkanje tolerance. To slednje (pri odnosu do tujcev) očitajo tudi Italjanom, ki so si nabrali negativne točke tudi zato ker so "zahrbtni", nenatančni. Tab. 2: Tromeja - znanje jezika sosednjega(ih) naroda(ov) The knovvledge of the language of the neighbour Naselje (št.resp.) Znanje tujega jezika Italijanščine Nemščine 1 2 4 I 2 3 4 (v %) (v %) Rateče (12) 33 33 25 8 0 50 33 17 Podkoren (13) 8 15 54 23 31 31 23 15 Kr. gora (12) 25 25 17 33 75 17 8 0 Gozd Martuljek (12) 0 25 0 75 17 33 33 17 Dovje (8) 0 25 25 50 0 38 25 38 Mojstran. (10) 0 0 10 90 30 30 30 10 Trenta (12) 25 33 17 25 8 25 25 42 Soča (11) 38 36 9 18 0 18 9 72 Bovec (11) 45 45 10 0 9 9 55 27 Čezsoča (15) 47 20 20 13 13 27 27 33 Žaga (11) 18 55 27 0 0 10 18 72 DOLfNA (67) 12 21 22 45 27 33 25 15 ZG.POSOČ (60) 35 37 17 12 7 18 27 48 TROMEJA (127) 23 28 20 29 17 26 26 31 1 = dobro, razume in govori jezik sosednjega naroda; sehr gut, versteht und spricht die Sprache 2 = srednje, se sporazumeva v jeziku sosednjega naroda; gut, kann sich mit Nachbarn in deren Muttersprache verstaendigen 3 = slabo, pozna nekaj besed iz besednjaka sos. naroda; schlecht, versteht nur einige Worte, benutzt Haende 4 = ne zna, ne govori in ne razume sosednjega naroda, versteht und spricht die Sprache des Nachbars ueberhaupt nicht Posebej izstopa razlika pri ocenjevanju med gorenjskim in primorskim delom Tromeje. V vseh kategorijah, brez izjeme, so dobili bližnji sosedje višje točke (Tab. 3). Ob seštevku enih in drugih se je pokazalo, da imamo opraviti z ostro ločnico preferenc. Gorenjci, z izjemo obeh najbolj zahodno lociranih naselij, dajajo izključno prednost Avstrijcem. Z njimi so pripravljeni trgovati, se pogovarjati in jih podpreti. Primorci so oblikovali nasproten pol. Bolj zaupajo Italjanom in so pripravljeni to svojo usmeritev še bolj vneto zagovarjati kot Gorenjci svojo. V sredo mednje gre, poleg že obeh prej omenjenih naselij v Dolini, umestiti še Trentarje (Tab. 4). Anton Gosar 92 Sodobni pogled na prekomejno... Grenak priokus je pustilo vprašanje o tem kako menijo, da gledajo nanje sosedje. Za Avstrijce je skoraj polovica povprašanih menila, da gledajo le-ti nanje zviška, podcenjevalno (48.3%). V opravičilo Italjanom, da jim niso namenili podobno visokega odstotka (35.4%) so menili, da so tudi oni postali z devalvacijo valute reveži in da, zaradi močnega tolarja, bolj prizanesljivo gledajo na vzhodne sosede. Med odgovori, ki naj bi razjasnili vzroke za negativna stališča sosedov do nas, so izstopali tisti, ki se navezujejo na pojem "Balkan" -češ, "nas imajo še vedno za Jugoviče, Balkance" ali njim, torej Avstrijcem in Italjanom (kot poprej) podrejene. Le redki Italjani in Avstrijci naj bi, po izjavah Slovencev, na nas gledali prijazno, posebno zato, "ker smo reveži", "ker živimo na robu vojne", i.t.d. V navezavi na to misel mnogi ugotavljajp, da menijo Avstrijci in Italjani, da smo pametni, ker smo znali še ob pravem času reagirati in se ločiti od krvi željnih sosedov (Tab. 4). Tab. 3a: Tromeja - vrednotenje karakternih lastnosti sosednjega(ih) naroda(ov): Italjani A valorisation of selected features of the neighbouring culture Naselje (št.resp.) Lastnosti sosednjega naroda I 2 Italijani 3 4 5 6 (ocena I - 5 / Wert 1 - 7 5) 8 9 Rateče (12) 2.9 2.8 3.5 3.8 2.4 3.8 3.0 2.5 3.0 Podkoren (13) 2.4 2.2 2.9 4.0 2.8 3.3 2.6 3.4 4.3 Kr. gora (12) 1.5 1.8 1.8 1.9 1.0 2.3 2.6 2.0 1.9 Gozd Martulj. (12) 2.1 1.8 2.3 3.5 2.2 3.0 2.4 2.4 2.0 Dovje (8) 2.0 1.9 3.6 3.6 2.6 4.1 2.6 2.7 3.8 Mojstran. (10) 2.6 2.2 2.2 3.0 2.4 3.0 2.2 2.6 2.8 Trenta (12) 2.2 2.2 3.2 3.7 3.5 3.8 2.0 2.8 4.3 Soča (11) 2.5 2.8 4.2 4.7 2.3 3.2 2.5 3.5 3.5 Bovec (11) 3.8 . 4.0 4.4 4.1 3.7 4.5 4.2 4.3 4.2 Čezsoča (15) 2.7 2.9 4.6 4.3 3.8 4.5 3.3 4.2 4.3 Žaga (11) 4.0 3.5 4.3 4.3 3.2 4.5 3.3 3.8 3.8 DOLINA (67) 2.2 2.1 2.7 3.3 2.2 3.2 2.5 2.6 2.9 ZG.POSOČ. (60) 3.1 3.1 4.2 4.2 3.4 4.2 3.2 3.9 4.1 TROMEJA (127) 2.6 2.5 3.3 3.7 2.7 3.6 2.8 3.2 3.4 1 = točnosl/puenktlich sein 5. toleranca / tolleranz besitzen 9. kuhinja /gute Kueche 2 = natančnost/praeziese sein 6. družabnost / Gemuetlichkeit schaetzen 3 = prijaznost / freundlich sein 7. sodelovanje / kooperationsbereit sein 4 = trgovska žilica / geschaetlstuechtig sein 8. veseljaštvo / froehlich sein koennen Anton Gosar 93 Sodobni pogled na preicomejno... Tab. 3b: Tromeja - vrednotenje karaktemih lastnosti sosednjega(ih) naroda(ov): Avstrijci A valorisation of selected features of the neighbouring culture Naselje (št.resp.) Lastnosti sosednjega naroda 1 2 A v s t r 3 4 (ocena 1 jci 5 6 - 5 / Wert 1 - 7 5) 8 9 Rateče (12) 3.6 4.0 3.8 3.8 2.6 3.1 2.8 2.3 2.8 Podkoren (13) 4.0 4.2 4.5 4.0 3.2 2.9 2.4 2.3 3.2 Kr. gora (12) 2.6 2.3 2.6 2.4 2.3 2.9 3.0 2.1 2.0 Gozd Martulj. (12) 4.9 4.2 3.6 4.3 2.5 2.8 2.3 3.2 2.8 Dovje (8) 4.3 4.0 4.4 3.7 3.3 2.7 2.4 1.7 2.7 Mojstran .(10) 4.4 4.0 3.6 4.2 3.0 3.2 2.9 2.6 3.1 Trenta (12) 4.5 4.3 3.3 4.2 3.2 3.0 2.5 2.0 1.7 Soča (11) 2.3 1.8 2.5 2.5 2.3 2.5 2.2 2.2 1.3 Bovec (11) 3.5 3.7 2.4 3.3 2.8 1.5 1.6 1.5 1.8 Čezsoča (15) 3.8 3.3 3.8 4.0 2.8 2.8 3.3 3.0 3.3 Žaga (11) 2.7 2.7 2.7 2.5 2.2 2.3 1.7 2.5 2.2 DOLINA (67) 3.9 3.8 3.7 3.8 2.8 2.9 2.6 2.4 2.8 •ZG.POSOČ. (60) 3.5 3.3 3.0 3.4 2.5 2.4 2.4 2.3 2.2 TROMEJA (127) 3.7 3.6 3.4 3.6 2.7 2.7 2.5 2.4 2.5 1 = točnost/puenktlich sein 5. toleranca/tolleranz besitzen 9. kuhinja/gute Kueche 2 = natančnost/praeziese sein 6. družabnost/Gemuetlichkeit schaetzen 3 = prijaznost/ireundlich sein 7. sodelovanje/kooperationsbereit sein 4 = trgovska žilica/geschaeftstuechtig sein 8. veseljaštvo/froehlich sein koennen Planiranje komplementarnega razvoja ob Tromeji je v novih prilikah zastalo. V kolikor želimo zastavljene načrte o smučiščih na Peči, o plezalni in smučarski šoli v Planici, o "Vasi treh dežel", o investicijah v regionalno prometno (krožna avtobusna zveza) in turistično infrastrukturo.....uresničiti ter dati bodočemu načrtovanju razvoja Doline in Zgornjega Posočja ustrezno mesto znotraj in zunaj Triglavskega narodnega parka, bomo morali posvetiti večjo pozornost izobrazbi, ki naj prvenstveno omogoča komuniciranje z sosedom in eliminira etnične predsodke na katerikoli strani Tromeje. Francosko-nemška nasprotja so se izgladila predvsem zaradi učenja mlade generacije v duhu prijateljstva. Anton Gosar 94 Sodobni pogled na prekomejno... Tab. 4: Tromeja - vrednotenje slovenske nacije iz zornega kota sosednjega(ih) naroda(ov) kot ga občutijo Slovenci A view of the Slovene culture by the neighbours, as felt by the Slovenians Naselje (št.resp.) Število respondentov, ki menijo, da gledajo nanje zviška Italj ani Avstrijci Ne Da Nevem Ne Da Nevem 9* Nein Ja Weiss nicht Nein Ja Weiss nicht Rateče (12) 3 2 3 2 1 5 4 Podkoren (13) 2 1 7 2 2 6 3 Kr. gora (12) 2 0 6 3 1 4 4 GozdMart. (12) 3 2 6 7 2 2 1 Dovje- (8) 2 0 5 4 0 3 1 Mojstran. (10) 4 0 5 1 4 4 1 Trenta (12) 3 0 3 1 0 5 6 Soča (H) 2 4 0 3 3 0 5 Bovec (11) 1 4 5 9 0 1 1 Čezsoča (15) 6 4 2 8 3 1 3 Žaga (11) 2 1 3 3 1 2 5 DOLINA (67) 16 5 32 19 10 24 14 ZG.POSOČ. (60) 14 13 13 24 7 9 20 TROMEJA (127) 30 18 45 43 17 33 34 * niso se izjasnili / wollten sich nicht aeusseren LITERATURA Backe, B., 1991, Das interuniversitaereForschungsprojekt "Dreilaendereck-Grenzregion". Ein Werkstattbericht, Regional-forschung von grenzueberschreitender Bedeutung: Kaemten-Slowenien/Kroatien, AMR INFO, Vol.22/1-3, str.67-75, Wien. Bufon, M., 1993, Meje in narodnosti: Potek ekskurzije v Italiji; Program, povzetki, vodnik; Mednarodno posvetovanje Geografija in narodnosti, str. 44 - 50, Ljubljana. Gosar, A., 1979, Die Frequenz der grenzueberschreitenden Touristenstroeme nach Jugoslavvien, bzvv. Slovvenien, Tourism and Borders, Frankfurter vvirtschaftsgeographische und sozialgeographische Schriften 31, str. 25-30, Frank-furt/Main. Gosar, A., 1984, Grenzueberschreitende Wanderungen zvvischen Slovvenien (Jugoslavvien) Anton Gosar 95 Sodobni pogled na prekomejno... und Oesterreich und ihre geographischen Ausvvirkungen, Oesterreich in Geschichte und Literatur mit Geographie, Vol. 28/5, str. 313-328, Wien. Gosar, A., 1991, Ansaetze fuer eine komplementaere grenzueber-schreitende Regionalentvvicklung des Dreilaenderecks (bzvv. des Gail-, Save- und Kanaltales) Regionalforschung vongrenzueberschreitender Bedeutung: Kaernten-Slovvenien / Kroatien, AMR INFO, Vol.22/1-3, str.61-67, Wien. Gosar, A., 1992, The Three Border Area of Austria, Italy and Vugoslavia in Preparation for the Winter 01ympics, Mountain Resort Development, str. 171 -182, Burnaby B .C. Gosar, A., 1993, Nationalitiesof Slovenia - Changing Ethnic Structures in Central Europe, GeoJournal, Vol.30,3, Dordrecht/Boston/London. Kunaver, J., 1989, Preobražanje goratega sveta Slovenije, Slovenija 88, Okolje in razvoj, str. 68-81, Ljubljana. Pak, M.,(ed.), 1990, Tromeja - obmejna regija Jugoslavije, Avstrije in Italije, Das Dreilaendereck - eine Grenzregion Oesterreichs, Italiens und Jugoslavviens, Le Tre Regioni di Confme - Un Area Transconfinariatra Italia, Jugoslavia ed Austria, Dela 7, Ljubljana. Podlipnig, K., 1991, Die NVirtschaftsbeziehungen zvvischen Kaemten und Slovvenien - Stand und Perspektiven, Regionalforschung von grenzueberschreitender Bedeutung: Kaemten-Slovvenien / Kroatien, AMR INFO, Vol.22/I-3, str.119-127, Wien. Steinecke, E., 1991 a, Friaul - Friuli: Bevoelkerung und Ethnizitaet, Innsbrucker geographische Studien, Band 19, Innsbruck. Steinecke, E., 1991 b, Gebirgsentvoelkerung und ihr Einfluss auf die sprachliche Minderheiten in den Venezianischen Alpen, Mitteilungen derOesterreichischen geographischen Gesellschaft, Band 133, str. 169-174, Wien. Valussi, G., 1990, La Val Canale, un Angolo su tre Confmi, Tromeja - obmejna regija Jugoslavije, Avstrije in Italije, Das Dreilaendereck - eine Grenzregion Oesterreichs, Italiens und Jugoslavviens, Le Tre Regioni di Confme - Un Area Transconfinaria tra Italia, Jugoslavia ed Austria, Dela 7, Ljubljana. Wastl-Walter, D./Krutner, E., 1991, Die vvirtschaftliche Bedeutung des Einkauftourismus aus Slovvenien fuer Klagenfurt und Suedkaernten, Regionalforschung von grenzueberschreitender Bedeutung: Kaernten-Slovvenien/Kroatien, AMR INFO, Vol.22/1-3, str.103-119, Wien. Zupančič, J., 1993, Meje in narodnosti: Potek ekskurzije v Italiji; Program, povzetki, vodnik; Mednarodno posvetovanje Geografija in narodnosti; str. 44 - 50, Ljubljana. Anton Gosar 96 Sodobni pogled na prekomejno... CONTEMPORARV STUDIES ON THE THREE-BORDER AREA OF SLOVENIA, ITALV AND AUSTRIA Summary Contrary to popiilar discussions among tourism- and regional planning experts, environ-mental concerns have not reached Eastern Alps yet. The Three-Border alpine area of Slovenia, Italy and Austria, including the Sava-, Soča-, Gail- and the Val Canale valleys, is keen to organize a large scale winter šport competition and change the appearance of the area completely. The International cooperation, not only in sports, could support border -region economies and implement grovvth. Regional identity, vvhich doesn't pay attention to national borders, political systems or economic alliances vvas particularly strong in times of the "cold vvar" in sports and ahead of the Vugoslavian devolution. At present, realistic planning, based on available resources, is in plače. The once supportive economies of the Three-Border area vvere dismembered after the col-lapse of the Austro-Hungarian monarchy in 1919. National interests of Romance Italy, German Austria and Slavic Vugoslavia have replaced empire's structures. A single state's economy vvas replaced by a multitude of economies among vvhich no links vvere established for almost a half of a century (closed borders!). On bilateral basis and particularly vvithin the Working Group "AIpen-Adria", established in 1978, first steps vvere made to overcome the situation. Betvveen 1921 and 1991 Italians in Val Canale tripled the ethnic size, forced migrations of East-European Germans have decreased the size of Slovenes to a marginal minority in the Gail Valley, and the vvell-off economies of Slovenia, including tourism, have attracted migrants from the Balkan peninsula to the region, making the area a multicultural one. The caecum of former Vugoslavia, the Upper Soča Valley experienced intensive de-cline in residency. In their development plans the Italian side counted on trade and traffic, the Slovenian on tourism and steel production, the Austrian on industry, traffic and tourism. With the exception of a fevv cooperations in sports, not much has been done to tie neighbor-ing economies. Experts of universities Ljubljana, Klagenfurt, Udine and Trieste have agreed to study exist-ing potentials and elaborate on future moves in regard of the vvillingness of local govem-ments to cooperate. The follovving are steps vvhich could be made to change the image and increase touristic potentials: * the development of a regional infrastructure, disregarding transnational connections; * the increase of potentials in tourism vvith an uplifting of existing conditions and a ven-turesome creation of nevv touristic attractions; * the eniargement of potentials in traditional handcraft-manship and cooperation in its production; * the development of a marketing and executive strategy, implementing interesi among investors, visitors and managers. Anton Gosar 97 Sodobni pogled na prekomejno... Since a unified image must be established the marketing top image proposal of" 4 X 3 " or "3 Countries, 3 Cultures, 3 Languages and 3 Nations" seems appropriate. One could elaborate on the marketing slogan caliing for "The Heart of the Aipen-Adria Region". The iead-ing attractions of the area vvould be natural and man made. Among first the geomorpho-logic, biologic and cultural uniqueness of the Julian Alps must put on first plače. Using rushing streams and mountains must be made in regard of the principles of sustainability. Man made attractions exist in form of several skiing grounds (lately many vvere constructed in the Tarvisio area), the ski-jumping Mecca of Europe - Planica, the underground world of the mining area of Bleiburg, several shopping attractions (duty free shops) and gambling places. Planning proposals are for the construction of a muUicultural village vvith several gourmet offerings and handicraft productions, for the increase of skiing grounds on the Austrian side of the Three-Border Crossings Mt./Peč-Fuorno-Ofen/ vvith a linkage to the novv empty traffic space (Karavvanken-Tunnel, 1992) at the Wurzen/Koren Pass, for several Information centers in relation to the Julian Alps, the Triglav National Park and the Three-Border area and many more. ELEMENTI OBMEJNOSTI IN FAKTORJI OBLIKOVANJA PREKOMEJNIH OBMOČIJ NA PRIMERU SLOVENIJE Milan Bufon* Izvleček UDK 911.3(497.12-04) Članek na primeru Slovenije obravnava nekatere elemente obmejnosti ter faktorje oblikovanja prekomejnih območij, s posebnim poudarkom na različni predispoziciji konsolidiranih in novejših obmejnih območij do prekomejnega sodelovanja ter na vlogi kulturne afinitete obmejnega prebivalstva pri oblikovanju prekomejnih območij. Ključne besede: Obmejna območja, obmejne skupnosti, prekomejna povezanost Abstract UDC 911.3(497.12-04) ELEMENTS OFBORDERNESS AND FACTORSOFEVOLUTION OF TRANSBORDER REGIONS: THE ČASE OF SLOVENIA The article deals with some elements of border landscapes and factors of transformation of this areas into transborder regions. On the čase of Slovenia differences betvveen Consolidated and recent border areas in terms of transborder relations and the role of cultural affinity of the border population in developing transborder regions are then discussed. Key worsds: Border areas, border communities, transborder relations OBMEJNA OBMOČJA IN PROCESI V OBMEJNIH OBMOČJIH Morda je nekoliko presenetljivo dejstvo, da v svetovni literaturi kljub nekaterim poizkusom (Rumley in Minghi, 1991) pravzaprav ni zaslediti nobene uspešne tipizacije obmejnih območij. To je sicer razumljivo, če pomislimo, da so si ta območja v bistvu tudi zelo različna. Njihov položaj pogojujejo v glavnem pretekli in aktualni družbeni faktorji, se pravi elementi, procesi in pojavi s področja zgodovinske izkušnje in spomina ter sedanjih socialnih, političnih in kulturnih odnosov v okviru posameznih državnih sistemov in v meddržavnih odnosih. V Evropi lahko, če stvari močno poenostavimo, v genetskem pogledu razlikujemo med dvema glavnima tipoma obmejnih območij: prvi tip predstavljajo konsolidirana obmejna območja, kjer potek mejne črte že nekaj stoletij ni doživel izrazitejših sprememb, drugi tip pa recentna obmejna območja, ki so nastala zaradi novejših, povečini po prvi in drugi svetovni vojni začrtanih meja med novonastalimi, a tudi že obstoječimi državami. V to kategorijo bi lahko kot poseben tip vključili še "nova" obmejna območja, ki so v ' Mag., Slovenski raziskovalni inštitut, ul.Carducci 8, 34122 Trst-Trieste, Italija Milan Bufon 100 Elementi obmejnosti in faktorji... Srednji in Vzhodni Evropi nastala v zadnjih letih po razpadu nekaterih večnacionalnih socialističnih držav. Kot splošen modifikator obeh navedenih osnovnih kategorij obmejnih območij se javlja stopnja strukturne odprtosti med sosednjima državama, na katero so zlasti v tem stoletju odločilno vplivali ideološki faktorji. V grobem bi lahko rekli, da so razlike med obema omenjenima kategorijama glede na intenzivnost prekomejnega komuniciranja, če za trenutek odmislimo ideološki modifikator, te, da so "stara" obmejna območja na splošno manj dovzetna za prekomejno integracijo kot "nova" (Bufon, 1992a). Trditev je navidez protislovna, saj vsi vemo, kakšne konflikte je povzročala v nedavnem, zlasti povojnem obdobju razmejitev nekdaj homogenih upravnih, družbenih, ekonomskih in kulturnih regij med dve ali celo več držav. Toda pomisliti moramo tudi, da potekajo "stare" meje, naslanjajoč se na "stare" razmejitvene koncepte, večinoma po "naravnih", zlasti orografskih linijah v pretežno hribovitem ali manj poseljenem svetu, medtem ko so se "nove" meje največkrat zarezale v že urbanizirana in gosteje poseljena območja, v katerih je prebivalstvo med seboj intenzivno komuniciralo. In prav to njihovo preteklo skupno življenje omogoča sedanjim obmejnim skupnostim, kjer le obstajajo vsaj minimalne možnosti prekomejne interakcije, da med seboj sodelujejo in s tem obmejni prostor aktivno integrirajo. Tega obmejne skupnosti ob tradicionalnih "starih" mejah ne počenjajo, ker so vajene ločenega življenja in se vključujejo le v lastne državne sisteme. V bistvu gre tu za dolgotrajne prostorske identifikacijske procese, a tudi za kompenzacijo izgubljenega ravnotežja ob razmejitvi. Na nek način bi lahko rekli, da se to, kar je takoj po razmejitvi homogenih, historičnih regij predstavljalo za obmejno prebivalstvo pravo tragedijo, sčasoma izkaže kot precejšnja prednost pri kasnejšem integriranju obmejnih območij, seveda v pogojih kolikor toliko "normalne" prekomejne komunikacije. In prekomejna integracija obmejnih območij je danes pravzaprav tisti proces, za katerega si v Zahodni in Srednji Evropi tendenčno vsi prizadevajo. Toda kaj so v resnici "obmejna območja"? Najbolj enostavna je trditev, da so ta območja poseben tip perifernih regij, v katerih je gospodarsko in družbeno življenje neposredno pod vplivom bližine mednarodne meje. To so torej relativno kompleksni prostori, katere lahko neredko, zaradi visoke stopnje medsebojne povezanosti, komplementarnosti in integriranosti, upravičeno opredeljujemo s terminom "obmejna regija" (Klemenčič, 1987). Seveda pa so tudi v takih okvirih možne različne interpretacije: nekateri proučevalci izpostavljajo pri tem zlasti infrastrukturne, makroekonomske aspekte prekomejnega povezovanja, drugi pa poudarjajo pomen "drobnih" prekomejnih stikov na mikroekonomskem, družbenem in kulturnem področju. Pri tem je značilno, dati stiki v celoti izhajajo iz prostorske mobilnosti obmejnega prebivalstva pri zadovoljevanju svojih rednih potreb po oskrbi, delu, preživljanju prostega časa in celo izobraževanju, a tudi po vzdrževanju tistih medosebnih vezi, ki so mnogokrat podobni samemu pojavu meje. Na tej osnovi pa je možno ugotoviti ne le stopnjo kulturne, socialne in ekonomske integracije obmejnih regij, temveč je mogoče tudi zelo podrobno analizirati strukturo prekomejnih stikov, ki se na ta način zelo dobro prilagajajo običajnim družbenim vedenjskim vzorcem, kakršne je odkrivala in razvijala Milan Bufon 101 Elementi obmejnosti in faktorji... na primer nemška socialno-geografska raziskovalna metoda v okviru kategorij "bivanja" in "življenja v skupnosti", "dela", "oskrbe", "izobraževanja" in "preživljanja prostega časa", in katero je slovenska geografija pri proučevanju prekomejne povezanosti prvič uporabila že v začetku sedemdesetih let (Jeršič in Klemenčič, 1973). Definirati obmejno regijo le kot "pokrajino, katere del je meja" (Prescott, 1987, str.159) zato ni dovolj. Prav tako ni dovolj, če obmejno regijo pojmujemo le kot skupek dveh oddeljenih obmejnih območij (Guichonnet in RafTestin, 1974), ne da bi upoštevali njuno prekomejno povezovalno vlogo. Jasno je, da obmejna regija ne more predstavljati docela homogene enote, saj prinaša že sam pojav meje osnovno diskontinuiteto v takem prostoru, ampak da gre iskati povezanost te regije predvsem v funkcionalnih odnosih med obmejnima območjema. Ti odnosi pa se mnogokrat razvijajo ravno zaradi obstoja nekaterih disparitet, zlasti ekonomske narave, a tudi nekaterih afinitet, zlasti kulturne narave, med enim in drugim obmejnim območjem. Obmejna regija je torej "regija" po principu funkcionalnosti glede na obstoječa nesorazmerja in prilagajanja obmejnega prebivalstva tem različnostim v okviru nekega "polja napetosti" (Leimgruber, 1987). Hkrati pa je taka tudi po principu homogenosti, saj obe obmejni območji velikokrat združuje pripadnost isti kulturni pokrajini, obmejno prebivalstvo pa označujejo iste kulturne karakteristike (Jeanneret, 1985). Poleg navedenih temiinoloških problemov se poraja še vprašanje same razmejitve obmejnih območij. Čeprav razni mednarodni akti ob sprejetju dvostranskih sporazumov o urejanju prekomejnega pretoka blaga in oseb obseg takih območij, za katera so predvidene posebne olajšave, večinoma določajo v širini do 25 kilometrov od mejne črte (Ercmann, 1987), pa je dejanski obseg obmejne regije lahko precej drugačen, a zlasti veliko bolj diferenciran. Kjer med obmejnima območjema obstajajo pogoji kulturne afinitete, predstavlja seveda obseg tega prostora osnovno jedro prekomejnih regij, sicer pa so meje teh regij močno različne glede na uporabljen indikator prekomejne povezanosti, saj nanje vplivajo najrazličnejši faktorji: od same administrativne strukture obmejnih območij do prometnih, demografskih, ekonomskih, a tudi kulturnih, historičnih ter "objektivnih" fizičnih dejavnikov. Posebno značilno je na primer, da drobne ekonomske transakcije na področju oskrbe, dela in preživljanja prostega časa izhajajo bolj iz trenutnih neravnovesij v valutnih tečajih, stopnjah inflacije in kupni moči med obmejnima območjema, kakor pa iz kake trajnejše predispozicije posameznih obmejnih območij za zadovoljevanje in razvijanje te ali one prostorsko relevantne dejavnosti. Vse te prekomejne transakcije so zato dokaj nestabilne in vodijo interesente zdaj na eno, spet drugič pa na drugo stran meje. Povsem drugače pa je s kulturnimi in drugimi osnovnimi družbenimi stiki, ki izvirajo iz potrebe obmejnega prebivalstva po ohranjanju tradicionalnih vezi v okviru njihovega skupnega kulturnega prostora in se zato odlikujejo posvoji stabilnosti in trdoživosti tudi v primeru manj odprtih mejnih režimov (Suarez-Villa et al., 1992). Milan Bufon 102 Elementi obmejnosti in faktorji... SLOVENSKA OBMEJNA OBMOČJA IN SLOVENSKA GEOGRAFIJA OBMEJNOSTI Glede na omejen teritorialni obseg Slovenije, njeno pomembno tranzitno prometno funkcijo in dejstvo, da nezanemarljiv delež Slovencev živi izven njenih državnih meja v sosednjih obmejnih območjih Italije, Avstrije in Madžarske, je razumljivo, daje tematika obmejnosti že dalj časa prisotna v slovenski geografiji. Pravzaprav lahko celotno Slovenijo, še zlasti po njeni osamosvojitvi, opredelimo kot obmejno deželo, saj slovenska prestolnica- Ljubljana - v povprečju ni oddaljena več kot 100 kilometrov od mednarodnih meja. (Klemenčič in Genorio, 1992). Slovenska obmejna območja imajo seveda različen historiat in obstojnost: nekateri obmejni predeli so se izoblikovali že takoj ob formiranju teritorialnih držav na tem območju v 16.stoletju, v nekaterih je državna meja recentnejša, a sloni na dolgotrajni administrativni meji (tak primer je v bistvu tudi nova slovensko-hrvaška meja), spet drugje paje meja povsem nanovo prerezala zelo obstojne administrativne enote (na primer Goriško in Štajersko). Poleg tega pa lahko slovenska obmejna območja delimo še po njihovih fizičnogeografskih lastnosti, doseženi stopnji urbanizacije ter socioekonomskega razvoja in odgovarjajoči prehodnosti do sosednjih obmejnih območij, oziroma po intenzivnosti prekomejnega pretoka oseb, blaga in informacij, a tudi po vplivu, ki jo ima bližina meje na družbeno strukturo, razvoj in zunanji izgled obmejnih območij (Klemenčič in Bufon, 1993). Posebno pozornost je, zlasti v 80.letih, slovenska geografija posvetila funkcijskim aspektom prekomejne povezanosti. V tem okviru izstopa še posebej južni, urbaniziran del sedanje slovensko-italijanske meje v okolici Trsta in Gorice, kjer je prišlo do oblikovanja prave obmejne regije (Klemenčič in Bufon, 1991). Velika intenzivnost prekomejnih stikov in izmenjav je tu, bolj kot od močnih mednarodnih tranzitnih tokov, posledica lokalnih dejavnikov na področju dnevne migracije delovne sile, nakupov, rekreacije ter drugih motivacij redne prekomejne izmenjave (Bufon, 1993a). Upoštevati gre nadalje, da v celotnem obmejnem pasu v Italiji, zlasti pa v obeh navedenih centrih, živi dokaj številna slovenska manjšina, medtem ko je v južnem obmejnem območju, ki obsega poleg slovenskega še hrvaški del Istre, prisotna, čeprav v manjšem obsegu, italijanska manjšina. Precejšen delež prekomejnih stikov pa v tržaško-istrski obmejni regiji vzdržujejo tudi številne osebe, ki so iz političnih in ekonomskih vzrokov po zadnji vojni zapustile Istro in se naselile v Trstu (Bufon, 1993b). Nekatere analize prekomejnih lokalnih stikov nasedanjem slovensko-italijanskem obmejnem območju, kotjihjeregistriral dnevni tisk (Sussi, 1973; Delli Zotti, 1982), kažejo ne le na njihovo številčno rast, ampak tudi na vlogo nacionalnih manjšin pri njihovem spodbujanju in vzdrževanju. Značilno je tako, da so se lokalni politični prekomejni stiki okrepili le konec 60.let na osnovi predhodnih kulturnih in ekonomskih izmenjav med obmejnim prebivalstvom. Sicer pa je te izmenjave, v želji, da bi se izognili "berlinizaciji" obmejnih območij okrog Trsta in Gorice, ki pred tem niso bila nikdar ločena s politično mejo, predvidel že mirovni sporazum iz leta 1947. Milan Bufon 103 Elementi obmejnosti in faktorji... Na ta način so bili že po dveh letih odprti številni dvolastniški in nekaj mednarodnih prehodov, obmejni promet pa je docela sprostil sporazum iz leta 1955, kije obmejnemu prebivalstvu znotraj 10-kilometrskega obmejnega pasu zagotovil vrsto ugodnosti pri mejnem prehajanju in prenosu blaga, uredil pa je tudi regionalno trgovinsko izmenjavo. Na ta način se je v tem obmejnem območju, kljub velikim razlikam med družbenopolitičnima sistemoma sosednjih držav, a zaradi kulturne sorodnosti obmejnega prebivalstva in dolgotrajnih medsebojnih družbenih in gospodarskih vezi, že zelo zgodaj razvilo prekomejno sodelovanje, kakršnega niso poznala niti druga, družbeno razvitejša obmejna območja Zahodne in Srednje Evrope (glej karti 1 in 2). Še danes ostaja to sodelovanje med vsemi italijanskimi in slovenskimi obmejnimi območji tu najbolj intenzivno in kapilamo, pričakovati pa je, da se bo v to prekomejno regijo z ureditvijo meddržavnih odnosov med Slovenijo in Hrvaško ter med Italijo in Hrvaško, v večji meri vključil še severni del Istre. Slika 1: Funkcijska struktura obmejnega prebivalstva pri izpolnjevanju nekaterih prekomejnih dejavnosti Functional structure of the Girizia transborder area considering motivarions for commuting among the border population Italijansko obmejno območje Slovensko obmejno območje Italian border zone Slovene border zone Obisk sorodnikov ^ Visit to relatives Nakupi Q Supply Obisk gostilne H Eat at restaurant/inns Bencin ? Petrol Delo ¦ Work Izlet B Excursion Drugo ^ Other motivations Milan Bufon 104 Elementi obmejnosti in faktorji... Slika 2: Akcijski radij obmejnega prebivalstva pri izpolnjevanju nekaterih prekomejnih dejavnosti The range of action of the border population during frilfilment of some transborder activities Km Visit to zelat±/esA^ends ObJA gostUiABBlavzacij ..... Eat at zeBtauzant^nns Beadi - Petcol Deb----Work Podobne potencialne možnosti razvoja "nove" evropske prekomejne regije, čeprav ne dosega tolikšne stopnje urbanizacije in soodvisnosti, ima obmejno območje med Slovenijo, Madžarsko in Hi-vaško, ki dobiva v novih mednarodnih razmerah vse pomembnejšo tranzitno funkcijo in v kateri so dokaj enakomerno prisotne nacionalne manjšine, prav tako pa tudi štajersko obmejno območje, ki temelji na skupni historični regionalni identiteti in se nahaja v visoko urbaniziranem okolju. Zanimivo je, da se vse omenjene prekomejne regije nahajajo na manj stabilnih obmejnih območjih, se pravi takih, katere ni oblikoval trajnejši potek mednarodne meje, ampak je temu nasprotno lahko zaznamovalo celo njeno pogosto spreminjanje. Ni slučaj zato, če so taka obmejna območja obenem mnogokrat etnično pomešana in je v njih prisotna za prekomejno sodelovanje zelo Milan Bufon 105 Elementi obmejnosti in faktorji... pomembna skupna kulturna podlaga. V primerih historično stabilnejših meja, kakršne lahko zapazimo v severnem delu slovensko-italijanske, ob zahodnem delu avstrijsko-slovenske in v osrednjem delu slovensko-hrvaške meje, paje pričakovati, da bo nad lokalnim prevladal tranzimi promet, ki bo lahko sicer zelo intenziven, a zaradi svoje izrazito linearne naravnanosti preko nekaterih mejnih točk ne bo mogel oblikovati sklenjenih obmejnih regij (glej karti 3 in 4). Slika 3: Obstojnost sedanjih političnih meja Slovenije Duration of the current political boundaries of Slovenia Skratka, tudi na teh primerih lahko zapažamo, daje nastanek obmejnih regij odvisen bolj od lokalnih dejavnikov, ki izvirajo iz skupne teritorialne zavezanosti, kakor pa od trenutnih mednarodno-političnih in gospodarskih zahtev. Slovenska geografija je zlasti v aplikaciji socialno-geografskih metod pri proučevanju prostorske funkcije obmejnih, predvsem etničnih, narodno-manjšinskih in drugih regionalnih skupnosti odkrila nove raziskovalne dimenzije. Dejansko bi lahko v odkrivanju prostorskega obsega določenih relevantnih družbenih aktivnosti ob meji in preko nje ter v opredeljevanju prostorske fiinkcije obmejnih socialnih skupin zaznali glavni doprinos slovenske geografije k raziskovanju obmejnih območij. Seveda je treba na teh izhodiščih še marsikaj narediti: poglobiti vprašanje teritorialnega vedenja regionalnih in lokalnih skupnosti ob meji ter njihove kulturne in historične identitete; razširiti raziskovalni interes od fiinkcionalno bolj povezanih tudi na ostala obmejna območja in odkrivati vzroke slabše prekomejne interakcije; sistematizirati raziskovalno delo na najnovejšem in najdaljšem Milan Bufon 106 Elementi obmejnosti in faktorji. Slika 4: Prehodnost sedanjih političnih meja Slovenije Permeability of the current political boundaries of Slovenia slovenskem obmejnem sektorju namejis Hrvaško; in nenazadnje temeljiteje razmisliti o novi vlogi Slovenije kot obmejne države med Evropsko unijo in Balkanom z vidika njene politične in ekonomske prekomejne integracije ter efektov te njene obmejne funkcije na notranji regionalni razvoj. Zdi se, torej, da utegne biti Slovenija, upoštevajoč njeno dimenzijo in navedene raziskovalne teme, zelo primeren in priročen "laboratorij" za proučevanje obmejnosti in obmejnih odnosov ter njunih prostorskih vplivov na "nova" in "stara" obmejna območja Srednje Evrope. LITERATURA Bufon, M., 1993a, Cultural and social dimensions of borderlands: the čase of the Italo- Slovene transborder area. GeoJournal 30, str.235-240. Bufon, M., 1993b, Istra: novi problemi starih regij. Annales (v tisku). Bufon, M., 1992a, Geografija obmejnosti: da ali ne. Ljubljana, Geographica Slovenica 23, str.345-363. Bufon, M., 1992b, Prostorska opredeljenost in narodna pripadnost. Trst: ZTT. Delli Zotti, G., 1982, Transnational relations in a border region: the čase of Friuli- Venetia Julia, v:R.Strassoldo in G.Delli Zotti (eds), Cooperation and Conflict in Border Areas. Milano: Angeli, str.25-61. Milan Bufon 107 Elementi obmejnosti in faktorji... ELEMENTS OF BORDERNESS AND FACTORS OF EVOLUTION OF TRANSBORDER REGIONS: THE ČASE OF SLOVENIA Summary Even though no satisfactory typification of borders and border landscapes has been pro-duced so far, we may divide them into two major groups in terms of intensity of transborder relations: the 'old', Consolidated borders and the 'new' ones. The first seem to be less sus-ceptible to transborder communication than the other, considering that in many cases they have separated lasting social and economic regions. Paradoxically, vvhere the greater were problems in the political partition of such homogeneous regions, the greater aie then Ercmann, S., ed., 1987, Cross-Border Relations: European and North American Perspec- tives, Schvveizer Studien zum Intemationalen Recht/Etudes Suisses de Droit In- temational, Band/Volume 49, Zu'rich, Schulters Polygraphischer Verlag. Guichonnet, P. in Raffestin, C. (1974); Geographie des frontieres. Pariš: Presses Universitaires de France. Jeanneret, P, 1985, Regions et frontieres intemationales. Neuchatel: EDES. Jeršič, M. in Klemenčič, V., 1973, Topical problems of open boundaries: the čase of Slovenia, v:R.Strassoldo (ed), Confmi e regioni, Trieste, Lint, str.123-134. Klemenčič, V. in Bufon, M., 1993, Cultural elements of integration and transformation of border regions: the čase of Slovenia. Political Geography (v tisku). Klemenčič, V. in Bufon, M., 1991, Geographie problems of frontier regions: the čase of the Italo-Vugoslav border landscape, v:D.Rumley in J.V.Minghi (eds), The Geography of Border Landscapes. London: Routledge, str.86-104. Klemenčič, V. in Genorio, R., 1992, Nova država Slovenija in njena funkcija v združeni Evropi, v:Okrogla miza o vplivu geopolitičnega položaja Slovenije na strategijo razvoja Slovenije. Ljubljana: Tretja Univerza, str.43-63. Klemenčič, V., 1987, Državna meja na območju SR Slovenije in obmejna območja kot nov geografski fenomen, Ljubljana, Razprave in gradivo 20, str.57-79. Leimgmber, W., 1987, II confine e la gente, Varese, Edizioni Lativa. Prescott, J.R.V., 1987, Political Frontiers and Boundaries. London: Allen & Unvvin. Rokkan, S. in Urwin, D., 1983, Economy, Territory, Identity: Politics ofWest European Peripheries. London: Sage. Rumley, D. inMinghi, J.V., 1991, The border landscape concept,v:D.Rumley in J.V.Minghi (eds), The Geography of Border Landscapes. London: Routledge, str. 15-31. Suarez-Villa, L., Giaoutzi, M. in Stratigea, A., 1992, Territorial and border barriers in Information and communication networks: a conceptual exploration, TESG 2, str.93-I05. Sussi, E., 1973, L'emergenza della regione transfrontaliera Alpe-Adria: transazioni "pubbliche" tra Carinzia, Friuli-Venezia Giulia e Slovenia, v:Confini e regioni. Trieste: ISIG, str.135-146. Milan Bufon 108 Elementi obmejnosti in faktorji... opportunities for these 'new' border areas to develope, under more or less normal conditions of transborder communication, into integrated transborder regions. And transborder integration is clearly a process for vvhich many endeavours have been made in VVestem and Central Europe. But vvhat are 'transborder regions? We may define them as a special type of peripheral regions that are socially and economically influenced by the border and present a good level of transborder relations, complementarity and integration. Transborder relations can be measured, naturally, both in their 'macro' and 'micro' dimen-sion, although the latter are considered to be much more fundamental. In fact, the intensity of local transborder relations provides not only the degree of cultural, social and economic integration betvveen the tvvo border areas, but also the structure and the spatial extension of the transborder regions. It is interesting to note that Slovene geographers have studied transborder relations in the framevvork of the social geographical catego-ries of 'living in community', 'vvork', 'supply', 'education' and 'free-time activities since the seventies, discovering nevv dimensions in the analysis of border regions. The implementation of field research methods has demonstrated, for example, that the extension of functional border areas actually varies considerably from border to border and also betvveen different sectors of the same border. Where the condition of cultural afrmity is present, the area subject to this condition may represent the core of the transborder region, othervvise the extension of this region differs depending on the indica-tor used to gauge transborder relations. Significantly, transborder economic micro-transactions regarding supply, vvork and free-time activities are more the result of momentary disparities in terms of inflation or currency exchange rates than an expression of a durable predisposition of the two border areas to develope particular transborder activities. On the other hand, the stability of cultural and social transborder relations, that often root in the previous period in vvhich the border population share a common terri-torial identity, makes transborder communication possible even in a situation of a less open boundary. The Slovenian borders have developed in many different ways: some of them vvere established as soon as in the 16th Century, other - as in the čase of the current boundary betvveen Slovenia and Croatia - are very recent but they functioned as administrative boundaries in the previous period, other again has divided lasting administrative units. Despite this great variety of the Slovenian borders, only functional border regions have been studied in more depth, particularly the southem part of the current Italo-Slovene border landscape around Trieste and Gorizia. Investigations revealed that economic ties could develop only vvhen local personal transborder contacts had been improved. These contacts vvere later follovved by social contacts (sports, cultural) andonlythen political, vvhich vvere strenghtened and 'normalized' as late as in the seventies. It seems that particularly knovvledge of both languages and ethnic inteitvviningof the border population provide for more sophisticated and intense forms of social and cultural cooperation and integration. Here, not only international traffic is present, but also an elaborate system of local social, economic and cultural transborder interactions vvhich provides the very Milan Bufon_109_Elementi obmejnosti in faktorji... 'look' ofthis transborder region which potentially includes the northern part of the Croatian Istria, too. A similar evolution into a 'new' European transborder region may be expected for the area betvveen Slovenia, Hungary and Croatia or the Styria border area betvveen Graz and Maribor. It is not a čase that ali these border areas are located along more recent boundaries and they are caracterized vvith the same territorial or cultural identity or inhabited by ethnic minorities. In conclusion, vve may say that definition of the spatial functional activities and, consequently, ofthe spatial function of the social groups involved in such activities, can be considered as the main contribution of the Slovenian geography to the study of border-lands. Naturally, much remain to be done in this framevvork; nevertheless Slovenia, given its dimension, variety of 'caseš and researching experience, seems to be a very suitable 'laboratory' for the exploration of borderness, transborder relations and their spatial influence on the 'nevv' and 'old' border landscapes in Central Europe. DAS SUDSTEIRISCHE GRENZLAND AUS REGIONALER UND KOMMUNALPOLITISCHER SICHT Walter Zsilincsar* Izvleček UDK 911.3(497.12-18-04:436) REGIONALNE IN RAZVOJNE ZNAČILNOSTI OBMEJNEGA OBMOČJA A VSTRI.ISKE ŠTAJERSKE Obravnavano območje je zaradi obmejnega položaja eno najmanj razvitih v Avstriji, kar prikazuje analiza demografskega razvoja in podrobnega vprašalnika o gospodarskih in drugih pogojih življenja v tem prostoru. Ključne besede: obmejno območje, meja, regionalni razvoj. Štajerska Abstract UDC 911.3(497.12-18-04:436) REGIONAL AND DEVELOPMENT CHARACTERISTICS OF THE BORDER REGION OF AUSTRIA STKRIA The discussed border region is. because of its location, among less developed regions in Austria. The paper analyses the demographic situation and presents the outcome of a guestionnaire which intention it was, to find out about the economic characteristics of the region, particularly in regard to the newly established state of Slovenia. Key words: Border Region. Border Regional Development, Styria Die vvestlichen Anrainerstaaten des ehemaligen "Ostblock", so auch Osterreich, muBten sich weitgehend unvorbereitet auf die neue geo-poHtische Situation nach dem Zerfall des sozialisti schen Lagers einstellen. Die postkommunistischen Nachfolgestaaten beeilten sich, darauf aufmerksam zu machen, daB sie sich von der politischen Nachkriegsteilung Europas in ein kapi-talistisches West- und ein sozialistisches Ost-Europa verabschieden und zur geographischen Differenzierung in ein West-Mittel- und Osteuropa zuriickkehren wollten. Im folgenden soli hinterfragt werden, wie diese neue Entwicklung auf kommunaler Ebene gesehen und beurteilt wird. Das sudsteirische Grenzland eignet sich fur diese Fragestellung in besonderer Weise. Uber Jahrhunderte bildete das Land zu beiden Seiten der heutigen Staatsgrenze eine territoriale Einheit. Bereits 1147, also noch vor der Erhebung der Steiermark zum Herzogtum im Jahre 1180, vvaren mit der Karantaner Mark vveite Teile der ehemaligen Untersteiermark im heutigen Slovvenien an das steirische Markgrafengeschlecht der Traungauer gefallen. Bis ' Dr., Prof, Institut filr Geographie, Kari Franzens Universitat Graz, Heinrichstrasse 36, A-8010 Graz, A Walter Zsilincsar_\12_Das sudsteirische Grenziand aus ... 1918, dem Zerfall der Donaumonarchie, blieb das Land ungeteilt. Die neue Staatsgrenze machte, mit einer kurzen Unterbrechung wahrend der nationalsozialistischen Ara, aus binnenlandischen Grenzgemeinden (Vgl. O. PICKL, Hsg., 1992). Erst am 19.8.1952 fanden in Bad Gleichenberg Verhandlungen uber einen geregelten Grenzverkehr statt. Im selben Jahr vvurde in Bad Radkersburg eine Murbriicke und neue Grenzubertrittsstelle errichtet. Im Jahre 1958 beschlol3 das Land Steiermark eine gezielte Grenzlandfbrderung und 1960 konnte mit Jugoslavvien ein Abkommen iiber den "kleinen Grenzverkehr" beschlossen vverden (W.ZITZENBACHER, Hsg., 1988). Die folgenden Jahre brachten eine Konsolidierung der poiitischen Beziehungen zvvischen Osterreich und Jugoslavvien, vvelche zu einem regen beidseitigen grenziiberschreitenden Einkaufs- und Besuchstourismus fiihrte. Auf steirischer Seite profitierten hievon in erster Linie die Stadte Leibnitz und Bad Radkersburg als Bezirkshauptorte sovvie Mureck. Im Jahre 1988 konnte schlieBlich die Pyhrnautobahn bis zur Staatsgrenze fertiggestellt und ein neuer Autobahngrenziibergang eroffnet vverden. Heute bestehen zvvischen der Steiermark und Slovvenien insgesamt 6 Internationale (Radlberg, Langegg, Spielfeld, Mureck, Bad Radkersburg, Sicheldorf) sovvie 16 Grenziibertrittsstellen im kleinen Grenzverkehr (OROK, 1975, S. 49). Die Ereignisse des Jahres 1991, die zum Zerfall Jugosiavviens und zur staatlichen Souverenitat Slovveniens fiihrten, vvurden im steirischen Grenziand mit besonderer Aufrnerksamkeit verfolgt, haben die kriegerischen Auseinandersetzungen in Slovvenien doch bis an die Staatsgrenze gereicht. Mogen die Gefechte an der Grenze vor allem bei der alteren Generation durchaus Angst und Besorgnis ausgelost haben, so dachte doch niemand emsthafl an die Moglichkeit einer gezielten Grenzverletzung, ja, unter der Jugend und bei Bevvohnern aus entfernteren Landesteilen entvvickelte sich kurzzeitig sogar eine Art "Kriegsschau- Tourismus". Immerhin scheint die relative Gelassenheit der steirischen Bevolkerung gegenilber den dramatischen Ereignissen im Nachbarland doch ein hohes MaB an Vertrauen in die seit den Sechzigerjahren immer enger gevvordenen "gut-nachbarlichen" Beziehungen auszudriicken. Wie beurteilt man die Lage heute in den steirischen Grenzgemeinden, nachdem sich die politische Situation im jungen Staat Slovvenien iiberraschend schnell - zumindest im Vergleich mit anderen post-kommunistischen Staaten - konsolidiert hat? Welche Ausvvirkungen hatte der Zerfall Jugosiavviens auf das steirische Grenziand? Wie sieht man die Zukunft der Region unter der Vision eines geeinten Europa ohne Grenzen? Haben die Ereignisse der jungsten Vergangenheit den Stellenvvert der "Grenze" in den Kopfen derjenigen verandert, denen diese Grenze jahrzehntelang das GefuhI der personlichen Bedrohung vermittelte, denen sie den Glauben an eine erfolgversprechende Zukunft nahm, fiir die sie zum Symbol fiir vvirtschaftliche Ruckstandigkeit, soziale Unsicherheit und kulturelle Ausdiinnung gevvorden vvar? VValter Zsilincsar 113 Das sudsteirische Grenzland aus ... 2. DAS SUDSTEIRISCHE GRENZLAND IM SPIEGELBILD DER REGIONALSTATISTIK UND REGIONALPOLITIK Die Beziehungen zvvischen dem steirischen Grenzland und dem damaligen Jugoslavvien hatten bereits Anfang der Siebzigerjahre im Vergleich mit den Ost-Grenzgebieten Osterreichs zu Ungarn und der einstigen Tschechoslovvakei eine beachtliche Intensitat erreicht. Dies, obvvohl die siidliche Steiermark zu jenen osterreichischen Grenzgebieten gehort, die aufgrund ihrer Randlage zu den Hauptregionen Wien und Graz und der generell geringen bis unbedeutenden Verflechtungen mit den benachbarten ehemaligen Planvvirtschaftslandern unter einer geringen Wirtschaftskraft, einer stagnierenden bis riicklaufigen BevOlkerungsentvvicklung, einer mangelhaften Infrastruktur bzvv. anderen Symptomen struktureller Schvvache leiden (vgl. OROK, 1975, S. 57). Fiir die siidsteirische Grenzregion bedeutet dies eine starke zentralortlicher Abhangigkeit von der Landeshauptstadt Graz, deren Agglomeration nicht zuletzt aufgrund der Verkehrsachse Graz-Leibnitz-Spielfeld (Eisenbahn, Autobahn) zum bevorzugten Einpendelzentrum gevvorden ist. In entgegengesetzter Richtung profitieren die siidsteirischen VVeinbaugebiete und Badeorte vom Wochenend-Ausflugstourismus der Bevvohner des Zentralraumes. Die Struktur-, Lage- und Entvvicklungsproblematik der osterreichischen Ost-Grenzgebiete vvird It. Osterreichischer Raumordnungskonferenz (OROK, 1978, S. 34) durch folgende Krite rien gepragt: - Lage an Grenzen zu Nachbarstaaten, mit denen - im Vergleich zu anderen Staaten - geringe vvirtschaftliche Beziehungen bestehen - extreme Randlage zu den Mitgliedstaaten der EG - Randgebiete der soziookonomischen Hauptregionen, periphere Lage zu den entvvickelten Wirtschaftsraumen und -zentren diesseits und jenseits der Staatsgrenzen - ungunstige Ervverbs- und Einkommensverhaltnisse fur die berufstatige (oder -fahige) Bevolkerung - mangelhafte Versorgung der Bevolkerung mit Bildungs-, Gesundheits- und sonstigen Eine Antwort auf diese Fragen, die sich allein auf die offizielle Bevolkerungs-, Wirtschafts- und Sozialstatistik stiitzt, mu(3 letztlich unbefriedigend bleiben vor allem vvenn ihre Interpretation aus der gesicherten Position des Nicht- Betroflfenen erfolgt. Es vvurde daher versucht, durch die Befragung der Burgermeister bzvv. ihrer Gemeindesekretare aller 19 steirischen Grenzgemeinden zu Slovvenien sovvie der Leiter der Bezirksvvirtschafts-kammern, Arbeiterkammern und Arbeitsamter der politischen Grenzbezirke Feldbach, Bad Radkersburg, Leibnitz und Deutschlandsberg ein Stimmungsbild einzufangen, das trotz oder gerade vvegen seiner Subjektivitat vom Lebensraum Grenze moglichervveise einen realistischeren Eindruck vermittelt, als er aus dem objektiven Datenmaterial der Regional-statistik gevvonnen vverden kann. DaB die Ausvvertung beider lnformationsquellen durchaus zu einer unterschiedlichen Beurteilung der Grenzraumproblematik fiihren kann schmalert vveder den Wert der einen noch den der anderen, sondern liegt in der Natur der Sache. Walter Zsilincsar 114 Das sudsteirische Grenziand aus... Folgeeinrichtungen (z.T. ungenugend ausgestattetes bzvv. zu vveitmaschiges Netz der zentralen Orte) - Standort- und Lageungunst fiir Investitionen im industriell - gevverblichen und im Dienstleistungsbereich - ungunstige Verkehrserschliel3ung und -bedingung, u.a. im offentlichen Verkehr - Ruckgang, Stagnation bzvv. nur geringe Zunahme der Wohnbevolkerung - iiberdurchschnittliche VVanderungsverluste In den 15 Jahren, die seit der Erstellung dieses Struktur-Merkmalskataloges vergangen sind, haben sich hinsichtlich der Gevvichtung der aufgelisteten Charakteristika doch einige Veranderungen ergeben, die auch im Lichte der sog. "Ost- Offhung" Ende der Achziger-, Anfang der Neunziger Jahre zu sehen sind. Nach einer anfangs zu optimistisch beurteilten Zukunftsperspektive im Zusammenhang mit der Neuordnung Europas sieht man die Entvvicklungschancen fiir die Ost-Grenzgebiete, dies gilt auch fiir die siidliche Steiermark, heute vveit realistischer, insbesondere vvas den Faktor Zeit fiir das Wirksamwerden positiver Veranderungen anlangt. Es ist zu ervvarten, dal3 die Ostoffnung den osterreichischen Arbeitsmarkt mittelfristig rd. 50000 Arbeitsplatze (als Foige von Betriebsstandortauslagerungen in die angrenzenden Billiglohnlander oder infolge des Konkurrenzdruckes durch billige Ostimporte) kosten vvird. Der sudsteirische Grenzraum zu Slovvenien vvird aufgrund einer Verordnung der steiermarkischen Landesregierung in die vier Planungsregionen Feldbach, Radkersburg, Leibnitz und Deutschlandsberg gegliedert. Die Planungsregion FELDBACH grenzt lediglich mit der Gemeinde St. Anna am Aigen an Slovvenien. Mit einer Bevolkerungszunahme von +1,2 % (von 64.978/1981 auf 65.751/ 1991) hebt sie sich von den meisten anderen steirischen Regionen, die einen Bevolkerungsriickgang verzeichneten (Landesmittel: -0,15 %) positiv ab. Die Region vvies jedoch 1981 1 eine negative Arbeitsmarktbilanz (=Arbeitsplatze minus Berufstatige) von 7.068, d.s. 23,4 % der Berufstatigen, auf Gleiches gilt fur die iibrigen Grenziandregionen. Die ZahI der Berufstatigen nahm mit + 6,5 % (1971-1981) unterdurchschnittlich zu (Landesmittel + 8,5 %). Gravierend ist der AderlaB im Primarsektor: die Land- und Forstvvirtschaft verlor zvvischen 1971 und 1981 ein Drittel (34 %) ihrer Beschaftigten. Industrie und Gevverbe nahmen demgegeniiber um ein Drittel (33 %) mehr Beschaftigte auf, der Dienstleistungssektor vvuchs sogar um 52,8 %. Typisch fur die Ostgrenzgebiete ist der hohe negative Pendlersaldo von 5.633 Personen fiir 1989. Von den 7.471 Auspendlern des Jahres 1989 vvaren 36 % in der Landeshauptstadt Graz beschaftigt. Walter Zsilincsar__U5_Das sudsteirische Grenzland aus ... Mit einer Agrarquote von 37 % (1981) liegt die Region Feldbach noch immer deutlich iiber dem Landesmittel von 13,2 % und dies, obwohl 1961 noch eine Agrarquote von 71,5 % zu verzeichnen vvar. Der landliche Charakter der Region ist jedoch nach vvie vor ein vvichtiges strukturelles Merkmal, das sich dariiber hinaus durch die kleinbetrieblichen Besitzverhaltnisse auszeichnet, denn nur 5 % aller Betriebe sind groBer als 20 ha. Eine weitere, landesvveit zu beobachtende Entvvicklung betrifft den Vollervverb. Nur noch knapp mehr als ein Viertel aller Betriebe (27 %, 1990) vvird im Vollervverb gefuhit (1970: 54 %). Auch Industrie und Gevverbe vverden von Klein- und Mittelbetrieben dominiert. Mit 55 % lag die Industrie- und Gevverbequote 1981 deutlich uber dem Landesdurchschnitt. Nur 2,9 % aller Betriebe beschaftigten 100 oder mehr Arbeitskrafte. Charakteristisch fiir strukturschvvache landliche Regionen ist auch das schmale industriell-gevverbliche Branchenspektrum. Es dominiert das Bau- und Baunebengevverbe, gefolgt vom Nahrungs-und GenuBmittelsektor. Die Dienstleistungsquote erhohte sich von 20,9 % (1971) auf 30,3 % (1981). Trotz steigender Tendenz bleibt sie aber vom Landesmittel von 45 % noch vveit entfemt. Zu den Merkmalen strukturschvvacher Regionen gehort auch das Bildungsdefizit. Die Zahl der Absolventen Hoherer Schulen erreichte 1981 mit 3,0 % gerade die Halfte des Landesdurchschnittes von 5,9 %. Mit 2.031 Einvvohnern pro praktischem Arzt liegt die Versorgungsquote der Region zvvar im Landesmittel, bei Facharzten ist dagegen eine fiihlbare Unterversorgung zu konstatieren. Allerdings verfiigt die Bezirkshauptstadt Feldbach iiber ein Landeskrankenhaus, das nach erfolgtem Vollausbau aus 4 Abteilungen mit 330 Betten bestehen soli (AMT DER STEIERMARK. LANDESREGIERUNG, Planungsregion Feldbach, 1991). Die Planungsregion RADKERSBURG verlor zvvischen 1981 (25.671 EW) und 1991 (24.799 EW) 3,4 % ihrer Bevolkerung. Auch die Arbeitsmarktbilanz vvar 1981 negativ (2.528 fehlende Arbeitsplatze, d.s. 21,3 % der Berufstatigen). Die Zunahme bei den Berufstatigen erreichte zvvischen 1971 und 1981 mit 4 % nicht einmal die Halfte des Landesdurchschnitts. Der Riickgang der Beschaftigten im Primarsektor von -35 % (1971 -1981) sovvie die Steigerung im Sekundarsektor um 30 % geht mit der Entvvicklung in der Region Feldbach konform. Der Dienstleistungssektor verbuchte dagegen einen Zuvvachs von 65,7 % bei den Beschaftigten, vvas vor allem auf die positive Entvvicklung der Therme Bad Radkersburg zuruckzufiihren ist. AuBerst problematisch ist die hohe Jugendarbeitslosigkeit von 32,1 % (1991) im Vergleich mit dem Landesmittel von 27 %. Die Zahl der Auspendler (1981:2828), von denen 36 % in die Hauptregion Graz zur Arbeit fahren, hat gegeniiber 1971 um 82 % zugenommen. Mil einer Steuerkraftkopfquote von S 4.707 nahm die Region Radkersburg 1989 die letzte Stelle unter den 17 steirischen Planungsregionen ein. Walter Zsilincsar 116 Das sudsteirische Grenziand aus... Die hohe Agrarquote von 40,5 % (1981) bedeutet, daB nach wie vor eine betrachtiiche ZahI von Arbeitskraften im Primarsektor gebunden ist, auch vvenn die landvvirtschaftlichen Arbeitsplatze gegenilber 1961 um 60 % abgenommen haben. Deutlich verstarkt hat sich auch der Ruckgang bei den landvvirtschaftlichen Betrieben von 4.264 (1960) auf3317 (1990). Nur 7 % von ihnen verfugten 1990 uber eine Betriebsflache von iiber 100 ha. Mehr als die Halfte aller Betriebe (58 %) hatte 1990 bereits auf Nebenervverb umgestellt. Fiir die ganz oder teilvveise aus dem Agrarsektor ausscheidenden Arbeitskrafte er gibt sich jedoch eine auBerst schvvierige Situation, da die Region mit einer deutlich unter dem Landesmittel liegenden Industrie- und Gewerbequote von 28,1 % viel zu vvenig Ersatzarbeitsplatze anzubieten vermag. Wie in der Region Feldbach dominierten das Bau- und Baunebengevverbe sovvie die Textil- und Bekleidungsindustrie. In beiden Branchengruppen ist der Anteil an minder qualifizierten Arbeitskraften hoch, das Lohnniveau niedrig. Lediglich 12 Betriebe (1993) beschaftigen 50 oder mehr Mitarbeiter. Eine positive Entvvicklung ist im Dienstleistungssektor zu beobachten. Die Dienstl-eistungsquote stieg von 19 % (1971) auf 31,4 % (1981). Im Fremdenverkehr trug der Kurbetrieb in Bad Radkersburg (1980- 1988: + 104,2 % Nachtigungen) spurbar zur Konsolidierung der vvirtschaftiichen Situation im Grenzbezirk bei. Ein vveiteres Hoteiprojekt mit iiber 100 Betten steht vor der Realisierung. Bei der gesundheitlichen Versorgung macht sich der Facharztemangel negativ bemerkbar. Die SchlieBung der Geburtenstation am Landeskrankenhaus in Bad Radkersburg vvird im Hinblick auf die Sicherung der infrastrukturellen Ausstattung der Region als kontraproduktiv angesehen. Gleiches gilt fiir die beabsichtigte SchlieBung des Bezirksgerichtes in Mureck. Im Bildungsbereich kann das Angebot mit einem Gymnasium, berufsbildenden Mittleren und Hoheren Schulen sovvie Berufsschulen als ausreichend bezeichnet vverden. (AMT DER STEIERMARK. LANDESREGIERUNG, Planungsregion Radkersburg, 1993). Von den vier Grenziandregionen der Steiermark vveist LEIBNITZ die positivste Bevolkerungs-entwickiungauf(+2,6%von 1981 bis 1991). Seibst imunmittelbaren Grenzgebiet hat sich die Lage stabilisiert. Die Kleinregion Amfels konnte sogar ein Bevolkerungsplus von 3,1 % erzielen. Die unmittelbare Lage an der Staatsgrenze als Sicherheitsrisiko scheint heute keinen direkten EinfluB mehr auf die regionale Bevolkerungsentvvicklung zu haben. Die Agrarquote von 27,6 % (1981) unterstreicht trotz eines Riickganges der ZahI der landwirtschaftliche Betriebe zvvischen 1960 und 1990 um 22 % (1980-1990: -9,4 %) den immer noch hohen Stellenvvert der Landvvirtschaft in der Region. Allerdings nehmen die land- und forstvvirtschaftiichen Produktionsfiachen immer mehr die Funktion des Bauervvartungslandes ein. In der Region Leibnitz sind in den dzt. gultigen Flachenvvidmungsplanen rd. 500 ha Agrarflachen fur die Bebauung vorgesehen, 300 ha sind als AufschlieBungsgebiet fiir den Wohnbau ausgevviesen. Walter Zsilincsar 117 Das sudsteirische Grenzland aus... Der Sekundarsektor der Region entwickelt sich tendenziell ahnlich vvie in den iibrigen Grenzlandregionen. Die industriell-gevverbliche Arbeitsplatzquotestieg von 19,7 %(1961) auf 34,4 % (1981) an. Die Betriebsstruktur ist iibervviegend kleingevverblich. Mit 37 Betrieben mit 50 und mehr Beschaftigten (1992) iibertrifft der Bezirk die iibrigen siidsteirischen Planungsregionen jedoch deutlich. Zvvei Betriebe, ein Bildrohrenvverk und ein DruckguBbetrieb beschaftigen je uber 500 Mitarbeiter. Durch den Konkurs eines GroBunternehmens mit iiber 600 Beschaftigten in Leibnitz hat sich die Lage auf dem Aibeitsmarkt vveiter zugespitzt. Die Arbeitslosenquote liegt bei 6,5 % Sept. 1993) gegeniiber 5,6 % im Vergleichsmonat des Jahres 1992. Am Beispiel der zit. GroBinsolvenz des Jahres 1993 in Leibnitz vvird die Problematik der seit den Sechzigerjahren forcierten Industrieansiedlungspolitik in vvirtschaftsschvvachen Grenzregionen deutlich. Es vvurden mit z.T. betrachtlichen offentlichen Mitteln Betriebsansiedlungen von GroBkonzernen und Einzelunternehmern geftirdert, in deren betriebsvvirtschaftlicher Gesamtrechnung die niedrigen Lohnkosten eine vvichtige Rolle spielen. Vielfach selbst aus Hochlohnlandern ausgesiedelt besteht daher immer die Gefahr einer erneuten Unternehmensverlagerung in Gebiete mit noch besseren Produktionsbedingungen. Slovvenien mit seiner reichen industriel len Tradition und traditionellen Ostkontakten bietet sich fiir Neuinvestitionen an. Am heimischen Arbeitsmarkt vvirkt sich das plotzliche Freisetzen von mehreren hundert Arbeitskraften, noch dazu, vvenn diese minder qualiflziert sind, auBerst negativ aus (plotzlicher Verlust von Steuereinnahmen fiir die Standortgemeinde, durch Arbeitslosigkeit bedingte KaufkrafteinbuBen, Ausvvirkungen auf Zulieferbetriebe, Anstieg der Auspend-lerraten, verstarkter Druck auf den Arbeitsmarkt der Zentralraume und damit vveitere Erhohung des zentral-peripharen Wirtschafts- und Sozialgefalles, u.a.). Im Dienstleistungssektor hat sich die Zahl der Arbeitsplatze zvvischen 1961 und 1981 (8505 Beschaftigte) nahezu verdoppelt. Trotzdem erreicht die Dienstleistungsquote von 37,9 % noch nicht das landesvveite Mittel von 45,1 %. Es gibt signifikante Unterschiede zvvischen der Bezirkshauptstadt Leibnitz, in der die Konzentration von offentlichen bzvv. personlichen und sozialen Diensten zu einer Dienstleistungsquote von 48,1 % fiihrt, und der grenznahen Kleinregion Amfels, vvo diese nur 33,6 % ausmacht. Auf dem Bildungssektor herrscht trotz einer hinreichenden schulischen Versorgung noch immer ein gegeniiber dem Landesdurchschnitt niedrigeres Bildungsniveau. Lediglich 2,7 % (1991) der Schulabganger verfiigen iiber ein Reifezeugnis einer Hoheren Schule (AMT DER STEIERMARK. LANDESREGIERUNG, Planungsregion Leibnitz, Entvvurf 1993). Die Bevolkerungsentvvicklung im Planungsraum DEUTSCHLANDSBERG hat sich im Jahrzehnt 1971 -1981 stabilisiert. Der geringfugige Bevolkerungszuvvachs von 1,8 % resultieit aus der positiven Geburtenbilanz (+ 3,2 %, Steiermark: + 0,9 %), vvogegen die Wanderungsbilanz (1971-1981: -1,5 %) negativ vvar. Einen besonders hohen Wanderungsverlust von - 5,6 % verzeichnete die Kleinregion Eibisvvald. Sie leidet unter der extremen verkehrsgeographischen Randlage. Walter Zsilincsar 118 Das sudsteirische Grenziand aus ... Mit 7.359 fehlenden Arbeitsplatzen in der Region stand der Bezirk Deutschlandsberg 1981 in der Steiermark an letzter Stelle. Die Arbeitsmarktbilanz hat sich mittlervveile weiter verschiechtert. Die ZahI der Arbeitslosen stieg von 765 (1981) auf 1321 (1991), obwohl andererseits mit 403 gemeldeten oflFenen Stellen 1991 gegenuber 71 (1981) fast sechs mal so viele Arbeitsplatze unbesetzt bleiben. In diesen Zahlen zeigt sich, dal3 die regionale Arbeitsmarktproblematik nicht allein als quantitatives, sondern vor allem auch als quaiitatives Phanomen zu sehen ist. Das Fehlen attraktiver Arbeitsplatze veranlaBt immer mehr Menschen auBerhalb der Region Arbeit zu suchen. Die ZahI der Auspendler erhohte sich zwischen 1971 (5.234)und 1981 (7.605) um 45,3 %. Zwei Drittel der Auspendler arbeiten in der Hauptregion Graz. Die Land- und Forstvvirtschaft muBte bei einer Agrarquote von 26 % (1981) zvvischen 1961 und 1981 einen Verlust von zwei Dritteln ihrer Arbeitsplatze hinnehmen( 1981:4848). Nur noch ein Viertel aller Betriebe vvurde 1990 im Vollerwerb gefiihrt. Die schvvierige Situation in der Landvvirtschaft resultiert nicht nur aus der iibervviegend kleinbetrieblichen Struktur (69 % aller Betriebe vvaren 1981 unter 10 ha groB), sie manifestiert sich auch im beachtiichen Bergbauernanteil (28 % aller Betriebe) und in der mangelhaften ErschIieBung. 64 % der Betriebe verfugten 1981 noch iiber keinen eigenen TelefonanschluB; 300 Betriebe vvaren mit dem LKW nicht erreichbar. Durch eine Forcierung des Qualitatsweinbaus und die Direktvermarktung ist es jedoch in den letzten Jahren gelungen, die Ertragslage vieler Kleinbetriebe zu stabilisieren. Auch im industriell-gevverblichen Bereich dominiert der Kleinbetrieb. Lediglich 21 Betriebe beschaftigten 1981 50 oder mehr Arbeitskrafte (1993:29). Allerdings stellten diese Betriebe 52 % der 7.560 (1981) Arbeitsplatze im Sekundarsektor zur Verfiigung, vvas gerade in strukturschvvachen Regionen die Krisenanfalligkeit des Arbeitsmarktes erhoht. Diese schlagt sich auch in der Branchenstruktur nieder. Die iiberdurchschnittliche Prasenz von holz-, textil- und lederverarbeitenden Betrieben sovvie des Bau- und Baunebenge vverbes ist in hohem MaBe konjunktur- und von auBerregionalen Einfltissen abhangig. Die standortpolitischen Nachteile der grenznahen Gemeinden gegenuber der Kleinregion des Be zirkshauptortes Deutschlandsberg auBert sich darin, daB dort rd. die Halfte der Arbeitsplatze in Industrie und Gevverbe konzentriert sind. Obvvohl sich der Dienstleistungssektor in der Region dynamisch entvvickelt, machten die Berufstatigen in den Wirtschaftsabteilungen Handel, Gast- und Beherbergungsvvesen, Verkehr- und Nachrichteniibermittlung, VVirtschafts-, Soziale und personliche Dienste 1981 erst 36,2 % aller Beruftstatigen aus (Steiermark: 45,4 %). Im Fremdenverkehr sind betrachtiiche quantitative und qualitative Mangel auf der Angebotsseite fest zustellen, die nicht allein auf die verkehrsgeographische Randlage zuriickzufuhren sind. Langjahrige Stammgaste, vornehmiich aus hoheren Altersgruppen, Gaste aus einkommensschvvacheren Schichten und Inlander iibervviegen im Ubernachtungstourismus. Dagegen hat sich der Ausflugstourismus in den letzten Jahren positiv entvvickelt. Er konzentriert sich im Walter Zsilincsar_n9_Das sudsteirische Grenziand aus ... 3. DAS SUDSTEIRISCHE GRENZLAND IM SPIEGELBILD DER REGIONALWIRTSCHAFTLICHEN INTERESSENSVERTRETUNGEN 2 Die Ausfuhrungen der beiden folgenden Kapitel geben die personliche Meinung von Personen vvider, die sich auf ihre berufliche oder vvirtschaftliche Position sovvie ihre tagliche Konfrontation mit den vvirtschaftiichen, sozialen und poiitischen Problemen vor Ort stutzt. Sie mag zvvar den streng vvissenschaftlichen Kriterien einer demoskopischen Untersuchung nicht standhalten, gegenilber einer rein auf statistischen Kennzahlen aufgebauten Strukturanalyse vom Schreibtisch aus hat sie aber den Vorteil der "Lebensnahe". Allein der Umstand, daB von den 19 personlich kontaktierten Burgermeistern bzvv. Gemeindesekretaren der steirischen Grenzgemeinden zu Slovvenien nur 15 und diese auch z.T. erst nach mehrmaligem Ersuchen zur Auskunftleistung bereit vvaren, zeigt, daB man heute in den Gemeinden, nur 2 Jahre nachdem unmittelbar an der Grenze geschossen vvurde, zur kommunalpolitischen "Normalitat" zuriickgekehrt ist. Bei den Funktionaren der Wirtschafts- und Arbeiterkammem sovvie Arbeitsamter in den vier Grenzbezirken (lediglich von der Arbeiterkammer Feldbach vvar keine Stellungnahme zu erhalten) konnte dagegen durchaus Aufgeschlossenheit gegenuber den Problemen des Grenziandes i.vv.s. konstaktiert vverden, d.h. das ProblembevvuBtsein endete nicht an der Staatsgrenze, sondern bezog die Situation des Nachbarlandes mit ein. Die vvirtschaftliche Situation in den steirischen Grenzbezirken seit dem Zerfall Jugosiavviens vvird mehrheitlich als stabil eingestuft, vvobei jedoch das Stimmungsbarometer auf der Arbeitgeberseite etvvas vveiter ausschiagt als bei den Arbeitnehmervertretungen. Einer Lageverbesserung im Dienstleistungssektor und im produzierenden Gevverbe in Deutschlandsberg und Leibnitz steht eine deutliche Verschiechterung im Handel, insbesondere mit langlebigen Giitem in Leibnitz und Radkersburg, bei der Industrie in Deutschlandsberg und Feldbach sovvie bei den Gast- und Beherbergungsbetrieben in Feldbach gegenuber (vgl. N.GELDNER, 1991 und M. SCHNEIDER, 1991). Als vvichtigste Kriterien fiir die Beurteilung der derzeitigen vvirtschaftiichen Lage in den einzelnen Grenzregionen vvurden angefuhrt: - der Zerfall Jugosiavviens fiir Leibnitz und Radkersburg mit Ausvvirkungen insbesondere im Handel und Gevverbe (Reparaturvverkstatten, Service) bzvv. durch den Verlust von Exportmarkten - die vvirtschaftiichen Schvvierigkeiten Slovveniens fiir alle vier Regionen (Kaufkraftverlust des Tolar), abgeschvvacht in Feldbach wesentlichen auf die Weinbaugemeinden und ist wegen der relativ hohen Verkehrsbelastung an Wochenenden nicht unproblematisch (AMT DER STEIERMARK. LANDESREGIERUNG, Planungsregion Deutschlandsberg, 1991, R. SCHAFGASSNER, 1993). Walter Zsilincsar 120 Das sudsteirische Grenzland aus... - die Ausvvirkungen der derzeitigen weltwirtschaftlichen Rezession fur alle vier Regionen (gilt besonders fur GroBbetriebe) - die gegenvvartigen vvirtschaftlichen Probleme in Osterreich selbst fiir alle vier Regionen (EinfluB auf Spar- und Konsumverhalten) - die Nahe zur Staatsgrenze fur alle vier Regionen (EinbuBen im Fremdenverkehr, vor allem bei auslandischen Urlaubsgasten gilt die Siidsteiermark als kriegsgefahrdete Region; grenznahe Betriebe spiiren Veranderungen in der Durchlassigkeit der Grenze sovvohl in positiver als auch negativer Hinsicht besonders rasch) - innerbetriebliche Schvvierigkeiten fur alle vier Regionen. Diese hangen z.T. mit der Ostoffriung zusammen (Billigimporte, Betriebsverlagerungen in Billiglohnlander), z.T. sind sie auf Managementfehler zuruckzufiihren (Assmann-Konzern in Leibnitz), vverden aber auch als vvirtschaftlicher BereinigungsprozeB gesehen - die Lage am Arbeitsmarkt fiir alle vier Regionen. Beklagt vvird einerseits der Mangel an Fachkraften, andererseits vvandern diese vvegen des Fehlens adaquater Arbeitsplatze ab. Ein Problem stellt tvv. auch der VerdrangungsprozeB durch Billigarbeitskrafte (meist Gastarbeiter) dar - die Infrastruktur fiir alle vier Regionen, vvobei jedoch Leibnitz infolge Pyhmautobahn bzvv. Siidbahn iiber die beste Verkehrsinfrastruktur verfiigt. Beklagt vvird das Fehlen leistungsstarker Ost-West-Verbindungen. Am nachteiligsten vvirkt sich die geographische Randlage in den Bezirken Radkersburg und Deutschlandsberg aus. Die gegenvvartige Lage auf dem Arbeitsmarkt vvird im Handel als durchschnittlich bis negativ, in Feldbach sehr negativ eingeschatzt. Auch die mittelfristige Prognose laBt nur vvenig Optimismus auflcommen, vvobei vviederum fiir den Bezirk Feldbach in allen Wirtschafts-sektoren, in Leibnitz beim Handel und in Deutschlandsberg im Produktionssektor eine negative Entvvicklung befiirchtet vvird. Die Griinde fiir diese pessimistische Prognose decken sich vveit gehend mit dem Bild, das die amtlichen Strukturdaten fur das sudsteirische Grenzland zeichnen. Die generell hohe Agrarquote erzeugt durch die.anhaltende Landflucht einen vvachsenden Druck auf den regionalen Arbeitsmarkt, der schon jetzt nur beschrankt aufnahmefahig ist. Slovvenische Arbeitskrafte nehmen in allen steirischen Grenzbezirken die erste Stelle unter den auslandischen Gastarbeitern ein, in Deutschlandsberg sind es sogar rd. zvvei Drittel. Steiermarkvveit belief sich die Zahl der slovvenischen Gastarbeiter auf2676 oder 14,1 % im September 1993. Gegenuber September 1992 bedeutet dies eine Verdreifachung. Obvvohl sich die traditionell engen Wirtschaftsbeziehungen zvvischen Osterreich und Slovvenien seit dem Zerfall Jugoslavviens vveiter vertiefen, vverden auf steirischer Seite auch Vorbehalte gegeniiber dem Slovvenienhandel laut. Diese betreffen die KaufkrafteinbuBen des slovvenischen Tolar infolge der hohen Inflationsrate (1991:247 %; 1992: 92,9 %; 1993-Prognose: 25-30 %), den Riickgang des slovvenischen Bruttoinlandsproduktes von 1991 auf 1992 um 6,5 %, die rucklaufige Industrieproduktion von 13,2 % im selben Zeitraum, Walter Zsilincsar 121 Das sudsteirische Grenziand aus... 4. DAS SUDSTEIRISCHE GRENZLAND IM SPIEGELBILD DER KOMMUNALPOLITISCHEN ENTSCHEIDUNGSTRAGER Das Ergebnis der Befragung von 15 Burgermeistern bzvv. Gemeindesekretaren in steirischen Grenzgemeinden zu Slovvenien zeigt einmal mehr, vvie problematisch generalisierende Aussagen zur Charakterisierung regionaler Identitaten bzvv. von raumspezifischen Verhaltensmustem der Bevolkerung oder poiitischen Reprasentanten sind. vvahrend das Grenziand von auBen betrachtet geme als geographische, geistig-kulturelle und sozio-okonomische Einheit gesehen vvird, stellt es sich bei naherem Hinsehen als auBerst heterogenes Gebilde dar. Nichts unterstreicht diese Behauptung besser als das Antvvortspektrum auf die Frage, vvelche Ausvvirkungen der Zerfall Jugosiavviens bzvv. die Staatsgriindung Slovveniens auf die jevveilige Grenz gemeinde hatte: es reicht von sehr stark (2 x), stark (1 x), gering (4 x), sehr gering (1 x) bis zu uberhaupt keinen Ausvvirkungen (6 x). Es falit femer auf, daB die Bilrgermeister, die insbesondere in kleinen Gemeinden aufgrund ihres Kontaktes mit der Bevolkerung als Trager der offentlichen Meinung angesehen vverden konnen, die vvirtschaftliche Lage in ihrer Gemeinde bisvveilen anders einschatzen als die VVirtschaftstreibenden seibst. Dies gilt insbesondere filr den Handel, wo knapp zvvei Drittel der 84 diesbeziiglich abgegebenen branchendifferenzierten Nennungen die steigende Arbeitslosenrate (Anfang 1993: uber 14 % gegenuber nur 3,2 % 1989) oder den schleppenden Privatisierungsprozel3 bei GroBbetrieben. Dennoch wagen immer mehr steirische Firmen auch aus dem Grenziand den Sprung nach Slovvenien. Die Griinde dafiir sind vielfaltig: das rd. um 50 % niedrigere Lohnniveau in Slovvenien, das breitere Facharbeiterangebot, die gute Arbeitsmoral, die gunstige verkehrsgeographische Lage zur Steiermark, das trotz ob.zit. Vorbehalte vorhandene Vertrauen auf eine positive V/irtschaftsentvvicklung in Slovvenien bzvv. einfach das Bestreben, unter AusnUtzung des nachbarschaftlichen Fiihlungsvorteiles fruher auf dem slovvenischen Markt prasent zu sein als andere auslandische Investoren. Ein GroBkauf- und Versandhaus, ein Schuhhandelskonzem, eine Einzelhandelskette und zvvei Versicherungsuntemehmen aus der Steiermark haben diesen Schritt innerhalb der beiden letzten Jahre gesetzt (KLIPP, Nr. 6, 1993, S. 42-43). Derzeit gibt es ca. 300 osterreichische Direktinvestitionen in Slovvenien mit einem Volumen von 2,3 Mrd. S d.s. 27 % des in Slovvenien veranlagten auslandischen Kapitals. Die Wirtschaflskammer Steiermark organisierte 1993 eine Gruppenausstellung mit 17 iibervviegend steirischen Firmen bei der intemationalen Handvverksmesse in Celje. Andererseits haben mittlervveile bereits 696 slovvenische Fuhrungskrafte an Managementseminaren des Wirtschaftsfdrderungsinstitutes in Graz teilgenommen. Geplant sind eine Technologiepark-Kooperation zvvischen Graz und Maribor, ein regionaler Verkehrsverbund Graz- Maribor und ein gemeinsamer Arbeitsmarkt fur ervveiterte Grenzregionen in der Steiermark und in Slovvenien (Auskiinfte der Wirtschaftskammer Steiermark). Walter Zsilincsar 122 Das sudsteirische Grenzland aus... nur geringe bis iiberhaupt keine Ausvvirkungen aus der Jugoslavvienkrise vermuten. Starkere Beeintrachtigungen vverden lediglich beim Handel mit Spirituosen und langlebigen Konsum-und Gebrauchsgiitem (technischen Haushaltsartikeln, Unterhaltungselektronik, Fahrzeug-und Mobelhandel) angenommen. Beim Gevverbe und im Dienstleistungssektor dagegen verspiirt nur die Halfte der Befragten unmittelbare Konsequenzen fiir die eigene Gemeinde aus dem Zerfall Jugoslavviens. In raumlicher Hinsicht zeigt das kommunale Wirtschaftsleben der Grenzgemeinden einen deutlichen Bezug zu den drei vvichtigsten intemationalen Grenzuber trittsstellen Spielfeld, Bad Radkersburg und Langegg/Glanz. Hier hat nicht zuletzt der drastische Ruckgang des Balkanverkehrs betrachtliche EinbuBen beim Handel bevvirkt. Lt. Auskunft der Bundesbahndirektion Graz ist der grenzuberschreitende Bahnguterverkehr fast vollig zum Erliegen gekommen. Selbstverstandlich spiiren die genannten Grenzorte die Rezession in Slovvenien auch im bilateralen Einkaufstourismus (Kaufkraftschvvund des Tolar, inflationsbedingte Preissteigerungen in Slovvenien). Uber Funktion und Bedeutung von Grenzen vvurde schon viel allgemein Giiltiges geschrieben. Es bedarf keiner Wiederholung. Und doch entvvickelt jeder Grenzraum sein regionales, ja lokales Eigenleben, laBt sich nur schvver in ein stereotypes Schema einordnen. Dies vvird einmal mehr durch die differenzierte Haltung der Grenzgemeinden gegeniiber Fragen der bilateralen Beziehungen unterstrichen. Dabei ist freilich zu beriicksichtigen, daB die gegenstandliche Grenze historisch gesehen jung und vor allem unter der alteren Generation noch immer mit belastenden Erinnerungen verkniipft ist. Lediglich 9 von 15 auskunftbereiten Gemeinden pflegen offizielle Kontakte zu ihrer slovvenischen Nachbargemeinde; 7 beurteilen diese als gut bis sehr gut. Auf die offiziellen und kulturellen Bezie hungen zu Slovvenien hatte der Zerfall Jugoslavviens nach mehrheitlicher Meinung der Gemeindeoberhaupter (8/7 Nennungen) keinen bzvv. nur einen geringen EinfluB; 3/2 Nennungen registrieren dagegen starke bis sehr starke Veranderungen. Bezuglich der zvvischenmenschlichen und sportlichen Beziehungen iiber die Grenze hinvveg vvurden praktisch keine Ausvvirkungen festgestellt. Zvvischen 10 steirischen und slovvenischen Nachbargemeinden gibt es intensivere private Kontakte, in 7 Fallen vverden kulturelle, in 5 sportliche Beziehungen gepflegt. Grenziiberschreitende Verbindungen auf dem lokalen Arbeitsmarkt vvurden elftnal, im Einzelhandel siebenmal genannt. Bereits vor dem Zerfall Jugoslavviens vvaren die nachbarschaftlichen Kontakte nach Auffassung der Gemeindevater in 5 Fallen gut bis sehr gut, in ebenfalls 5 Fallen zuft-iedenstellend. Viermal vvurden sie allerdings als schlecht bis sehr schlecht eingestuft. Ebenfalls 4 Gemeinden stellen seit der Staatsgriindung Slovveniens eine Verbesserung der Kontakte zu ihrer jenseits der Grenze gelegenen Nachbargemeinde fest. In 9 Fallen hatte dieses Ereignis keinen EinfluB auf die bestehenden Beziehungen. Was die derzeitige politische Entvvicklung in Slovvenien anlangt, so iibervviegt eine vorsichtig optimistische Lagebeurteilung (8 Nennungen). Fiinf Nennungen legen sich auf keinen bestimmten Trend fest, zvvei hegen eher pessimistische Ervvartungen. Gastarbeiter, speziell solche aus Slovvenien, spielen in den unmittelbaren Grenzgemeinden keine oder bloB eine unbedeutende Rolle. Das ist bei der traditionellen Wirtschaftsschwache des Raumes auch nicht anders zu ervvarten. Nur in 4 Gemeinden sind sie ein vvichtiger Faktor auf dem Arbeitsmarkt. Als Problem vverden Gastarbeiter lediglich ein einer Gemeinde Walter Zsilincsar_123 Das sudsteirische Grenzland aus ... ZUSAMMENFASSUNG Im Zuge der Neuordnung Europas nach dem Zerfall der Donaumonarchie als Folge des 1. Weltkrieges vvurden die steirischen Bezirke Deutschlandsberg, Feldbach, Leibnitz und Radkersburg von binnenlandischen zu Grenzbezirken. Der damit verbundene Verlust an vvirtschaftlichen Hinterlandern, Gemeindeflachen bzvv. privatem Grundbesitz, die Unterbrechung bestehender Verkehrsverbindungen sovvie die politische und okonomische Neuordnung imjungenNachfolgestaat Jugoslavvien haben das sudsteirische Grenzland zu einer der armsten Regionen Osterreichs gemacht. Es ist daher verstandlich, daB trotz der im Laufe der Zeit erfolgten Normalisierung in den politischen und vvirtschaftlichen Beziehungen zvvischen Osterreich und Jugoslavvien bzvv. zvvischen der Steiermark und Slovvenien die Stimmung zumindest bei einem Teil der Bevolkerung und der lokalen Politiker in den Grenzlandgemeinden bis heute zvviespaltig geblieben ist. Es vvar daher verlockend, die jungsten geo-politischen Veranderungen in Europa, die zum blutigen Zerfall Jugoslavviens angesehen. Ihre Integration vvird in der Regel positiv beurteilt; 3 Burgermeister halten diese jedoch fur unzureichend. Gastarbeiter aus dem Nachbarland scheinen nicht nur generell bessere Chancen bei der Aufhahme in den Arbeitsmarkt zu haben, ihre Akzeptanz bei der heimischen Bevolkerung ist tiotz gevvisser Sorgen um den eigenen Arbeitsplatzeine deutlich bessere als jene der Fluchtlinge. Gerade an der siidsteirischen Grenze ist man gegenuber der Fluchtlingsproblematik seit Jahrzehnten sensibilisiert. In den ersten Nachkriegsjahren hat das Schicksal politischer Fliichtlinge vveit uber das Grenzland hinaus Anteihiahme hervorgerufen. Gleiches gilt tiir die erste groBe FlUchtlingsvvelle als Folge des Kroatien -bzvv. Bosnien- Konfliktes. Seit jedoch das Schlepperbandenunvvesen immer mehr um sich greift und die Zahl der Wirtschaftsfliichtlinge zunimmt, ist ein Stimmungsumschvvung unter der Grenzbevolkerung fiihlbar. Dieser kommt auch in der Meinung der Burgermeister zur Einstellung der Offentlichkeit gegeniiber den FlUchtlingen zum Ausdruck: zvvei Drittel der Befragten bemerken diesbeziiglich bei ihren Biirgern heute eine indifferente bis eher negative Grundhaltung. Die Biirgermeisterbefragung in den steirischen Grenzgemeinden unterstreicht recht eindrucksvoU, daB selbst in relativ klein raumigen Grenzgebieten vvie jenem zvvischen der Steiermark und Slovvenien der Stellenvvert ein und derselben Grenze ein auBerst vielfaltiger ja zvviespaltiger ist, gepragt selbstverstandlich von den kummunikativen Moglichkeiten des Naturraumes, die aus Platzgriinden aus der vorliegenden Studie ebenso ausgeklammert vverden muBten vvie historisch-politische, kultur-historische oder bevolkerungsstatistische Analysen. So schatzt zvvar die Mehrheit der Grenzbevvohner nach Auffassung ihrer Gemeindevater heute die Lage an der Staatsgrenze als ruhig und unpro blematisch ein (10 Nennungen), immerhin in 3 Gemeinden ist man jedoch besorgt, in einer sogar sehr beunruhigt und in einem vveiteren Fall vvird das Stimmungsbild als zvviespaltig be zeichnet, obvvohl auf hochster politischer Ebene die Beziehungen zvvischen den beiden Staaten als vollig friktionsfrei gelten. Walter Zsilincsar 124 Das sudsteirische Grenziand aus Tab. 1: NVirtschaftliche Strukturdaten fur die steirischen Grenzbezirke Gospodarska struktura štajerskih obmejnih območij v Avstriji Deutsch- Feldbach Leibnitz Radkersburg Steiermark landsbers .Arbtlulose: Scp(. 1992 9S9 (3.6) 894 (3.3) 1.506(5.6) 332 (1.2) 27.094 Scpt. \m 1.IS8 (3.S) 1.102(3,6) 1.766 (5.7) 402 (1,3) 30.876 Quo 50 ha l'J70 1*)0 1970 l'»0 l*w 1 1970 l'/W 1 1970 l'»0 1970 1'>W Deutschiandsb. 6496 5203 1403 794 1744 1506 1548 1217| 1061 937 571 585 169 164 Feldbach 9352 7944 1545 927 2881 2633 2,840 22911 1752 1593 322 480 12 20 Leibnitz 8003 6338 1557 892 2251 1&44 2332 1S(M| 1398 1253 434 500 31 45 Radkersburj 4154 3317 732 439 1254 1037 1316 931 711 683 130 211 11 11 Slcir.Grenzland 28005 100% 22302 100% 5237 18.7% 3052 13,4% 8130 29,0% 7020 30,8% 8036 28,7% 6243 27,4% 4922 17.6% 4471 19,5% 1457 5.2% 1776 7.8% 223 0.8% 240 1.1% Qucllc: K.Ganlcr u, H. HicrEcgger, 1982; Ergebnisse der L.ind- und For^!wir.sc.*ialtJichcn Bcjicbszahlung 1950 Tab. 3: Bev6lkerungsentwicklung im steirischen Grenziand 1981 - 1991 Demografski razvoj v štajerskem obmejnenm območju 1981 - 1991 Bezirk VZ 1981 Schatzung mr 1991 Veriinderunjj VZ8I -SchatTumr Veriindening In % VZ 1991 Vtriinderung VZ 81-VZ 91 Veranderung In Deutschiandsbers 59,507 60.300 ¦^793 + 1.3 60.581 + 1074 + 1.8 Feldbach 64.978 66.300 + 1322 + 2.0 65.751 + 773 + 1.2 Leibnitz 69.862 71.100 + 1238 + 1.7 71.712 + 1850 + 2.6 Radkersbure 23.671 23.500 - 171 -0.7 24.799 • 872 •3.4 Steir.Grcnzland 220.018 223.200 + 31S2 + 1.4 222.S43 + 2825 + 1.3 Qucllc: K. Gartler u. H. Hicrzcgjer, 1982; Ergebnisse der Volkszahlung (VZ) 1991 Walter Zsilincsar_125_Das sudsteirische Grenziand aus ..¦ LITERATUR AMT DER STEIERMARKISCHEN LANDESREGIERUNG (HSG.) 1991, Regionales Entvvickiungsprogramm. Planungsregion Feldbach. Graz, 82 S. AMT DER STEIERMARKISCHEN LANDESREGIERUNG (HSG.) 1991, Regionales Entvvickiungsprogramm. Planungsregion Deutschlandsberg. Graz, 68 S. AMT DER STEIERMARKISCHEN LANDESREGIERUNG (HSG.) 1993, Regionales Entvvickiungsprogramm. Planungsregion Radkersburg. Graz, 74 S. AMT DER STEIERMARKISCHEN LANDESREGIERUNG (HSG.) 1993: Regionales Entvvickiungsprogramm (Vorentvvurf). Planungsregion Leibnitz. Graz, o.S. GARTLER, K., u. HIERZEGGER, H., 1982: Regionalstudie Steirisches Grenziand, Teil I, Graz, 80 S. GELDNER, N., 1991: Industrie im Grenziand. Ein Entvvicklungsmodell furdie Steiennark. In: WIFO-Monatsberichte Nr. 6. Wien, S. 362-367. o.N. 1993: Slovenija. Ein Nachbar riickt naher. In: KLIPP - Das Steiennarkmagazin,Nr.6/ 1993. Graz. S. 41-47. OSTERREICHISCHE RAUMORDNUNGSKONFERENZ (OROK). 1975: Die Grenzgebiete Osterreichs. Schriftenreihe Nr. 7. Wien. 107 S. OSTERREICHISCHE RAUMORDNUNGSKONFERENZ (OROK). 1978: OROK-Regionalpolitik in den Ost-Grenzgebieten. Wien. 168 S. PICKL, O. (Hsg.) 1992: 800 Jahre Steiermark und Osterreich. Der Beitrag der Steiermark zu Osterreichs GroBe. Graz. 774 S. und zur Neugrundung des Staates Slovvenien fuhrten, zum AnlaB zu nehmen, ein aktuelles Stimmungsbild von dieser Region zu zeichnen. Da auf eine soziaivvissenschaftliche Umfrage unter der Grenzbevolkerung aus Zeit- und Kostengrunden verzichtet vverden inuBte, dienten die Burgermeister von 15 der insgesamt 19 Grenzgemeinden zu Slovvenien sovvie die Leiter der Bezirksarbeiterkammern, -arbeitsamter bzvv. -vvirtschaftskammern durch personliche Befragung unter Vervvendung eines kurzen standardisierten Fragebogens als Meinungsmultiplikatoren bzvv. Stimmungsbarometer. Der durchaus subjektive Charakter des Befragungsergebnisses vvurde durch einen knapp gehaltenen regionalstatistischen AbriB erganzt. Dabei zeigte sich, daB das Grenziand als ganzes zvvar nach vvie vor von einzelnen ahniichen sozial-okonomischen Parametern gepragt vvird (ilberdurchschnittlich hohe Agrarquoten, unterdurchschnittliche Gevverbe- und Dienstleistungsquoten, iibervviegend klein- und mittelbetriebliche Strukturen, geringe Steuerkraft der Gemeinden, unterdurchschnittliches Bildungsniveau, hohe Auspendleranteile vor allem in die Hauptregion Graz, u.a.), daB es jedoch bei nahrerer Betrachtung eine bunte Vielfalt eigenstandiger Entvvickiungen in den Kleinregionen und Gemeinden, vor allem bei der poiitischen Meinungsbildung und Einschatzung der gegenvvartigen bilateralen Beziehungen zu den slovvenischen Nachbargemeinden gibt. Auf diese keiner klaren GesetzmaBigkeit unterliegende innere RaumdiflFerenzierung aufinerksam zu machen, vveil sie bei groBraumiger Betrachtung oder Fernanalyse zumeist untergeht, ist ein Hauptanliegen des Beitrages. W. Zsilincsar 126 Das sudsteirische Grenzland aus... REGIONALNE IN RAZVOJNE ZNAČILNOSTI OBMEJNEGA OBMOČJA AVSTRIJSKE ŠTAJERSKE Povzetek Pri oblikovanju nove evropske stvarnosti po 1. svetovni vojni oziroma razpadu Habsburške monarhije so poprešnji osrednještajerski okraji Deutschlandsberg, Feldbach, Leibnitz in Radkersburg nenadoma postali obmejni. S tem povezana izguba tržišča, prekinitev promemih poti, prepustitev vaških in zasebnih zemljišč oziroma nepremičnin drugi upravi, pa tudi politična in gospodarska ureditev v nanovo ustanovljeni jugoslovanski državi so botrovali temu, daje obmejno območje avstrijske Štajerske sčasoma postalo najrevnejše območje Avstiije. Razumljivo je, da sta politika in lokalno prebivalstvo ostala razdeljena v vrednotenju medsosedskih odnosov tudi po normalizaciji le-teh med Avstrijo in socialistično Jugoslavijo, in tudi še zatem, ko seje Slovenija ločila od južnoslovanske skupnosti in se leta 1991 osamosvojila. Prav razpad Jugoslavije in nova gesotrateška oziroma geopolitična stvarnost tega območja sta bila vzročni dejavnik za pričujočo analizo. Ker smo se morali odpovedati kompleksni socialno-geografski raziskavi tega območja smo anketo izpeljali le med politiki 15 izmed 19 mejnih občin. S kratkim standardiziranim vprašalnikom smo zbirali mnenja med župani in med predstojniki okrajnih upravnih pisarn oziroma gospodarskih zbornic. Ugotovitve smo dopolnili z izbranim statističnim gradivom. Izkazalo seje, da obmejno območje označujejo standardni in že desetletja veljavni socialnoekonomski parametri: nadpovprečno visoki deleži zaposlenih v kmetijstvu, podpovprečna gostota storitvenih in oskrbnih dejavnosti, pretežno majhni ali srednjeveliki industrijski obrati, slaba proflma vrednost proizvodov za trg, nizki dohodki občin (davki), podpovprečna izobrazbena struktura, velik delež dnevnih migrantov, ki se vozijo na delo v Gradec, i.t.d. Podrobnejša analiza vprašalnika pa nam v nasprotju z zgornjim kaže raznovrstne, lokalne, inovativne ekonomske in družbene dejavnosti, ki vzpodbujajo prekomejne obiske oziroma gospodarsko sodelovanje s sosednjo državo Slovenijo. Prispevek želi opozoriti predvsem na te, zaenkrat še posamične zato pa toliko bolj pestre oblike razvoja, ki se ob globalni analizi prostorskih razmer ob avstrijsko-slovenski državni meji ponavadi izgube. SCHAFGASSNER, R., 1993: Moglichkeiten fur einen "sanften Tourismus"? Ergebnisse einer empirischen Fremdenverkehrsuntersuchung im Bezirk Deutschlandsberg- VVeststeiermark. Unveroff. Diss.Univ.Graz. Graz. 587 S. SCHNEIDER, M., 1991: Die Landvvirtschaft im steirischen Grenzland. In: W1F0- Monatsberichte Nr. 6. S. 352-361. SCHRENK, W., 1982: Regionalstudie Steirisches Grenzland. Teil 1. Planungsgruppe Raumordnung. Graz. 80 S. ZITZENBACHER, W., (HSg.) 1988: Landeschronik Steiermark. Wien- Munchen. 479 S. DRUŽBENOGOSPODARSKI RAZVOJ OBMEJNIH OBMOČIJ V SLOVENIJI Marijan M. Klemenčič* Izvleček UDK 9113:33(497.12-04) Skoraj vsa obmejna območja v Sloveniji zaostajajo v driižbeno-gospodarskem razvoju. Osnovni vzrok je v naravnih mejah, po katerih poteka državna meja ter gospodarska nerazvitost območij na drugi strani meje. Ključne besede: Družbenogospodarski razvoj, obmejno območje, Slovenija Abstract UDC 911.3:33(497.12-04) SOCIO-ECONOMIC DEVELOPMENT OF THE BORDER AREAS IN SLOVENIA Greater part of the border areas in Slovenia remain behind the average degree of the socio-economic development. The main reason lies inphysical obstacles diminishing the contacts between the areas on the both sides of the border as the existence of depressed areas along the border in the neighbouring countries. Key words: Socio-economic development, border area. Slovenia UVOD Za povojni družbenogospodarski razvoj Slovenije je značilna zelo močna industrializacija. Le-ta ima izredno pomembno vlogo v gospodarski preobrazbi slovenske družbe tudi zaradi tega, ker je nenavadno dolgo ohranjala vlogo industrije kot najmočnejšega gospodarskega sektorja. Omenjena gospodarska struktura in policentrični razvoj sta povzročila dokaj pregledno in enostavno družbenogospodarsko preobrazbo Slovenije, slonečo na občinah kot gospodarsko močno zaključenih enotah. Osnovni cilj raziskave je bil ugotoviti stopnje povojnega družbenogospodarskega razvoja obmejnih območij v primerjavi z razvojem celotne države. Poleg tega naj bi analiza potrdila ali ovrgla tezo, da naj bi obmejna lega večine slovenskega ozemlja in precejšnja živahnost prekomejnih tokov, posebno od 60. let dalje, vplivala na družbenogospodarski razvoj obmejnih območij. Analiza dejavnostne sestave prebivalstva, ki je osnova za ugotavljanje stopenj družbenogospodarskega razvoja, je dopolnitev raziskave za obdobje 1953-1981. (M. Klemenčič, 1989) ' Dr, doc. Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana, SLO Marijan M. Klemenčič 128 Družbenogospodarski razvoj... PREVLADUJOČ GOSPODARSKI SEKTOR Povojnemu družbenogospodarskemu razvoju lahko zelo enostavno sledimo z izpostavitvijo prevladujočega gospodarskega sektorja. Popisi prebivalstva kažejo naslednji razvoj. V petdesetih letih je bila slika enostavna: Slovenija je bila razdeljena na industrijski del, ki je obsegal območje industrijskega polmeseca, ter na kmetijski del, ki je zavzemal večji preostali del Slovenije. Šestdeseta leta so prinesla le manjši spremembi: vključitev škofjeloškega območja v industrijski polmesec in terciarizacijo Koprskega primorja. V sedemdesetih letih je prišlo do velikopotezne industrializacije večine slovenskega ozemlja ter do širjenja terciarizacije na sežansko in postojnsko območje. V osemdesetih letih seje zaključila faza industrializacije. Na večini slovenskega ozemlja je prevladoval sekundami sektor. Zaostajal je agrarni severovzhodni del Slovenije, medtem ko se je ob primorskem jedru terciarizacije pojavilo še osrednjeslovensko na območju ljubljanskih občin. Devetdeseta leta pomenijo kvaliteten skok v družbenogospodarskem razvoju. Močno so se razširila območja, na katerih prevladuje v terciarnem sektorju zaposleno prebivalstvo, predvsem v severovzhodni Sloveniji. RAZVOJNI TIPI OBČIN Prehitevanje ali zaostajanje v razvoju je bilo ugotovljeno na sledeči način. Za izhodišče je bilo vzeto načelo razvojnih stopenj družbenogospodarskega razvoja: agrami fazi sledi sekundarna (industrializacija), tej pa terciarna. Za prehitevanje razvoja morajo biti za občino deleži nižjega razvojnega sektorja nižji, kot je povprečje za državo v določenem popisnem letu. Obratno velja za zaostajanje. Sprememba zaposlitvene sestave aktivnega prebivalstva je neposredni odraz gospodarskih sprememb, ki se v zadnjih desetletjih Icažejo v prehodu iz pretežno agrarnega v pretežno industrijsko ter v postindustrijsko gospodarstvo. Dejavnostna sestava aktivnega prebivalstva je obravnavana v sklopu treh osnovnih sektorjev: primarnega, sekundarnega in terciarnega, in sicer po občinah. Obravnava po občinah sicer zabriše lokalne razlike, vendar so na drugi strani gospodarsko zaokrožene enote, Močna zgostitev industrije v občinskem središču je izoblikovala občine v prave funkcijske enote najnižje stopnje. Marijan M. Klemenčič 129 Družbenogospodarski razvoj. Slika 1: Prevladujoči gospodarski sektor v občinah R Slovenije Slovenia - Predominant sector by communities 50 km -i \//\ PRIMARNI / PRIMARV SE.KIJNDaR.NI / SECO.NDARV TERCIARNI / TERCIARV Marijan M. Klemenčič 130 Družbenogospodarski razvoj... Glede na povprečne vrednosti za vse tri sektorje za celo Slovenijo po povojnih popisih so bile občine razvrščene v enega od štirih tipov: 1. občine, ki so v vsem obdobju prehitevale povprečni razvoj; 2. občine, ki so dohitele in prehitele povprečni razvoj; 3. občine, ki so po uspešnem razvoju v prvem obdobju v drugem obdobju zaostale za njim; 4. občine, ki v celotnem povojnem obdobju zaostajajo za državnim povprečjem. Na osnovi navedene tipologije relativnega razvoja družbenogospodarske strukture občin Slovenija razpade na dokaj zaključena območja. Stalno povojno zaostajanje za povprečnim Slika 2: Družbenogospodarski razvoj občin v R Sloveniji 1953-91 Socio-economic development of communities of the Republic of Slovenia, 1953-1991, as to the average growth UJ ¦-> C UJ UJ ^ ^ '< a. O O X, H UJ < X X. H ui S X. Q c: <; O O < H X. w 3 >: o o UJ < > = - g 6 V. ti: 5S u X. - Q Marijan M. Klemenčič 131 Družbenogospodarski razvoj... OBMEJNOST IN DRUŽBENOGOSPODARSKI RAZVOJ Pregled družbenogospodarskega razvoja celotne Slovenije je že nakazal nekatere osnovne poteze razvoja obmejnih območij. Če sledimo najmočnejšemu sektorju po popisih prebivalstva za obmejne občine lahko ugotovimo, daje razvoj zelo različen. Med obmejnimi območji najdemo najbolj in najmanj razvita območja (koprsko oziroma murskosoboško območje). Pomembnejšega vpliva prekomejnih središč na družbenogospodarski razvoj obmejnih občin ni mogoče zaslediti. Deloma bi lahko govorili le o posrednem vplivu Trsta na razvoj sežanske in koprske občine. Podobnega vpliva ni mogoče zaznati celo v primeru brežiške občine, ki leži skoraj na robu Zagreba. Tak razvoj nam je bolj razumljiv ob pregledu poteka državne meje in značilnosti obmejnih območij na drugi strani državne meje. Večina državne meje poteka po tako imenovanih naravnih mejah, po gorskih grebenih in rekah. Te naravne meje močno razmejujejo Slovenijo od sosednjih držav, celo z nekaj kilometrov širokim pasom težje prehodnega in gospodarsko le malo zanimivega sveta. Podobno tamponsko cono predstavljajo obsežni gozdovi na mejnem območju s Hrvaško. razvojem doživlja širše obmejno območje severovzhodne, vzhodne in jugovzhodne Slovenije. V ta tip spadajo še štiri obmejne in gospodarsko slabo razvite občine: Ribnica, Ilirska Bistrica, Tolmin in Mozirje. Najstarejša industrijska območja, ki so bila še v 60. letih sinonim za gospodarsko razvitost, zaostajajo v razvoju. V ta tip se uvršča razširjena osrednja Slovenija od Ajdovščine do Radelj ter od Jesenic do Kočevja z izjemo območja ljubljanskih občin ter domžalske in vrhniške občine. Nadpovprečen družbenogospodarski razvoj v smeri terciarizacije doživlja os Koper - Maribor s tremi osnovnimi območji: koprskim, ljubljanskim in mariborskim ter dvema jedroma: celjsko in ravensko občino. Četrto območje je prehodno in gre za prvotno močno agrarne občine, ki zaradi bližine dinamičnih območij pospešeno doživljajo terciarizacijo: novogoriška, sežanska, postojnska, grosupeljska in dravograjska občina. Sedanja prostorska razporeditev občin glede na hitrost družbenogospodarske preobrazbe izkazuje značilni središčno-periferni model razvoja. Temu lahko sledimo že v času industrializacije, ki seje širila bolj ali manj koncentrično iz posameznih industrijskih središč. Podobno je s terciarizacijo, pri čemer je ta proces hitrejši, kot pri industrializaciji. Tako je prišlo v 90. letih do delnega prehitevanja terciarizacije vsaj v brežiški, šmarski, šentjurski in ptujski občini. V teh občinah ni prišlo do temeljite industrializacije, ki bi dala osnovo za terciarizacijo, ampak seje začel močneje razvijati terciarni sektor ob sorazmerno skromnem sekundarnem sektorju in še močnem primarnem sektorju. Marijan M. Klemenčič_132_Družbenogospodarski razvoj. primarni sektor sekundarni s. terciarni s. 1953 53,8 28,3 17,9 1961 39,5 37,9 22,6 1971 27,3 46,2 26,5 1981 14,7 49,1 36,2 1991 13,7 40,6 45,7 Vir: Podatki Zavoda R Slovenije za statistiko Na drugi strani so vsa območja v sosednjih državah, ki mejijo na Slovenijo, gospodarsko manj razvita, ali pa vsaj v gospodarskem zastoju. Razumljivo je, da si od takega sosedstva ne moremo obtati večje vzpodbude za razvoj slovenskih obmejnih območij. Ob tem zbledi pomen geopolitičnega položaja Slovenije, na katerega prevečkrat postavljamo prevelike upe, da bo pripomogel k razvoju Slovenije. Dosedanji družbenogospodarski razvoj očitno kaže na to, daje slonel na razvoju notranjega gospodarstva in ni pomembneje izkoriščal geopolitičnega položaja Slovenije. Zanimiv je primer štirih obmejnih občin: Brežic, Šmarij, Šentjurja in Ptuja, ki so se leta 1991 prebile med občine, v katerih prevladuje terciarni sektor. Vse štiri občine imajo še visok delež aktivnega kmečkega prebivalstva (nad 27%) in komaj za spoznanje višji delež v sekundarnem sektorju zaposlenega prebivalstva. Tako odpade na terciarni sektor le dobra tretjina aktivnega prebivalstva, razen v brežiški občini, kjer znaša 45%. Ti posebni primeri kažejo, da je v določenih pogojih možen prehod v terciarizacijo brez pretirane industrializacije. Če ni čutiti vpliva obmejnosti na spreminjanje vloge gospodarskih sektorjev, naj bi se ta odražala vsaj znotraj terciarnega sektorja. V dobri polovici občin v terciarnem sektorju prevladuje trgovina. V obmejnih občinah so kot najmočnejše zastopane vse dejavnosti znotraj terciarnega sektorja. Tudi regionalna razporeditev posameznih tipov občin ne daje opore za tehtnejše dokaze o večjem vplivu obmejnosti na družbenogospodarsko sestavo občin. MARGINALIZACIJA OBMEJNIH OBMOČIJ Za obmejna območja negativna slika se pokaže tudi ob primerjavi med strukturo zaposlenih po posameznih sektorjih v občinah in med državnim povprečjem. Če ostanemo le pri zadnjem popisu prebivalstva leta 1991, se pokaže naslednja slika. Celotna subpanonska Slovenija severno od Save je izrazito nadpovprečno agrarna. V južni Sloveniji (razen Primorske Slovenije) se prepletata primarni in sekundami sektor kot nadpovprečno zastopana. Podobno Tab. 2: Gospodarska sestava aktivnega prebivalstva Slovenije 1953-1991 Economic structure of active population in Slovenia 1953-1991 Marijan M. Klemenčič 133 Družbenogospodarski razvoj... SKLEP Podatki o dejavnostni sestavi aktivnega prebivalstva po občinah kažejo, da Slovenija ni izkoristila ugodnega obmejnega položaja za hitrejši družbenogospodarski razvoj obmejnih območij. Nasprotno, skoraj vsa obmejna območja zaostajajo v razvoju za slovenskim povprečjem. Povojni razvoj ima izrazit središčno-perifemi značaj. Veliko oviro za hitrejši razvoj obmejnih območij predstavljajo naravne meje (gorske verige, reke, gozdovi), ki prekinjajo intenzivneje poseljeni prostor na obeh straneh meja. LITERATURA Klemenčič, M., 1989, Družbenogospodarski prehod v Sloveniji, Dela 6, Ljubljana, s. 230-243. SOCIO-ECONOMIC DEVELOPMENT OF THE BORDER AREAS IN SLOVENIA Summary The aim of the research was to establish degrees of socio-economic development in the Slovenian border areas and comparing it vvith development of entire Slovenia after the second World War. Regarding the large extension of border areas and the intensive transborder traffic through-out the last thirty years, an important question about the impact of the economic structure je tudi z območjem ob severni in zahodni meji, kjer je izpostavljen predvsem sekundami sektor. Več kot očitno je, da so obmejna območja hkrati tudi marginalna v smislu gospodarskega razvoja. Njihova dediščina kot pretežno gospodarsko zaostalih, močno agrarnih območij, ni premagana, saj velika večina obmejnih občin še vedno zaostaja za državnim povprečjem. Izjema je le ožje primorsko območje, ki je izkoristilo spremenjene geografskopolitične razmere po drugi svetovni vojni. Razvila seje Nova Gorica kot nadomestno središče Posočja namesto izgubljene Gorice. Prav tako je bilo treba razviti infrastrukturne potenciale Kopra, da bi se nevtralizirala izguba Trsta. Učinki terciarizacije so bili še hitrejši zaradi slabih (pretežno kraških) naravnih pogojev za kmetijstvo, dolgotrajne gospodarske krize (upadanje pomena Trsta za gravitacijsko zaledje) in slabo razvite industrije, zaradi česar seje precejšen del prebivalstva izselil. Terciarni sektor je tako že v začetni fazi deagrarizacije deloma nadomestil industrijo. Marijan M. Klemenčič 134 Družbenogospodarski razvoj- en the other side of the state border on the socio-economic development of Slovenian border areas arrises. The research is based on an analysis of the economic structure of the active population in individual communities. The prevailing economic sector (primary, secondary, tertiary) showed that in the post-war period the Slovenia experienced a transition from the agrarian towards an industrial and into the tertiary phase of the society passing the following stages: - in the fifties, the secondary sector was predominant in a quarter of communities and the primary sector in the rest of them. - in the sixties, the tertiary sector began to emerge as a major employer in the communities along the coastas a result of the traffic, trade and touristic development. - in the seventies, in most communities the secondary sector dominated. In the vvestern part of Slovenia the tertiary sector became the most important one in another two communities more. - in the eighties, the secondary sector reached the maximum of its regional extent. In some communities of the north-eastern part of Slovenia the primary sector vvas stili predomi-nated. Ter tiary sector prevailed in the centre of the Ljubljana basin. The socio-economic development reached the highest stage in the nineties. The area vvith the predominance of the active population employed in the tertiary sector extended. The actual socio-economic structure of the frontier areas is diverse. Well developed and less developed communities are represented. The analysis could not confirm the hypoth-esis that highly developed areas on the other side of the border have decisive impact on the change of the socio-economic structure of the border areas in Slovenia. The reasons for such development are: - state borders foUovv natural borders as ranges of mountains, vast forests, and rivers in most cases, and - the border areas of the neighbouring countries are mostly depressed areas. The regional development of Slovenia in the post-vvar period is a typical čase of the central-peripheral model vvhere border areas are marginal areas. The coast area is the only excep-tion, taking advantage of the changed geo-political circumstances after World War II, as it developed traffic and transportation routes, enlarged and constructed industrial enterprises and developed tourism. VPLIV DRŽAVNIH MEJA NA DRUZBENOGEOGRAFSKI RAZVOJ PREKMURJA Ludvik Olas*, Božidar Kert** Izvleček UDK 911.3:341.222(497.12-18-04) Državne meje so vedno imele negativen vpliv na razvoj Prekmurja. Prekinile so prometnice, ustvarile dvolastništvo in narodnostne manjšine. Ključne besede: Meje, dvolastništvo, narodne manjšine, regionalni razvoj. Prekmurje Abstract UDC 911.3:341.222(497.12-18-04) THE IMPACT OF STA TE BORDERS ON THE SOCIO-GEOGRAPHIC DE VELOPMENT OF PREKMURJE The state borders always had a negative impact on the development of Prekmurje. They have been creating dual owner structure and national minorities. Key words: Borders. dual owner structure, national minorities, regional development, Prekmurje Prekmurje spada med tiste slovenske pokrajine, kjer so državne meje najmočneje vplivale na družbeno-geografski razvoj. Te so ga v daijnji preteklosti odtrgale od naravno-geografsko enotnega slovenskega Pomurja. Kot regija z današnjim imenom seje rodilo po prvi svetovni vojni s saintgermansko in trianonsko mirovno pogodbo. Do takrat je bilo skozi tisočletje pod madžarsko državno upravo. Dolga ločitev od ostalih slovenskih pokrajin mu je v primerjavi s sosedstvom vtisnila nekatere družbeno-geografske posebnosti,ki pa danes vedno bolj izginjajo. Pomagati bi mu morali, da bi se bolj povezalo z ostalo Slovenijo. Tekoče stoletje mu v tem pogledu ni bilo naklonjeno. Državne meje ob njem so večkrat prelagali, odpirali in zapirali; komaj zgrajene mostove na Muri v vojni rušili in železniške proge ukinjali. Vse to je negativno vplivalo na gospodarski in populacijski razvoj. Že trianonska meja, o kateri so odločale velesile, je trgala gravitacijska zaledja od lokalnih regionalnih centrov, sekala prometne žile, ki pozneje niso nikoli več oživele ali pa jih v zadostni meri nadomestile druge. Pripomogla je k nastanku nekaterih mikroregij. K Avstriji je bilo priključenih pet pretežno slovenskih vasi, ki jih označujemo z imenom Radgonski kot. Ležijo med Muro, Kučnico in Radgono. Pred prvo svetovno vojno so z nazivom prekmurski Slovenci označevali vse slovensko govoreče prebivalstvo, ki je živelo na Madžarskem severno od Mure. Madžari so te po vzgledu Avstrijcev nazivali Vendi, pokrajino pa imenovali Vendvidek. Po odcepitvi Prekmurja pa so to ime prenesli na ozemlje ob Rabi, kjer še danes živijo Slovenci. Tako se je na Madžarskem, ob sedaj že zgodovinskem, rodil še mali * Prof., višji predavatelj. Oddelek za geografijo. Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, Koroška c. 160, 62000 Maribor, SLO ** Dr., izr prof., Oddelek za geografijo. Pedagoška fakulteta Univerze v Maiiboru, Koroška c. 160, 62000 Maribor, SLO Ludvik Olas, Božidar Kert 136 Vpliv državnih meja na... VPLIV DRŽAVNIH MEJA NA GOSPODARSKI RAZVOJ V prvi polovici tega stoletja je bilo kmetijstvo v Prekmurju po številu zaposlenih in narodnem dohodku prevladujoča gospodarska panoga. Male in srednje kmetije so bile pretežno samooskrbovalne s prvimi koraki usmerjanja v tržno živinorejo. To jim je omogočila bližina Avstrije. Pripadali so sicer k ogrskemu delu dvoglave monarhije, toda državna meja med njima ni predstavljala pomembnejše ovire pri menjavi gospodarskih dobrin. Tržni viški prekmurskih kmetij so večinoma našli tržišče na avstrijski strani. Živino so kmetje gnali čez mejo več kilometrov daleč na najbližnjo železniško postajo. Cena živine je bila na avstrijski strani ugodnejša. Enako je veljalo tudi za poljedelske pridelke, zlasti za pšenico, kije imela na madžarski strani močno konkurenco. Vse to je pripomoglo, daje v desetletjih pred prvo svetovno vojno zahodni del Madžarske ob avstrijski meji, tudi Prekmurje, napredoval hitreje, kot ostale agrarne pokrajine v državi. Že sredi preteklega stoletja (1846) so tu ustanovili Kmetijsko družbo Železne županije. Eden glavnih ciljev družbe je bilo prizadevanje, kako povečati mlečnost in pitanje goveje živine. Pri tem je imelo Prekmurje pomembno vlogo. Križali so namreč švicarsko simentalsko pasmo s posebno slovensko in tako seje razvila tako imenovana rdečelisasta pasma kot osnova za vzrejo, mlečnost in pitanje (Horvat, 1989). Ta pasma seje v drugi polovici preteklega stoletja razširila po vsem Čezdonavju. Njeno geografsko poreklo in žarišče pa sta še v naprej ostali dolini rek Mure in Rabe. Naravni pogoji za živinorejo so bili tu ugodni, v bližini na avstrijski strani pa tudi zanesljivo tržišče. Kmetijska družba je skrbela za pozitivno selekcijo živine. Pri tem sojo pri nakupu plemenskih samcev finančno podpirali domači veleposestniki. Razmah živinoreje je vplival tudi na sestav kulturnih rastlin. Povečal se je delež krmnih rastlin, zlasti metuljnic (detelja, lucema...). Opisani razvoj je zajel predvsem zahodni obmejni del Prekmurja. Relativno zaprta meja med Avstrijo in Kraljevino SHS po pvi svetovni vojni je ta trend razvoja zaustavila. Obmejni prebivalci so si, nekoč vajeni prostih prehodov, pomagali z ilegalnimi prehodi in nakupi, kar je dobilo značaj tihotapstva. To obliko "oskrbe" je nova oblast preganjala. Posledice zaprte meje nam ilustrira naslednja tabela. Številke v njej se nanašajo na zahodni del Prekmurja, kije pred vojno pripadal k Železni županiji, po vojni pa k srezu Murska Sobota. geografski Vendvidek. Mi za to pokrajino uporabljamo naziv Slovensko Porabje ali kratko Porabje. Tudi Madžari so uradno uvedli naziv Rabavidek, kar v dobesednem prevodu pomeni pokrajina ob Rabi, v strokovni literaturi pa še zasledimo za nas nesprejemljiv stari naziv Vendvidek. Ludvik Olas, Božidar Kert_137_Vpliv državnih meja na... VPLIV DRŽAVNIH MEJA NA RAZVOJ PROMETA IN POVEZANOST PREKMURJA Z ZALEDJEM Ugodne danosti za razvoj prometa v dolini reke Mure na območju Prekmurja v preteklosti niso bile izkoriščene. Reka povezuje alpsko notranjost s Panonsko nižino, to je dve po naravnih pogojih in gospodarski proizvodnji različni pokrajini. Menjava gospodarskih dobrin bi ob normalnih pogojih pospeševala tudi razvoj prometnih zvez. To pa so v preteklosti zavirale državne meje, ki so dolino sekale v prečni smeri. Skozi stoletja, zlasti pa pred dualizmom, je meja ob Kučnici ločila Avstrijo od Madžarske. Po prvi svetovni vojni pa se je na njo naslonila in nadaljevala po Muri državna meja med Jugoslavijo in Avstrijo. S trianonsko mirovno pogodbo pa je bila potegnjena prečno čez dolino Mure meja pri Lendavi med Jugoslavijo in Madžarsko. Naslonila seje na spodnji tok Ledave in izliv Krke v Muro. To je v zadnjih letih dopolnila še državna razmejitev med Slovenijo in Hrvaško, ki se nadaljuje na desni strani Mure. Ti dve prečni politični pregraji sta v preteklosti in tudi danes zavirali razvoj prometa v podolžni smeri. Tisočletna državna meja na Muri pa je tudi pripomogla k temu, da do prve svetovne vojne čez njo na slovenskem območju ni bil zgrajen noben inost. Neugodna politična lega je negativno vplivala na povezavo z zaledjem tudi v ostalih smereh. Razmere so se do določene mere izboljšale v času dualizma. Leta 1865 je bila zgrajena železniška zveza med Gyorom, Szombathelyem in Gradcem, leta 1890 je dobila železnico Lendava in leta 1907 še Murska Sobota. S krajšo zamudo je bilo tako Prekmurje priključeno na madžarsko železniško omrežje. Sedemnajstletna prednost Lendave se odraža tudi v Tab. 1: Število konj, govedi in prašičev v zahodnem delu Prekmurja ZahI der Pferde, Rinder und Schweine in vvestern Teil von Prekmurje Leto Konji Govedo Prašiči 1869 3263 10066 11616 1895 3208 22450 22162 1938 2500 21700 20400 Vir: Horvat, 1989; Krajevni leksikon, 1937 Trend rasti števila goveje živine in prašičev, ki je v zadnjem četrtletju preteklega stoletja izkazoval stoodstotno rast, se je popolnoma zaustavil in obrnil celo v negativno smer. K temu je prispevala tudi gospodarska kriza. Vojni čas in povojno nasilno združevanje kmetij pa sta dodali svoje. Prebivalstvo sije množično iskalo druge vire preživljanja. Zatekalo se je k sezonskemu zaposlovanju in izseljevanju. Deset tisoč in več jih je vsako leto delalo v tujini (Nemčija, Francija, Vojvodina in drugje). V resnici jih je bilo še več, ker se nekateri pozimi niso vračali in jih uradna statistika naslednje leto ni zajela. Borza dela v Murski Soboti je samo v Nemčijo odposlala leta 1939 6308 delavcev (Olas, 1956). Ludvik Olas, Božidar Kert 138 Vpliv državnih meja na... zunanjem videzu mesta. Je edino naselje v Prekmurju, ki ima v starejšem mestnem jedru urbani videz. Posodobljena prometna infrastruktura in bližina Avstrije z odprto mejo sta pripomogli, daje imel zahodni obmejni del Madžarske v vsem državnem okviru v času pred prvo svetovno vojno relativno najhitrejšo gospodarsko rast (Horvat, 1989). Ta se je odražala v rasti mest (Szombathely), v razvoju neagramih dejavnosti (Monošter z nemškim kapitalom) in v napredovanju kmetijstva. Ta sveži obmejni veter seje čutil tudi v Prekmurju. Najprej, kakor smo že rekli, v Lendavi, nato z dotokom židovskega kapitala tudi v Murski Soboti in v razvoju kmetijstva. Nove državne meje so po prvi svetovni vojni, s svojo zaprtostjo in prekinitvijo prometnih zvez, tak razvoj zaustavile. Prekmursko gospodarstvo seje zaradi slabe prometne povezave le počasi navezovalo na Slovenijo. Murska Sobota je dobila železniško zvezo z Ljutomerom šele leta 1924, cestni most čez Muro pri Petanjcih pa je bil zgrajen avgusta 1940, aprila naslednje leto paje bil ob umikujugoslovanske vojske porušen. Goričkoje imelo železniško zvezo s Slovenijo le slabih 40 let, potem ko so mu leta 1963 progo zaradi nerentabilnosti državnih železnic ukinili. Pri popisu prebivalstva zato nekatere vasi sevemega Goričkega leta 1971 že izkazujejo reagrarizacijo. V zameno za železniško progo je bila Goričkemu obljubljena sodobna asfaltirana cesta. To obljubo Slovenija še dolguje. Z osamosvojitvijo Slovenije sta za Prekmurje postala aktualna dva prometna projekta. To je obnova in posodobitev goričke železnice in njena priključitev na madžarsko železniško omrežje pri Monoštru. Služila bi naj predvsem tovornemu prometu v navezavi s pristaniščem v Kopru. Dmgi projekt paje povezan z izgradnjo avtomobilske ceste, ki bi naj prečkala jugovzhodni del Prekmurja v bližini Lendave. V navezavi Slovenije z ostalimi državami vzhodne Evrope je prehodnost Prekmurja pridobila na pomenu. Paziti moramo, da pri tem lokalne interese ne bi popolnoma zanemarili. Državne meje so negativno vplivale na razvoj lokalnega cestnega omrežja. Železna zavesa je po vojni kot simbol politične pregraje omejevala Prekmurje na zahodni-avstrijski strani. Takrat je na srečo le za krajše obdobje prekinila vse lokalne cestne zveze s sosedo. Po letu 1948 sojo premaknili na vzhod inje cela desetletja obrobljala vzhodni del Prekmurja. Zaprla je vse cestne zveze z Madžarsko. Posledice so bile usodne in se čutijo še danes. Do leta 1948 je bilo v Prekmurju ob madžarski državni meji devet mejnih prehodov, danes pa so samo štirje. Dva od teh (Martinje, Pince) so odprli pred kratkim. Zaprta meja je bila usodna zlasti za obmejne predele z Madžarsko, ki so gospodarsko nazadovali in se populacijsko praznili. Stiki med sorodniki na obeh straneh meje so prenehali. Madžarska narodnost, ki živi na naši strani meje je izgubila stik z matičnim narodom. Dostop do nepremičnin na eni in drugi strani je bil onemogočen. Pri nas so zemljo madžarskim dvolastnikom obdelovali sorodniki in za njih plačevali tudi davke. Bili so pa tudi primeri, ko je obdelovalna zemlja popolnoma opustela in zarastla z grmičevjem. Na madžarski strani je šel razvoj v drugačno smer. Kolektivizacija kmetijskih zemljišč je zabrisala meje privatnih parcel. Te so se ohranile le v tistih obmejnih predelih, kjer zaradi neugodnih naravnih danosti do združevanja ni prišlo inje ostala zemlja v individualni lasti. To velja v celoti za Slovensko Porabje. Ludvik Olas, Božidar Kert 139 Vpliv državnih meja na... Slika 1: Odprtost državnih meja ob Prekmurju Die Grenzuebergaenge im Bereich von Prekmurje in Slowenien Ludvik Olas, Božidar Kert 140 Vpliv državnih meja na... DVOLASTNIŠTVO Dvolastništvo seje pokazalo kot pomemben pokazatelj stikov prebivalstva na obeh straneh meje. Lastnina nepremičnin je nastajala takrat, ko meje še ni bilo ali paje bila ta relativno odprta in so bili stiki prebivalstva čez mejo dokaj intenzivni. Naslajala je postopoma. Prenašala seje iz roda v rod in se njen izvor pri današnji generaciji vedno ne da ugotoviti. Največkrat je do nje prišlo po sklenitvi zakonske zveze in to v večini primerov z odselitvijo zakonskega partnerja na avstrijsko stran. Selitve v obratni smeri so bile redkejše. Dvolastništvo ob avstrijski meji je v Avstriji najštevilnejše tam, kjer živi še danes slovensko govoreče prebivalstvo. (Klemenčič, Olas, 1993). Njegova prisotnost ob meji v avstrijskem zaledju nas lahko vodi k razmišljanju, daje bilo tega v preteklosti več in seje ponemčilo. Dvolastniške odnose in pravice, ki izhajajo iz njih, smo začeli z našo zahodno sosedo uresničevati po vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo leta 1951 in sklenitvijo sporazuma o maloobmejnem prometu med FLIU in Republiko Avstrijo leta 1953 (Sporazum, 1953). Ta sporazum je določil deset kilometrski obniejr.i pas in že na drugem rednem zasedanju komisije na Bledu leta 1961 so sklenili, da obe strani proučila možnosti nadaljnje razširitve obmejnega pasu. Prestop meje je bil možen z osem vrst dokumentov. Za našo obravnavo sta pomembni dvolastniška izkaznica in stalna obmejna izkaznica-propustnica. Dvolastniško izkaznico so dobili lastniki nepremičnin v sosednji državi. Izkaznica je veljala tri leta in sojo nato lahko podaljšali. Lastnik te izkaznice je smel večkrat prestopiti mejo in po en dan ostati na svojem posestvu. Dvolastniško izkaznico so dobili tudi člani njegove družine in prijavljeni delavci. Preko dvolastništva seje sprožilo množično dnevno in tedensko zaposlovanje prebivalstva v obmejnem pasu Avstrije. Z zaslužkom so plačali d volastniki davek v Avstrij i, hkrati pa so z nakupom rabljenih strojev opremili domače kmetije. S tem sc je meja za obmejni pas praktično odprla in zahodni del Prekmurja seje začel razvijati pod drugačnimi pogoji, kot vzhodni. Dnevno in tedensko zaposlovanje prek meje je dopuščalo, da je delovna sila stanovala na domu. Vsak je svoje delo na mali kmetiji Čimprej opravil in preostali čas izkoristil v Avstriji. Latentna delovna sila, ki je bila na malih kmetijah Prekmurja vedno prisotna, seje v zahodnem obmejnem delu za nekaj časa aktivno sprostila. Tudi del generacije je vtem videl bodočnost in ostal na kmetiji. Teh možnosti ob zaprti madžarski meji ni bilo. Manj opazne so bile posledice železne zavese ob avstrijski meji, kjer je ta delovala krajši čas. Po letu 1953 smo skupaj z Avstrijci to mejo odprli do lake mere, da smo jo upravičeno uvrščali med najbolj prehodne državne meje takratne Evrope. Na razdalji štiridesetih kilometrov smo odprli v Prekm.urju devet mejnih prehodov, od katerih sta bila dva mednarodna in sedem maloobmejnih. Ob teh pa so bili še primeii individualnih prehodov, ko je državna meja sekala lastnino kmetov tako, da seje ta nahajala na obeh straneh meje. Ob tem seje rodilo dvolastništvo, kije vneslo med prebivalstvo ob meji nove odnose. Ludvik Olas, Božidar Kert 141 Vpliv državnih meja na... Kulturne Avstrijskih pri nas Slovenskih v Avstriji kategorije ha % ha % Njive 21,77 37,9 17,74 20,7 Travniki 12,82 22,4 38,33 43,7 Gozdovi 21,42 37,4 31,33 35,7 Ostalo 1,31 2,3 0,32 0,4 Skupaj 57,32 100,0 87,72 100,0 Vir: Olas, 1976. Avstrijski dvolastniki posedujejo pri nas največ njiv in gozdov, slovenski pa na avstrijski strani največ travnikov in gozdov, manj pa njiv. Po petnajstih letih seje število naših dvolastnikov s posestvijo na avstrijski strani močno skrčilo. Zmanjšale so se tudi njihove površine. Lanski podatki občinske uprave v Murski Soboti to potrjujejo. Preverili smo jih tudi na terenu in ugotovili vzroke za tak razvoj: - v Avstriji obstoja veliko zanimanje za tiste površine dvolastnikov iz Slovenije, na katerih je možna strojna obdelava, - odkupljeno zemljo dobro plačujejo, tako da si lahko bivši lastnik z izkupičkom kupi pri nas v neposredni bližini neprimerno večjo površino, - pri prepisih lastnine na potomce so dajatve v Avstriji tako velike, da jih naš socialno šibki kmet ne zmore, - danes je meja odprta za vse državljane tudi brez dvolastniške dovolilnice. Priložnostne dnevne zaposlitve na avstrijski strani ni več. Avstrijska oblast jo je prepovedala. Domače kršitelje kaznuje, našim pa prepove vstop v njihovo državo. Dvolastniška posest tako ne prinaša več nobene prednosti. Tudi od tuje prebivalstvo odhajalo na sezonsko delo v tujino in pogosto ostalo tam več let ali se pa sploh ni vrnilo. Obmejna pokrajina seje praznila tu hitreje. Kmetije so propadale in to se odraža tudi v videzu pokrajine. Površine v rokah dvolastnikov na obeh straneh meje niso bile velike, saj skupaj ne dosegajo niti 150 hektarjev, so pa pomembne po procesih, ki so jih sprožile in po posledicah, ki so jih pustile v geografskem prostoru. Na stežaj so odprle državno mejo z Avstrijo, omogočile množično zaposlovanje in s tem dotok deviz na našo stran. Pospešile so mehanizacijo individualnih kmetij in obnovo gospodarskih in stanovanjskih poslopij. Tab. 2: Kmetijske površine dvolastnikov na obeh straneh državne meje leta 1975 Die landwirtschaftliche Flaechen der Eigentuemer aus den benachbarten Staaten imJ. 1975 Ludvik Olas, Božidar Kert 142 Vpliv državnih meja na... EINFLUSS DER STAATSGRENZEN AUF DIE GESELLSCHAFTLICHE UND GEOGRAPHISCHE ENTVVICKLUNG VON PREKMURJE Zusammenfassung Prekmurje, die Landschaft am linken Ufer der Mur, ist von der oesterreichischen, ungarischen und kroatischen Staatsgrenze umkreist. Von dem uebrigen Slovvenien vvird es durch die Mur getrennt, vvorueber eine Eisenbahn- und drei Strassenverbindungen verlaufen Die Grenzlage und die mehrmalige Versetzung der Staatsgrenzen haben hochgradige Folgen in der vvirtschaftiichen und gesellschaftlichen Entvvicklung hinterlassen. Vor dem 1. Weltkrieg vvar Prekmurje ein ganzes Jahrtausend lang unter der ungarischen Staatsvervvaltung. Durch den Trianon-friedensvertrag (1919) und durch die Bestimmung der Staatsgrenze zvvischen Jugoslavvien und Ungarn vvurde Prekmurje zum Koenigreich SHS (von Serben, Kroaten und Slovvenen) bzvv. zu Slovvenien angeschiossen. Die neue Staatsgrenze unterbrach fast alle Verkehrsvvege mit dem bisherigen Hinteriand. Bei Hodoš und bei Dolga vas vvurden zuerst die Eisenbahnlinie unterbrochen, spaeter aber auch alle vvichtigsten Strassenverbindungen. Vor allem vvurde die Landvvirtschaft betroffen, die hier als Hauptvvirtschaftszvveig gilt. Die Landvvirte von Prekmurje verkauften naemlich ihre Viehzucht- und Obstbaumarktueberschuesse in der Zeit der oesterreichisch-ungarischen Monarchie vor allem in Oesten-eich, denn hier bestand danach ein groesserer Bedarf als in Ungam, das vor allem ein Agrarland vvar. Der Verlust der oesterreichischen Maerkte vvar am starken Sinken an der ZahI der Rinder und Schvveine zu spueren. Der AusfalI des Einkommens, vvomit die Landvvirte ihre Bauerhoefe aufrechterhalten konnten, half auch bei dem Aulrechterhalten der altertuemlichen Landschaft. Die Haeuser aus Holz und die Daecher aus Stroh beherrschten noch lange die Dorfidylle. LITERATURA IN VIRI Horvat, F., 1989, Zgodovina gospodarstva v delu Prekmurja, kije pripadalo k Železni županiji (1828-1910). Časopis za zgodovino in narodopisje, 1989, št. 60, zv. 2, str. 177-186. Olas, L., 1956, Sezonsko zaposlovanje prekmurskega prebivalstva. Geografski vestnik, Ljubljana 1955-56, str. 176-208. Klemenčič M., Olas L., 1993, Demografske strukture prebivalstva na skrajnem jugu avstrijske Štajerske ob slovensko avstrijski meji. Mednarodni avstrijsko-slovenski simpozij, Maribor. Sporazum o ureditvi maloobmejnega prometa med FLRJ in Republiko Avstrijo, 1953. Olas, L., 1976, Dvolastništvo - dejavnik v razvoju Prekmurja kot obmejne regije. Geografski vestnik, št. 68, Ljubljana, str. 151-155. Ludvik Olas, Božidar Kert 143 Vpliv državnih meja na... Die neuen Staatsgrenzen griffen auch in den Bereich der Beschaeftigung der Bevoelkerung stark ein. Die Beschaeftigung in den nichagrarischen Bereichen hoerte auf, ebenso die Beschaeftigung auf den ungarischen Grossgrundbesitzen. Das verhalft zur Ausweitung der Saisonbeschaeftigung in der Vojvodina, in Deutschland, Frankreich und anderswo. Um ueberleben zu koennen, nehmen die Saisonarbeiter auch die schvvierigsten Arbeiten an. Durch die neue Staatsgrenze verblieb auch die slovvenische Volksminderheit in Porabje in Ungarn. Nach der amtlichen ungarischen Statistik gab es damalsin Porabje ungefaehr 5000 Slovvenen, bis heute vvurde nur noch die Haelfte erhalten. Auf der slovvenischen Seite blieben ungefaehr 10.000 Ungam, deren ZahI sich um etvva 20-25% reduziert hatte. An den Staatsgrenzen entstanden Doppeleigentuemer: slovvenische in Oesterreich und Ungarn, oesterreichische und ungarische in Slovvenien. Das Eigentum und die Rechte der Doppeleigentuemer an der oesterreichisch-slovvenischen Staatsgrenze vvurden definiert und realisiert, denn das ermoeglichte die offene Staatsgrenze. Im Gegenteil vvar die slovvenisch-ungarische Staatsgrenze lange geschiossen, die Kleingrenzuebergaenge sind aber auch noch heute eine Raritaet. Im besten Fall verlaengerte sich der Weg zum Anbauen des Landes vvesentlich. Durch das Einengen von Grossgrundbesitzen auf dem sozialistischen Sektor, ging das Eigentum unserer Staatsbuerger in Ungam praktisch verloren. Nach dem Zusammenbruch von Jugoslavvien bekam Prekmurje im Sueden noch die Staatsgrenze mit Kroatien. Diese ist noch nicht eingezeichnet, es zeigen sich aber schon jetzt Probleme im Verhaeltniss zu Liegenschaften, zur Beschaeftigung der Bevoelkerung und zu sonstigen Bereichen. Im Rahmen der beiden Jugoslavvien zeigte Zentralslovvenien zu vvenig Interesse an Prekmurje. Es vvurde zu vvenig getan, damit Prekmurje mit dem uebrigen Slovvenien verbunden vverden koennte. Noch mehr - Slovvenien brach sogar zvvei bedeutende Eisenbahnlinien ab, ohne das Versprechen zu erfuellen, diese durch moderne Verkehrsstrassen zu ersetzen. PROMETNO GEOGRAFSKI VIDIKI NOVE DRŽAVNE MEJE Andrej Čeme*, Stanko Pele** Izvleček UDK 911.3:656(497.12) Prikazane so osnovne prometno geografske značilnosti meja Slovenije in najnovejše spremembe v obsegu, prostorski usmeritvi in strukturi prometnih tokov med leti 1985-1992 na magistralnih in regionalnih cestah ter izbranih mejnih prehodih na slovensko-hrvaški meji. Ključne besede: Geografija prometa, prometni tokovi, slovensko hrvaška meja. mejni prehodi Abstract UDC 911.3:656(497.12) TRANSPORT-GEOGRAPHIC ASPECTS OF THE NEWSTATE BORDER The article presents basic transport geographie characteristics of Slovene borders and contemporary changes of transport flows between 1985 and 1992 at the road network and selected border crossings at Slovene-Croat border Kay words: Transport geography, traffic flows. Slovene-Croat border border crossings NEKATERE PROMETNO GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČIN OB SLOVENSKO-HRVAŠKI MEJI Ob slovensko-hrvaški meji leži 17 občin, ki se po stopnji motorizacije zelo razlikujejo. Občina Metlika je imela leta 1991 3.208 osebnih vozil, občina Ptuj pa 23.709. V 17. občinah je bilo 178.201 osebnih vozil, kar je predstavljalo slabo četrtino (23,6%) vseh osebnih vozil v Sloveniji. Zato je bila tudi obremenitev magistralnega in regionalnega prometnega omrežja zelo raznolika, od 42 osebnih avtomobilov na km magistralnih in regionalnih cest v občini Metlika do 292 v občini Piran. Samo občina Piran in Koper sta imeli večjo gostoto od slovenskega povprečja, ki je znašala 124 osebnih vozil na km magistralnih in regionalnih cest. Železniški potniški in blagovni promet potekata v vseh občinah, razen v občini Piran, ki nima železniškega omrežja, v občinah Kočevje in Ribnica pa poteka samo blagovni promet. Leta 1991 je bilo na 69. železniških postajah (32,0% vseh postaj v Sloveniji) v 16. občinah ob slovensko-hrvaški meji odpravljeno 2,04 milijone potnikov, kar je predstavljalo 15,3% vseh potnikov v Sloveniji. Železnica je imela največji pomen v potniškem prometu občin: Novo mesto, Čmomelj, Ormož in Ptuj, kjer je bilo odpravljenih več kot 55% vseh potnikov ¦ Dr., doc. Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta. Univerza v Ljubljani, 610000 Ljubljana, Aškerčeva 2, SLO. *¦ Dr, samostojni raziskovalec, Prevoje 19, 61225 Lukovica, SLO. Andrej Čeme, Stanko Pele 146 Prometno geografski vidiki... v obmejnih občinah. Kljub temu pa je bilo samo v občinah Črnomelj in Novo mesto odpravljenih več potnikov na železnici od občinskega povprečja (272.000) v Sloveniji. Tab. 1: Stopnja motorizacije in gostota magistralnih in regionalnih cest v občinah ob slovensko-hrvaški meji leta 1991* The degree of Motorization and the Density of Magistral and Regional RoadNet-work in the Frontier Communities at the Slovene-Croat Border 1991 Občine Osebna vozila Prebivalci/osebno Gostota mag.+reg. Communes Private cars vozilo cest km/km2 Inhabitants/private Density mag.+reg. car roads km/km2 Brežice 6684 3 0,28 Cerknica 4657 3 0,14 Čmomelj 4489 4 0,12 Ilirska Bistrica 4738 3 0,22 Kočevje 5079 3 0,15 Koper 18937 2 0,32 Krško 7753 3 0,23 Lendava 5824 4 0,29 Ljutomer 4549 4 0,27 Metlika 2084 4 0,38 Novo mesto 17330 3 0,21 Ormož 3451 5 0,20 Piran 6443 2 0,48 Ptuj 16348 4 0,25 Ribnica 3392 3 0,16 Sežana 9730 2 0,24 Šmarje pri Jelšah 7188 4 0,27 SLOVENIJA 594289 3 0,23 * Statistični podatki po občinali, Zavod R Slovenije za statistiko, Ljubljana, 1992 V Železniškem blagovnem prometu je bilo na območju obmejnih občin naloženih in razloženih 6,3 milijone ton blaga ali kar 43,2% vsega blaga v Sloveniji. Pri tem gre za izrazito vlogo Kopra, kjer so naložili in razložili kar 56,2% vsega blaga na železnici v obmejnih občinah. V občini Koper so tega leta na sploh naložili in razložili največ blaga v Sloveniji. Občine Koper, Ptuj, Krško, Ormož in Novo mesto so imele nadpovprečni blagovni promet na železnici, saj je bilo v teh občinah naloženega in razloženega več blaga kot je bilo občinsko povprečje (275.000t) v Sloveniji. V občinah Ribnica, Metlika, Cerknica, Andrej Čeme, Stanko Pele 147 Prometno geografski vidiki... Tab. 2: Promet potnikov in blaga v železniškem prometu v občinah ob slovensko-hrvaški meji leta 1991* Passenger and good Railway Traffic in the Frontier Communes at the Slovene-Croat Border 1991 Železniške Odpravljeni Blagovni Naloženo Razložen Občine postaje potniki promet blago blago v 1000 v lOOOt v lOOOt v lOOOt Communes Railway Passengers Goods Loaded Unloaded stations goods goods Brežice 2 175 124 51 73 Cerknica 2 77 24 10 14 Čmomelj 4 291 81 64 17 11.Bistrica 2 132 42 16 26 Kočevje 2 / 76 62 14 Koper 1 80 3548 2471 1077 Krško 3 221 587 128 459 Lendava 1 3 88 43 45 Ljutomer 3 56 47 14 33 Metlika 3 136 15 7 8 Novo mesto 6 363 363 139 224 Ormož 9 267 419 114 305 Piran / / / / / Ptuj 6 254 597 169 428 Ribnica 2 / 14 10 4 Sežana 12 194 91 44 47 Šmarje pri J. 11 335 188 90 98 SKUPAJ 69 2037 6304 3432 2872 SLOVENIJA 198 17171 14605 6917 7688 »Statistični podatki po občinah, Zavod R Slovenije za statistiko, Ljubljana, 1992 Ilirska Bistrica in Ljutomer delež naloženega in razloženega blaga ne presega 1% železniškega blagovnega prometa na slovensko-hrvaški meji. Železnica je imela v obmejnih občinah večji pomen za odvoz kot pa za dovoz blaga. Na železnici so namreč v teh občinah naložili 3,4 tone blaga, ali skoraj polovico vsega naloženega blaga v Sloveniji (49,6%), razložili pa 2,8 milijonov ton, ali 37,3% vsega razloženega blaga v Sloveniji. Andrej Černe, Stanko Pele 148 Prometno geografski vidiki... NOVA MEJA IN MEJNI PREHODI Z osamosvojitvijo se je južna in jugovzhodna meja Slovenije spremenila iz notranje medrepubliške v mejo med dvema samostojnima državama inje s 546 km najdaljša meja Slovenije. Od 1.160 km slovenskih meja odpade na slovensko-hrvaško mejo 47,0%. Po dolžini sledi slovensko-avstrijska meja z 324 km (28,0%), slovensko-italijanska z 202 km (17,0%) in slovensko-madžarska meja z 88 km (7,6%). Le 46,6 km meje poteka po morju. Slovenija in Hrvaška sta se dogovorili, da bo na slovensko-hrvaški meji 16 mednarodnih in 9 meddržavnih mejnih prehodov. Gostota mejnih prehodov na novi državni meji je torej približno taka kot na mejah Slovenije z drugimi državami. Nekoliko gostejši so le mednarodni in meddržavni mejni prehodi na meji z Italijo. Tab. 3: Slovenska državna meja in mejni prehodi Slovene State Border and Border Crossings Dolžina Število mejnih prehodov meja v km mednarodnih meddržavnih na 1000 km meje The lenth Number of border crossings of border international state per 1000 km of boreder Avstrija 324 8 6 43 Italija 202 10 3 64 Hrvaška 546 16 9 46 Madžarska 88 3 I 45 Skupaj 1160 37 19 48 Tab. 4: Magistralne in regionalne ceste, ki prečkajo slovensko državno mejo Magistral Border and.Regional Roads Crossing the Slovene State Border Dolžina Magistralne Regionalne Cestni meja v km ceste ceste prehodi na 1000 km meje The lenth Magistral Regional Border of border roads roads crossings per 1000 km of border Avstrija 324 6 9 46 Italija 202 5 II 79 Hrvaška 546 10 17 49 Madžarska 88 I 4 45 Skupaj 1160 22 41 54 Andrej Čeme, Stanko Pele 149 Prometno geografski vidiki... PROMETNI TOKOVI NA SLOVENSKO HRVAŠKI MEJI (ŠTETJE PROMETA) Na podlagi podatkov o povprečnem letnem dnevnem prometu vozil (PLDP) za leti 1985 in 1992 smo opredelili spremembe v obsegu prometnih tokov iz Slovenije proti Hrvaški. Izbrali smo 15 števnih mest, neposredno ob meji, na magistralnih in regionalnih cestah, ki prečkajo slovensko-hrvaško mejo. Glede na obseg celotnega prometa leta 1985, bi lahko vsa števna mesta razvrstili v pet skupin. V skupini z največjim PLDP so bile ceste: Ljubljana-Zagreb (7348 motornih vozil), Koper-Pula (6250) in Maribor-Zagreb (5787). V naslednji skupini sta bili cesti Postojna-Reka (3105 motornih vozil) in Trst-Reka po Podgrajskem podolju (2820). Sledita cesti Koper-Buzet (1565) in Lendava-Čakovec (1617). V skupino cest z nekaj več kot 1000 motomimi vozili v povprečju na leto na dan, pa so spadale ceste: Ptuj-Varaždin, Celje-Krapina in Novo mesto-Karlovac. Na petih cestah je bil promet manjši od 1000 motomih vozil: Kočevje-Delnice, Črnomelj-Karlovac, Metlika-Jastrebarsko, Brežice-Klanjec in Ljutomer-Mursko Središče. Med tremi pomembnejšimi cestami proti Hrvaški smo imeli torej še cel niz srednje in manj pomembnih, po katerih je potekal v glavnem meddržavni (tedaj medrepubliški) in krajevni promet. To potrjuje tudi struktura prometa. Delež domačih osebnih vozil je bil na cestah z največjim prometom blizu ali krepko pod povprečjem za vsa obravnavana števna mesta (50,6%). Nasprotno paje bil ta delež pri vseh cestah iz skupine z najmanjšim prometom večji od 72%. Razmerje med osebnimi in tovornimi vozili ni bilo povezano z obsegom skupnega prometa. Največji je bil delež tovomega prometa na cestah Celje-Krapina in Ljutomer-Mursko Središče. Zelo majhen je bil ta delež na eni najbolj prometnih cest Koper-Pula (13,3%), predvsem zaradi velikega deleža turističnega prometa. Najmanjši delež tovornih vozil je prečkal slovensko-hrvaško mejo v Ormožu (12,1%), kar je verjetno posledica omejitve za tovomi promet na tamkajšnjem mostu. Z nastankom nove državne meje, predvsem pa s spremenjenimi geopolitičnimi in gospodarskimi razmerami na območju nekdanje Jugoslavije pa tudi celome vzhodne Evrope, je prišlo tudi do spremembe prometnih tokov v smeri iz Slovenije proti Hrvaški. Promet (PLDP) seje zmanjšal predvsem na dveh najbolj obremenjenih cestah Ljubljana-Zagreb in Maribor-Zagreb, saj sta obe evropski magistralni smeri zaradi vojne prekinjeni in lahko služita le še povezovanju dela Hrvaške z Evropo. Po cestah Ljubljana-Zagreb in Ljubljana- Iz obeh preglednic je razvidno, daje gostota magistralnih in regionalnih cest, ki prečkajo slovensko-italijansko mejo, nekoliko večja od gostote madnarodnih in meddržavnih mejnih prehodov. Na drugih mejah je gostota magistralnih in regionalnih cest, ki vodijo preko meja skoraj povsem enaka gostoti mednarodnih in meddržavnih mejnih prehodov. Meje z Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko so v fizičnem pogledu torej približno enako prehodne. Cestni prehodi so na teh mejah vsaj na meddržavni ravni v povprečju na vsakih 20 km. Sklepamo torej, daje nova državna meja po gostoti promemega omrežja in mejnih prehodov zelo podobna mejama z Avstrijo in Madžarsko, zaostaja pa za slovensko-italijansko mejo. Andrej Čeme, Stanko Pele 150 Prometno geografski vidiki... Reka je potekal tudi del prometa med Istro in Zagrebom, saj je bila cesta Reka-Karlovac zaradi bližine kriznih (vojnih) območij mnogokrat prenevarna. Kljub temu seje promet na cesti Ljubljana-Zagreb leta 1992 zmanjšal na komaj 62,7% tistega iz leta 1985, na cesti Maribor-Zagreb pri Podlehniku pa celo le na 61,4%. Zaradi tolikšnega zmanjšanja prometa na dveh najprometnejših cestah seje zmanjšal tudi skupni PLDP za vseh 15 števnih mest, in sicer na 83,8%, hkrati pa povečal na na prometno manj obremenjenih smereh. Največjo rast prometa kažejo prometnice na območju Metlike (v smeri proti jugu je bil indeks 170, v smeri proti vzhodu pa 213). Takšna rast prometa je nedvomno povezana tudi s pogostejšimi prehodi meje zaradi vojnih razmer v sosednji državi (begunci, oskrbovaje, delo itd.). Leta 1992 je bil na smereh Ljubljana-Zagreb, Maribor-Zagreb in Postojna-Reka promet približno 4000 vozil dnevno (3554-4604). V smeri Novo mesto-Karlovac, Celje-Krapina in Lendava-Čakovec seje promet povečal na 1839-2794 motornih vozil leta 1992. Edina izjema je bila smer Trst-Reka, kjer seje promet zmanjšal. Na smereh z najmanjšim prometom: Kočevje-Reka, Čmomelj-Karlovac in Brežice-Klanjec seje promet le malenkostno povečal oziroma zmanjšal. Največje spremembe je bilo opaziti v strukturi prometa pri razmerju med osebnimi in tovornimi vozili. Delež osebnih vozil za vse obravnavane ceste je bil leta 1985 79,6%, leta 1992 pa kar 90,3%. Ker je šlo za zmanjšanje obsega tovomega prometa na vseh števnih mestih lahko sklepamo, da je to posledica prekinitve tranzitnega tovomega prometa in zmanjšanja obsega blagovne menjave Slovenije z državami na območju bivše Jugoslavije. Najbolj seje zmanjšal delež tovomega prometa na cesti Koper-Buzet, in sicer od 18,7%) na samo 5,6%. Zaradi upada tega prometa seje zmanjšal tudi skupni promet (indeks 95). Zaradi vojnih razmer se tujci območju nekdanje Jugoslavije izogibajo, kar nam nazomo prikazuje manjši delež tujcev na slovensko-hrvaški meji. Delež tujih osebnih vozil je bil na 15. števnih mestih leta 1985 29,0%, leta 1992 pa le 19,2%. Do največjega zmanjšanja je prišlo na smeri Maribor-Zagreb. Od vseh vozil, ki so v povprečju dnevno peljala skozi Podlehnik, je bilo leta 1992 tujih vozil le 22,1%, leta 1985 pa 53,0%. Podobno seje delež tujih osebnih vozil zmanjšal tudi na cesti Trst-Reka, od 46,0% na 24,7%. Enako velja tudi za smer Postojna-Reka, kjer je delež tujih osebnih vozil padel od 33,9% na 17,3%. Največji delež tujih osebnih vozil je bilo leta 1992 na cesti Koper-Pula, kjer so tuja osebna vozila predstavljala skoraj tretjino vseh vozil (31,9%). Cesti Maribor-Zagreb in Trst-Reka sta kljub močnemu zmanjšanju prometa še vedno imeli višja deleža tujih osebnih vozil kot druge ceste (22,7% in 24,7%)) Še najbližja jima je bila cesta Koper-Buzet, na kateri seje delež tujih osebnih vozil celo precej povečal: od 14,2% na [9,2%, a je bil celoten promet na tej cesti majhen (1492 motomih vozil leta 1992). Druge ceste s tako majhnim prometom so imele v glavnem zanemarljiv delež tujega osebnega prometa. Najmanjši delež tujih osebnih vozil (0,8%) je bil v smeri od Metlike proti vzhodu. Ti deleži so bili na cestah s skromnejšim prometom majhni že leta 1985, vendar so se tudi na njih, z izjemo ceste Koper-Buzet, še izdatneje zmanjšali. Deleži osebnih vozil z območja nekdanje Jugoslavije so bili zelo visoki, višji od deleža slovenskih in drugih tujih osebnih vozil skupaj na cestah (Čmomelj-Karlovac, Andrej Čeme, Stanko Pele 151 Prometno geografski vidiki... Novo mesto-Karlovac, Ptuj-Varaždin in Trst-Reka. Na drugih cestah število osebnih vozil iz nekdanje Jugoslavije leta 1992 ni presegalo števila domačih vozil. PROMETNI TOKOVI NA IZBRANIH MEJNIH PREHODIH Na podlagi ankete prometnih tokov, opravljene na izbranih mejnih prehodih. 31.7.1992 (MPZ, RUC, SCT, PNZ, 1992), lahko zapišemo naslednje temeljne ugotovitve. Preko 22. mejnih prehodov v Sloveniji z Italijo (7 mejnih prehodov), Avstrijo (6 mejnih prehodov). Madžarsko (1 mejni prehod) in Hrvaško (8 mejnih prehodov) je 31.7.1992 prestopilo meje v obeh smereh 85.027 motornih vozil, med keterimi je bilo 79.819 osebnih (94,0%), 4.286 tovornih (5,0%), 487 motorjev (0,6%) in 435 avtobusov (0,5%). Tab. 5: Število motornih vozil na mejnih prehodih Slovenije z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško 31.7.1992 (prestop meje v obe smeri)* Cross-Border Traffic by Road at the Slovene Borders vvith Italy, Austria, Hungary and Croatia 31.7.1992 Mejni prehodi Motoma vozila Motorji Osebna vozila Avtobusi Tovornjaki Border Motor Motor Private cars Buses Lorries crossings vehicles cycles Italija 32089 272 29840 160 1817 Avstrija 20399 120 19527 49 703 Madžarska 1098 3 919 12 164 Hrvaška 31441 92 29533 214 1602 Skupaj 85027 487 79819 435 4286 ¦Analiza prometnih tokov čez mejne prehode v R Sloveniji, Ministrstvo za promet in zveze. Republiška uprava za ceste, SCT, PNZ, Prometni oddelek, Ljubljana, 1992 Na osmih mejnih prehodih s Hrvaško je leta 1992 prestopilo mejo 31.441 motornih vozil oziroma več kot tretjina (37,0%) vseh motornih vozil čez slovenske meje, na sedmih mejnih prehodih z Italijo 32.089 (38,0%) in na enem mejnem prehodu z Madžarsko 1.098 (1,3%). Največ osebnih vozil je prestopilo slovensko-italijansko mejo (29.840), nekoliko manj slovensko hrvaško (29.533), sledili pa sta slovensko-avstrijska (19.527) in slovensko-madžarska meja (919). Na osmih mejnih prehodih s Hrvaško je mejo prestopilo v obe smeri 31.441 motomih vozil, od tega 29.533 osebnih vozil (94,0%), 1.602 tovornjakov (5,1%), 214 avtobusov (0,7%) in 92 motorjev (0,3%). Andrej Čeme, Stanko Pele 152 Prometno geografski vidiki... Tab. 6: Število motomih vozil na mejnih prehodih Slovenije in Hrvaške 31.7.1992 (prestop meje v obe smeri)* Cross-Border Traffic by Road at the Slovene-Croat Border 31.7.1992 Mejni prehodi Motoma vozila Motorji Osebna vozila Avtobusi Tovomjaki Border Motor Motor Private cars Buses Lorries crossings vehicies cycles Središče ob D. 1402 3 1141 12 246 Gruškovje 3444 1 3221 28 194 Obrežje 3645 2 3115 56 472 Jelšane 4359 12 4069 24 254 Starod 2225 0 2061 25 139 Sočerga 2344 19 2261 6 58 Dragonja 5683 28 5589 4 62 Sečovlje 8339 27 8076 59 177 Skupaj 31441 92 29533 214 1602 •Analiza prometnih tokov čez mejne prehode v R Sloveniji, Ministrstvo za promet in zveze. Republiška uprava za ceste, SCT, PNZ, Prometni oddelek, Ljubljana, 1992 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 9000 ^ Slika 1: Število motornih vozil na slovensko-hrvaški meji (v obe smeri) 31. 7. 1992 Cross-Border traffic by road at the Slovene-Croat border 13.7.1992 (motor vehicies in both directions) Andrej Čeme, Stanko Pele 153 Prometno geografski vidiki... Tab. 7: Število motomih vozil na slovensko-hrvaški meji (v obe smeri) 31.7.1992 Cross-Border Traffic by Road at the Slovene-Croat Border 13.7.1992 (motor vehicles in both directions) Mejni prehodi Delo Poslovno Turizem Dmgo Border crossing Work Business Leasure Other Italija 1641 3040 10078 15081 Avstrija 1753 2274 5689 9811 Madžarska 23 28 362 506 Hrvaška 1105 3550 15639 9239 Skupaj 4522 8892 31768 34637 ¦Analiza prometnih tokov čez mejne prehode v R Sloveniji, Ministrstvo za promet in zveze. Republiška uprava za ceste, SCT, PNZ, Prometni oddelek, Ljubljana, 1992 Največ tovornih vozil je prečkalo slovensko-italijansko in slovensko-hrvaško mejo: preko prve 1.817 ali 42,45%, preko druge pa 1.602 ali 37,4%. Preko slovensko-avstrijske meje je prestopilo mejo le 16,4% vseh tovornih vozil, preko slovensko-madžarske pa 3,8%. Največji delež tovornega prometa je po posameznih mejah imela slovensko-madžarska meja, kjer je bilo 1.098 vozil kar 15,0% tovornih. Na slovensko-italijanski meji je bil delež tovornega prometa 5,6%, na slovensko-hrvaški meji 5,1% in na slovensko avstrijski meji le 3,4%. Tudi ti podatki govore o prostorski usmeritvi blagovnih prometnih tokov preko slovenskega ozemlja. ¦ Delo ^Poslovno HT urizem DOstalo ITALIJA AVSTRIJA MADŽARSKA HRVAŠKA Slika 2: Prehod osebnih vozil na mejah Slovenije z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško glede na namen 31.7.1992 Cross-Border Traffic of Private Cars According to the Purpose of Travel at the Slovene borders with Italy, Austria, Hungary and Croatia 31.7.1992 Andrej Černe, Stanko Pele 154 Prometno geografski vidiki... Glede na namen potovanja osebnih vozil je prevladoval turizem, saj je skoraj 40% vseh osebnih vozil prestopilo mejo zaradi turističnih razlogov. Sledili so poslovni razlogi z 11,1 %>, delovni s 5,7%) ter ostali s 43,4%. Na meji s Hrvaško so bili turistični motivi za prestop meje najštevilnejši, saj so predstavljali več kot polovico {53,0%) prehodov vseh osebnih vozil. Na turizem je odpadlo na meji z Madžarsko 39,4% osebnih vozil, na meji z Italijo 33,8%) in na meji z Avstrijo 29,1%). Ti podatki so smiselni, saj je bila anketa opravljena v času turistične sezone. Tab. 8: Mejni prehodi osebnih vozil na slovensko-hrvaški meji glede na namen 31.7.1992* Cross-Border Traffic of Private Cars According to the Purpose of Travel at the Slovene-Croat Border 31.7.1992 Mejni prehodi Delo Poslovno Turizem Drugo Border crossing Work Business Leasure Other Središče ob D. 108 172 266 595 Gruškovje 58 624 601 1938 Obrežje 163 900 433 1619 Jelšane 74 294 2988 713 Starod 18 281 840 922 Sočerga 101 255 1529 376 Dragonja 284 349 3871 1085 Sečovlje 299 675 5111 1991 Skupaj 1105 3550 15639 9239 *Analiza prometnih tokov čez mejne prehode v R Sloveniji, Ministrstvo za promet in zveze. Republiška uprava za ceste, SCT, PNZ, Prometni oddelek, Ljubljana, 1992 Prehodi meje zaradi poslovnih razlogov so bili z 12% tudi najbolj izraziti na meji s Hrvaško. Na slovensko-avstrijski jih je bilo 11,6%), na slovensko-italijanski 10,2% in na slovensko-madžarski le 3,1%). Na mejnih prehodih s Hrvaško gre za prostorsko koncentracijo prometa glede na obseg in funkcijo posameznih mejnih prehodov. Tako je na treh mejnih prehodih Jelšane (Rupa), Dragonja in Sečovlje prestopilo mejo več kot 60%) vseh osebnih vozil vzdolž celotne slovensko-hrvaške meje, in sicer v Sečovljah 27,3%, na Dragonji 19,0% in v Jelšanah 13,8%). Prehodi slovensko-hrvaške meje so najmočneje navezani na delovno migracijo zlasti na Dragonji in Sečovljah, najmanj pa na Starodu. Poslovni stiki so najobsežnejši preko mejnih prehodov Breg (1/4 vseh poslovnih prehodov osebnih vozil preko slovensko-hrvaške meje), Sečovlje (19,0%)) in Macelj (17,6%)). Najizrazitejši mejni prehodi za turistični promet pa so Seča, Dragonja in Jelšane. Na prvem je prestopilo mejo skoraj 1/3 vseh osebnih vozil, ki so imela turistični namen potovanja, na Dragonji 1/4 in v Jelšanah 19,1%. Andrej Černe, Stanko Pele_155_Prometno geografski vidiki... SKLEP Nova državna meja in krizno žarišče na Balkanu močno vplivata na zmanjšanje prometa na najbolj tranzitnih prometnih smereh v Sloveniji. Hkrati seje zaradi prekinitve medsebojnih trgovskih povezav močno zmanjšal tovomi promet med Slovenijo in Hrvaško. Zaradi bližine vojne seje zmanjšalo tudi število in delež tujih osebnih vozil. Na nekaterih delih meje, kjer poteka manjši promet, je prišlo do povečanja povprečnega letnega dnevnega prometa, kar je povezano z novonastalimi obmejnimi razmerami. Tranzitni promet preko Slovenije seje preusmeril na longitudinalno smer Koper-Lendava, ki predstavlja infrastrukturno hrbtenico države. Hkrati je to tudi prometna smer, ki se ujema s predvidenim povečanjem prometa med razvijajočimi se državami vzhodnega dela srednje Evrope in industrijskimi območji sevrene Italije, južne Francije in Španije. Koncept nove prometne zasnove Slovenije bo zato temeljil prav na teh dejstvih in na zahtevi po neposrednem povezovanju z vsemi sosednjimi državami. Prometne smeri proti Hrvaški tako ne bodo imele več primarnega pomena kot v nekdanji državi, temveč sekundarnega, saj bosta imeli obe smeri Jesenice-Obrežje in Šentilj-Macelj pretežno tranzitni pomen. Leta pa verjetno ne bo imela prednosti pred medregionalnim in regionalnim povezovanjem s sosednjimi državami in regijami Slovenije. Prometni tokovi na obeh smereh se bodo z normalizacijo razmer ponovno krepili, čeprav verjetno ne bodo dosegli nekdanje ravni. Pričakovati je namreč, da bodo alternativne prometne smeri zaradi boljše infrastrukture v večji meri ustvarjale nove prometne potrebe. LITERATURA IN VIRI Analiza prometnih tokov čez mejne prehode v R Sloveniji, 1993, Ministrstvo za promet in zveze, republiška uprava za ceste, SCT, PNZ, Prometni oddelek, Ljubljana. Černe, A., 1989, Prometno omrežje in urbani razvoj SR Slovenije, doktorska disertacija, Filozofska Fakulteta, Oddelek za geografijo, Ljubljana. Čeme, A., Pele, S., 1990, Vloga in pomen prometa v Koprskem Primorju, 15. zborovanje slovenskih geografov, Portorož, 24.-27. oktober 1990, s. 209-214. Čeme, A., Pele, S., 1993, regionalne razsežnosti prometoo geografskega položaja Savinjske, 16. zborovanje slovenskih geografov, Celje, 21.-23. oktober 1993, s. 175-196. Republiška uprava za ceste, 1993, Podatki o štetju prometa na magistralnih in regionalnih cestah v R Sloveniji, Ljubljana. Statistični podatki po občinah, 1992, Zavod R Slovenije za ststistiko, Ljubljana. Andrej Černe, Stanko Pele_156_Prometno geografski vidiki... TRANSPORT-GEOGRAPHIC ASPECTS OF THE NEW STATE BORDER Summary Slovenia has 1,160 km of state borders, of which 546 km (47.0%) is shared with Croatia, 324 km (28.0%) vvith Austria, 202 km (17.4%) vvith Italy and 88 km (7.5%) vvith Hungary. The Slovenian sea border is only 46.6 km long. There are altogether 149 border crossings on the Slovenian state borders: 65 (43.6%) international and local roads, railroads, and other crossings vvith Italy, 48 (32.2%>) vvith Austria, 34 (22.8%) vvith Croatia and 2 (1.3%) vvith Hungary. At international border crossings, more than 18 million cars vvere registred in regular road traflfic in 1990, vvith more than 90 million passengers. On the basis of an average daily traffic flovv per a year in 1985 and 1992 vve can determine tvvo main changes. Before the nevv state border vve had three main traffic flovvs tovvards the border: Koper-Pula, Ljubljana-Zagreb and Maribor-Zagreb. Traffic flovvs in 1992 increased on the first direction and decreased on others tvvo. This is specially evident in goods traffic and traflfic of foreign private cars. On the other hand, trafic flovvs at regional and local border crossings increased because of daily commuters. According to the analysis of cross-border traffic by road, 31.7.1992, 85,027 motor vehicies vvere registred in both directions at 22 border crossings at the Slovene borders. At the border crossings vvith Italy 32,089 (37.7%) motor vehicies vvere registred, vvith Croatia 31,441 (37.0%), vvith Austria 20,399 (24.0%) and vvith Hungary 1,098 (1.3%). The structure of cross-border traffic at 8 border crossings at the Slovene-Croat border vvas as follovvs: 29,533 private cars (94.0%), 1,602 lorries (5.1%), 214 buses (0.7%) and 29 motor cycles. The biggest traffic flovv vvas at border crossings Sečovlje (8,076 private cars, or 27.3%o of ali registred private cars at Slovene-Croat border crossings), Dragonja (5,589 private cars, 19.0%)) and Jelšane (4,069 private cars, 13.8%)), leading tovvards the peninsula of Istra. Turistic travel vvas the purpose of more than 50% of ali private cars crossings at the Slovene-Croat border, ]2.0%o vvere business travel, 3.7% vvere commuters and 313% vvere other purposes. DEMOGRAFSKA ANALIZA OBMEJNEGA OBMOČJA SLOVENSKO - HRVAŠKE MEJE V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Uroš Horvat * Izvleček UDK 911.3:312(497.12-18-04) V prispevku so analizirane nekatere demogeografske in socio - ekonomske razmere v obmejnem območju ob slovensko - hrvaški meji v Severovzhodni Sloveniji v obdobju I96I - I99I. Ključne besede: Meja, obmejno območje, demografska analiza, Slovenija Abstract UDC 911.3:312(497.12-18-04) DEMOGRAPHIC ANALISIS OF THE SLOVENE - CROATIAN BORDER AREAS IN THE NORTN-EASTERN SLOVENIA The article analyzes some demographic and socio-economic aspects in the Slovene - Croatian border areas in NE Slovenia betvveen 1961 and 1991. Key \vords: Border, border regions, demographic analisis, Slovenia UVOD Slovenijo lahko, zaradi njene teritorialne majhnosti in vpetosti v mednarodne tokove, označimo skoraj v celoti kot obmejno regijo z vsemi učinki, ki so s tem povezani. Klemenčič (1992) ugotavlja v Sloveniji tri tipe obmejnih območij: območje ob meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Med seboj se razlikujejo tako po stopnji urbaniziranosti, propustnosti meje, regionalni povezanosti obmejnih območij sosednjih držav, času nastanka meje, fizično-geografski podobi, družbeno-ekonomski razvitosti, intenzivnosti pretoka oseb, blaga in informacij ter prekomejnem vplivanju človekovih aktivnosti na razvoj, vlogo in podobo kulturne pokrajine. Omenjenim tipom seje pridružil nov tip, to je obmejno območje ob meji s Hrvaško. Z osamosvojitvijo Slovenije je leta 1991 nastala nova državna meja med R. Slovenijo in R. Hrvaško, ki je bistveno posegla v gospodarske in blagovne tokove, zaposlovanje obmejnega prebivalstva, dnevno migracijo, urejanje prometa in podobno. Poleg nekaterih navedenih kratkoročnih učinkov pa se ob novonastali meji pričakujejo tudi dolgoročni učinki, ki so povezani predvsem z razvojem prebivalstva in gospodarstva v obmejnih območjih. * Mag., asistent. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta. Oddelek za geografijo. Koroška cesta 160, 62000 Maribor, SLO UrošHorvat 158 Demografska analiza obmejnega... GIBANJE ŠTEVILA PREBIVALSTVA V OBDOBJU 1869 - 1991 Obravnavano območje sodi med manj razvita območja Slovenije že od prvega Zakona o ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij (Piry, 1992). V večini območja se namreč število prebivalcev v povojnem obdobju konstantno zmanjšuje. Medtem ko se je v Sloveniji v obdobju 1961 - 1991 število prebivalstva povečalo za 24,6 %, se je v obravnavanih petih občinah povečalo le za 2,2 % in še to le na račun povečanja v občinskih V prispevku se omejujem le na predstavitev demogeografskih in nekaterih socio -ekonomskih razmer, saj je prebivalstvo nosilec razvoja obmejne regije in s tem omogoča na eni strani ohranjanje poseljenosti in stabilnosti kulturne pokrajine, na drugi strani paje tvoren element prekomejnega sodelovanja. S pomočjo statističnega gradiva (t.j. rezultatov Popisa prebivalstva leta 1991 v primerjavi s predhodnimi popisi) je analizirano stanje v demogeografskem razvoju v obmejnem območju ob slovensko - hrvaški meji v SV Sloveniji pred nastankom nove meje. Rezultati nam bodo služili kot osnova za nadaljnjo proučevanje in ugotavljanje možnih učinkov ob novonastali državni meji. V analizo so bili vključeni naslednji kazalci: - gibanje števila prebivalstva v obdobju 1869 - 1991 - gibanje števila gospodinjstev v obdobju 1961 - 1991 - starostna in spolna struktura prebivalstva leta 1961 in 1991 - delež kmečkega prebivalstva leta 1961 in 1991 - delež priseljenega prebivalstva z območja bivše Jugoslavije leta 1991. Obravnavano obmejno območje zajema pet občin (Lendava, Ljutomer, Ormož, Ptuj in Šmarje pri Jelšah). Analiza je izdelana na nivoju katastrskih občin, ki so bile razvrščene v štiri pasove (karta 1): - k.o. tik ob meji - k.o., ki so od meje oddaljene največ 5 km, a niso neposredno povezane z mejo - k.o., ki so od meje oddaljene 5 - 10 km - ostale k.o. v obmejnih občinah. Med 403 katastrskimi občinami jih v prvi pas sodi 71, v drugi pas 99, v tretji 119 in v četrti 114. V tabelah so prikazani rezultati analize po naravno - geografskih regijah, saj so edhodni rezultati pokazali večjo povezanost demogeografskih razmer s temi enotami kot z upravnimi občinami. Na kartah pa so za primerjavo prikazane tudi razmere v občini Murska Sobota. Tu je odprta meja z Avstrijo pripomogla k gospodarskemu in družbenemu razvoju na Zahodnem Goričkem, medtem ko je na drugi strani (na V Goričkem) ob štirideset let zaprti meji prišlo do izrazite depopulacije in propada kulturne pokrajine (Klemenčič, 1991; Počkaj-Horvat, 1991; Horvat, 1993). Uroš Horvat 159 Demografska analiza obmejnega., Slika 1: Obmejno območje ob slovensko-hrvaški meji v SV Sloveniji Slovene-Croatian Border Areas in North-Eastern Slovenia legenda: k.o. neposredno ob moji s Hrvaško k.o. oddaljene največ 5 km od meje _ k.o. oddaljene največ 10 km od meje druge k.o. U.Horvat, 1993 Uroš Horvat 160 Demografska analiza obmejnega... Slika 2: Gibanje števila prebivalstva v obdobju 1961-81 v občinah SV Slovenije ob meji s Hrvaško Changes in the Number of Population from 1961-81 in the Slovene-Croatian Border Communes in NE Slovenia do 80 (indeks) 80,1 - 95 95,1 -105 __105,1 -120 L1'1 nad 120 U,Horvat, 1993 Uroš Horvat 161 Demografska analiza obmejnega... Slika3: Gibanje števila prebivalstva v obdobju 1981-91 vobčinahSV Slovenije ob meji s Hrvaško Changes in the Number of Population from 1981-91 in the Slovene-Croatian Border Communes in NE Slovenia Jo 85 (indeks) 85,1 - 97 97,1 -105 105,1 - lis nad 115 1 U.Horvat, 1993 UrošHorvat 162 Demografska analiza obmejnega... regija št.KO 1991 91/1869 91/61 91/81 1961 1991 1961 1991 sk. SV Slovenija 403 163098 122 102 100 27,6 57,1 59,7 19,2 - k.o. ob meji 71 29963 112 94 99 28,5 61,6 59,5 17,2 - odd. do 5 km 99 31598 109 98 99 27,7 61,8 65,7 22,3 - odd. do 10 km 119 43108 109 96 97 25 9 57,3 64,5 22,3 - druge k.o. 114 58429 151 116 103 28,3 52,2 51,6 16,2 1 POMURSKA RAVNINA 56 37296 153 102 99 30,3 65,8 62,8 18,2 - k.o. ob meji 9 10665 181 107 100 27,4 62,0 52,9 9,2 - odd. do 5 km 13 7188 136 93 100 30,5 76,1 71,8 22,9 - odd. do 10 km 19 13240 172 109 100 30,2 58.6 60,9 19,6 - druge k.o. 15 6203 111 92 97 34,7 78,0 70,4 25,3 lab Dolinsko+L.gor. 34 26143 146 95 98 30,5 69.9 67,5 18,9 Ic Mursko polje 22 11153 172 122 103 29,6 56,4 48,4 16,7 središčih in večjih centralnih krajih (karta 2). Leta 1991 je v regiji živelo 163.098 prebivalcev. Depopulacija je najmočnejša v Halozah (v obdobju 1961 - 1991 seje število prebivalcev zmanjšalo za 30 %), v Vzhodnih Ljutomersko - Ormoških goricah (za 21 %) in na Kozjanskem (za 20 %). V omenjenih regijah je bilo leta 1991 celo manj prebivalcev kot leta 1869 (tabela 1). To je posledica tako neugodnega naravnega gibanja kot intenzivnih migracijskih tokov v preteklosti (Ogrinc, 1983). Depopulacija je intenzivna tudi v obdobju 1981 - 1991, saj se število prebivalcev zmanjšuje v vseh prej omenjenih regijah; v tistih, ki so v preteklem obdobju izkazovali povečanje, pa večinoma stagnira (karta 3). Nad 5 % se je povečalo število prebivalcev le v 79 k.o., ki so večinoma na Dravskem in Murskem polju ter na Voglajnsko - Zg.Sotelskem. V splošnem je ugotovljena povezava med gibanjem števila prebivalstva in oddaljenostjo od meje. V povprečju seje število prebivalcev v zadnjih tridesetih letih povečalo le v pasu k.o.,ki so oddaljene več kot 10kmodmeje(tabela 1). Povezavazoddaljenostjo od meje je najbolj očitna v Halozah in na Dravski ravnini. V drugih regijah je ta povezava tudi vidna, vendar povprečje regije "dvigujejo" občinska središča in večji centralni kraji, ki se nahajajo v obmejnem območju (npr. Lendava, Ljutomer, Ormož, Rogaška Slatina). Tab. 1: Gibanje števila prebivalcev, starostni indeks in delež kmečkega prebivalstva v obmejnih območjih SV Slovenije Population Distribution, Age Structure and the Share of the Agricultural Population in Selected Border Areas of Slovenie št.preb. indeks gib.prebiv. starostni ind. % kmeč.preb. Uroš Horvat 163 Demografska analiza obmejnega... 2a OSR.SLOVENSKE GORICE 51 17532 128 120 116 27,6 39,1 68,2 19,2 - odd. do 10 km 7 1633 100 89 99 25,8 43,2 79.3 29,4 - druge k.o. 44 15899 131 124 118 27,9 38,7 66,7 18,2 2b VZH.SLOVENSKE GORICE 84 23159 101 88 97 28,9 65,7 67,1 28,3 - k.o. ob meji 17 7435 129 103 101 32.4 59,6 54,1 18,9 - odd. do 5 km 26 5825 91 83 96 26,3 64,7 67,5 29,6 - odd. do 10 km 28 6599 94 82 94 27,1 67,6 72,0 31,4 - druge k.o. 13 3300 86 83 94 32,1 77,8 82,0 41,0 2bl Sp.Ščavniška d. 6 1616 93 93 96 30,8 78,0 76,4 34,3 2b2 Z Ljut.-Orm. g. 33 8212 95 83 94 29,4 67.6 74,3 35,1 2b3 V Ljut.-Orm. g. 33 7017 89 79 94 24,3 64,2 68,1 28,3 2b4 Dobrava+Sred.p 12 6314 132 110 103 36,0 61,7 50,3 18,1 3 DRAVSKA RAVNINA 51 39125 207 122 99 27,2 52,2 41.3 12,6 - k.o. ob meji 4 2112 141 109 102 36,0 52,6 62,5 19,6 - odd. do 5 km 6 2512 162 106 97 39,9 68,3 60,5 20,8 - odd. do 10 km 13 6561 174 111 97 23,9 47,7 65,7 19,9 - druge k.o. 28 27940 231 128 99 26,0 51,7 30,7 9,7 3a Dravsko polje 25 13851 197 113 102 24,0 51.5 45,4 15,6 3b Ptujsko polje 26 25274 213 127 98 20,3 52.5 38,7 11,0 45 HALOZE + DRAVSKE GORICE 70 14098 78 75 93 21.6 57,7 75,7 23,8 - k.o. ob meji 22 3891 64 65 89 24,2 64,1 89,2 30,9 - odd. do 5 km 24 4059 77 78 94 20,8 56,3 79,7 27,4 - odd. do 10 km 20 4259 79 73 92 18,3 56,3 64,2 20,3 - druge k.o. 4 1889 145 107 106 27.4 51,4 53,4 9,6 4a Gozdnate Haloze 13 3462 73 68 90 18,4 59,3 77,2 28,4 4b Vinorod. Haloze 49 7865 70 71 91 22,5 59,0 80,2 26,0 5a Savinsko 2771 136 104 105,4 25 52,1 52,6 11,6 6 VOGLAJN.- SOTELJSKO 91 31888 89 102 101 19,8 57,7 55,3 19,5 - k.o. ob meji 19 5860 79 86 101 - 64,8 48,1 19,3 - odd. do 5 km 30 12014 113 121 103 - 53,3 53,6 17,2 - odd. do 10 km 32 10816 78 96 99 - 58,0 61,0 21,1 - druge k.o. 10 3198 85 98 99 - 60,1 56,1 23,1 6a Vogl.-Zg.Sotel. 67 24830 107 111 103 - 50,2 47,9 15,7 6b Kozjansko 24 7058 56 80 92 - 88,0 74,0 33,0 Uroš Horvat 164 Demografska analiza obmejnega... Slika 4: Gibanje števila gospodinjstev v obdobju 1961 - 1991 v občinah SV Slovenije ob meji s Hrvaško Changes in the Number of Hauscholds from 1961 to 1991 in the Slovene-Croatian Border Communes in NE Slovenia do 85 (indek.O 85,1 - 97 97,1 -105 i 105,1 -120 ] nad 120 U.Horvat, 1993 UrošHorvat 165 Demografska analiza obmejnega... STAROSTNA IN SPOLNA STRUKTURA PREBIVALSTVA LETA 1961 IN 1991 Starostna struktura prebivalstva je odraz splošne dinamike prebivalstva in družbeno -geografskih razmer v regiji. Delež mladega prebivalstva (do 14 let), ki je leta 1961 v agrarno prenaseljenih območjih SV Slovenije znašal 30,0 %, se je leta 1991 znižal na 20,5 %; delež starega prebivalstva (nad 65 let) pa se je zvišal z 8,3 % na 11,7 %. Najvišji je na Kozjanskem (nad 17 %) ter v Vzhodnih Slovenskih goricah in na Dolinskem (nad 14%). To je vplivalo tudi na neugodno razmerje med obema starostnima skupinama, ki ga izraža starostni indeks. Medtem ko je imelo obravnavano območje leta 1961 ugodnejši starostni indeks kot Slovenija, je bil ta leta 1991 v regiji (57,1) višji kot v državi (53,1). Kar v 56 k.o. je bilo starejšega prebivalstva več kot mladega (karta 5). Delež moškega prebivalstva seje zvišal z povprečja 47 %> leta 1961 na 49 %> leta 1991. DELEŽ KMEČKEGA PREBIVALSTVA LETA 1961 IN 1991 Čeprav je bil razkroj agrarne strukture prebivalstva v obravnavanem območju dokaj intenziven, kar se kaže tako v intenzivnem mehaničnem gibanju prebivalstva in staranju le-tega,je še vedno dobršen del prebivalstva povezan s kmetijsko proizvodnjo. Tako se je delež kmečkega prebivalstva iz leta 1961 (59,7 % v celotnem območju; v Halozah npr. preko 80 %>) znižal v letu 1991 na 19,2 %, kar pa je še vedno 2,4 - krat več kot znaša povprečje Slovenije. Zaposlovanje slabše izobraženega in nižje kvalificiranega prebivalstva v bližnjih zaposlitvenih centrih je vzpostavilo polkmečko strukturo, kjer je mlajše prebivalstvo večinoma zaposleno, starejše pa dela na kmetiji. V Halozah, Vzhodnih Slovenskih goricah in na Kozjanskem je še vedno 25 - 35 % vsega prebivalstva kmečkega (tabela 2, karta 6). Več kot 50 % kmečkega prebivalstva je še vedno v 12 k.o. obravnavanega območja. Za državnim povprečjem zaostaja tudi gibanje števila gospodinjstev. Zaradi spremenjenega načina življenja, oziroma prehoda iz agrarne v urbano družbo, se je v Sloveniji v obdobju 1961 - 1991 število gospodinjstev povečalo za 40 %, v obmejnih območjih SV Slovenije pa le za 19 %. Tuje prehod opazen šele v zadnjih desetih letih, ko v vseh regijah število gospodinjstev rahlo narašča, medtem ko seje v obdobju 1961 - 1981 zlasti v Vzhodnih Slovenskih goricah, Halozah in na Kozjanskem intenzivno zmanjševalo. V omenjenih regijah seje v obdobju 1961 - 1991 število gospodinjstev zmanjšalo kar v 143 k.o. (od 229 k.o.). Povprečno število članov na gospodinjstvo je v obmejnem območju SV Slovenije višje kot v Sloveniji in znaša 3,35 prebivalca na gospodinjstvo leta 1991 (v Sloveniji 3,08). Uroš Horvat 166 Demografska analiza obmejnega... Slika 5; Delež prebivalstva, priseljenih iz republik bivše Jugoslavije, stanje leta 1991 Proportion of the Population that Immigrated from Former Vugosiav Republics Data for the Vear 1991. (indeks) UrošHorvat 167 Demografska analiza obmejnega... DELEŽ PRISELJENEGA PREBIVALSTVA Z OBMOČJA BIVŠE JUGOSLAVIJE Za proučevanje dogajanj v obmejnem območju je pomembna tudi analiza priseljenega prebivalstva. V preteklosti so se iz republik bivše Jugoslavije zlasti v večje zaposlitvene centre priseljevali delovni migranti. V nekaterih občinah osrednje Slovenije in na Primorskem znaša njihov delež preko 15% vsega prebivalstva. Zaradi manjše razvitosti je v obravnavanih obmejnih občinah ta delež sorazmeroma nizek (2,6 - 4,1 %> vsega prebivalstva). Kot posledica trajnih preseljevanj zaradi dela in mešanja prebivalstva s porokami so višji deleži priseljenega prebivalstva le v k.o., ki so neposredno ob meji. Kar v 21 k.o. ob sami meji znaša delež priseljenih iz bivše Jugoslavije nad 10 %> vsega prebivalstva. To so večinoma Hrvati iz sosednjih območij preko meje. Najvišji so deleži priseljenega prebivalstva v Lendavi (13 %), Petišovcih (14 %>), Globoki (14,2 %>), Razkrižju (15,6 %>), Šafarskem (14,6 %),Gibini (14%), Središču ob Dravi (14,3 %), Zavrču (30 %>), Drenovcu (28 %), Rogatcu (26,9 %), Vonarjah (16,2) in v Rogaški Slatini (15 %) (karta 7). ZAKLJUČEK Meja med R. Slovenijo in R. Hrvaško je bila v preteklosti le administrativna ločnica in je bila popolnoma odprta. Demografski razvoj proučevanega obmejnega območja je tako rezultat pokrajinskih razmer (zlasti reliefa) in celotnega družbeno - ekonomskega razvoja. Policentrični razvoj Slovenije in industrializacija večjih centralnih krajev sta sprožila deagrarizacijo in depopulacijo slovenskega podeželja. Na območju SV Slovenije so bili ti procesi intenzivni zlasti v terciarnem gričevju (Goričko, Slovenske gorice, Haloze, Kozjansko, idr.). Problematika manjše razvitosti v Sloveniji je dobro poznana in obdelana v strokovni literaturi, kar je imelo za posledico tudi to, da se je večina analiziranega območja uvrstila med nerazvita že po prvem zakonu o manj razvitih območjih v Sloveniji leta 1971. Analiza je pokazala, da so v zadnjih tridesetih letih ravninska območja doživela intenziven razvoj, periferna, še zlasti obmejna območja pa so zaostala. Infrastruktura in druge družbeno - ekonomske dejavnosti so zaradi perifemosti z obeh strani slabo razvite tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem. Žal nam o stopnji razvitosti na hrvaški strani manjkajo podatki. Deagrarizacijaje bila intenzivna le na ravninskem območju, kjer sta se pričeli urbanizacija in industrializacija relativno zgodaj. Tu prevladujejo goispodinjstva s kmečkim gospodarstvom v katerih so vsi odrasli zaposleni izven kmetijstva, delo na zemlji pa jim služi kot dodatni vir dohodka. Uroš Horvat _168_Demografska analiza obmejnega... DEMOGRAPHIC ANALVSIS OFTHE SLOVENE-CROATIAN BORDER AREAS IN NORTH-EASTERN SLOVENIA Summary The independence of Slovenia, gained in 1991, had for its consequence a nevv state border betvveen the Republic of Slovenia and the Republic of Croatia. The nevv border has had a considerable impact on the economy and commerce, employment of the local population, daily migration, traffic regulation and the like. In addition to the mentioned short-term effects, more long-term ones that have to do vvith demographic development and economy in borderline areas are expected. Statistical data (comparison of the results from the 1991 Census and previous ones) were used to analyze the state of demographic development in the borderline areas along the Slovene-Croatian border in NE Slovenia in the period prior to the creation of the nevv border. The results vvill serve as a basis for futher research and determination of possible effects of the border. The follovving indicators were included in the study. - changes in the number of population betvveen 1869-1991 - changes in the number of households betvveen 1961-1991 - age and sex structure of population in the years 1961 and 1991 - the proportion of rural population in the years 1961 and 1991 - the proportion of immigrants from the territories of former Vugoslavia in 1991 The mentioned borderline area consists of five communes (Lendava, Ljutomer, Ormož, Ptuj and [marje pri Jelšah). The analysis vvas carried out on the level of cadastral communes, vvhich vvere classified into four belts: - cadasfral communes located immediately along the border - cadastral communes that are located maximally 5 kilometers from the border, but are not directly linked to it - cadastral communes that are located 5-10 kilometers from the border - the remaining cadastral communes in borderline communes In the past, the border between the tvvo states vvas only an adminisfrative division and Zaradi tega je potrebno nanovo koncipirati regionalni razvoj obmejnih območij in pospešiti izgradnjo infrastrukture in drugih dejavnosti, ki bodo zadržale poselitev in s tem ohranjanje kulturne pokrajine. V razvoj je potrebno vključiti lokalno prebivalstvo kot pomemben razvojni dejavnik. UrošHorvat 169 Demografska analiza obmejnega... was completely open. The demographic development of the region under investigation is therefore the result of landscape conditions (especially the relief) and of the general socio-economic development. The polycentric development in Slovenia and the industrialization of larger centers resulted in deagrarization. The analysis shows that, in the past thirty years, flat regions have undergone an intensive development, while peripheral and especially borderline regions lagged behind in development. It is bacause of their socio-economic activities have remained underdeveloped both in Slovenia and in Croatia. It is therefore necessary to create a nevv concept of regional development in borderline areas, vvhich vvill accelerate the construction of infrastructure and other activities, this stoping emigration and preserving a cultivated landscape. Local population, vvho is actively involved in across-the-border cooperation, has to be included in this development. NARODNOSTNO MEŠANO OBMOČJE OBČINE LENDAVA IN NOVA DRŽAVNA MEJA Zupančič Jernej*, Repolusk Peter** Izvleček UDK 911.3:323.15(497.12 Lendava) Prispevek obravnava vplive nove državne meje med Slovenijo in Hrvaško na narodnostno mešanem območju občine Lendava v severovzhodni Sloveniji. Različne socialne, starostne in narodnostne skupine imajo različen odnos do prostorskih vplivov nove meje. Ključne besede: Etnične skupine, obmejno območje, politična geografija. Prekmurje, Slovenija Abstract UDC 911.3:323.15(497.12 Lendava) THE ETHNICALLYMIXED AREA OFTHE COMMUNE OF LENDAVA, ALONG THE NEWLY ESTABLISHED STATE BORDER The article deals with regional impacis of the new state border benveen Slovenia and Croatia on ethnically mixed area of the commune Lendava in northeast Slovenia. Different social, age and ethnic groups have dissimilar relations towards the influence of that new element in regional structure. Key words: Ethnic groups, border regions, political geography, Prekmurje, Slovenia UVOD Občina Lendava je tipična obmejna občina, saj je približno tričetrt njenih meja hkrati slovenska državna meja s Hrvaško in Madžarsko. Neposredna bližina Avstrije (30 km) jo skupaj s celotnim Pomurjem postavlja v sklop obmejnih območij štirih držav na razmeroma majhnem ozemlju. Občina Lendava sodi med manj razvita območja Slovenije. Kmečko prebivalstvo je številčno sicer dobro zastopano, toda zaradi prevelike parcelne in posestne razdrobljenosti gospodarsko ni posebno uspešno. Število prebivalstva stagnira ali celo nazaduje. Na obmejnem območju živi mdi madžarska narodna manjšina, kije leta 1991 predstavljala 24.2 % prebivalstva občine in 49 % prebivalstva narodnostno mešanega območja v Prekmurju.Slednje obsega vzhodni in južni del občine z mestom Lendavo in njenim suburbanim območjem (Kladnik, Repolusk, 1992; Zupančič, 1990). Obmejna lega z Madžarsko prebivalstvu ni prinašala koristi, prej nasprotno. Zaradi zaprtosti in nizke gospodarsk razvitosti na obeh straneh meje je bil regionalni razvoj zavrt (Klemenčič, 1987). Nove politične razmere, ki so nastale z osamosvojitvijo Slovenije, prinašajo nove dejavnosti širšega državnega pomena. Meja z Madžarsko se postopoma odpira, • Mag., Inštitut za geografijo Univerze, Trg francoske revolucije 7, 61000 Ljubljana, SLO Dipl. geogr.. Inštitut za geografijo Univerze, Trg francoske revolucije 7, 61000 Ljubljana, SLO Zupančič Jernej, Repolusic Peter_172_Narodnostno mešano območje... PROUČEVANO OBMOČJE IN METODA DELA Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv novonastale meje na različne skupine prebivalstva. Raziskava je potekala na narodnostno mešanem območju v naselju Petišovci (Peteshaza) julija 1992 v okviru mladinskega raziskovalnega tabora. Naselje je za merjenje vplivov meje kot novega elementa v pokrajini primemo iz naslednjih razlogov: - leži ob novi meji in ima mednarodni mejni prehod; - sodi v ožje suburbano območje Lendave; prebivalstvo je socialno in gospodarsko bolj heterogeno, odnosi do nove meje so strukturirani; -naselje je narodnostno izrazito mešano. Poleg avtohtonega slovenskega in madžarskega prebivalstva se je v preteklih desetletjih sem priselilo večje število Hrvatov iz bližnjega Medjimurja, kar je narodnostno sestavo še bolj popestrilo. Leta 1991 je bilo od 891 prebivalcev 404 Madžarov (45.3%), 324 Slovencev (36.4%) in 91 Hrvatov (10.2 %). Z anketo smo zajeli 156 gospodinjstev s 499 prebivalci ali 56 % populacije. Vprašanja v anketi so se nanašala na splošne vplive meje na razvoj naselja, odnos do režima na meji ter vplivov nove meje na različna področja življenja. Strukturiranost odnosov do meje smo merili s pomočjo tipov gospodinjstev glede na narodnostno oziroma jezikovno pripadnost ter starostno in izobrazbeno strukturo. REZULTATI ANALIZE Politični in gospodarski okvir dogajanj na območju so julija 1992, ko se je raziskava vršila, opredeljevali naslednji elementi: - vojne razmere na Hrvaškem, - begunci, - razlike v cenah blaga na drobno, - nižja cena hrvaških kmetijskih pridelkov, - omejitev vnosa kmetijskih pridelkov in - bistveno močnejša dnevna migracija s hrvaške strani na slovensko. nastala pa je tudi nova državna meja s Hrvaško. Inovacije v prostoru bodo nedvomno spremenile regionalno, gospodarsko, demografsko, socialno, narodnostno in politično strukturo. Zupančič Jernej, Repolusk Peter 173 Narodnostno mešano območje... vloga delež pozitivna 28.1 % nima vpliva 42.5 % negativna 29.4 % skupaj 100.0% Vir: Anketa, Mladinski raziskovalni socialnogeografski tabor, Pomurje 20, julij 1992, N = 156 Vplivi na mnenje o pomenu obmejne lege so številni; od etnično - emocionalnih in političnih do povsem gospodarskih. Pokazale so se pomembne razlike glede na narodnostno strukturo vprašanih. Prebivalci iz hrvaških ali mešanih gospodinjstev so vpliv nove meje ocenjevali precej bolj negativno (30.6%)), še bolj prebivalci iz madžarskih in mešanih slovensko - madžarskih gospodinjstev (33.3 %) kot slovensko prebivalstvo (18.0 %)). Nasprotno pa so vpliv nove meje kot pozitiven dejavnik razvoja opredeljevali najmanj iz slovenskih (20.6 %), nato iz hrvaških in mešanih (27.8 %) in največ iz madžarskih in mešanih gospodinjstev (31.3 %). Nasprotje je le navidezno. Slovensko prebivalstvo je urbanizirano, vezano na zaposlitev in oskrbo v domačih centrih in v veliki meri indiferentno do vplivov nove razmejitve. Hrvaško prebivalstvo je bistveno bolj vezano na dnevno delovno migracijo in vsaj občasno oskrbovanje na hrvaški strani. Ker so priseljenci, imajo na drugi strani meje veliko sorodnikov in znancev. Meja je stike z njimi nekoliko omejila. Toda obenem je hrvaško prebivalstvo zadovoljno z razmejitvijo, ker vidi v plačah, cenovnih in davčnih razlikah možnost špekulacije in rednosti pri meddržavnem pretoku dobrin in kapitala. Zato si želi čimbolj liberalen režim na meji. Madžarsko prebivalstvo je socialnogospodarsko najbolj heterogeno. Razpeto je med klasično agrarno in urbano strukturo in zato tudi najbolj heterogeno glede odnosa do vplivov nove meje. Mlajše madžarsko prebivalstvo ocenjuje stanje podobno kot slovensko, starejše, ki je praviloma bolj agrarno, pa vidi v meji zaradi konkurence cenejših hrvaških kmetijskih pridelkov in zaradi omejevanja trga grožnjo lastni ekstistenci in si zato želi bolj zaprto mejo. Del odgovorov glede omenjenih razlik pojasnjuje analiza odgovorov na vprašanja o režimu na novi meji (tabela 2). Tab. 2: Želje anketiranih glede režima na slovensko - hrvaški meji Die Beurteilung der Grenzkonttrole an der slovvenisch-kroatischen Grenze odgovor delež mejo bi morali bolj zapreti 3.9 % razvoj meje je normalen 40.0 % mejo je treba povsem odpreti 56.1 % skupaj 100.0% Vir: Anketa, Mladinski raziskovalni socialnogeografski tabor, Pomurje 20, julij 1992, N = 156 Tab. 1: Vloga nove obmejne lege na razvoj naselja Der Einfluss der neuen Grenzlage an die Entwicklung des Ortes Zupančič Jernej, Repolusk Peter 174 Narodnostno mešano območje... stanje stanje seje ni seje zadeva izboljšalo sprememb poslabšalo stiki s sorodniki 1.5 70.4 28.1 stiki z znanci 1.4 73.4 25.2 obisk prireditev 3.1 69.8 27.1 članstvo v društvih 2.5 67.9 29.6 obisk pri obrtniku 6.1 76.5 17.3 oskrba z živili 51.0 33.8 15.2 nakupi kmet. repromateriala 35.2 36.2 28.6 drugi nakupi 43.9 35.0 21.1 imajo obrt na H 2.4 26.6 69.0 zaposlitev na H. 0 32.6 67.4 imajo zemljo na H. 2.2 24.4 73.3 prodaja kmet. prid. 0 22.7 77.3 občutek utesnjenosti 5.4 70.1 24.5 občutek varnosti 22.9 66.7 10.4 Vir: anketa. Mladinski raziskovalni socialnogeografski tabor Pomurje 20, julij 1992, N = 156 Težnje po večji zaprtosti meje se pojavljajo le pri slovenskem (2.8 %) in madžarskem ter mešanem slovensko - madžarskem prebivalstvu (6 %). To se pojavlja pri pretežno starejšem in manj izobraženem prebivalstvu (v strukturi tudi sicer prevladujejo tisti z osnovno šolo in manj), ne pa pri prebivalcih z višjo in visoko izobrazbo. Pri Madžarih kot najbolj agrarni populaciji je to povezano z že omenjeno konkurenčnostjo kmetijskih pridelkov tako na hrvaškem trgu kot pri domači odkupni mreži. Madžarsko prebivalstvo je tudi najbolj indiferentno do režima na meji oziroma meni, da je njen razvoj normalen. Večjo težnjo po odprti meji izraža slovensko (60 %) in še bolj hrvaško (69.4 %) prebivalstvo. Pri slednjem so poleg že omenjenih gospodarskih interesov pomembni tudi stiki s sorodniki in znanci na Hrvaškem ter ohranitev stikov z matično domovino nasploh. Spremembe na področjih javnega življenja ob meji lahko delimo na nekaj skupin (tabela 3): - stiki in obiskovanje prireditev, - oskrba, - zaposlitev in druge gospodarske dejavnosti na drugi strani meje in - odnos do meje kot elementa varnosti, oziroma utesnjenosti. Tab. 3 : Kako anketirani prebivalci Petišovec ocenjujejo razmere po vpostavitvi nove državne meje s Hrvaško (julij 1992) Wie beurteilen die Einwohner von Petišovec die Lage nach der Festlegung der Grenze zu Kroatien (Juli 1992) Zupančič Jernej, Repolusk Peter 175 Narodnostno mešano območje... SKLEP Opravljena analiza opozarja na nujnost upoštevanja razlik med posameznimi socialnimi in narodnostnimi skupinami. Ker je območje narodnostno mešano, ima to precejšnjo politično težo. Opozoriti je treba tudi na vprašanje varnosti. Režim na meji mora po eni strani omogočati prekomejno sodelovanje in s tem krepiti gospodarsko in demografsko osnovo lokalnega prebivalstva, po drugi strani pa zagotoviti ustrezno stopnjo varnosti tako zaradi lokalnega prebivalstva kakor tudi zaradi države Slovenije in mednarodne skupnosti. Vzpostavitev nove meje je v obmejno območje prinesla številne spremembe. Na nove inovacije se najhitreje odziva mlajše, bolje izobraženo in mobilno prebivalstvo. Tako lahko hrvaško prebivalstvo izkorišča poznavanje območij na obeh straneh meje in številne stike na Hrvaškem ter se lažje uveljavlja v terciarnih dejavnostih. Madžari, ki so še najbolj vezani na kmetijsko pridelavo, bodo z nameščanjem nove infrastrukture ter drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti na odpirajoči se tromeji izgubljali Zmanjšanje oziroma otežkočanje stikov s sorodniki, znanci in organizacijami na Hrvaškem prizadeva skoraj izključno hrvaško prebivalstvo. Meja je s stališča le-tega prerezala prej enoten prostor (kar ne drži; obstajali so številni stiki, vendar prostor še ni bil enoten). Možnost oskrbe se je bistveno izboljšala; razlog so bile nižje cene blaga na Hrvaškem. Prebivalci so množično nakupovali v bližnjih oskrbnih središčih na Hrvaškem. Trgovska podjetja na slovenski strani so zaradi tega občutila krizo. Slabšanje gospodarskih razmer na Hrvaškem je zelo omejilo možnosti zaposlovanja. Prizadet je bil tudi del slovenskih upokojencev, ki so dobivajo hrvaške pokojnine. Nasprotno je bil del Hrvatov brez državljanstva zaskrbljen za delovna mesta. Kmečko prebivalstvo je zaradi nižjih cen na Hrvaškem izgubilo velik del trga. Lastnikom zemljišč na hrvaški strani je bila otežkočena obdelava zemlje in prevoz pridelkov. Velika večina prebivalstva meje ne čuti kot mehanizma povečevanja utesnjenosti, niti povečevanja varnosti. Kot dejavnik povečane utesnjenosti dojema mejo zlasti mlajše prebivalstvo, ki ima večje ambicije po prostorski mobilnosti. Precej večji delež prebivalstva (22.9 %), zlasti Madžarov in Slovencev ocenjuje, daje meja izboljšala varnostni položaj. Za razvoj obmejnega območja je izrednega pomena tudi pripravljenost lokalnega prebivalstvo, da premosti trenutne težave. Slovensko in večinoma tudi hrvaško prebivalstvo vidi razvojne možnosti v krepitvi terciarnih dejavnosti, zlasti trgovine in gostinstva. Pri madžarskih in mešanih gospodinjstvih (slovenskem,madžarskem) jih skoraj tretjina daje prednost odpiranju novih, predvsem maloobmejnih prehodov. Pri tej skupinije tudi največji delež tistih, ki o iniciativi ne razmišljajo. Ravno v tem je nevarnost, da madžarska manjšina zaradi svojih strukturnih slabosti v novonastalih razmerah še bolj nazaduje. Zupančič Jernej, Repolusk Peter 176 Narodnostno mešano območje... LITERATURA Belec B., 1992, Nekaj značilnosti zemljiškoposestne in zaposlitvene povezanosti med republikama Slovenijo in Hrvaško v obmejnih območjih severovzhodne Slovenije, Geographica Slovenica, 23, Ljubljana, str. 363-372 Kladnik D., Repolusk P., 1992, Razvoj podeželja v občini Lendava in ohranjanje narodnostne identitete Madžarov, Geografski vestnik, 64, Ljubljana, str. 53-72 Klemenčič V., 1987, Državna meja na območju SR Slovenije kot nov geografski fenomen, Razprave in gradivo, 20, Ljubljana,str. 57-81 Repolusk P, 1985, Družbenogospodarske značilnosti narodnostno mešanega območja v Prekmurju, Geographica Slovenica, 16, Narodnostno mešana območja v SR Sloveniji.Prekmurje. Slovenska Istra, Ljubljana, str. 29-40 VilharN., Repolusk P., Beltram P., 1987, Prostorsko urbanistični in demografski prikaz ter socio-ekonomska problematika naselja Dobrovnik/Dobronak, Madžari in Slovenci.Sodelovanje in sožitje ob jugoslovansko - madžarski meji, Ljubljana, str. 131-169 Zupančič J., 1990, Emičnoregionalni problemi madžarske manjšine v Prekmurju, Geografija v šoli, 1, Ljubljana, str. 32-33 Gradivo Mladinskega raziskovalnega socialnogeografskega tabora, Pomurje 20, Petišovci / Peteshaza, julij 1992, N = 156 (ankete hrani arhiv Inštituta za geografijo Univerze, Ljubljana) ETHNISCH GEMISCHTES GEBIET DER GEMEINDE LENDAVA UND DIE NEUE STAATSGRENZE Zusammenfassung Grenzgebietsproblematik triflfl fiier die Gemeinde Lendava noch besonders zu: rund drei Viertel ihrer Grenzen teilen sie mit von Ungarn und Kroatien, von oesterreichischer Grenze ist die Gemeinde aber nur 30 km entfemt. Das Gebiet ist ethnisch gemischt: denn neben autochtoner slovvenischer und ungarischer Bevoelkerung vvohnen hier noch Migranten aus Kroatien. Durch die Einstellung einer neuer Staatsgrenze zu Kroatien sind in das Leben lokaler Bevoelkerung einige Aenderungen eingetragen vvorden. In unserer Forschungsarbeit vvird eroertet, vvie einzelne Bevoelkerungsgruppen auf die neu entstandene Situation reagieren. Einzelne Gruppen vvurden nach Alter, Bildung und nationaler bzvv. sprachiicher Zugehoerigkeit klassifiziert. Unsere Analyse schioss Petišovci zemljišča, premajhna socialna in prostorska mobilnost pa jih bo ovirala pri vključevanju v sodobne družbene procese. Zanje to pomeni določeno nevarnost izgubljanja njihove narodne identitete. Povečano socialno neravnovesje med različnimi narodnostnimi skupinami bi lahko privedlo tudi do političnih konfliktov. Zupančič Jernej, Repolusk Peter_177_Narodnostno mešano območje... ein, eine Siedlung mit einem neu errichtetem Grenzuebergang. Die Forschung vvurde im Juli 1992 durchgefuehrt. Betroffen vvaren vor allem die Bauer, groesstenteils Bevoelkerung aelterer Jahrgaenge, da sie ihre Erzeugnisse in Kroatien vvegen dortiger niedrigeren Preise nicht zu Markt bringen konnten. Wegen der Konkurenz aus Kroatien ist aber auch der Verkauf in Prekmurje schlechter ausgefallen. Zuzueglich vvar auch der Zugang zu den Grundstuecken auf der anderen Seite der Grenze erschvvert. Positive Effekte vvurden in der Versorgung bemerkbar: vvegen der niedrigeren Preise in Kroatien kaufte die Bevoelkerung in vielen Faellen dort ein. Desvvegen gelangten viele einheimische Laeden und einige Gasthoefe in Krise. Die kroatische und die gemischte Bevoelkerung, vorvviegend juengere Leute, vvar einerseits dadurch betroffen. Vor allem beklagen sie sich vvegen der jetzigen schvvierigeren Kontaktaufhahme mit Vervvandten und Bekannten. Andererseits vvaren sie aber, dank dieser Bekanntschaften im Vorteil, denn dadurch ergaben sich viele Spekulationsmoeglich-keiten. Zur Entvvicklung eines Grenzgebietes ist von groesster Bedeutung die Bereitschaft der lokalen Bevoelkerung, derzeitige Schvvierigkeiten zu uebervvinden. Slovvenische und groesstenteils auch kroatische Bevoelkerung sieht Entvvicklungsmoeglichkeiten in der Staerkung terziarer Taetigkeiten, vor allem des Handels und der Gastvvirtschaft. Bei ungarischer und gemischter (slovvenischer und ungarischer) Bevoelkerung sprach sich fast ein Drittel fuer das Eroeffen neuer, vor allem Kleingrenzuebergaenge, aus. Bei dies er Gruppe vvar der groesste Anteil derjeniger, der jedoch ueber irgendvvelche Eigen-Iniziative nicht nachdachte. Darin liegt die Gefahr, dass die ungarische Minderheit vvegen ihrer strukturbedingten Schvvaechen in der neuentstandenen Situation in eigener ZahI nicht noch mehr dem Schrumpfen verfaelit. FILOZOFIJA, METODOLOGIJA IN VIZIJA RAZVOJA PODEŽELJA Vilibald PremzI* Mirko Pšunder** Izvleček UDK 910.1(1-22) V članku so prikazani osnovni elementi planiranja s posebnim ozirom na podeželski prostor Izpostavljena je potreba po izvajanju politike razvoja podeželskega prostora, ki mu je tudi v Sloveniji na v.%eh ravneh posvečene premalo pozornosti. Ključne besede: Ekologija, krajina, naravna dediščina, nega prostora, odprti prostor gospodarsko planiranje, varstvo narave, Slovenija Abstract UDC 910.1(1-22) PHVLOSOPHl METHODOLOGV AND THE VISION OF COUNTRYSlDE DEVELOPMENT The article presents planning elements with special references to countryside areas. It is emphasired the need for emplementation of development policy in Slovenia because not enough intentions are devored to these problems. Key words: Ecology, landscape, natur heritage. preservation areas, open space, economic planning, conserva-tion of nature, Slovenia UVOD Planiranje je dejavnost, s katero poskušamo urejati življenje v sedanjem in prihodnjem času na določenem območju. Urejanje prostora in njegovih sestavin se po eni od definicij deli na tri ravni: - Fizično planiranje, s katerim zagotavljamo na prvi ravni boljšo rabo tal za naselitev, gospodarske dejavnosti, prometnice, rekreacijo, usmerjen in organiziran urbani razvoj, turizem, itd. Tako planiranje je statično in teritorialno opredeljeno. - Regionalno planiranje na drugi ravni ureja prostor z regionalnim /prostorskim/ planiranjem. Cilj planiranja je zviševati življenjsko raven v celotnem prostoru in zmanjšati regionalne razlike v stopnji razvoja.To planiranje je dinamično, je prostorsko funkcionalno in ekonomsko smiselno. -Planiranje organizacije prostora je tretja raven; je politika s katero uvajamo organizacijo prostora in človeških bivališč, prostorski red, kar naj bi omogočilo ljudem najboljše življenske razmere. ¦ Dr.,izr. prof. Tehniška fakulteta. Univerza v Mariboru, 62000 Maribor, Smetanova 17, SLO ** Dr, prof. Tehniška fakulteta. Univerza v Mariboru, 62000 Maribor, Smetanova 17. SLO Vilibald Premzl, Mirko Pšunder_180_Filozofija, metodologija in vizija... PODEŽELSKI PROSTOR KOT PREDMET PLANIRANJA Od sprejetja predstavljenih definicij do danes je prišlo v pojmovanju prostorskega planiranja do novih spoznanj in novih pogledov. Najčešče se v povezavi s prostorskim planiranjem pojavlja pojem ekologija, odnosno planiranje prostorske ekologije in varovalno planiranje prostora. Zelo realna slika odnosov med človekom in prostorom je podana v priročniku za planiranje Buchvvalda in Engelhardta, kjer je prostor človekovih aktivnosti poimenovan s pojmom prostorsko okolje. (Buchwald, 1980) Kakor koli že, rabo prostora v klasičnem pomenu besede dejansko planiramo. Predvsem je urbani prostor predmet planiranja vrste strokovnjakov, ki izdelujejo, več ali manj vsklajeno, vrsto sektorskih planov, ki se izvajajo po logiki izvajanja planov. Pri tem so jasno opredeljeni cilji, roki izvedbe, tehnična rešitev in stroški za izvedbo posameznega plana ali celotnega urbanističnega projekta. Tudi vsebina in metodologija planiranja sta na osnovi zakonskih in podzakonskih predpisov jasno opredeljena. Vse bi se naj končalo v realizaciji določenega projekta. Bistveno manj pa so bila prizadevanja zakonodajalcev in strokovnjakov, planerjev, usmerjena v podeželski prostor. Podeželski prostor obravnavamo predvsem v naslednjih funkcijah; - bivalni in delovni prostor podeželskega prebivalstva, - lokacije za pridelavo hrane in surovin/ kmetijstvo in gozdarstvo/, - lokacije podeželske obrti ni decentralizirane industrije, - rezervat za širitev naselij, industrije za trase prometnic in za vse vrste infrastruktumih naprav in vodov, - prostor za rekreacijo in sprostitev, - ekološki izravnalni prostor z varovalnim učinkom za naravne temeljne dobrine in za varovalna območja vseh vrst naravnih dobrin. Deagrarizacija in velike družbene spremembe v tem stoletju so tudi pri nas povzročile nekaj bistvenih sprememb v podeželskem prostoru; - zmanjšanje podeželskega prebivalstva, - povečanje storitvenih in oskrbnih dejavnosti, povečanje ali odpiranje proizvodnih obratov, razvoj turističnega gospodarstva in gostinstva, - socialne spremembe v sestavi prebivalstva in spremembe tradicionalnih vrednot podeželskega prebivalstva, - mobilnost podeželskga prebivalstva in dnevne migracije, - razvrednotenje tradicionalne krajinske in naselbinske identitete. Vilibald PremzI, Mirko Pšunder 181 Filozofija, metodologija in vizija... RAZVOJNI POTENCIAL PODEŽELSKEGA PROSTORA In kakšen razvojni potencial premore, ob splošno znanem potencialu mestnega prostora, podeželski prostor? Računamo z naslednjimi potenciali: - prebivalstvom, - naselji in naselbinsko strukturo, - kmetijskimi zemljišči, - gozdovi, - vodami, - možnostmi za rekreacijo in turizem /predvsem v visokogorskem in hribovitem svetu/, - ekološko nerazvrednotenim prostorom. Pregled teh potencialov kaže na bistveno drugačne potenciale, kot smo jih vajeni na področju prostorkega ali urbanističnega načrtovanja. Postavlja se vprašanje: na kakšen način lahko izvedemo v uvodu predstavljene tri ravni planiranja v podeželskem prostoru? V preteklem tridesetletju so se pri planiranju in urejanju podeželja uveljavili naslednji načini: - ruralno planiranje ali planiranje rabe zemljišč za pretežno kmetijsko proizvodnjo. EaspoloSij ivi potenciuli VrediiOtrj pot rebe interes i \ DRliLBA Dosežena obremenitev prostora-okolja V Interesi, cilji urejanja podeSeij a Slika 1: Soodvisnost razvoja podeželja in ciljev družbe Zusammenhang der Landesentwicklung und der Ziele der Gesellschaft Vilibald Premzl, Mirko Pšunder 182 Filozofija, metodologija in vizija... AKTIVNOSTI ZA RAZVOJ PODEŽELSKEGA PROSTORA Spoznanje, da velikega ali celo pretežnega dela posamezne dežele ali države ni možno enostavno prepustiti lastni usodi, je vzpodbudilo vrsto evropskih dežel k akcijam za prenovo ali razvoj podeželja in vasi. Da razvoj podeželja in vasi ni le posamičen problem, temveč problem evropskih in svetovnih razsežnosti je potrdil sklep Sveta Evrope iz leta 1987 o razglasitvi "kampanje podeželskega prostora" v letu 1988. Namen tega sklepa je bil sprožiti akcijo spoznavanja problemov podeželja v vsaki deželi članici in uresničitev naslednjih ciljev: - zagotoviti enakovredno osnovno oskrbo podeželskemu prostoru s pomočjo enakomerne razmestitve dejavnosti in z rabo naravnih potencialov, - novo usmeritev kmetijstva in gozdarstva, - nova usmeritev gospodarske politike ustrezno možnostim in življenskim razmeram podeželja, - varovanje okolja, - varovanje kulturne krajine, kulturne identitete in arhitekturne dediščine, - izboljšanje življenskih razmer in reševanje socialnih problemov predvsem kmečkih žena, mladine in ostarelih. Konkretne aktivnosti in ustrezni rezultati so se pokazali proti koncu 80 let predvsem v posameznih deželah Avstrije in Nemčije.Formalno smo k tem aktivnostim pristopili tudi mi v letu 1989, s konkretnimi koordiniranimi in spodbujevalnimi aktivnostmi pa smo pričeli šele zadnji dve leti. NAČRT ALI VIZIJA UREJANJE PODEŽELSKEGA PROSTORA Poučno za naše razmere je, da posebnega sistema planiranja podeželskega prostora v Evropi ne poznajo. V Nemčiji vsebuje zvezni zakon o urejanju prostora načela za integralno prostorsko urejanje. Konkretno zvezna zakonodaja Nemčije podaja nekaj pomembnih načel in sicer o: - ruralno planiranje za potrebe urejanja vaških naselij in bližnje okolice, po vzoru urbanističnega planiranja, - ruralno planiranje kot celostno ali integralno planiranje družbenih in gospodarskih dejavnosti na podeželju (Prosen, 1993). Nobeno od naštetih vrst planiranja ni v celoti odpravilo razlik med mestom in vasjo. Res je sicer, da seje na našem podeželju marsikaj spremenilo, vendar bolj po zaslugi poseljevanja primestnih naselij, kot po zaslugi konsistentne razvojne politike za podeželje. Vilibald PremzI, Mirko Pšunder_183_Filozofija, metodologija in vizija... RAZVOJNI PROJEKTI PODEŽELSKEGA PROSTORA V SLOVENIJI Pri nas v Sloveniji se je pojavila kopica projektov na temo razvoj podeželja in prenova vasi. Značilnost teh projektov je ali pretežno analitičen pristop z nekaterimi smernicami nadaljnega dela in razvoja, ali pa pragmatičen pristop, največ kmetijsko sektorski in proizvodni pristop. Spoznavanje z metodologijo in prakso urejanja podeželskega prostora v nekaterih evropskih deželah, predvsem s prakso v Nemčiji in Avstriji, je prispevalo tudi k implementaciji metodologije urejanja podeželskega prostora pri nas. - varovanju in nadaljnem razvoju podeželske strukture z zdravimi življenskimi in delovnimi razmerami kot temeljem za gospodarske, socialne in kulturne razmere, - izboljšanju življenskih razmer s strukturnimi izboljševalnimi ukrepi na vsakem območju, kije pod ravnijo nemškega povprečja, - varovanju temeljev kmetijske in gozdarske rabe tal in zadostoe gostote prebivalstva, - ohranjanju, varstvu in negi krajine. V zakonih o prostorskem planiranju zveznih dežel je v Nemčiji govora le o programih in načrtih za uresničevanje zakonskih načel, tudi planiranja podeželskega prostora. Razvoj podeželskega prostora pospešujejo z razvojnimi ali prostorskoureditvenimi programi, regionalnimi plani in posameznimi sektorskimi programi in plani (Naprudnik, PremzI, 1992). Celosmi razvoj podeželja temelji na ukrepih socialne in komunalne politike, pospeševanju regionalne gospodarske moči, izboljšanju agrarne strukture, na urejanju in negi krajine . Osrednji ukrep za razvoj podeželskega prostora je komasacija. S komasacijo ne zlagajo zgolj zemljišč, temveč z njo izboljšujejo proizvajalne in delovne razmere v kmetijstvu in gozdarstvu. Ker pa razumejo s tem dejanjem tudi uresničevanje planskih pobud za razvoj podeželskih občin, predvsem pa zboljšanje strukture podeželskega prostora, financirajo iz istega vira tudi izvedbo prometnic, oskrbo z vodo, komunalne ureditve, sanacijo posameznih javnih objektov, naprave za prosti čas in oddih, ukrepe za varstvo narave in nego krajine. Prav tako pa ni zanemariti zakonske obveznosti iz 4.člena zakona o urejanju prostora, ki obvezuje organe zveze in dežel, javne nosilce planiranja in fondacije, da uskladijo svoje načrte in ukrepe pri programih razvoja podeželskega prostora. Na podoben način, s programi razvoja podeželja, vendar praviloma na manjših, prostorsko omejenih območjih, razvijajo podeželski prostor v Avstriji. Veliko vlogo ima v obeh državah iniciativa krajanov samih, tudi večji del izvedbe je poverjen njim samim, njihovemu lastnemu interesu. Dežela ali okraj sta pri tem programu krajanu partner. Jasno je, da tak pristop ni planiranje. Postopki morajo biti jasni in kratki. Krajani imajo sicer podporo v obliki brezplačnega svetovanja na kraju samem, vendar v glavnem za zadeve strokovnega nasveta o gradnji in obnovi objektov, poslovanja in financiranja. Dokumentacija za realizacijo programa ni izdelana v obliki in vsebini projekta, razen za infrastrukturo. Vilibald Premzl, Mirko Pšunder_184_Filozofija, metodologija in vizija... Pod skupnim imenom "projekt" so označeni vsi mogoči sektorsko obarvani pristopi (arhitektonska analiza tipologije objektov in krajine, sociološka analiza kmečkega vprašanja, agrarno proizvodni projekt,itd.). Kot poskus čistega projektnega pristopa, kije med drugim deležen posebne pozornosti kmetijskega ministrstva oziroma njegovega Centra za celostni razvoj podeželja (CRPOV), je primer Projekt razvoja Remšnika (Občina Radlje). Vsebinska struktura projekta (brez analitičnega uvodnega dela) je naslednja: A. Projektni cilji B. Projekti C. Podprojekti - fazni projekti Podprojekti kot fazni projekti so zastavljeni v obsegu, ki jih je možno izvajati časovno in vsebinsko neodvisno, so pa sestavni del projektov in ciljno smiselno zastavljeni. Ob tej enostavni in jasni zasnovi projektnega pristopa se zastavlja vprašanje manjkajoče razvojne politike in ukrepov, ki jamčijo za izvedbo projekta ter vodenje tako obširnega projekta, sestavljenega iz preko 100 podprojektov od infrastrukture do razvoja kulture in varstva okolja. Izvedba prostorsko omejenega projekta temelji na predpostavki, da bo profesionalna organizacija koordinirala celoten projekt finančno in organizacijsko, nosilci izvedbe pa bodo posamezni interesenti sami. Predlog posnema metodo izvajanja tovrstnih razvojnih aktivnosti pri sosedih v Deželi Štajerski vendar brez ustrezne sprejete politike in ukrepov za zagotavljanje celostnega razvoja podeželskega prostora v Sloveniji. Te v Sloveniji preprosto nimamo ali pa obstoječih parcialnih sistemskih rešitev ne moremo poimenovati s politiko in njenimi ukrepi za izvajanje.Dejstvo žal je, da sije prostor in varstvo okolja "prigrabilo" dvoje ministrstev: -podeželski prostor izven mest in večjih naselij kmetijski resor, -mestni in naselbinski prostor večjih naselij resor urejanja prostora. Oba resorja imata v sestavi svoje strokovne službe za urejanje prostora, eno za podeželski in eno za urbani prostor, kar vodi nadalje v razvoj dveh sistemov poselitve, prostorskega reda in sistemskih ukrepov za teritorialni razvoj. Tudi sistem državnega finansiranja je razcepljen na več resorjev, pri čemer vsak odveze mošnjo po lastnih merilih. V praksi pa vsak ravna po načelu, da so skupne, ne zgolj ozke interesne zadeve, naloga drugega resorja, čeprav govorijo o celostnem razvoju.Nadaljevanje tovrstnega dela in razvoja ni upravičeno zgolj iz metodoloških razlogov izvajanja razvojnih aktivnosti, temveč je družbeno škodljivo. Prostora in okolja v predvidevanju nadaljnega razvoja ni možno deliti med sektorje in ponovno uvesti zgolj sektorsko planiranje kot osnove za družbeni in prostorski razvoj države, regije in občine. Načelo integralnega planiranja je nedvomno upravičilo svoj obstoj, dasiravno imamo v metodološkem pristopu k planiranju vrsto nerazčiščenih vprašanj. Vilibald Premzl, Mirko Pšunder 185 Filozofija, metodologija in vizija... ZAKLJUČEK Opisane zadrege in dileme o metodološkem pristopu celostnega razvoja podeželja so večplastne. Klasičen filozofski pristop k razrešitvi problema celostnega razvoja podeželja je verjetno potreben z vidika opredelitve vrednostne predstave o pomenu podeželskega prostora za narodovo in prostorsko identiteto Slovenije in podeželana v sklopu narodove, nacionalne identitete. ih povržin. ič, vaške : -iobe, itd . ¦j K E ? I '.: 0 CIA L 1-. / [ .• pri c-poEl jv.-fr;Ju, 'Jcpoir! i lr:-en; i-c^i;- \ raievtr: ju , itc . TehniiJ^-"ir:fr:x-t: . ktura, izobrač-v5-. =dr:ivi;tv:i, kultura. i f-.-i fl ; TVHHT,-:;; i::bclji:a:i če agrarne ¦strukture , nelior-- ¦lijii, sor; arav.no kT:e tc\'ar.J e, itd. ? r C:_ i-1 r. 2 p o v e i: a v a. T' o i' p e i- e v E r. j e trg o v i n •: obrti, turirma.itd Slika 2: Predlog organiziranega pristopa k razvoju podeželja Vorschiag der Organisation der Landesentwicklung Metodološko razvoj podeželja ni možno izločiti iz sistema bodočega celostnega razvojnega planiranja (ali kakorkoli se bo že imenovalo ?). Specifičnost podeželskega prostora tudi ni možno planirati s klasičnim instrumentarijem prostorskega in urbanističnega planiranja. Dosedanje izkušnje o uspešnosti tega postopka niso bile prepričljive . Podeželski prostor tudi ne more biti zgolj domena strategije razvoja kmetijstva v Sloveniji, pri čemer še niso razjasnjeni pogoji našega kmetijstva v pogojih EGS kamor rinemo in ki nima posluha za protežiran položaj nacionalnega kmetijstva. Pri tem je naša zemljiško lastniška struktura popolnoma neprimerna za vstop v evropske pogoje kmetijskega gospodarstva. Rešitev za pristop k razvoju podeželja in obnove vasi vidim zgolj v enovitem sistemu razvojnega planiranja države, regije in občine, z dolgoročno opredeljeno vizijo razvoja podeželja, ustrezno politiko in ukrepi za razvoj podeželskega prostora. Vilibald PremzI, Mirko Pšunder 186 Filozofija, metodologija in vizija... PHILOSOPHIE, METHODOLOGIE UND VISION DER LANDESENTVVICKLUNG Zusammenfassung Die raumliche-, vvirtschaftliche- und soziale-Eentwicklung der Gemeinde,des Landes und des Staates vvird durch Planungsgesetze und der passende Methodologie festgelegt. Im integralen Planungsprozess sind alle VVirtschaftssektoren und Ttigkeiten erfasst. Das scheint alles notvvendig und logisch susein! In diesem Planungsprozess bleibt aber ein grosser Teil des Raumes, der landliche Raum, nicht vollstndig definiert. Es vvird uns immer mehr bevvusst dar landliche raum ein Bestandsteil des gesamten Raumes der Gemeinde und des Staates ist, nicht nur ein Reservat fur die Ansprche der stdtischer Bevlkerung, fiir Freizeitaktivitten, oder eine Trassenfhrung verschiedenster Infi-astrukturen, oder als reserviertes Bauland, u.s.vv. Fast alle europische Staaten haben Aktivitten entvvickelt mit der Absicht dem Indlichen Raum neue Chancen zu bieteu und den Ausgleich des Lebensstandard des Staates zu erreichen. Da ergibt sich die Frage mit vvelchen planerischen Mitteln kann man das erreichen. Ist die raumplnerische- , agrarplnerische Methodologie am Platz, oder sole eine zutreffende Entvvicklungspolitik fr den Indlichen Raum nach entvvickelt vverden. Bei der Planung des Indliches Raumes kann man eine starre, klassische Raumplanung nicht anvvenden. Man solte sich lieber an die der ansessiger Bevlkerung anpassende Ziele sttzen und eine Vision der Entwicklung verfolgen, die im Rahmen des Landesentvvicklungsplanes mit einer Entvvicklungspolitik und mit konkreten Massnahmen ausgefhrt vvird. LITERATURA IN VIRI Buchvvald, K., Engelhardt, W.-Hrsg., 1980, Handbucher Plannung, Gestaltung und Schutz der Umwelt 1: Die Umwelt des Menschen. BLV Verlagsgesellschaft, Muenchen, Wien, Zuerich. str. 137. Naprudnik, M., PremzI, V, 1992, Urejanje prostora in varstvo okolja na Bavarskem. Aram.d.o.o. Maribor, 1992. str. 7. PremzI, V, 1990, Oblikovanje ciljev prostorskega razvoja. IB revija za planiranje, Ljubljana, str. 8-9. PremzI, V, 1992, Prostorsko planiranje po evropsko-primer dežele Bavarske. Referat na srečanju urbanističnih inšpektorjev Slovenije, Rogaška Slatina. Prosen, A., 1993, Sonaravno urejanje podeželskega prostora. Katedra za prostorsko planiranje, FAGG, Ljubljana, str. 24. VINSKE CESTE KOT ELEMENT REGIONALNEGA RAZVOJA OBMEJNIH OBMOČIJ Vladimir Drozg* Izvleček UDK 911.3:796.5(497.12-04) Prispevek obravnava vinske cesle kot enega izmed načinov za vzpodbujanje razvoja vinogradniških pokrajin. Navedeni so kriteriji, s katerimi določimo traso vinske ceste (krajinske kvalitete območja, razmestitev gostinske ponudbe, naselja in prireditve, naravni in kulturni spomeniki, obstoječe omrežje cest in prometna dostopnost, dopolnilne dejavnosti ob vinski cesti) ter pričakovani učinki, ki bi se po ureditvi vinske ceste odražali v pokrajini oz. na območju (večji prihodek posameznih gospodinjstev, boljša infrastrukturna opremljenost, rekultivacija opuščenih zemljišč, zmanjševanje depopulacije. razvoj vzporednih dejavnosti). Kot primer urejanju Je prikazana vinska cesta po Svečinskih goricah. Ključne besede: Vinske ceste, urejanje podeželja, Svečinske gorice Abstract UDC 911.3:796.5(497.12-04) WINE ROUTES AS AN ELEMENT OF THE REGIONAL DEVELOPMENT OF BORDERLINE REGIONS The article examines the role of winw routes in promoting the development of wine-growing regions. It focuses both on the criteria for Iracing wine routes (landscape value of a region, distribution of tourist supply. settle-ments and events, natural and cultural monuments, existing road netivorks and transport accessibility, supple-menlary activities along the wine routes) and on the impact that wine exert on the landscape/region (an increased income of individual households, better infrastructure equipment, recuttivation ol deserl land lots, decreasing depopulalion and development of supplementary activities). The wine route through the Svečinske gorice region is presented as an example of countryside regulation. Key words: Wine routes, countryside regulation, Svečinske gorice Obmejna območja imajo pogosto posebne razvojne značilnosti. Lahko so povezovalni člen med ekonomskimi regijami, pogosto pa so zaradi periferne lege manj razvita in demografsko ogrožena. Taka je večina območij v SV Sloveniji, kjer perifernost, demografska ogroženost in slabša razvitost sovpadajo s prevladujočo agrarno strukturo prebivalstva. Vprašanja nadalnjega razvoja teh območij ostajajo še naprej odprta in aktualna. Spoznanje, da kmetijstvo ne more biti edini vir za preživljanje ljudi na podeželju odpira vprašanja nadalnjega razvoja oz. dopolnilnih dejavnosti, ki bi prinašale dodatni dohodek. Kriterije za izbor gospodarske panoge postavlja vedno ostrejša družbena zavest, ki podeželja ne pojmuje več kot rezervni prostor mesta, temveč mu priznava lastne razvojne in strukturne * Dr. doc, Oddelek za geografijo. Pedagoška fakulteta. Univerza v Mariboru, Koroška cesta 160,62000 Maribor, SLO ** Prispevek je del projektne naloge Vinske turistične ceste v Sloveniji; naročnik Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; izdelal Urbis d.o.o. Maribor Vladimir Drozg 188 Vinske ceste kot elemem... zakonitosti. Sprejemljiv je takšen razvoj, ki gradi na lokalnih potencialih (prirodnih in družbenih), ki je v ravnovesju z naravo in ki obnavlja socialna razmerja (npr. vaško skupnost). Ena od razvojnih možnosti, ki ustreza naštetim kriterijem, je turizem na deželi. Osnovna usmeritev tega je nasprotje koncentriranemu, množičnemu turizmu v razvitih turističnih krajih. Kajti turizem je v tem primeru dopolnilna, ne pa glavna (in osnovna) dejavnost. Poudarek je na usmerjeni ponudbi, individualnosti, disperziranosti po širšem območju. Med oblikami turistične dejavnosti so tudi vinske ceste. Gre za poseben način trženja kmetijskih proizvodov, kjer kmečka gospodarstva pod geslom "vinskih cest" ponujajo svoj pridelke, usluge in storitve. Ponudba ob vinskih cestah pa ni omejena samo na kmetijske pridelke. Trži se celotna pokrajina, z vsemi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, zgodovino, tradicijo, specifičnostmi. Vinska cesta je samo krovni pojem, ki obsega ponudbo celotnega območja. Zato je pomembna naslednja misel: vinska cesta je integralni del in proizvod okolja, po katerem poteka. Za njeno vzpostavitev in kasnejše funkcioniranje je primarnega pomena kmetijska dejavnost, ponudba celomega območja in urejena krajina! Sama vinska cesta (kot objekt) ne prinša željenih učinkov in dohodka. Pomembna je vrsta in obseg dejavnosti, ki so locirane ob njej. Le-te pa morajo izhajati iz identitete pokrajine, ohranjati tradicijo in določeno mero rustikalnosti. Šele ti dejavniki, poleg kvalitetne ponudbe, dajejo vinski cesti pravo vsebino. Takšen pristop k razvoju podeželja je blizu novejšim ugotovitvam o načinu in oblikah vzpodbujanja razvojno problematičnih območij. Gre namreč za uvajanje novih gospodarskih dejavnosti, ki so avtohtone - izkoriščajo lokalne naravne in demografske potenciale, so skladne z okoljem in potrebujejo samo začetna vlaganja, kasneje pa se razvijajo po občih razvojno tržnih principih (za razliko od stalnih dotacij, subvencij). S takšnim pristopom se odgovornost in s tem motiviranost za uspeh prenese na konkretnega lastnika (kmetovalca), ki si bo z večjim angažiranjem zagotovil večji dohodek. Smisel vinske ceste je v tem, da se vino - pojmovano kot kulturna dobrina, ne le kmetijski proizvod - prodaja v kraju oz. na mestu, kjer se prideluje. Gostu se s tem želi približati individualnost vsakega vina in vinogradnika, specifičnost določenega vinorodnega območja skupaj s kulturo, kulinariko, rustiko. Zato je pomembno ponudbo organizirati tako, da bo gost imel priložnost doživeti vinorodno pokrajino v vseh njenih razsežnostih. To pa pomeni: - speljati poti med vinogradi, kjer je stopnja doživljanja vinorodne pokrajine največja; - omogočiti ogled pridelave oz. kletarjenja vina - nuditi osebni kontakt pri spoznavanju, izbiranju, ogledovanju - ponudbo vin dopolniti s tipično regionalno gastronomijo - vzdrževati primeren nivo kvalitete - v ponudbo vključiti kulturne, rekreacijske, izobraževalne dejavnosti, ekskurzije, izlete, ipd. Vladimir Drozg 189 Vinske ceste kot element... DOLOČANJE TRASE VINSKE CESTE Najprej omejimo in določimo območje, po katerem bi vinska cesta lahko potekala. V ta namen opredelimo vinorodna območja, ki jih povzamemo iz obstoječih vinogradniških površin. Pri tem upošteva mo naslednje kriterije: * vinorodna pokrajina ta kriterij je najpomembnejši, kajti vinska cesta poteka samo po vinorodnem območju. Seveda je sam pojem dokaj širok, saj je težko postaviti mejo med območjem ki je še vinorodno in pokrajino, ki to več ni. Kot vinorodno pokrajino pojmujemo geografsko regijo, kjer predstavljajo vinogradi pomembno kategorijo v izrabi zemljišč (okoli 10% vinogradov po podatkih katastra, odvisno od lokalnih razmer), kjer so prisotni elementi vinogradniške kulture (tradicija, zidanice) in območje, kjer so vinogradi pomemben element pejsaža oz. krajinske slike. * razmestitev dejavnosti, ki so lahko del ponudbe ob vinski cesti Gre za obstoječo gostinsko turistično ponudbo, naravne in kulturne spomenike oz. znamenitosti območja, prireditve v naseljih, ki so povezane s trgatvijo ali ljudskimi običaji. Razmestitvi posameznih elementov prilagodimo območje, kjer bo speljana vinska cesta. * krajinska vrednost območij Ta kriterij samo dopolnjuje ostala dva. Krajinsko vredna območja, brez degradacij in z izrazitimi pejsažnimi kvalitetami praviloma sodijo v območje vinske ceste. Kriterij služi bolj kot dopolnilo za lažje odločanje, ni pa osnovni oz. odločilni. Določanje trase vinske ceste je možno na dva načina. Pri prvem izhajamo iz turistične ponudbe v pokrajini, kjer posamezne točke z gostinsko, kulturno in rekreacijsko dejavnostjo povezujemo v smiselno prometno mrežo. Pri tem pristopu je potrebno temeljito poznavanje vseh elementov, ki soustvarjajo vinsko cesto, predvsem gostišč, kmečkih turizmov ipd. Drugi pristop uporabljamo v primerih, ko je poznavanje turistične ponudbe nepopolno ali le ta še ni razvita. Namesto iz znanih lokacij izhajamo iz potencialov, kijih določena pokrajina ali del pokrajine ima. Opredelimo torej območje, po katerem bo (bi) vinska cesta lahko potekala, znotraj tega pa elemente, ki predstavljajo ogrodje vinske ceste. Pri tem je pomembno upošteveti, da je območje vinske ceste - tim. vinorodno območje dokaj stalno, saj temelji na prirodnih elementih in prirodni primernosti za vinogradništvo; Funkcioniranje vinske ceste zahteva razmeroma razvito infrastrukturo - prenočitvene zmogljivosti, razvito in urejeno cestno mrežo, propagandni in informacijski material, enotno in pregledno označbo, vsakomur dostopen seznam vinogradnikov in vrsto ponudbe, ki je ob vinski cesti na razpolago. Vladimir Drozg 190 Vinske ceste kot element... predlagana trasa vinske ceste paje tem manj dokončna, kolikor bolj nepopolna ali nerazvita je ponudba na obravnavanem območju. Vinsko cesto namreč vzpostavljata dva elementa: - prirodni - vinogradi, krajinske kvalitete; in - antropogeni - vrsta in obseg turistične ponudbe na vinorodnem območju Če na območju ni primernih dejavnosti in ureditev, lahko govorimo o vinski cesti samo pogojno; kjer pa ni vinogradov, pa tudi celovita ponudba ni zadosten razlog za opredelitev vinskih cest. Drugi pristop je vsebinsko širši in manj natančen, saj so potenciali oz. primernosti za vinsko cesto zelo široka kategorija, ki nakazuje samo možnost za realizacijo, ne pa dejanskih razmer. Pri določanju trase vinskih cest upoštevamo naslednje elemente: * krajinske kvalitete območja vinsko cesto skušamo speljati po območjih, ki so krajinsko vredna, kar pomeni, da izkazujejo visoko stopnjo avtohtonosti, da niso obremenjena in degradirana z urbanizacijo, da v vidnem polju ceste ni degradacijskih elementov (smetišča, odprti kopi, infrastrukturni koridorji, neurejeni kompleksi dospodarskih kleti), daje trasa razgledna. * razmestitev gostinske ponudbe ta dejavnik ima skoraj največjo težo. Razmestitvi ponudbe na določenem območju je potrebno prilagoditi traso vinske ceste. Upoštevamo obstoječo ponudbo in tisto, za katero je že bil izražen interes. * naselja in prireditve naselja kot središča pokrajine združujejo ekonomske in kulturne flmkcije območja v katarem se nahajajo. Izražajo identiteto območja, so središča družbenega življenja. Zaradi tega lahko cen tralna naselja dopolnjujejo ponudbo ob vinski cesti. * naravni in kulturni spomeniki potek vinske ceste načrtujemo tako, da prečka ali se približa čim večjemu številu naravnih in kulturnih spomenikov, posebno najvrednejšim. * obstoječe omrežje cest praviloma upoštevamo obstoječo cestno mrežo (klasificirane ceste), le v izjemnih primerih se navezujemo na gozdne in poljske poti, ki trenutno še niso primerne za motorni promet. * prometna dostopnost in prehodnost pri določanju trase vinske ceste upoštevamo možnost navezovanja na regionalno prometnico. * dopolnilna ponudba ob vinski cesti dejavnosti, ki lahko dopolnjujejo ponudbo ob vinski cesti vključujemo v območje obdelave. Vladimir Drozg 191! Vinske ceste kot element., Slika 1: Vinska cesta v Svečinskih goricah Wine-routes leading through Svečinske gorice —v.w tE3rs B i=«ČJ: ils::JC!JE ©ieoorisvii Oijlo:bieini Vladimir Drozg 192 Vinske ceste kot element... PRIČAKOVANI UČINKI VINSKE CESTE Predpostavljamo, da bi urejena vinska cesta imela pozitivne posledice na razvoj območja. Učinki bi se odražali v naslednjem: Npr. rekreacijska območja, ribniki, planinske in kolesarske poti, etnološke posebnosti, kopališča in zdravilišča ter razstavišča in muzeji. VINSKA CESTA V SVEČINSKIH GORICAH Svečinske gorice so intenzivna sadjarsko vinogradniška pokrajina. Delež vinogradov po posameznih k.o. presega20% obdelovalnih zamljišč. Vinogradi so v sklenjenih kompleksih zasajeni po prisojnih pobočjih Slatinskega dola, Špičnika, Svečine, Ciringe in Jurskega vrha. Na območju prevladuje delavsko kmečko prebivalstvo, vendar je med njimi več kmetij, ki jim je kmetovanje edini vir dohodka. Usmerjene so v vinogradništvo, sadjarstvo ali živiniorejo. Velikost posesti je večja od povprečne slovenjegoriške kmetije. Urbaniziranost podeželja se na tem območju kaže bolj v iz boljšanju bivalnih razmer in infrastrukturni opremljenosti, manj pa v številu novih stanovanjskih hiš. Pokrajina je zato ohranila visoko stopnjo prvobitnosti in ambientalne kvalitete. Svečina in Jurij sta med najbolj ohranjenimi in najlepšimi naselji v Slovenskih goricah. V Svečinskih goricah je več vinogradnikov, ki imajo lastno blagovno znamko vina in se delno že ukvarjajo z turistično gostinsko dejavnostjo. Poleg tega je po območju speljana planinsko turistična pešpot, urejen je etnološki muzej na Kopici, v času trgatve je v Svečini odmeven kmečki praznik, na razpolago sta dva ribnika za ribolov in dvoje teniških igrišč. Na območju sta dva mednarodna mejna prehoda in en maloobmejni, v bližini poteka (turistično) pomembna prometna pot med Srednjo in JV Evropo. Poleg tega je na avstrijski strani vinska cesta že dobro uveljavljena turistično gospodarska dejavnost. Ideja o vinski cesti je med domačini naletela na velik odmev. Na razpis o sodelovanju seje prijavilo 32 kmetij, ki so pripravljene ukvarjati se z dopolnilno dejavnostjo, povezano z vinsko cesto. Iz republiških sredstev za pospeševanje demografsko ogroženih območij, ki so bila namenjena projektu Vinske ceste po Svečinskih goricah, je bilo financirano urejanje posameznih odsekov cest in urejanje kmetij za potrebe gostinske dejavnosti. Trenutno se s turizmom na kmetiji ukvarja 7 kmečkih gospodinjstev, od katerih bo petim v kratkem dodeljena potrebna dokumentacija o opravljanju gostinsko turističnih storitev. Vladimir Drozg_193_Vinske ceste kot element... ZAKLJUČEK Vinske ceste so oblika vzpodbujanja razvoja manj razvitih območij. Glede na to, daje Slovenija tudi vinorodna dežela s še neizkoriščenim potencialom vinskih cest, (rezultat naslovnega projekta je 20 možnih tras), ki večinoma potekajo po obmejnih območjih, je razvijanje te zamisli eden od načinov, ki bo v določenih območjih najbrž dal ustrezen rezultat. LITERATURA Gannon A., 1990, Rural Community Development Through Agri Tourism, Wienna Gluck A., 1990, Magel H, Das Land hat Zukunft, Munchen Investicijski projekt Vinska cesta po Svečinskih goricah, Profil d.o.o., Maribor 1991 StangI M.L., 1991, Die Weinstrassen; Wege der Europaischen Kultur, Graz 1.večji prihodek posameznih gospodinjstev in posredno celotnega območja 2.boljše ceste in infrastrukturna opremljenost 3.rekultivacija opuščenih zemljišč, urejena krajina 4.zmanjševanje deagrarizacije in depopulacije S.razvoj vzporednih in dopolnilnih dejavnosti Tovrstne učinke lahko razumemo kot cilje, katerim prilagajamo strategijo razvoja in ukrepe za njihovo realizacijo. Menimo, da so za dosego navedenih ciljev potrebni naslednji ukrepi: 1. izobraževanje za gostinstvo in kmetovanje; urejanje videza kmetij in komunalne opreme 2. priprava dokumentacije za izvedbo, pridobivanje finančnih sredstev 3. izobraževanje vinogradnikov, načrti kmetijskih ureditev, programi pospeševalne službe 4. animacija domačinov, predstavitev novih razvojnih možnosti, spreminjanje splošnih predstav o neperspektivnosti območja in pasivnosti domačinov, odpiranje novih delovnih mest, ki so povezane z vinsko cesto 5. animacija domačinov za aktiviranje lokalnih potencialov, izbor dejavnosti, ki se povezujejo z vinsko cesto Večina aktivnosti je povezanih z animacijo prebivalcev in zagotavljanjem finančnih sredstev. To sta tudi ključna elementa, na katerih projekt zaživi ali pade. Spreminjanje miselnosti in sprejemanje tržnega obnašanja je dolgotrajen proces, ki je pogosto nasproten logiki kapitala in financ. Tudi odkrivanje lokalnih potencialov, njihova prezentacija in realno vrednotenje so vsebine, ki so bolj zapletene, kot se zdijo na prvi pogled. Regionalno kompleksni vidik je v tem primeru nepogrešljiv, hkrati pa pogoj, da bodo predlagane rešitve v merilu pokrajne in lokalnih razmer. Vladimir Drozg 194 Vinske ceste kot element... WINE ROUTES AS AN ELEMENT OF THE REGIONAL DEVELOPMENT OF BORDERLINE REGIONS Summary Among the elements that contribute to the development of a countryside are also wine routes. The concept of wine routes involves a special type of marketing agricultural prod-ucts and of services offered by rural households. This offer is by no means limited to agricultural products. Rather, the entire region together vvith its natural and cultural sights, history and tradition is marketed. The term wine route is used to refer to the products and services offered by the entire region, i.e. the vvine route is an integral part of the environment in vvhich it is located. There are three prerequisites for planning a vvine route and its consequent successful fiinctioning: agricultural activity, participation of the entire region and cultivated landscape. In addition, the activities and services located along the vvine route shuld reflected the region identity, maintain its traditions and possess a certain amount of rusticity. The follovving elements are of relevance vvhen identifying regions suitable for vvine routes: - vvine groving area - activities that are part of the supply along the vvine route - landscape value of a region The follovving elements have to be taken into consideration vvhen laying out vvine routes: - landscape value of a region - distribution of tourist facitilities - natural and cultural monuments - settlements and events - existing road netvvorks - transport in term of accessibility and transit - supplementan/ activities along the vvine route The impact of vvine routes is presumably seen in the follovving: - increased income of individual households - better roads and infrastructure - recultivation of deserted land lots - decreasing deagrarization - development of parallel and supplementary activities Potthoff H., 1990, Trends in European Rural Tourism, v Rural Development Through Agri Tourism, Wienna Svečinske gorice, moje iskanje; turistični zemljevid, izdala Občina Pesnica, 1993 Vinogradniški zemljevidi: Mariborski vinorodni okoliš; priredili M.Veselič, S.Šikovec, izdala Katedra za vinogradništvo in vinarstvo pri FAGV, Ljubljana Vladimir Drozg 195 Vinske ceste kot element.. In oreder to achieve the mentioned results the follovving steps are required: - education in tourism and agriculture - preparation of necessary documentation - education of vvine-grovvers, farm planning - animation of local population BORDER REGIONS AND ETHNIC MINORITIES IN HUNGARV 1990 Jozsef Toth* Izvleček UDC 911.3:323.15(439) OBMEJNA OBMOČJA IN NARODNOSTNE MANJŠINE NA MADŽARSKEM LETA 1990 Analiza narodnostne sestave obmejnih območij Madžarske temelji na popisnih podatkih iz leta 1990 in prikazuje Slovake, Romune, Hrvate, Srbe, Slovence in Nemce. Ključne besede: Narodnostna sestava, obmejno območje, narodnostna manjšina. Madžarska Abstract UDC 911.3:323.15(439) The article discusses areas and localities wilh the highest numbers andsharesofSlovaks, Romanians, Croatians, Serbs, Slovenes and Germans in Hungary. Key words: Ethnic Structure, Border Region, Ethnic Minority, Hungary 1. GENERAL SURVEV Conceming the ethnic composition, the 1990 National Census, just as the one in 1980, gave Information only on the villages. It is favourable at the same time, that these data are given on the same villages, so comparative analysis can be made in time. The data concerned the nationality and the mother tongue at the same time and also included such summaries as, vvhether the population speaks the given language. We can analyse, on the basis of the data, the most favourable places for minorities, the population - regarded minorities on the basis ofthe combinations of different criteria - and their plače of living. It is only re grettable that vve do not have basic data concerning the tovvns. In Hungary there are 16 villages, vvhere the overvvhelming majority of the population can be characterized as nationalities on the basis of the combinations of the criteria. It is inter-esting, that fi-om these 16 villages 7 Croatian, 5 Slovenian, 2 Gennan and only one Slovakian and 1 Rumanian, 43 Hungarian vil lages have absolute /70-75 %/ majority of nationalities, from them 16 German, 15 Croatian, 10 Slovakian, 1 Serbian and I Rumanian. It is considerable, that from the 500 investigated villages in about 100 settlements live only one per-son, regarded as minority and in other almost 200 villages the rate of minorities is under 1%. The number of German inhabited villages is the highest /457/, than the Slovakian, Rumanian, Croatian, Serbian and Slovenian settlements follow. Considerable differences * Dr. Prof, Department of General Human Geography and Urbanistics, Janus Pannonius University, Pecs, Ifjusag utja 6, Hungary. Jozsef Toth 198 Border Regions and Ethnic... can be found conceming different nationalities, according to the various rate of the minorities/Table 1-2/. Tab. 1: Number of the settlements with populations that can be considered minorities based on the combination of definitions, according to the rate-categories of the minorities /1990/ Število naselij v katerih živi manjšinsko prebivalstvo, ki ga opredeljujejo različni kriteriji M i n o r i t y Nationality Small proportion Middle proportion Pregnant minimal accidental palpable considerable important definite 1 person <1% 1-5% 5-10% 10-25% 25-50% Slovakian 77 155 19 13 26 15 Romanian 54 168 71 5 4 2 Croatian 70 93 49 9 12 10 Serbian 97 114 34 6 1 - Slovene 42 28 2 - - 1 German 7 67 101 92 118 54 Majority absolute overwh 50-75% Altogether elming >75% Slovakian 10 1 316 Romanian 1 1 306 Croatian 15 7 265 Serbian 1 - 253 Slovene - 5 73 German 16 2 457 Jozsef Toth 199 Border Regions and Ethnic... Tab. 2: Division of the concemed settlements among the rate- categories of minorities Naselja po deležu manjšinskega prebivalstva Minority Nationality Small proportion Middle proportion Pregnant minimal accidental palpable considerable important detlnite 1 person 1% 1-5% 5-10% 10-25% 25-50% Slovakian 24,4 49,0 6,0 4,1 8,2 4,7 Romanian 17,6 54,9 23,2 1,7 1,3 0,7 Croatian 25,4 35,1 18,5 3,4 4,5 3,8 Serbian 38,3 45,1 13,4 2,4 0,4 - Slovene 53,8 35,9 2,6 - - 1,3 German 1,5 14,7 22,1 20,1 25,8 11,8 Together 20,7 37,3 16,5 7,5 9,6 4,9 Majority Altogether absolute .overwh elming 50-75% 75% Slovakian 3,2 0,3 100,0 Romanian 0,3 0,3 100,0 Croatian 5,7 2,6 100,0 Serbian 0,4 - 100,0 Slovene - 6,4 100,0 German 3,5 0,5 100,0 Together 2,6 0,9 100,0 2. ETHNIC GROUPS 2.1. Germans In absolute figures the Budapest agglomeration, Buda-side settlements, and villages con-nected to them, have outstanding values. The biggest German community with 3.500 in-habitants lives in Pilisvorosvar. In Baranya county Mecseknadasd and Boly have the biggest German minority. Concerning the proportion /disregarding some villages/ the settlements of Baranya and Tolna county play the leading role /Table 3/. Jozsef Toth 200 Border Regions and Ethnic... Tab. 3: Settlements with the highest rate and number of German population /1990/ Naselja z najvišjim deležem in številom nemškega prebivalstva (1990) Ofalu 88,0% Pilisvorosvar 3.462 Obanya 79,1% Osolnol 1.672 Liptod 72,3% Hajos 1.581 Gorosonydoboka 71,5% Budakessi 1.275 Vaskeresztes 70,6% Hemesnadudvar 1.274 Vertestolna 69,2% Mecseknadasd 1.266 Mecseknadasd 68,4% Solymar 1.184 Szur 60,7% Boly 1.176 Hassagy 58,8% Taksony 1.087 Szakadat 58,5% Tarjan 1.083 2.2. Slovakians Totkomlos has got the biggest Slovakian minority among the Hungarian villages vvith almost 3.000 inhabitants. Except Totkomlos two South-Eastem Hungarian settlements are among the first 10, vvhile the other 7 the parts of the settlement belt situated North-West to Budapest. We have only one village /Komloska/, vvhere the overvvhelming majority is Slovakian. From the Zemplen Hills further villages are at the category above 50%, vvhile some from the Piliš Hills and fi-om Bekeš county representing Slovakians. /Table 4/. Tab. 4: Settlements vvith the highest rate and number of Slovakian population /1990/ Naselja z najvišjim deležem in številom slovaškega prebivalstva (1990) Komloska 77,2% Totkomlos 2.819 Vagashuta 71,7% Pilisszentkereszt 1.325 Nagyhuta 71,1% Kesztolo 1.035 Osagard 69,7% Piliscsev 1.012 Repashuta 65,5% Pilisszentlaszlo 986 Pilisszentkereszt 65,1% Tardosbanya 695 Samsonhaza 60,7% Sarisap 606 Pilisszentlaszlo 58,9% Csabacsud 521 Alsoregec 53,1% Pilisszentlaszlo 484 Kardos 52,5% Kardos 478 The villages having the biggest proportion of Slovakian minorities are in villages situated round Budapest, the Zemplen and Bekeš groups are remarkable and some bordering settlements are vvorth mentioning. Jozsef Toth 201 Border Regions and Ethnic... 2.3. Rumanians There are two Hungarian settlements /Ketegyhaza and Mehkerek/, vvhere the number of the Rumanian minority is above 2000. In Elek vvhich is inhabited by three different nationalities, almost 1.000 Rumanians live, vvhile in other settlements vve can estimate the number of Rumanians fevv hundreds. It is considerable that ali of ten settlements - vvith the exception of Budakeszi - are situated along the Romanian-Hungarian border. The situation is similair if vve take a look at the proportion of the Romanian minority; in this respect it is vvorth mentioning, that 90% of the inhabitants of Mehkerek are Romanian /Table 5/. Tab. 5: Settlements vvith the highest rate and number of Romanian population /1990/ Naselja z najvišjim deležem in številom romunskega prebivalstva (1990) Mehkerek 90,0% Ketegyhaza 2.118 Bedo 52,0% Mehkerek 2.033 Ketegyhaza 46,9% Elek 993 Pusztaottlaka 35,9% Magyarcsanad 355 Magyarcsanad 20,9% Koroszsegapati 211 Koroszzakal 18,0% Bedo 196 Elek 17,8% Pusztaottlaka 178 Korosszegapati 17,7% Korosszakal 157 Kalazno 9,5% Budakeszi 145 Varalja 6,3% Lokoshaza 125 The regional situation of the settlements vvith the highest proportion of the Romanian inhabitants, apart from border-region settlements, shovvs but a fevv places vvith smaller Romanian concentration. 2.4. Croatians In ali of the ten villages of the largest Croatian population more than 500 Croatians live. In three cases out of these the number of the Croatians is over 1000. It is considerable that the Croatians live in settlements quite complete ethnically: the proportion of the Croatians is over 50, in fact, 70% in many settlements (Table 6). Jozsef Toth 202 Border Regions and Ethnic... Tab. 6: Settlements with the highest rate and number of Croatian population /1990/ Naselja z največjim deležem in številom hrvaškega prebivalstva (1990) Felsoszentmarton 90,1% Totszerdahely 1.166 Totszerdahely 87,7% Kophaza 1.164 Totszentmarton 83,1% Folsoszentmarton 1.124 Narda 80,2% Murakeresztur 995 Szentpeterfa 78,6% Szentpaterfa 851 Molnari 77,0% Totszenmarton 834 Szentborbas 76,8% Molnari 654 Dravasztara 73,5% Bezenye 567 Potony 73,4% Hercegszanto 560 Totujfalu 72,5% Horvatzsidany 533 The settlements that have the highest proportion of Croatians are situated mainly on the border of Hungary and Croatia, and partly along the Hungarian-Austrian border. /On them and on the Slovenes vvould have based Benes, after World War 1, the corridor that vvould have linked the tvvo newly formed Slavic countries, Szehoslovakia and the Serbian-Croatian-Slovenian Kingdom betvveen Hungary and Austria./ Although this corridor is not at ali a homogeneous slov-ethnic region. 2.5. Serbians There are much less Serbians in Hungary than it is thought in the public, quite often / accepting the oflficial "Vugoslavia" nomenclature/ mixing Serbians and Croatians. Most of the Serbians live in Tokol, though their population remains belovv half a thousand even there. Their rate is the highest in Lorev, vvhile they represent quite a modest rate in other settlements /Table II. Tab. 7: Settlements vvith the highest rate and proportion of Serbian population /1990/ Naselja z najvišjim deležem in številom srbskega prebivalstva (1990) Lorev 59,1% Tokol 431 Batya 11,3% Batya 272 Hercegszanto 8,4% Pomaz 210 Szigetosep 7,0% Hercegszanto 209 Tokol 6,8% Lorev 185 Deszk 6,6% Deszk 183 Ujszentivan 6,2% Dusnok 159 Lippo 5,4% Szigetosep 153 Dusnok 4,6% Budakalasz 127 Magyarcsanad 4,6% Harkany 120 Jozsef Toth 203 Border Regions and Ethnic... The Serbians in Hungary are concentrated in a stripe reaching North along the Danube, especially around Budapest. The angle of the Tisa and the Maros, and Southern Baranya mean further concentrations. 2.6. Slovenes Most of them can be found in Felsoszolnok, but some smaller villages of the Orseg / Vendcountry/ are inhabited by Vends, too. The proportions are high there, on the other hand, apart from these settlements, we can find only some scattered Slovene ethnic groups vvith small population /Table 8/. Tab. 8: Settlements vvith the highest rate and number of Slovene population /1990/ Naselja z najvišjim deležem in številom slovenskega prebivalstva (1990) Felsoszolnok 92,7% Felsoszolnok 701 Ketvolgy 89,4% Apatistvanfa 368 Apatistvanfa 84,0% Szakonyfalu 296 Orfalu 80,5% Alsoszolnok 186 Szakonyfalu 76,7% Ketvolgy 143 Alsoszolnok 41,2% Orfalu 62 Batya 2,0% Batya 48 Ronok 1,9% Hegyeshalom 13 Bonnya 0,5% Ronok 9 Horvatlovo 0,5% Katymar 7 The regional situation of the settlements vvith the highest rate of Slovene population shows us the regional concentration of the Slovenes in Hungaiy well and also the fact that the number of the Slovene population living in other parts of the country is negligible. 2.7. Gipsies Actually no one knovvs are the proper number of Gipsies in Hungary. The data of the National Census - vvhile it is based on personal voluntary declaration, and it is not easy to undertake the name Gipsy - do not reflect the real situation. We are facing the same situation vvith certain surveys and the oflen exaggerating data of the recently formed Gipsy organizations. One thing is sure: The number of Gipsies increasing quickly, the proportion of them in the decreasing population of the country is increasing as vvell. Their territorial placing is moti-vated by possibilities of residing characteristically vvith the accumulated disadvantageously situated regions concentrate them. The North-East and the South-West territories of the Jozsef Toth 204 Border Regions and Ethnic... 3. CONCLUSIONS From the new borders of Hungary fixed after the Great War only the West and South-West lines were real ethnic borders. Ali the other parts of the borders cut territories inhabited by Hungarians. According to this historical fact ethnic groups living in Hungary are not plac-ing along the state borders and they generally are not connected with the relative peoples of the surrounding countries. Their spatial distribution is motivated by: - historical reasons /Traditional areas of several ethnic groups inhabited after the end of Turkish occupationof Hungary/; - special reasons /Serbs and Greeks around Budapest/; - political discrimination after the Second World War /against Germans, Serbs, Croats/; - "population change" beUveen Czeshoslovakia and Hungary; - role and possibilities of several ethnic groups in the process of urbanization; - social structure and economic possibilities. OBMEJNA OBMOČJA IN NARODNOSTNE MANJŠINE NA MADŽARSKEM LETA 1990 Povzetek Po drugi svetovni vojni so bile le zahodne in jugozahodne meje Madžarske tudi etnične meje. Vsi ostali deli meja so ločili z Madžari poseljena območja. Glede na takšna zgodovinska dejstva, živijo na Madžarskem številne narodnostne skupnosti ne le v obmejnih območjih, temveč po vsem njenem teritoriju. Njihova razširjenost je posledica: - zgodovinskih dogajanj; tradicionalna območja nekaterih narodnostnih skupnosti so bila poseljena po koncu turške okupacije, - posebni razlogi (Srbi in Grki okoli Budimpešte), - politične diskvalifikacije po drugi svetovni vojni (Nemci, Srbi, Hrvati), - izmenjava prebivalstva med Češko in Madžarsko, - vključevanje posameznih etničnih skupin v proces urbanizacije, - socialna struktura in ekonomske možnosti. country shows us a characteristic picture, where the proportion of their residence is higher, and a belt between the two regions where hardly any Gipsies settled down. INTEGRATION UBER GRENZEN: KOOPERATIONSPOTENTIALE IM STEIRISCH-SLOWENISCHEN GRENZLAND M. Steiner,* D. Sturn,** R. Wendner*** /rv/eče^ UDK 911.3:711(497.12-18-04:436) PREKOMEJNO POVEZOVANJE: MOŽNOSTI ZA SODELOVANJE V ŠTAJERSKO-SLOVENSKI OBMEJNI REGIJI Analiza gospodarskih potencialov obeh sosednjih obmejnih območij je osnova razmišljaju o možnostih in potrebah po sodelovanju obeh regij, še posebej gospodarsko. Posebno pozorno obravnava naslednje elemente: narodni dohodek, struktura gospodarskih dejavnosti, naložbe in struktura posesti nepremičnin Ključne besede: Meje, mejne regije, regionalni razvoj, prekomejno sodelovanje, Štajerska Abstract UDC 911.3:711(497.12-18-04:436) THE INTEGRA TION ALONG BORDERS: COOPERA TION POSSIBILITIES AMONG BORDER REGIONS OF SLO VENI A AND A USTRIAN STVRIA The paper discusses border regions of Styria in Austria and Styria in Slovenia from the viewpoint which would enable further cooperation and would have impacts on general development stralegies along the Austro-Slovene border Key words: Borders, border regions, regional development, transborder cooperation, Styria 1. EINLEITUNG "Der Drang, Grenzen zu uberschreiten, aber auch die Furcht vor Grenzen begleiten die Geschichte der Menschheit" vvar vor Icurzem zur Debatte iiber Gentechnoiogie angemerict vvorden (Kapellari 1993). Fur die neue geo-olconomische Ordnung in Europa und den damit verbundenen Wandel der Grenzen triffl dies besonders zu: Mit ihnen sind HofFnungen, aber auch Angste verbunden. Die auch im Siiden/Osten Osterreichs auftretenden Grenzveranderungen stellen zvveifelsohne eine besondere Herausforderung dar (Steiner/Stum 1993 a, b). Bis vor kurzem vvar in Europa eine Kooperation zvvischen Regionen iiber Grenzen hinvveg nicht als eigentliche Aufgabe angesehen vvorden. Die Aufsplitterung friiherer staatlicher Einheiten in Sud- und Osteuropa * Dr., Doc, Institut fur Regionalentvvickiung, Technologiepolitik und Grenziandfragen JOANNEUM RESEARCH, Steyrergasse 17, A-8010 Graz, A ** Dr., Institut fUr Regionalentvvickiung, Technologiepolitik und Grenziandfragen JOANNEUM RESEARCH, Steyrergasse 17, A-8010 Graz, A ** * Dr., Institut fiir Regionalentvvickiung, Technologiepolitik Universitat Graz und Grenziandfragen JOANNEUM RESEARCH, Steyrergasse 17, A-8010 Graz, A M. Steiner, D. Sturn, R. Wendner 206 Integration Uber Grenzen:... und die allmahliche Auflosung staatlicher Grenzen in Westeuropa lalit die Bedeutung - ja sogar die Notwendigkeit - von interregionalen Kooperationen in neuem Licht erscheinen, vor allem als ein Element, das den IntegrationsprozeB Europas auf ganz besondere Weise vorantreiben und zu einer Anderung der raumlichen Organisation fiihren konnte (Cappellin/ Batey 1993, Ratti/Reichmann 1993). Ausgangspunkt der Uberlegungen ist zunachst die aktuelle Herausforderung fiir Osterreich, eine Position zvvischen der vvirtschaftlichen und politischen Integration in Westeuropa einerseits sovvie den vielfaltigen Umbriichen in Osteuropa zu finden. Damit aus dieser vieldiskutierten "Sandvvich-Position" kein "small-country-squeeze" resultiert, sind offensive Strategien gerade auch gegenuber Osteuropa zu entvvickeln. Dabei ist zunachst zu berucksichtigen, daB die an den bisher "toten Grenzen" im Osten und Sudosten Osterreichs gelegenen Regionen periphere, vielfach agrarisch dominierte Gebiete sind. Sie litten in der Vergangenheit vor allem am Wegfall kleinraumiger Verbindungen iiber die Grenzen hinvveg. Ein Handel mit den ehemals sozialistischen Landern existierte zvvar, doch es vvaren fast ausschlieBlich groBe Firmen in den Zentren, die Handelsbeziehungen nach Osteuropa unterhielten. Die Hoffhungen der grenznah gelegenen Regionen, mit der erfolgten Ostoffnung nun endlich Beziehungen zu ihren unmittelbaren Nachbarn aufnehmen zu konnen und auf diese Weise Wachstumsimpulse zu erlangen, mischt sich mit der Befiirchtung, aus der ehemaligen Sackgasse konne sich eine Hochgeschvvindigkeitstrasse ohne Haltestationen entwickeln. Neben peripheren Grenzregionen befinden sich die im Osten und Siidosten gelegenen Zentren Osterreichs in der Situation, neue Formen von Handel und Kooperation auf einem qualitativ hoheren Niveau finden zu miissen. Wahrend die traditionelle Handelsstruktur von einem Import gering verarbeiteter Waren und Rohstoffe und einem Export verarbeiteter Waren gepragt vvar, exisitert jetzt die Chance zu einem substantiellen "upgrading" auf beiden Seiten. Obvvohl auch hier bedeutende Hemmnisse bestehen (z.B. die starke vvesteuropaische Konkurrenz, das hohe Risiko, Finanzierungsschvvierigkeiten und Regulierungen) konnen in einem optimistischen Scenario neue VerdichtungsrSume entstehen vvie - hoffentlich -Graz - Maribor. Die Intensivierung der Kooperation zvvischen diesen Zentren soli zum einen die Wettbewerbsfahigkeit der Stadte selbst starken, soli aber auch "Strahlungskraft" entvvickeln, soli es den Zentren erm()glichen, starkere Impulse fiir ihr jevveiliges Umfeld zu setzen als dies bisher der Fall vvar. Falls dies gelingt, so kann ervvartet vverden, daB eine umfassende Kontaktaufhahme der beiden Wirtschaftsraume erfolgt, daB der Wegfall der ehemals toten Grenze eine Etablierung klein- wA7t/groBraumiger Verbindungen impliziert. Im folgenden vvird die vvirtschaftliche Befindlichkeit der beiden Regionen Graz/Grenzland sovvie Maribor/Nordostslovvenien grob erfaBt. Die gegenvvartige Wirtschaftsstruktur sovvie Entvvicklungstendenzen der beiden Regionen bilden den Ausgangspunkt der Uberlegungen. Der Beschreibung des regionalen vvirtschaftlichen Umfelds folgt eine genauere Analyse der Indikatoren Einkommen, Industriebranchenstrukturen, Griindungen und Eigentums- M. Steiner, D. Sturn, R. Wendner_207_Integration iiber Grenzen:... 2. ERSTE ANALVSE DER REGIONEN NORDSLOWENIEN UND SUDSTEIERMARK - EINE GEGENUBERSTELLUNG Werden die Regionen Nordostslovvenien und Sudsteiermark verglichen, so fallen zuerst die Gemeinsamkeiten der beiden Regionen auf: eine stark agrarische Ausrichtung, ein im Verhaltnis zu den vveiter von der Grenze entfernten Gebieten niedriges Entvvickiungs- und Einkommensniveau, sovvie groBe regionale Zentren (Maribor und Graz), die jedoch nur vvenige und geringe Impulse an ihr Umland abgeben. Mit der Offhung, oder besser dem Offenervverden der bisher "toten" Grenze(n) ist die Hoffnung verbunden, daB die grenznah gelegenen Gebiete Beziehungen zu den Nachbarregionen aufnehmen konnen und daB aus dem Aufbau kooperativer Vemetzungen auch Wachstumsimpulse einhergehen (vgl. auch OROK 1991). Zur Ermittlung kooperativer Potentiale in beiden Regionen sind in einem ersten Schritt ihre vvesentlichen regionalen Charakteristika zu untersuchen und gegenuberzustellen. Dabei vvird zuerst Nordostslovvenien, der Raum um Maribor, danach der sudsteirische Raum beschrieben. strulttur. Es sind dies jene Aspekte, denen bei der Beurteilung der Region hinsichtlich ihres Kooperationspotentials besondere Bedeutung zukommt. Daran anschlieBend wird eine subjektive Einschatzung der Kooperationschancen und Hemmnisse aus Unternehmersicht von steirischer und slowenischer Seite gegeben. AbschlielJend vverden die Moglichkeiten der grenzuberschreitenden Zusammenarbeit evaluiert: Potentielle Kooperationen der Zentren sind aufgrund der relativen StSrken der beiden Stadte im Bereich der Forschung und Technologie vor allem bei knovv-hovv-intensiven Produkten bzvv. Entvvickiungen zu orten. FUr das Grenziand ergeben sich prinzipiell zvvei mogliche Entvvickiungsstrategien: Entvveder kann angestrebt vverden, direkte kleinraumige Kooperationen zu forcieren oder aber man verbessert die Zuliefermoglichkeiten zu den Zentren, vvodurch indirekte Entvvicklungsim-pulse ausgelost vverden. Welche dieser beiden Wege erfolgsversprechender ist, hangt unter anderem auch von der Entvvicklungsstarke der Grenzregionen ab. Kooperationserleichtemd gerade fiir kleinraumige Grenziiberschreitungen sind die nur geringen Unterschiede in Mentalitat und Kultur, die gemeinsame Geschichte und die ilberaus guten Sprachkenntnisse der Slovvenen. M. Steiner, D. Sturn, R. Wendner_208_Integration uber Grenzen: .¦. 2.1 Abgrenzung der Untersuchungsregion Mit rund zvvei Millionen Einvvohnem und einer Flache von etvva 20.000 km- ist Slovvenien etvvas groBer und etvvas dichter besiedelt als das Bundesland Steiermark (1,2 Mio Einvvohner, 16.000 km- Flache). Der vvirtschaftiichen Entvvicklung ist gemein, daB die Grenzregionen beider Gebiete die jevveils am schlechtesten entvvickelten Regionen sind. Neben den beiden Zentren Maribor und Graz verbinden hauptsachlich die grenznahen Regionen - das sudsteirische Grenziand sovvie das nordostslovvenische Grenzlen" Koroška, Podravska (mit dem Zentrum Maribor), Pomurska und Savinjiska (siehe Karte: Das Untersuchungsgebiet) genauer analysiert. In der Steiermark besteht das Untersuchungsgebiet aus den grenznahen Bezirken Graz, Graz-Umgebung, Feldbach, Radkersburg, Deutschlandsberg und Leibnitz (siehe Karte: Das Untersuchungsgebiet), sie vverden im folgenden als Sudsteiermark bezeichnet. 2.2 Die regionalen Charakteristika der Regionen 2.2.1 Nordostslovvenien Die vier Regionen Koroška, Podravska, Pomurska und Savinjska produzieren etvva ein Drittel des Bruttoinlandsprodukts Slovveniens. Die vvichtigsten VVirtschaftsklassen, gemessen nach Beschaftigungsanteilen, sind, vvie auch in Gesamt-Slovvenien, Industrie und Bergbau (mit iiber 60% der Beschaftigten), Handel sovvie das Bauvvesen. Im Vergleich zu Gesamt-Slovvenien sind jedoch die Wirtschaftsklassen Industrie sovvie Land- und Forstvvirtschaft vveit bedeutender; der Dienstleistungssektor ist vveit unterdurchschnittlich ausgepragt. Auch flir den Zentrairaum Maribor sind die Bereiche Industrie, Bauvvesen und Handel die bedeutendsten. Sie beschaftigen zusammen 16% der Ervverbstatigen. Gemessen am slovvenischen Durchschnitt sind es jedoch andere VVirtschaftsbereiche, die von uberdurchschnittlicher Bedeutung sind: Finanz- und VVirtschaftsdienstleistungen, Gevverbe sovvie offentliche Dienste. Damit ist Maribor auch das Finanz- und Dienstleistungszentrum der Region Nordostslovvenien. Zvvischen den Jahren 1980 und 1990 vvar in jeder der vier Regionen eine Verringerung der Produktion, damit auch der Produktionsanteile an Gesamt-Slovvenien - im Durchschnitt um 10,6% - zu beobachten. Ein entsprechend groBerer Anteil des Bruttoinlandsprodukts vvird in den siidvvestlichen Gebieten Slovveniens erzeugt. Mit der Verminderung der Produktion bzvv. der Wertschopfung ging zusatzlich eine Abnahme der Produktivitat einher. Wird der Index der Arbeitsproduktivitat Slovveniens fiir jedes Jahr gleich 100 gesetzt, ergibt sich fiir den Nordosten ein Indexwert von 94,6 fur das Jahr 1980 und 87,6 fur das Jahr 1990. Die seit jeher unterdurchschnittliche Produktivitat verminderte sich noch in der letzten Dekade. Beide Indikatoren, sovvohl die Entvvicklung der Produktion bzvv. Wertsch6pfung als auch die Produktivitatsentvvickiung zeigen deutlich das niedrige Entvvickiungsniveau der grenznah gelegenen Nordostregion (InUtitut za Ekonomska Raziskovanja 1991). M. Steiner, D. Sturn, R. Wendner_209_Integration uber Grenzen:... Der Nordosten weist - neben seiner industriellen Ausrichtung - eine vveit iiberdurchschnitt-liche Agrarquote auf. Maribor icann deshalb als eher dynaniische Agglomeration innerhalb eines agrarisch strukturierten, verhaltnismaBig schvvach entvvickelten Umlandes charakteri-siert vverden. Als Zentrum ist die Stadt Maribor jedoch selbst zu schvvach, um auf das Umland geniigend, bzvv. geniigend starke Impulse auszuiiben. 2.2.2 Siidsteiermark Die bedeutsamsten Wirtschaftsklassen der Siidsteiermark sind Metali- und Nahrungsmittelindustrie, Bauvvesen und Handel. Sie beschaftigen insgesamt uber 57% der Ervverbstatigen des Grenzlandes. Die Wirtschaftsstruktur des Zentralraums Graz unterscheidet sich dennoch stark von derjenigen des Grenzlandes: Zum einen ist die Agrarquote im sudsteirischen Grenzland vveit uberdurchschnittlich, zum anderen sind samtliche Dienstleistungsbranchen im Zentralraum Graz vveit stSrker ausgepragt. Die Entvvicklung der Beschaftigung verlief im siidsteirischen Grenzland stark negativ. Zvvischen 1981 und 1991 verminderte sich die Beschaftigung in der Region um 15%. Im Gegensatz dazu erhohte sich die Beschaftigung im Zentralraum Graz im selben Zeitraum um beinahe 4%. Ein derartiger Beschaftigungsriickgang kann sich prinzipiell in einer erhčhten Arbeitslosigkeit, einer verstarkten Abvvanderung oder/und einer verstarkten Arbeitspendelvvande-rung niederschlagen. Fiir die Siidsteiermark zeigt sich dabei zunachst keine Erhohung der Arbeitslosigkeit. Die Arbeitslosenquote liegt unter dem gesamtsteirischen Durchschnitt von 7,4% (1992). Auch die Bevolkerungszahl blieb in der letzten Dekade etvva konstant. Im Zentralraum Graz steht einer leichten Zuvvanderung (von etvva 2%) eine negative Geburtenbilanz in gleicher Hohe gegenuber. Das siidsteirische Grenzland vveist einen Geburtenuber-schuB von 2% auf; zvvischen den Jahren 1981 bis 1991 erfolgte keine Abvvanderung. Dementsprechend vvar die Pendelwanderung der durch den Beschaftigimgsabbau ausgelSste Reaktionsmechanismus des siidsteirischen Grenzlandes: Etvva 42% (!) der Ervverbstatigen pendelten im Jahr 1989 aus. Demgegeniiber betrug der Anteil der aus anderen Bezirken in die Siidsteiermark einpendelnden Ervverbstatigen nur 9%. Spiegelbildlich stellt sich die Situation fiir den Zentralraum Graz dar: Einem Auspendleranteil von 7% steht ein Einpendleranteil von 66% (der Ervverbstatigen) gegeniiber. Der Beschaftigungsriickgang fiihrte daher nicht zu Arbeitslosigkeit oder Abvvanderung, sondern zu einer Verstarkung der Pendelvvanderung vom grenznahen Gebiet in den Zentralraum Graz. Das Einkommensniveau liegt im siidsteirischen Grenzland vveit unter jenem des Zentralraums Graz. So liegt das Medianeinkommen im Jahr 1991 bei nur 84% des Einkommensniveaus des Grazer Raums. Zum einen liegt der Grund dafiir in der Dominanz von Branchen mit niedriger Qualifikationserfordernis und daher eher niedrigen Einkommen (Handel, Nahrungsmittel, Bekleidung). Zum anderen spielen zvvar auch hoher entlohnte Branchen M. Steiner, D. Sturn, R. Wendner_210_Integration iiber Grenzen:... eine vvichtige Rolle (Metali, Bau), diese vverden jedoch im Vergleich zum Steiermark-Durchschnitt im siidsteirischen Grenzland schlechter entlohnt. Damit stellt sich der Grazer Raum als Industrie- und Dienstleistungszentrum innerhalb eines stark agrarisch strukturierten, schvvach entvvickelten Umlands dar. Als Zentrum verfiigt die Stadt Graz jedoch iiber eine nur geringe Strahlkraft auf ihr Umland (Tichy 1990). Fur das sudsteirische Grenzland kann aber dennoch auf eine erfolgreiche Anpassung in der Vergangenheit - insbesondere hinsichtlich der Umstrukturierung des landvvirtschaftlichen Sektors - geschlossen vverden: Die teils massive Abvvanderung aus dem landvvirtschaftlichen Sektor fiihrte nicht zu einer Erhohung der Arbeitslosigkeit. 2.3 Die Ausgangsposition der Regionen Nordostslowemen und Siidsteiermark Beide Grenzregionen sind schvvach entvvickelte Gebiete innerhalb der Gesamtregion. Sovvohl Wertschopfungs- und Beschaftigungsdaten, als auch Einkommens-, Qualifikations- und Bevolkerungsdaten zeigen ein deutliches Gefalle hin zu den grenznahen Gebieten. In beiden Regionen spielt der industrielle Sektor fur die Beschaftigung eine vvesentliche Rolle. In beiden Regionen ist aber auch die Agrarquote vveit iiberdurchschnittlich. Beide Gebiete umschlieBen relativ groBe Zentralraume, die vvirtschaftlich sehr viel besser gestellt sind als die Regionen selbst. Beide Zentren sind selbst zu schvvach, um merkbare Impulse auf die sie umgebenden peripheren Regionen auszuiiben. Das Fehlen kleinraumiger Beziehungen fiihrte daher zu ahnlichen Entvvicklungen in beiden Regionen. Eine Aufhahme grenziiberschreitender Kooperationen kann Impulse fiir beide Regionen mit sich bringen. Zur Bestimmung von AusmaB und Art potentieller Kooperationen sind jedoch zusatzlich zu einer ersten Grobeinschatzung der Regionen spezifische Regionalindikatoren (Grundungen, Einkommen, Eigentumsverhaltnisse und aussenvvirtschaftliche Verflechtungen) sovvie Untemehmenseinschatzungen beiderseits der Grenze vvesentlich. Diese vverden in den folgenden Abschnitten untersucht. M. Steiner, D. Sturn, R. Wendner_2\\_Integration uber Grenzen:... Die sektoralen Konzentrationen vverden so berechnet, daB der Anteil der Branche in der betrachteten Region zu dem Anteil der Branche in der Gesamtvvirtschaft ins Verhaltnis gesetzt vvird. Ist die betreflende Branche stark vertreten. so ergeben sich VVerte iiber 1, ist sie schvvach vertreten, so ergeben sich VVerte unter 1. Die Zahlen beziehen sich auf 1990. Besonders stark vertreten ist die Landvvirtschaft mit 10% aller Beschaftigten in der Region Pomurska, besonders schvvach vertreten ist sie hingegen im vvestlichen Teil der Untersuchungsregion. Nur 3,2% aller Beschaftigten Slovveniens arbeiten in der Landvvirtschaft. 3. VVESENTLICHE ASPEKTE DES REGIONALEN UMFELDS 3.1 Wirtschaftsstrukturen Die Untersuchung der sektoralen Konzentrationen im steirischen und slovvenischen Untersuchungsgebiet dient einer ersten, groben Identifikation gemeinsamer industrieller Starken der Gesamtregion. Im Zentrairaum Graz zeigt sich trotz der Konzentration auf die typisch urbanen Wirtschaftsbereiche vvie Unterricht und Forschung (2,5)', Gesundheit (1,4) sovvie Rechts-und Wirtschaftsdienste (1,2) vor allem die Industrie stark vertreten. Es ist dies in erster Linie die Fahrzeugindustrie, vveiterhin Papier/Pappe sovvie Maschinenbau und Elektrotechnik. Im steirischen Grenziand finden sich Konzentrationen vor allem in der typischen Niedriglohnbranche Lederindustrie (4,7), vveiterhin in der Holz-, Bekleidungs-und Nahrungsmittelindustrie, aber auch der Maschinenbau ist uberdurchschnittlich vertreten. In Nordostslovvenien ist der industrielle Sektor mit 60% aller Beschaftigten (gegenuber 56%) in Slovvenien) uberdurchschnittlich vertreten, im Raum Maribor seibst - trotz des Im^ ages als Industriestadt - mit 55% allerdings leicht unterdurchschnittlich. Hohere Anteile als in Gesamtslovvenien finden sich sovvohl im Raum Maribor als auch im gesamten nordostslovvenischen Raum furdie Bereiche Landvvirtschaft- und Handel, niedrigere Anteile bei Handvverk, privaten Dienstleistungen sovvie im Finanzsektor. Es deutet dieses Ergebnis darauf hin, daB innerhalb der Industrieregion des nordostlichen Slovveniens raumliche Ungieichheiten auftreten: Die beiden ostlichen Regionen Pomurska und Podravska sind mit Ausnahme des unmittelbar stadtischen Raums Maribor stark landlich gepragt, die vvestlichen Regionen Koroška und Savinjska vveisen hingegen Industrieanteile von uber 70% auf Obvvohl flir die Industrie der Region insgesamt keine ahniichen Konzentrationen auf die Sektoren Fahrzeugindustrie, Maschinenbau und Elektrotechnik vorliegen vvie im steirischen Raum (der regionale Konzentrationskoeflflzient betragt fur die drei Branchen zusammen nur 0,66), so zeigt sich doch Maribor seibst auf Fahrzeugindustrie konzenh-ieit (2,3), vvahrend in Velenje - Sitz der Firma Gorenje - neben einem relativ stark vertretenen Maschinenbau (1,4) vor allem die Elektro- und Elektronikindustrie iiberdurchschnittlich vertreten ist (2,7). M. Steiner, D. Sturn, R. Wendner_212_Integration Uber Grenzen: ... I99I 1992 Veranderung staatlicher Sektor 163 270 + 65,6 % privater Sektor 406 730 + 79,8 % Gesamt 569 1000 + 75,7 % Quelle: Maribor in Zahlen Die Verteilung der Zuvvachse auf verschiedene GroBenklassen ist jedoch sehr unterschiedlich: Der Anstieg konzentriert sich stark auf kleine, private Untemehmen (fast 100%) innerhalb eines Jahres), vvahrend sich die mittel- und groBbetrieblichen Sektoren nur vvenig veranderten. Der ohnehin kaum vorhandene mittelbetriebliche Sektor (51 -100 Beschaftigte) verkleinerte sich sogar zvvischen den Jahren 1991 und 1992. Bei der Betrachtung der Eigentumsstrukturen falIt auf, dal3 der grSBte Teil der Beschaftigten nach vvie vor in staatlichen Betrieben arbeitet, obvvohl es vveitaus mehr private als staatliche Unternehmen gibt: Wahrend 1993 furGesamtslovveniender Anteil staatlicher Untemehmen nur 11%), der privater Untemehmen hingegen 83% betragt, zeigt sich bei der Betrachtung Damit kOnnen hinsichtlich der Branchenstrukturen zvvei Ahnlichkeiten zvvischen der sudsteiermark und Nordostslovvenien festgestellt vverden: Das steirische Grenziand zeigt ebenso vvie der Ostliche Teil des slovvenischen Untersuchungs-gebiets hohe Agrarquoten und eine industrielle Konzentration auf Niedriglohnbranchen (Leder und Bekleidung), allerdings ist in der Steiermark auch der Maschinenbau uberdurch-schnittlich reprasentiert. Die Branchenstruktur des steirischen Zentrairaums vveist mit den Schvverpunkten Fahrzeugindustrie, Elektrotechnik und Maschinenbau Ahnlichkeiten mit der Stadt Maribor und dem vvestlichen Teil des slovvenischen Untersuchungsgebiets (vor allem Velenje) auf 3.2 Grundungen und Eigentumsstrukturen Der steirisch-slovvenische Raum zeigt sich als ein Raum mit hoher Grundungsdynamik: Im steirischen Grenziand vvurden 1981-1990 durch Neugrundungen im industriellen Sektor mehr Arbeitsplatze geschaflfen als durch Stillegungen verlorengegangen sind. Diese positive GrUndungsdynamik mit immerhin 3,4% der Industriebeschaftigten bezieht sich lediglich auf die steirischen Grenzbezirke, in den anderen Grenzgebieten (niederosterreichische Grenzgebiete -1,7%), Burgenland -l,4%o) sind die Grundungssalden negativ. FUr Maribor zeigt die Tabelle einen enormerZuvvachs an Betrieben in letzten Jahr; innerhalb eines Jahres stieg die ZahI der privaten Betriebe um beinahe 80 Prozent an. Tab. 1: AnzahI der Betriebe im staatlichen und privaten Sektor im Raum Maribor Število družbenih in zasebnih obratov mariborski regiji M. Steiner, D. Sturn, R. Wendner 213 Integration Uber Grenzen: ... der Beschaftigten ein Ubergevvicht in staatlichen Untemehmen (79% gegenuber nur 7,5% in privaten Untemehmen). Dies deutet auf enorme GroBenunterschiede zwischen staatlichen und privaten Untemehmen hin (vgl. auch Zizmond 1993). Die vielen neuen privaten Untemehmen anderten nur wenig an den GrOBenverhaltnissen, die Diskrepanz zwischen privaten Kleinstfirmen und staatlichen GroBfirmen blieb auch im Jahr 1993 weitgehend bestehen: Zwar sank die durchschnittliche BetriebsgroBe staatlicher Untemehmen von 175 auf 148 Beschaftigte, im privaten Bereich konnte aber nur ein Anstieg der BetriebsgroBe von 1,87 auf 1,89 (!) Beschaftigte erreicht vverden. Ein Vergleich zvvischen Maribor und Slovvenien (1992) zeigt mit durchschnittlich 61 Beschaftigten pro Untemehmen in Maribor deutlich groBere Betriebe als in Slovvenien (33 Beschaftigte). Dies laBt sich auf drei Quellen zuruckflihren: Erstens ist der Anteil staatlicher Untemehmen in Maribor mit 89,5% der Beschaftigten hoher, zvveitens sind die staatlichen Untemehmen im Schnitt groBer und driftens sind auch die privaten Firmen mit 2,7 Beschaftigten pro Untemehmen groBer als in Slovvenien. Zvvischen 1991 und 1992 hat sich die Anzahl der Untemehmen in Maribor fast verdoppeh (von 569 auf 1000), Strukturverschiebungen groBeren AusmaBes zvvischen dem privaten und staatlichen Sektor blieben allerdings aus: Der private Sektor stieg von 71% auf nur 73% aller Untemehmen. Die hohe Grundungsdynamik geht zvvar einher mit einer Verkleinerung der BetriebsgroBen, nicht aber mit einer nennensvverten Veranderung der Eigentumsstruktur. Die beiden zentralen Entvvicklungen fur Slovvenien in den letzten beiden Jahren sind die starke GrUndungsdynamik und die langsame Transformation der Eigentumsverhaltnisse, die sich an der steigenden Zahl privater Betriebe vviderspiegelt. Es zeigt sich jedoch, daB der enorme Anstieg privater Firmen vveder in der Lage vvar, die Beschaftigungsverluste des staatlichen Sektors zu kompensieren noch die Eigentumsstmk-turen entscheidend zu andem. Es handelt sich in der ubervviegenden Anzahl um Ein-Personen-Firmen, die nur schvverlich in der Lage sein vverden, Funktionen der staatlichen Untemehmen zu Ubemehmen. In Maribor sind die privaten Untemehmen etvvas groBer als im slovvenischen Durchschnitt, aber immer noch lange nicht groB genug, um fur die regionale Wirtschaft eine sich gegenseitig erganzende Mischung aus groBen, kleinen und mittleren Betrieben zu generieren. 3.3 Die regionalen Einkommen Das Lohnniveau der Reformlander liegt in der Regel vveit unter dem vvesteuropSischen Niveau. Etvvas anders zeigen sich die Relationen zvvischen der SUdsteiermark und Slovvenien: Wahrend in der SUdsteiermark die Lohne vergleichsvveise niedrig sind (Medianeinkommen zvvischen 14.000 und 16.000 6S, das sind 25% vveniger als im Zentralraum Graz), vverden M. Steiner, D. Sturn, R. Wendner 214 Integration uber Grenzen: ... in Slovvenien verglichen etwa mit Ungarn, Tschechien und Polen hohere Einicommen erzielt: Der durchschnittliche Industrie-Monatslohn liegt in Slovvenien bei etvva oS 4.000, das ist fast doppelt so hoch vvie in den anderen Sud/Osteuropaischen Landern. In Nordostslovvenien liegen die Lohne unter dem slovvenischen Durchschnitt. Das deckt sich mit den bisherigen Untersuchungsergebnissen, vvelche die Region als vergleichsvveise entvvicklungsschvvach darstellen und zeigt ein vveiteres Mal die Ahnlichkeit mit dem steirischen Grenziand. In Maribor sind die Lohne zvvar etvvas hoher als in der iibrigen Region, doch finden sich in Nordostslovvenien keine so starken regionalen Einkommensunterschiede vvie zvvischen Graz und dem steirischen Grenziand. 3.4 AuBenhandelsverflechtungen Wie mit allen Reformlandern intensivierte Osterreich seine Handelsbeziehungen in den letzten Jahren auch mit Slovvenien. Bei hohen jahrlichen Wachstumsraten seit 1988 fand eine Exportsteigerung nach Slovvenien (bzvv. Jugoslavvien) vor allem auf der Konsumguterseite (Nahrungsmittel, Bekleidung, Holzver- und -bearbeitung) statt, die Kapitalgiltersektoren mit traditionell hohen Exportanteilen verzeichneten ein deutlich geringeres Wachstum (Ausnahmen sind die Metali- und die Fahrzeugindustrie, deren Ex-port stark anstieg). Auf der Importseite hingegen vvar eine Entvvicklung zu hohervvertigen Produkten erkennbar: Weniger Rohprodukte und vermehrt Eisen- und Metallvvaren, Maschinenbau- und elektrotechnische Produkte vvurden in den letzten Jahren importiert, vvomit ein entsprechender Anstieg des intra-industriellen Handels einherging. In einer regional disaggregierten Betrachtung (vgl. Steiner/Stum 1993 b) sind fiir den Zentrairaum vor allem in den Branchen Fahrzeugindustrie, Elektrotechnik und Maschinenbau steigende Exportchancen zu identifizieren. Es sind dies jene Bereiche, auf die der Zentrairaum spezialisiert ist und deren Export nach Slovvenien in den letzten Jahren zunahm. Die hochsten Wachstumsraten finden sich aber nicht bei jenen Produkten, auf die der Zentrairaum spezialisiert ist, sondem vielmehr bei den Produkten, die im Grenziand schvverpunktmaBig vorzufinden sind: Bei Nahrungsmitteln, Bekleidung und bei Produkten der Holzbe- und -verarbeitung vvachst der Export nach Slovvenien jahrlich iiber 100%. Demnach ergeben sich gute Exportchancen flir das Grenziand, vveniger gute fiir den Zentrairaum. Dies kann mit einer Verbesserung der vvirtschaftiichen Situation im Grenziand einhergehen - allerdings ist zu beriicksichtigen, daB die Exportchancen moglichervveise nur ein kurzfristiges Phanomen darstellen, denn die steigende Konsumgiitemachfi-age Slovveniens ist sicherlich auch auf kurzfristige Knappheiten bzvv. auf einen kurzfristigen Nachholbedarf zuruckzufiihren. Auch kann eine steigende Exportaktivitat dazu fiihren, daB die Bemiihungen der Grenzregionen, einen Struktumandel zu forcieren, abgebremst vverden. Eine Strategie, die im Grenziand allein jene Bereiche unterstiitzt, in denen sich aktueli gute Exportchancen ergeben, vvare daher verfehit. Allerdings ist in jenen Branchen, die in den letzten Jahren aufgrund des vermehrten Exports vvachsen konnten und die nicht akut von M. Steiner, D. Sturn, R. Wendner 215 Integration iiber Grenzen:... 4 KOOPERATIONSCHANCEN UND HEMMNISSE AUS UNTERNEHMERSICHT: ERGEBNISSE VON UMFRAGEN 4.1 Befragung steirischer Untemehmer Im Friihjahr 1992 vvurden etvva 70 steirische Betriebe bezuglich ihrer allgemeinen Ervvartungen angesichts sich oflfhender Grenzen befragt (vgl. Steiner/Sturn 1992a), konkretere Fragen bezogen sich auf ihre Kontakte mit Ungarn sovvie Slovvenien/Kroatien, auf Kooperationshemmnisse und mogliche Unterstiitzungen sovvie auf die Einschatzung zukiinftiger Entvvicklungen in der Steiermark. Bei der Ausvvertung erfolgte eine Unterschei-dung der Firmen in solche mit bereits intensivem Kontakt und solchen mit keinem oder nur sehr vvenig Kontakti Die Antvvorten lassen sich vvie folgt zusammenfassen: Die Firmen zeigen insgesamt eine optimistische Haltung, insbesondere Firmen mit intensivem 3 Die Umfrage konzentrierte sich auf Untemehmen, die bereits Kontakte aufgebaut hatten. Abvvanderung bedroht sind (Nahrungsmittel, Holz), ebenso vvie in Branchen, die mit traditonell hohem Exportanteil im Grenzland gut positioniert sind (Maschinenbau und Elektrotechnik), das Kooperationspotential zu starken. Die Exportentwicklung Slovveniens zeigt fiir die letzten fiinf Jahre einen - vvahrscheinlich kriegsbedingten - Einbruch 1991, von dem sich Slovvenien allerdings vvieder gut erholte. Bei einer starken Orientierung nach Westeuropa ist Slovveniens Handelsbilanz traditionell positiv, der hohe EG-Anteil ist in den letzten Jahren sogar noch angestiegen: 1992 betrug er 71% der gesamten Exporte sovvohl Nordostslovveniens als auch Gesamtslovveniens. Insgesamt zeigt sich der Nordosten Slovveniens innerhalb eines insgesamt exportstarken Gesamtslovveniens als leicht iiberdurchschnittlich exportstark, sovvohl vvas Niveau als auch vvas Wachstumsraten betrifft. Auch scheint die Region mit Ausnahme von Maribor selbst relativ krisenrobust zu sein: Der Exporteinbruch 1991 fiel in der Untersuchungsregion deutlich schvvacher aus als in Gesamtslovvenien, die Handelsbilanz vvar durchgangig positiv. Die engere Verbindung mit Osterreich spiegelt sich in den vergleichsvveise hohen EFTA-Anteilen vvider, vvobei insbesondere Maribor eng mit Osterreich verflochten ist: NVahrend fiir Gesamtslovvenien Osterreich nur der flinftvvichtigste Handelspartner ist, steht Osterreich fiir Maribor nach Deutschland an zvveiter Stelle. Interessantervveise zeigt der AuBenhandel Maribors Exportstarken in ahnlichen Bereichen vvie der Grazer Raum: Den hochsten Anteil sovvohl bei den Exporten (25%) als auch bei den Importen (auch 25%) nimmt demnach die Fahrzeugindustrie ein, ebenfalls stark vertieten bei den Exporten ist die Maschinen- und Stahlbauindustrie mit 19%. Diese drei Sektoren exportieren fast die Halfte des gesamten Exportvolumens aus Maribor. Die starke Position der Fahrzeugindustrie sovvohl bei den Exporten als auch bei den Importen vveist auf intraindustrielle Verflechtungen hin. M. Steiner, D. Sturn, R. Wendner 216 Integration uber Grenzen:... Kontakt. Nur 28 % aller Firmen rechnen mit einem Abbau der Belegschaft in der Steiermark, 47 % ervvarten einen Gewinn an dispositiven Funktionen fiir steirische Betriebe. Niedrige Lohne vvird bei der Intensivierung der Beziehungen als vvichtigster Faktor angesehen. Firmen mit intensivem Kontakt messen diesem Faktor allerdings geringere Bedeutung zu als Firmen ohne Kontakt. Firmen mit intensivem Kontakt schatzen auch die Zuverlassigkeit ihrer Partner in den Reformlandern relativ positiv ein. Als Haupthindernis wird von allen Firmen die politische Instabilitat angesehen, konkreten Problemen wie Sprachbarrieren und Schvvierigkeiten bei der Vertragsabvvicklung messen die Firmen eine relativ geringe Bedeutung zu. Den groBten Bedarf an Kooperationshilfen sehen die Firmen in der Bereitstellung von allgemeinen Informationen tiber okonomische, legistische und administrative Strukturen in den Reformlandern. Firmen ohne Kontakt vvunschen sich eher konkrete Hilfen (Informationen uber konkrete Firmen wie beispielsvveise Kreditwiirdigkeit, Vermittlung von Kooperationen) als allgemeine Informationen. Damit erwiesen sich die Firmen als vveitaus optimistischer als vermutet, doch gibt es einige nennensvverte Unterschiede zvvischen verschiedenen Firmentypen. Firmen mit bereits existierenden Kontakten oder Firmen, die auf internationaler Basis operieren und kooperieren, zeigten sich durchaus optimistischer als Firmen ohne derartige Kontakte. 4.2 Befragung slovvenischer Untemehmer im Vergleich Eine ahnliche Befragung vvurde mit 37 Firmen in der slovvenischen Region Pomurje - an der Grenze zur sudostlichen Steiermark - durchgefuhrt (Steiner/Stum 1992 b). Bei den Antvvorten hinsichtlich der Faktoren fiir Erfolge und MiBerfolge bei der steirisch-slovvenischen Kooperation fallt im Vergleich mit der steirischen Seite zvveierlei auf: Erstens vvird die Kooperationsbereitschaft der jevveiligen Partner von beiden Seiten als ein ausgesprochen vvichtiger Faktor angesehen. Diese vvechselseitige Einschatzung ist sicherlich als ein positives Signal anzusehen, vvenn auch die Zuverlassigkeit der jevveiligen Partner von steirischer Seite aus deutlich geringer bevvertet vvird als von slovvenischer Seite aus. Zvveitens nennen steirische Firmen das Lohndifferential, d. h. die niedrigen Lohne in Slovvenien, als vvichtigsten Faktor, vvahrend slovvenische Firmen diesem Faktor vveitaus geringere Bedeutung beimessen, er rangiert auf dem vorletzten Platz. Auch bei der Einschatzung der Kooperationshindemisse divergieren die Antvvorten von slovvenischen und steirischen Firmen. Slovvenische Firmen nennen als Haupthindernis, daB ihnen zu vvenig Informationen tiber steirische Firmen zur Verfiigung stehen - ein Faktor, den steirische Firmen vveniger beanstanden. Ubereinstimmung besteht darin, daB speziellen Problemen vvie "komplizierte Verfragsabvvicklung", "Sprachbarrieren" oder die "Verschie-denheit der Produktpalette" als Hindemisse vvenig Bedeutung zukommt. In einer vveiteren Frage sollten die Firmen Auskunft dariiber geben, vvelche Art von Unterstutzung durch oflfentliche Institutionen sie praferieren vvurden. Auch hier gibt es deutliche Unterschiede in der Einschatzung zvvischen slovvenischer und steirischer Seite. M. Steiner, D. Sturn, R. Wendner_217_Integration uber Grenzen: .¦. 5. DAS KOOPERATIVE POTENTIAL: DIE ZENTREN UND DAS GRENZLAND Potentielle Kooperationen der Zentren sind aufgrund der relativen Starken der beiden Stadte im Bereich der Forschung und Technologie vor allem bei knovv-hovv-intensiven Produkten bzvv. Entvvickiungen zu orten. Sie ergeben sich in erster Linie dort, vvo auf beiden Seiten Starken vorhanden sind, d.h. in der Motoren- und Fahrzeugtechnik (mit den Firmen und Forschungsinstituten AVL, TAM, TVT, Steyr-Daimler-Puch, Eurostar, TU Graz) sovvie in der Umvvelt-, Energie- und Verfahrenstechnik (mit AE&E, Joanneum Research, TU Graz, Universitat Maribor). Darilber hinaus bieten sich Industriekooperationen in den Bereichen Werkzeug-, Maschinenbau, Metallverarbeitung sovvie Elektronik, Elektrotechnik an, vvobei hier ein Einbeziehen des Grenziands moglich ist. Fur das Grenziand ergeben sich prinzipiell zvvei mogliche Entvvickiungsstrategien: Entvveder kann angestrebt vverden, direkte kleinraumige Kooperationen zu forcieren oder aber man verbessert die Zuliefermoglichkeiten zu den Zentren, vvodurch indirekte Entvvicklungs-im-pulse ausgelost vverden. Welche dieser beiden Wege erfolgsversprechender ist, hangt unter anderem auch von der Entvvicklungsstarke der Grenzregionen ab (vgl. auch OROK 1991). Zvvei Gemeinsamkeiten des steirischen und slovvenischen Grenziandes, vvelche die Koopera-tionsmoglichkeiten der VVirtschaftsraume beeinflussen, konnen dennoch festgehalten vverden: Kleine, iibervviegend nahversorgende Firmen kooperieren vvenig: Weder existieren enge Verbindungen mit den vvenigen groBen Firmen in den entsprechenden Regionen, noch gibt es grenziiberschreitende Kontakte in nennensvvertem AusmaB. In beiden Regionen ist ein deutliches Ost-West-Gefdlle zu beobachten: Der vvestliche Teil des slovvenischen Untersuchungsgebiets beheimatet einige zentrale Firmen (vor allem Gorenje, aber auch Internationale Firmen in der Region Savinjska) und liegt auch innerslovvenisch relativ zentral zwischen Maribor und Ljubiljana. Ahniiches gilt fur den Fiir steirische Firmen bedarf es insgesamt mehr an allgemeiner als an spezieller Information: Die meisten Finnen mochten insbesondere mehr uber die oitonomische, administrative und okonomische Struktur Slovveniens vvissen. Slovvenische Firmen hingegen vvunschen sich entsprechend ihren Angaben hinsichtlich der Kooperationshindernisse vor allem Informationen iiber konkrete Firmen in der Steiermark. Eine letzte Frage schlieBlich bezog sich auf die Beurteilung verschiedener Formen steirisch-slovvenischer Kooperation. Slovvenische Firmen versprechen sich vor allem von zvvei Formen groBe Vorteile: von einem moglichen Zugriff auf die Dienstleistungen steirischer Unternehmen und von einer gemeinsamen Ausbildung steirischer und slovvenischer Untemehmer. M. Steiner, D. Sturn, R. Wendner 218 Integration Uber Grenzen:... 4 In Slovvenien reduzierte sich die AgrarbevOlkerung - hauptsachlich aufgrund ungunstiger Landbesitzstruk-turen - drastisch von 49 % in den Nachkriegsjahren auf 5 % heute (vgl. Klemenčič 1991). vvestlichen Teil des steirischen Grenziandes mit Firmen vvie Siemens in Deutschlandsberg oder Assmann in Leibnitz. Einige dieser Firmen sind das Resultat einer offensiven Ansiedlungspolitik, die in den 70er Jahren in beiden Regionen betrieben vvurde, um den Strukturvvandel von der Landvvirtschaft in die Industrie zu unterstutzten\ Allerdings gelang es vveder in Slovvenien noch in der Steiermark, in diesen ProzeB der Industrialisierung auch stark periphere Gebiete einzubinden: Es ist dies auf slovvenischer Seite vor allem die Region Pomurska, aber auch Teile der Region Potravska, vvo sich im Flachland einige Niedriglohnindustrien ansiedelten (vor allem Textilindustrie in Murska Sobota), das an Ungarn, Radkersburg und das sUdliche Burgenland angrenzende Hugelland konnte nur zur osterreichischen Grenze hin aufgrund landvvirtschaftiicher VVanderarbeiter eine gevvisse Siedlungsstabilitat aufrechterhalten - die Gebiete an der "toten Grenze" zu Ungam entleerten sich zunehmend (Klemenčič 1991, Barbic 1991). Auf steiricher Seite sind es die Bezirke Feldbach und Radkersburg, die - und dies gilt vor allem fur Radkersburg - nur uber sehr vvenige hoher qualifizierte Industriearbeitsplatze verfiigen und typische Grenzland-Problembezirke darstellen. Aufgrunddessen ist das Potential kleinraumig grenzUberschreitender Kooperationen, d. h. eine Konkaktaufhahme der direkt an der Grenze gelegenen VVirtschaftsraume - zumindest in Hinblick auf den industriellen Bereich - als insgesamt nicht sehr gro(3 einzuschatzen. Eine soiche Kontaktaufnahme konzentriert sich eher auf die beiden Zentrairaume und eventuell auf die vvestlichen Grenzregionen. Das Haupthindemis fur entvvickiungsfordernde Kooperationen ist die mangelnde Komplementaritdt der beiden Raume: Dort vvo argarisch unterentvvickeltes Hinteriand der Steiermark auf agrarisch unterentvvickeltes Hinteriand in Slovvenien tritTt, gibt es nur vvenig AnknUpfungspunkte fur Kooperationen - auRer den grenzuberschreitenden landvvirtschaftlichen Wanderarbeitern, die das Einkommensgefalle nutzen. FUr diese Regionen sind lokale Kooperationspotentiale moglichervveise in Landvvirtschaft, Tourismus und Gevverbe vorhanden, in der Industrie eher nicht. Trotz dieser Diagonose ergeben sich die folgenden Moglichkeiten fur das Grenziand, von einer intensiveren Kooperation mit Ostslovvenien zu profitieren: Kleinere Medium- und Lovv-tech Firmen im gesamten Grenziand konnen von einer intensiveren Kooperation der Zentrairaume Graz und Maribor indirekt profitieren, da sich ihre Zuliefermoglichkeiten zum Zentrairaum verbessem. Kleine und groBe Firmen vor allem im vvestlichen Teil des steirischen Grenziandes konnen Industriekooperationen in den Bereichen Werkzeug-, Maschinenbau, Metallverarbeitung sovvie Elektronik, Elektrotechnik auch direkt mit dem slovvenischen Raum aufnehmen. Es handelt sich hierbei um Kooperationen, die auch ohne eine explizite Hochtechnologie-komponente strukturverbessemd vvirken konnen. Die vvenigen groBen "Leitfirmen" im steirischen Grenziand konnen ein "upgrading" aufgrund der verbesserten Technologietranfersituation im gesamten Raum erfahren. Kooperationserleichtemd gerade fur kleinraumige GrenzUberschreitungen sind die nur M. Steiner, D. Sturn, R. VVendner 219 Integration iiber Grenzen: Fig. 1: Das Untersuchungsgebiet Obravnavano območje Italien '\Ungarn M. Steiner, D. Sturn, R. Wendner 220 Integration Uber Grenzen:... LITERATURVERZEICHNIS Barbič, A., 1991, Strategien zur Entvvicklung des landlichen Raumes in der Republik Slovvenien, in: AMR Info, Band 22/1991, Heft 1-3, S. 13-24, Wien. Cappellin, R., Batey, RW.J., 1993, Regional Netvvorks, Border Regions and European Integration, ERRS 3, Pion, London. Institut za Ekonomska Raziskovanja, 1991, Analiza Gospodarske Strukture v Slovenskih Regijah v Obdobju 1980 - 1990, Forschungsbericht des Instituta za Ekonomska Raziskovanja, Ljubljana. Kapellari, E., 1993, "Durfen, kOnnen, sollen, lassen", 'Die Presse', 28. August 1993. Klemenčič, V., 1991, Prekmurje als unterentvvickeltes Grenzgebiet Slovveniens, in: AMR Info, Band 22/1991, Heft 1-3, S. 33-50, Wien. Osterreichische Raumordnungskonferenz, 1991, OfFene Grenzen - Neue Aufgaben fur die Regionalpolitik, Schriftenreihe Nr. 94 der Osterreichischen Raumordnungskonferenz, Wien. Ratti, R., Reichmann, S. (eds.) 1993, Theory and Strategy of Border Areas Development (forthcoming). SRI International, 1992, Maribor Jutri: Creating a Nevv Economy for The Region and Its Citizens, SRI International, Vol II: Technical Report, Maribor. Steiner, M., Sturn, D., 1992 a, Offene Grenzen zu Ungarn und Slovvenien/Kroatien - Chancen und Gefahren fur die steirische VVirtschaft, Joanneum Research, Graz. Steiner, M., Sturn, D., 1992 b, Ergebnisse der Pilotbefragung: Die Kooperation zvvischen steirischen und slovvenischen Firmen aus slovvenischer Sicht, Joanneum Research, Graz. Steiner, M., Sturn, D., 1993 a, Interregional Cooperation and Transborder Acitivities in a Middle European Context, in Cappellin, R., Batey, P.VV.J., Regional Netvvorks, Border Regions and European Integration, ERRS 3, Pion, London, pp. 177-190. Steiner, M., Sturn, D., 1993 b, "From coexistence to cooperation: the changing character of Austria's South-Eastern border" in Theorj and Stralegy of Border Areas Development Eds R Ratti, S Reichmann (forthcoming). Tichy, G., 1990, Das steirische Grenzland. Vergangenheit - Gegenvvart - Zukunft. Studie im Auftrag der Steiermarkischen Landesregierung, Graz. Žižmond, E., 1993, The Development ofthe Slovenien Economy after the Monetary Independence, Manuskript. geringen Unterschiede in Mentalitat und Kultur, die gemeinsame Geschichte und die Uberaus guten Sprachkenntnisse der Slovvenen. M. Steiner, D. Sturn, R. Wendner 221 Integration Uber Grenzen:... PREKOMEJNO POVEZOVANJE: MOŽNOSTI ZA SODELOVANJE V ŠTAJERSKO - SLOVENSKI OBMEJNI REGIJI Po vzeteic Človeštvo se tradicionalno spopada z lastnim nagnenjem, ki posameznika in družbo navaja, da prekorači določeno mejo, po drugi strani paje v družbi konstantno zasidrana bojazen pred vsakovrstnimi mejami (Kapellari, 1993). To velja še posebej za geopolitično podobo sodobne Evrope, v kateri so meje trenutno podvržene intenzivnemu preoblikovanju. S tem so povezana številna upanja evropskih narodov, mednje pa se razširjajo tudi s tem pogojene bojazni. Meje na avstrijskem jugu in vzhodu se po značaju spreminjajo, to pa zahteva specifične, nove geostrateške opredelitve in dolgoročne, nanovo zasnovane koncepte razvoja (Steiner/ Sturn, 1993 a,b). Vse do pred kratkim se v Evropi ni razmišljalo o prekomejnem povezovanju in razvoju. Razpad državnih tvorb na vzhodu in jugovzhodu kontinenta in ukinjanje meja med državami Zahodne Evrope postavlja regionalno - tudi prekomejno - kooperacijo v povsem drugo luč. To naj postane element nadaljnega povezovanja v Evropi, posledično pa lahko privede do povsem novih oblik porstorske organiziranosti družbe in gospodarstva na kontinentu (Cappellin/Batey, 1993; Ratti/Reichmann, 1993). V pričujočem sestavku obravnavamo mejna območja dežele Štajerske v Avstriji in istoimene historične regije v Sloveniji. V njem analiziramo gospodarske potenciale omenjenega območja ter poizkušamo, na podlagi dostopnih podatkov, opredeliti možno kooperacijo v prihodnosti. Osnovo temu razmišljanju opredeljuje dejstvo, da je Avstrija geostrateško locirana med gospodarsko močno in politično integrirano Zahodno Evropo ter Vzhodno Evropo, ki jo karakterizirajo številni družbeni in politični pretresi. Ob zavedanju, da se lahko tak položaj utesnjenosti izrodi v nacionalno izoliranost, je za Avstrijo še posebej pomembno, da razvije ofenzivne razvojne strategije, ki bi jih lahko ponudila Evropi, predvsem njenemu vzhodnemu delu. Pri tem mora upoštevati, da so območja ob doslej "zaprtih mejah" na vzhodu in jugu periferna območja nacionalne države ter, daje njih gospodarski značaj predvsem agraren. V preteklosti so omenjena območja trpela predvsem zaradi revnosti prostorskih prekomejnih povezav. Avstrija je sicer vedno trgovala z deželami vzhodne Evrope, toda to povezovanje se je odvijalo le na ravni velikih korporacij in nacionalnih centrov politične in gospodarske moči. Upanja obmejnih regij, ki si po odprtju meja obetajo razvoj, so pogosto zastrta, saj se v ljudeh poraja bojazen in dvom, ki temelji na dejstvu, da so bila ta območja poprej "slepe ulice" sedaj pa bi lahko postale "avtoceste" po katerih bi razvoj z veliko hitrostjo in za vedno zdrvel kar mimo. Poleg pretežno perifernih območij, je na avstrijskem jugu in jugovzhodu nekaj regij v katerih so se že izoblikovale inovativne oblike lokalnega prekomejnega trgovanja in sodelovanja. M. Steiner, D. Sturn, R. Wendner 222 Integration uber Grenzen: ... Če je to temeljilo predvsem na uvozu surovin in polproizvodov, ki so jih predelovali v drugi državi, si od bodočega razvoja lahko obetamo vsaj sodelovanje na višjem nivoju kooperacije. Pri vsem tem se moramo zavedati institucionalnih in ekonomskih ovir, ki izhajajo iz zahodnoevropske konkurence, visokega rizika naložb v omenjenih deželah in težavnosti financiranja čezmejnih razvojnih projektov. Vendar si v najbolj optimističnem scenariju lahko obetamo intenziven razvoj vsaj v koridorju Graz - Maribor, ki bo postal novo središče vzhodnega avstrijsko-slovenskega obmejnega prostora in Osrednje Evrope. Sodelovanje in konkurenčna sposobnost gospodarskih dejavnikov v obeh mestih naj ne bi utrdila le položaja v mestnem, urbanem prostoru, temveč bi naj izžarevala tudi impulze za razvoj sosednjih, doslej agrarnih regij. V kolikor se bo sodelovanje obeh mest na gospodarskem in drugih območjih dejansko okrepilo, bomo priča zasnovi novega, prekomejnega razvoja ob vsej, sicer desetletja dolgo "mrtvi meji". l.S pogledom usmerjenim v to ciljno premiso, bo moralo biti bodoče ukrepanje lokalnih dejavnikov odločanja na avstrijskem Štajerskem usmerjeno v podporo razvoja območij ki so locirana med deželnim središčem insiovensko-avstrijsko mejo. Enakovredno pa bi moralo biti težišče bodočega razvoja mariborske regije usmerjeno v prostor, ki leži med Mariborom in državno mejo na severu. Opisu regionalno-ekonomskega položaja obravnavanih regij sledi analiza izbranih indikatorjev. Posebno pozorno se obravnavani naslednji elementi: narodni dohodek, struktura gospodarskih dejavnosti, naložbe in struktura posesti nepremičnin. To so dejavniki, ki jim pri ovrednotenju regionalnih potencialov pritiče odločilna beseda. Na to navezujemo subjektivno videnje možnosti za bodoči razvoj in opredeljujemo ovire, ki bi lahko odločilno vplivale nanj. V zaključku predstavljamo možnosti za prekomejno povezovanje: - potenciale za razvoj na medmestni ravni vidimo v povezovanju razvojnih in tehnoloških projektov, predvsem pri izmenjavi znanstvenega "know-how-a" med obema mestoma; - pri opredelitvi razvoja obmejnega območja ob slovensko-avstrijski meji je dobro slediti vsaj eni izmed naslednjih dveh razvojnih strategij: - podpirati neposredno prekomejno kooperacijo na lokalni ravni (trgovina, promet....); - izboljšati povezave s centri, s čemer bi indirektni impulzi, kijih nudita Maribor in Graz pozitivno vplivali tudi na razvoj obnejnega območja. Od dosežene razvojne stopnje posamezne regije je odvisno kateremu scenariju naj bi v posameznih območjih prvenstveno sledili. Kooperacijo preko meje na tem obmejnem področju Avstrije oziroma Slovenije omogočajo: že obstoječi intenzivni maloobmejni promet, identičnost v mentaliteti in kulturi sosednjih narodov, skupna zgodovina in napovprečno znanje tujih jezikov med Slovenci. PREGLED DOSLEJ IZDANIH VSEBIN CONTENTS OF PREVIOUSLV PUBLISHED VOLUMES DELA 1 Bibiliografija v tujini objavljenih del članov Oddelka za geografijo 1945 - 1984, str, 62 Bibliography of Articies Pubiished Abroad bj'Members of the Department of Geography 1945-1984, p. 62 Ljubljana, 1985 (razprodano, sold out) DELA 2 Geografsko proučevanje uvajanja celične proizvodnje na Koroškem,str 98 Geographical studies on the Initial Stage of Small Business Developments in Slovene Carinthia (within Vugoslavia), p. 98 Ljubljana, 1985 (razprodano, sold out) DELA 3 O razmerju med geografijo in etnologijo, str 160 About the Relationship betvveen Geography and Ethnology, p. 160 Ljubljana, 1986 DELA 4 Teorija in metodologija regionalne geografije, str 240 : The theory and Methodology of Regional Geography, p. 240 Ljubljana, 1987 DELA 5 Socialna geografija in regionalni razvoj, str 202 Social Geography and Regional Development, p. 202 Ljubljana, 1987 (razprodano, sold out) DELA 6 Geografija in aktualna vprašanja prostorskega razvoja, str. 320 Geography and Spatial Development, p. 320 Ljubljana, 1989 DELA 7 Tromeja - Obmejna regija Jugoslavije, Avstrije in Italije-mednarodni meduniverzitetni geografski raziskovalni projekt,str. 188 The Three Border Area of Austria, Italia and Vugoslavia-An International Research Project of Geographers from the:Universities of Ljubljana, Klagenfurt and Trieste, p. 188 Ljubljana, 1990 DELA 8 Geografska problematika severovzhodne Slovenije, str. 163 Geographical Problems of North-Eastern Slovenia, p. 163 Ljubljana, 1991 DELA 9 Geografski informacijski sistemi v Sloveniji, str 245 Geographic Information Systems in Slovenia, p, 245 Ljubljana. 1992 DELA 10 Oddelek za geografijo, Filozofske fakultete. Univerze v Ljubljani Department of Geography, Faculty of Arts, University in Ljubljana Izdali in založili - Editcd and Published by Oddelek za geografijo in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Naročila - Orders Oddelek za geogafrjo. Filozofska fakulteta. Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 61101 Ljubljana, Slovenija Cena - Priče 1500 SIT Za študente - for students: 1000 SIT Vplačila - Payments Filozofska fakulteta (Oddelek za geografijo), BNr: 50100-603-40277, Ljubljana