dt. 29.
Mapibop, dne 22, julija, 1909.
Tečaj XL.III,
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak Četrtek In velja s poštnino vre3 In v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstriJsK« dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 Ki Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošilja cfo odpovedi. — Udje „Katolj tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine* t— Posamezni Usti stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev« 5. — Rokopisi se ne vračajo, t— Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, v sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za Inserate se plačuje od enostopno petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. Ne*
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Naši poslanci.
Ko je vlada dobila od nemške večine v državnem zboru proračun, hotela je še imeti celo vrsto rasnih zakonskih predlogov potrjenih. Ker pa so med njimi bili tudi predlogi, ki so bili naravnost pogubonosni za gospodarski in narodni napredek slovenskega ljudstva, rekli so slovenski katoliški poslanci, da tega ne dovolijo, dokler ne dobijo povoljnih odškodnin oziroma zagotovil za svoje volilce, in so dnevni red zastavili z velikim številom nujnih predlogov. Zagrozili so torej z obstrukcijo. Vrhu tega so katoliški slovenski poslanci smatrali za svojo dolžnost, da delajo sedanji vladi vse mogoče ovire, ker je sedanja vlada Slovanom skrajno sovražna, kar je nanovo pokazala z zadnjimi imenovanji za sodišča in srednje šole. Podporo so našli naši poslanci pri čeških kmečkih poslancih, pri čeških radikalnih poslancih in pomoč so jim v skrajni sili dali Poljaki iz poljske kmečke stranke ter Rusini. Naši liberalci pa, ki tako radi kričijo proti vladi že pri vsakem najmanjšem imenovanju, so se skrili bojazljivo v kot, da, lazili so celo za vlado. Ploj, Roblek in Ježovnik niso našli korajže, da bi se odločno postavili po robu sedanji vladi. Ploj je bil celo med onimi, ki so se najbolj proti vili krepkemu nastopu naših in čeških kmečkih poslancev.
Pooblastilni zakon.
Vlada je še hotela imeti v sedanjem zasedanju, da ji poslanci dovolijo sklepati za dobo šest let trgovinske pogodbe s tujimi državami. S tem zakonom bi imela vlada za šest let neomejeno prostost, da sklepa z drugimi državami trgovinske pogodbe kakor jih hoče. Tudi na škodo kmečkega stanu. S tem zakonom bi si odprla vlada meje za živino iz Srbije, Bolgarije, prekomorskih dežel in polagoma tudi iz dragih držav. Saj je znano, da meščanske stranke z vso silo delajo na odprtje mej za živino in da jim je vlada tudi vsaki čas na razpolago, ako bi v to dovolili kmečki poslanci. Kmečki poslanci pa v to ne dovolijo, ne da bi se prej strogo določili pogoji, pod katerimi bi bili voljni razgovarjati se o novih trgovskih pogodbah. Slovenski in češ u kmečki poslanci so segli celo rajši po najskrajnejšem državnozborniškem sredstvu za odpor, po obstrukciji, da bi zaprečili nakano vlade, vladne večine in sloveč skih liberalnih poslancev, ki so zopet hoteli brezpogojno izdati koristi kmečkega stanu.
Oni kmet, ki ne odobruje dobrega namena naših poslancev, naj pobere kamen in naj ga vrže v nje. Vemo, da takega kmeta na Štajerskem ni, za bevkanje liberalnih listov pa se ne brigamo. Liberalni listi nimajo ljudstva za seboj, to so pokazale zadnje deželnozborske volitve. Za
njimi stoji le, žal, večina našega učiteljstva, a to učiteljstvo je nasprotno težnjam slovenskega ljudstva.
Romanska trgovinska pogodba.
Med prvimi državami, s katerimi je hotela vlada skleniti trgovinsko pogodbo, je bila Romanija. Kaj bi dobili mi iz Romanije? Živino, goved in svinje. Ali naj uvoz romanske živine dopustijo naši poslanci brezpogojno, brez vsake odškodnine? Ne, tega jim ne sme nihče pripisovati. Naši poslanci niso Ploji, Robleki in Ježovniki, ki poznajo kmeta samo ob času kakih volitev. Tudi to pogodbo so zabranili naši poslanci z obstrukcijo in gotovo tudi z ozirom na ta predmet ne bo kmeta, ki bi mogel grajati naše poslance in hvaliti liberalne.
Odškodnine.
Predno bi se naši poslanci spustili samo v pogovor
0	trgovinski pogodbi z Romanijo in o pooblastilnem zakonu, morala bi jim vlada predvsem dvoje zagotoviti:
1.	Za povzdigo živinoreje bi morala na leto žrtvovati novih šest milijonov kron. S tem denarjem bi se naj pospeševala prodaja živine, reja živine, izboljšanje travnikov, planin itd.
2.	Nad 80 milijonov kron bi morala dati država, da se ustanovijo po deželah zavarovalnice za živino, za poškodbe po uimah in proti ognju.
Vlada je že pristala na prvo točko, o drugi se je izrazila samo, da izdela tozadevea okvirni zakon za deželne zbore. Toda to je bilo našim poslancem premalo. Kmet bi z novimi pogodbami zgubil pri vsaki živini gotovo okoli 20 K, a z dovoljenjem sany. prve točke bi dobil komaj
1	krono odškodnine za živino.
Narodne zahteve.
Vlada je Italijanom hotela ustanoviti vseučilišče. Naši poslanci pa so zahtevali, da se Italijanom samim ne sme dati vseučilišče, ampak tudi istočasno Slovencem in Čehom. Jugoslovanski poslanci so sklenili že v proračunskem odseku j obstruirati jednostransko izpolnitev italijanske želje, in znano j je, da Ploj tega sklepa ni držal, ampak govoril le kratkih | 10 minut, dočim je slovenski katoliški poslanec Gostinčar I izborno izvrševal dano mu nalogo.
Proti odiranjn kmetor.
Še jedno zahtevo so stavili naši poslanci, namreč naj I vlada na vsak način zabrani odiranje bosanskih kmetov po ; bosanski agrarni banki, za katero je dala dovoljenje.
Pošten poslanec ne da odirati kmetov nikjer, tudi v Bosni j in Hercegovini ne.
Vlada tudi v to ni privolila, naši poslanci pa vsled
tega niso odtegnili svojih nujnih predlogov, in tako vlada ni mogla izvrševati svojih nakan ter je zaključila rajši državni zbor.
Naši nasprotniki.
To je resnica o obstrukciji. Ne prikrivamo, da je vlada predložila tudi par majhnih koristnih predlogov, katerih se sedaj oklepajo naši liberalni poslanci. Toda to ne gre, da bi se na eni strani delala škoda kmetu, na drugi pa se mu metale drobtinice. Na celi črti se mora vlada ozirati na kmeta, to je stališče naših kmetov in to stališče branijo naši poslanci z obstrukcijo. Liberalci pa so zopet kmeta izdali.
olliični ogled.
—	Delegacije bodo, kakor poročajo listi, sklicane začetkom, državni zbor pa koncem oktobra.
—	Jezikovne predloge v češkem deželuem zbora. Vlada namerava predložiti češkemu deželnemu zbora zakonska načrta glede ureditve uradnega jezika pri samoupravnih oblastih in pa o omejitvi krajev. Število deželnih odbornikov nameravajo pomnožiti od 8 na 10. čehi bi imeli 5, Nemci 3 in veleposestniki dva deželna odbornika.
—	Volitve v goriški deželni zbor so razpisane in sicer se bodo vršile: za splošni volilni razred dne 26. septembra, za kmečke občine 10. oktobra, za mesta in trge 21. oktobra, za trgovsko zbornico 29. oktobra in za veleposestvo dne 30. oktobra.
—	Vojska med Turčijo in Grško neizogibna. Ii Sa-lonikov se poroča: Tukajšnji vojaški krogi so mnenja, da je vojska med Turčijo in Grško neizogibna. Iz Carigrada je došlo v Salonike silno mnogo vojaštva in streliva, ki se je takoj po odhodu spravilo na mejo. Mladoturški izvrše-valni odbor bo objavil protestno spomenico zoper zavlačitev krečanskega vprašanja po velevlastih.
—	Grško. Ker so bili vlada in krona glede častniškega gibanja različnega mnenja, je bila vlada primorana podati svojo ostavko. Ministrski predsednik je hotel kaznovati več mladih častnikov, kralj pa z ozirom na veliko ogorčenost ljudstva proti vladi ni bil s tem zadovoljen.
— Perzijski šah se je odpovedal prestolu. V Perziji so bili zadnji čas vedni notranji nemiri. Za vzdrževanje miru in v varstvo šaha so bile v Perziji tudi ruske čete. Nemiri pa so se le podžigali in nazadnje je izbruhnila revolucija. Prišlo je do boja med nacionalisti in šahovimi četami. V boju, ki se je bil minole dni okoli Teherana, so šahove čete podlegle in se umaknile. Šah sam je zbežal v
PODLISTEK.
Strie Blaž.
(Črtica iz naših krajev.)
(Dalje.)
Z dvajsetim letom je bil tudi konec njegove sreče... potem so so začeli resni dnevi, dnevi, ki spreminjajo mladeniče, živahne in vesele, v resne možke, katerim je le skrb za obstanek, za življenje, težko bodoče življenje . . .
Kakor mnogo drugih, je moral tudi Blaž si po svetu iskat sreče . . . Mnogo jih gre z veseljem, upajoč v svojo moč in delavne in pridne roke, toda le malo jih najde pravo srečo na tujem .. . Zapustil je dom, zapustil stariše, zapustil brate, ki so ga zaničevali, katerim je bil vedno trn v peti, ki so komaj pričakovali, da se ga kmalu iznebe... In tako je odšel v tujino, nemene se za druge . . . Samo jedno upanje je gojil: da se zdrav in vesel, srečen in bogat vrne nazaj . . . Izginil je — nikdo ni vedel kam . . .
Minevala bo leta kakor dnevi, sprva sicer počasi, potem pa hitro drugo za drugim... Komaj se je zavedal, da je odšel, že je minulo pet let... V spominu so mu bili domači kraji, domača hiša, spominjal se je živo domačinov, katerih že tako dolgo ni videl, o katerih že tako dolgo ni ničesar slišal... V srcu se ga je lotila želja, da se zopet povrne domov. Uvidel je, da je domovina najboljša, da je svet goljufiv in poln prevar in lažij ... Napotil se je zopet v domačijo — brez bogastva, brez slave in časti, brez prave sreče... Iskal je sreče, a našel je ni...
Toda kako iznenadenje!
V petih letih se je doma toliko izpremenilo... Bratje so bili sicer še istotako svojeglavni, lakomni, skopi in sebični... V teh petih letih pa je izgubil svoje najdražje,
izgubil je lastno mater, ki ga je jedina še ljubila z materinsko ljubeznijo, ko je bil še doma. Žalostni spomini! Zakaj je odšel v svet, izpraševal se je večkrat, toda prepozno ... Medtem ko je bil v tujini, je prevzel domačijo njegov brat. Oženil se je z ošabno deklico, ki ni hotela priznati sorodstva med njim in med njenim možem ter ga le zasmehovala in zaničevala. Kmalu potem so mu zagrebli tudi očeta. Njegova dota pa je ostala v bratovih rokah, da mu jo izplača, kadar zahteva. In tako je bil navezan na bratovo milost ali nemilost... Služil mu je kot hlapec, trpel pomanjkanje, toda vse je prenašal potrpežljivo.
Svet je lažnjiv, hudoben, brat ne pozna brata, vse se sovraži križem, vsakemu je prvi le njegov lastni dobiček, za svojega soseda pa se ne zmeni dosti. Tako se je godilo tudi takrat. Na zahtevanje za doto mu je brat odgovarjal le z oholimi, grdimi besedami. Prišlo je pred sodišče... Vsak je hotel imeti pravo in kakor navadno, tako se je zgodilo tudi takrat, oni, ki je zahteval svoje pravice, jih ni dosegel. Blaž je bil osleparjen za doto za vselej...
Kam pa sedaj ? Zopet med svet ? Ne! Vse drugače si je izmislil... V domačem kraju je stopil v službo, da ostane večno hlapec, samo, da bo v napotje bratu, ki ga je sunil v revščino... Leta pa so zopet potekala jednako hitro, prišla je pomlad, prišla zopet zima in na njem se ni nič izpremenilo... Toda s časom se vendar izpremeoi marsikaj, kar se nam zdi popolnoma vsakdanje. Blaž si je izbiral nevesto. Naravno je, da se bogata dekleta niso pipala zanj... Oženil se je prihodnjo zimo, dobil pridno, toda nekoliko slabotno dekle in postajal srečnejši, mogoče srečnejši, ko njegov brat — skopuh, oderuh...
Le kratko časa je vžival zakonsko srečo. Kmalu mu je zbolela žena, nenadoma umrla in zapustila idovcu desetletno hčerko... In zopet je bil sam, leta pa so potekala hitro kakor dnevi. Zopet je bil zapuščen, toda na ženitev ni kmalu mislil... Postajal je starejši in slabotnejši, omožil
potem hčer s štiridesetletnim vdovcem in potem živel kakor je vedel in znal, si elužii krah v potu svojega obraza od zgodnjega jutra pa do poznega večera...
Kmalu nato si je najel stanovanje v na pol podrti in zaduhli koči v hčerini bližini. In tedaj je bil prisiljen, če je hotel, da mu ne bo treba seči po beraški palici, se i delom za slabo plačilo preživljati in skrbeti sa obleko, obutje in misliti tudi na zimo, ko ni nobenega zaslužka... I Pri gospodarju se mu ni godilo preslabo in tega tudi ni nikoli pozabil. Če je bilo le mogoče, se je izkazal hvaležnega zato, da mu je prepustil stanovanje, ki je bilo, čeprav slabo, vendar vredno toliko, kolikor je mogel plačati ali odslužiti s svojimi že slabimi močmi...
Daleč je že to. Dolgo je že od tedaj in zdaj se je že privadil one temne koče in onih zaduhlih in mokrih sten... saj je bil le redkokedaj doma... Jednakomerno je vsak dan odhajal že zgodaj zjutraj, zopet z novimi močmi na delo, jednakomerno potrt in izpit se zopet vsak dan vračal že leto za letom... Živel je slabo, samotarsko življenje...
. ■
Ravnokar so se bili razsipali prvi solnčni žarki novega krasnega jutra po prirodi... Drobni pevci so ubirali svoje pesmice skakljaje z veje na vejo, veseleč se tako krasnega dae... Pravo nedeljsko, prazniško jutro!...
Stric Blaž se je počasno vzdignil na trdem ležišču, : pogledal na uro in vstal... Skoz zaprašene šipe so ga 1 pozdravljali prvi solnčni žarki...
„Tako pozno že ?... Dobro sem spal, niti ropota nadležnih živalic nisem slišal... To je še edino dobro, da i se še človek sme odpočiti..."
¡Dalje prihodnjič.]
rusko poslaništvo. Dne 17. t. m. so že poročali listi, da se je šah prestolu odpovedal. Narodna skupščina je imenovala za vladarja Asad el Mirka, najstarejšega člana vladarske rodbine, za vojnega ministra pa vodjo nacionalistov Sipah-dara. Prebivalstvo v Teheranu je zelo navdušeno. Vlada namerava v najkrajšem času ustavo obnoviti in predvsem takoj vpoklioati bivše poslance. Dcsedanja kozaška brigada ostane še nadalje v Teheranu. Vendar pa ruski častniki ne bodo imeli več take oblasti kakor do sedaj.
— VII. splošni avstrijski katoliški shod. Splošni avstrijski katoliški shod bo na Dunaju dne 5 , 6 , 7. in 8. septembra. Na shodu govori 5. septembra tudi slovenski državni poslanec dr. Krek o izseljevanju.
Malš poMŽn* n«xn*nlta.
Dne 15. julija: Bolgarska vlada zelo hitro oboro-žuje armado in premešča čete. — Letošnjih avstrijskih cesarskih vaj se baje udeležita tudi angleški kralj in ruski car. — Cesar je včeraj ob 8. uri zjutraj odpotoval v Išl. — Čehi so minolo nedeljo v Eromerižu demonstrirali proti nemškim uradnikom na postaji Severne železnice. Nemški uradniki so iz strahu zapustili mesto.
Dne 16. j u 1 i j a: Tuški veliki vezir se je izjavil preti zastopnikom velevlasti, da se je razmerje med Grško in Turško radi Krete poostrilo in da bo ie težko preprečiti vojsko med Turčijo in Grško. — Grofa Zeppelina bo nemški cesar povodom njegovega poleta v Berolin povišal v knežji stan. — Cesar je pomilostil dijaka Sjyczinskega, ki je bil radi umora ces. namestnika Potoekega obsojen v smrt. Kazen mu je spremenjena v 20 letno ječo.
Dne 17. julija: Komo poveljstvo v Zadru se na jesen odpravi ter se premesti v Mostar, kjer se osnuje 16. kor, ki bo obsegal Hercegovino in južno Dalmacijo. Pod 15. kor bosta spadali severna Bosna in severna Dalmacija. General Varešanin dobi naslov guvernerja. — Ker so peli srbske pesmi, se je v Mitrovici uvedla proti nekaterim Srbom preiskava radi „veleizdaje". — Turško vladno glasilo „Ittihad" javlja iz najzanesljivejšega vira, da bo ruski car na jesen obiskal turškega sultsna.
Dne 18. julija: Nadvojvoda Leopold Salrator potuje po Bosni. Dne 15. t. m. si je ogledal sarajevske zanimivosti. — Na Grškem je bil predvčerajšnjim velik petres. V mestu Havari je porušenih 400 hiš. — Španski kralj Alfonz je odvzel princu Alfonzu Orleanskemu naslov španskega infanta, ker se je brez njegovega dovoljenja poročil s princezinjo Beatrico Koburško.
Dne 19. julija. Italijanski dijaki so imeli na Dunaju shod, na katerem so sklenili, da najodločneje nastopijo, če se do jeseni ne ustanovi italijanska pravna fakulteta v Trstu. — V Varese je umrl na srčni napaki španski princ Carlos Burbonski. Umrli princ je bil rojen v Ljubljani. — Nemški prestolonaslednik bo v jeseni gost avstrijskega prestolonaslednika. — V diplomatskih krogih zatrjujejo, da se začetkom meseca avgusta sestanejo v Išlu novi nemški kancelar Hol!weg, baron Aehrenthal in italijanski zunanji minister Tittoni.
Dne 20. julija Turški ministrski svet je sklenil, da se bivši sultan Abdul Hamid ne postavi pred vojno sodišče. — Turško-belgarska zve«a se v kratkem sklene. — Španski republičani prirersjo shode proti nastopu španske vlade v Maroku.
Dne 21. julija. V Perziji so naslov šaha odpravili in uvedli namesto tega naslov sultan. — Japonska vlada hoče zadešiti socialno demokracijo. — Grški kralj je poveril sestavo novega ministrstva Rallisu.
Velika manifestacija.
Ljubljana, 118. jul.
Neprestan stik z ljudstvom je naredil nage slovenske katoliške strainke tako močne kakor so, ta jim daje tudi v vseh sedanjih bojih največ poguma in eneržije. Saj vedo, da so z ljud»tvou. enega mnenja, da injajo v njem zaslombo in oporo. Današnji shod iv Ljubljani je pokazal, da slovensko ljudstvo brez pridržka odobruje in z navdušenjem spremlja sedanji boj naše diržavnozborske delegacije in da ee sme vsaki hip zanesti delegacija na svoje volilce, pokazal pa tudi, ¡da z gnjusom obsoja politiko liberalnih poslancev, ki so v hudem boju zapustili svo je tovariše jim celo padli v hrbet.
V veliki dvorani hotela Union je bilo nabito polno naroda. Zanesljivi presojevalci eo sodili, ida je nad 2000 udeležencev. Galerije sol bile polne narodnih dam. Izmed državnih poslancev so pe udeležili shoda dr. SusteŠič, dr. Korošec, dr. Benkovič, Go-stinčar, idr. Krek, DemSar, dr. Hočevar Pogačnik, voditelj koroških Slovencev dr. Brejc, mnogo kranjskih deželnih poslancev, županov itd.
Predsedoval je shodu trgovske zbornice svetnik Kregar in dal najprej besddo dr. lSuster§iču. Ko je stopil vodja Slovenskega kluba na oder, za-orili so urnobesni živio-klici, iz galerije se je vsipal gost dežek cvetlic na voditelja slovanske obstrukcije in potem je nadomestila živioklice navdušena domovinska pesem.
Dr. SuateršiČ je podal točno zgodovino obstrukcije, zavračal laži nasprotnikov ter izrekel svojo nado, da v sedanjem hudem času za Slovane nihče ne bo upal položiti roke na ¡Narodno zvezo in je razbiti.
Dr. Korošec je govoril med drugim sledeče: Ko smo mi na Dunaju zagledali v Bienerthovem kabinetu, na prašnih ministrskih stolih naše najbolj zagrizene nasprotnike, v ju-Btičnem ministrstvu dr. Hoohenburgerja in v naučnem grofa Sttirgkha, tedaj smo zaželeli in zahtevali ravno mi obmejni
I Slovenci, da stopimo proti temu kabineta v najstrožjo opozicijo, in odkrito moram priznati, da se naši bratski poslanci iz Kranjske tedaj niti za trenutek niso obotavljali, da bi ne šli z nami v opozicijo in nam ne priznali naše upravičenosti, da gremo v boj proti sovražnikom na ministrskih stolih. Mi obmejni Siovenci smo dobro vedeli, da vi na Kranjskem lahko pretrpite tudi kakega Sttirgkha in Hoohenburgerja; vi lahko preživite tudi take ljudi. Toda v naših krajih ob mejah, kjer je slovenski živelj pomešan z nemškim in kjer vlada brezobzirno razvija vso svojo moč proti nam, ! zlasti v mestih in trgih, tam je nemogoče, da bi se vzdrževali ob sistemu, ki nas narodno ubija na celi črti. Zato smo hvaležni našim poslancem, da so takoj in brez obotavljanja šli z nami v boj, hvaležni smo pa Indi vam in slovenskemu ljudstvu na Kranjskem, da odobravate korake vaših po slancev sedaj.
Ko smo sklenili opozicijo, tedaj smo se poslanci postavili v bojne vrste, in na čast vsem jugoslovanskim poslancem moram reči, da smo bili skraja vsi edini in tako je prišlo do prve bitke, do bitke proti oderuški banki za Bosno in Hercegovino. Tu ni manjkal nihča od nas krščanskih soeialcev, tudi nihče izmed liberalcev, nihče izmed Hrvatov in Srbov. Ce nismo vrgli ministrstva, vendar smo mu zadali smrtno rano. (Viharno odobravanje in ploskanje.)
Korakali smo naprej v bojnih vrstah in prišli do pro računa. Tedaj pa se je nekaj zgodilo, česar preje nismo pričakovali. Prišli so oni, s katerimi smo dotlej sukali orožje in rekli, eden: „Moram domov, tam me čaka zaslnžek"; drngi: „ Prijatelj mi je prišel na Dunaj, moram I njim po mestu !" itd. Tako so nas začeli tisti, ki so bili v boju proti bosenski agrarni banki z nami, pri proračunu zapuščati. Pri glasovanju o dispozicijskem fondu so že manjkali nekateri tistih prijateljev, in ko smo glasovali proti Hochenburgerju, jih je manjkalo že več, pri glasovanju proti Sitirgkhu so zbežali še drugi. Drugi pa so se po glasovanju s stiskanjem rok ministrom opravičevali, da morajo biti njihovi sovra žniki. In pozneje, ko smo hoteli zadati smrtni udarec onemu Bilinskemu, ki je ščitil oderuško bosensko banko, tedaj je bil beg velik, in mi smo ostali skoro popolnoma osamljeni v zadnji bitki pri proračunu. (Čujte!)
Toda lahko si je misliti, da naši prijatelji niso znabiti navajeni opozicije in da jim je to zmešalo glave, ker ne vedo, ali so v opoziciji ali so vladni. In mislil bi kdo, da bodo šli rajši v boj z obstrnkcijskim orožjem ; saj smo že toliko-I krat videli naše nasprotnike na obstrukcijskem polju. V državnem zboru so se stebri kranjskega liberalizma potili in s govorili cele ure proti splošni in enaki volivni pravici. Ti „prijatelji" iz nasprotnega tabora so obstruirali tudi proti i razširjenju ljudskih pravic v kranjskem deželnem zboru.
Tudi delovanje v kmetijski družbi in v trgovinski in obrtni l zbornici so obstruirali. Zato smo mislili: opozicija je za \ nje premalo; podajmo se na obstrukcijsko polje.
Priložnost, da se podamo na polje obstrukcije, je | bila kmalu dana. Mi sms namreč videli, ako pustimo Bienerthov kabinet še nadalje vladati v tej sestavi, da nam preti velika nevarnost v mnogo katerem oziru, in zato smo rekli: S tem, da je Bienerth dobil proračun, je dovolj 1 storil za državo: Zdaj lahko gre.
To smo sklenili vsi; mi, kakor tudi nasprotniki, ker ' smo vedeli, da bo narodno preganjanje in zatiranje vedno hujše od strani tega kabineta, zlasti pa od strani Hoohenburgerja in Sttirgkha.
Mi smo vedeli, da hoče Bienerthov kabinet oškodo-| vati naše kmete s tem, da odpre tuje meje, ne da bi dal kmetom odškodnino za to, kar bi z uvozom tuje živine ? trpeli. Mi pa smo tudi vedeli, da če zdaj takoj ne storimo i odločnega koraka, je Bienerth za letos rešen, da bi lahko : še dalje deloval proti našim koristim. In zato smo sklenili | v zavesti, da delamo za dobro stvar in da najdemo pri tem prijateljev v vseh taborih, tudi v liberalnem, ds pri-< memo za obstrukcijsko orožje. In obstrukcija se je začela.
Naši prijatelji, dokler niso prav vedeli, ali bomo kaj dosegli z obstrukcijo, so bili stisnjeni v kotih in niso dali glasu od sebe. Ko so so pa začeli kazati prvi uspehi, so j prišli iz svojih kotov na dan in zaslišali smo njih prve glasove ter začutili njih prvo delovanje
Prišli so z velikodušnostjo k nam in rekli: Vi ste v s velikem, hudem boju. Mi hočemo posredovati med vami in ; med večinskimi strankami, da se boj poleže in da nastane l mir. Mi smo jim na to odgovorili, da smo pošteni bojev-i niki, ki nimamo sovražnosti do nikogar in zato lahko sami s govorimo s strankami in z ministri ter smo posredovanje ^ odklonili.
Čez dve uri so pa zopet prišli in pri konferenci vseh : načelnikov govorili in prosili: Gospodje, odložite obstruk-ž eijsko orožje, umaknite svoje nnjne predloge!
To so bili tisti naši prijatelji, ki 60 preje sklenili, da ? je program dela za poletno zasedanje zbornice poslancev \ izčrpan.
In še ne dovolj! Ko so vedeli, da se ne udarno prošnjam, začeli so nas v listih napadati in šli so k oni vladi, proti kateri se morajo tadi ti naši nasprotniki bojevati, ker so tudi oni opozicionelna stranka, šli so k vladi in iskali orožja, ki bi ga rabili proti nam, da napadajo ž 5 njim nas, svoje brate. (Klici ogorčenja.)
Pa tudi to še ni bilo dovolj, kakor smo čitali v zad-; njem Času njihovega delovanja. Da bi javnosti pokazali, \ da nismo edini, pišejo, da je „Narodna zveza" razpadla, da ž so izstopili iz „Narodne zveze", zaradi katere so nas celo | leto dan na dan napadali, češ vi nočete složno delovati, l ker smo mi izpočetka rekli: „Ven z liberalci, ker jim ne jj zaupamo." Potem smo se premagali in sedaj, ko imamo | bolj ostro orožje, sedaj oni zaradi tega razbijajo ono, po J čemer so celo leto koprneli. — Ob koncu svojega govora >s je omenil govornik še napade na načelnika S. L. S. dr. ' Šusteršiča, ki da ima take prijatelje, ki nosijo za hrbtom i morilno orodje, ima pa tudi okolu sebe četo, ki mu je ; zvesta, ki občuduje njegovo nadarjenost in zmožnost za \ politično vodstvo in ta četa je njegovih šestnajst tovarišev
iz „Slovenskega kluba". (Govornik je bil obsipan s cvetlicami.)
j Zborovalci so v (posebni resoluciji slovenski i katoliški delegaciji izrekli svoje popolno zaupanje.' • Znamenit je bd brzojav poljskega voditelja Stapin-. skega, ki pozdravlja dr. SusterŠiča za flesen kot vo-\ ditelja vseh slovanskih ljudskih strank ¡v državnem ; zboru.
Ljudstvo je govorilo, politiko obstrukcije odo-< brilo, intrigantstvo liberalcev obsodilo.
im novic©.
*	Promocija, v soboto 17. t. m. je bil na graški univerzi promoviran sa doktorja prava g. Ivan Lamut, kon-ceptni praktikant pri poštnem ravnateljstvu v Trstu. — Istega dne je postal doktor prava tudi g. Marko Stajnko, koneipijent v Mariboru.
*	Povišanje v službi. V 8. činovni razred je pomaknjen vadniški učitelj v Mariboru Alojz Vavroh.
*	Iz finančne slnžbe. Finančna kor cipista dr. Rudolf Resner in dr. Konrad Mayr v Mariboru sta imenovana finančnim komisarjem v 9. Činovnem razredu.
*	Iz poite. Poštni oficijant Franc Tomšek, ta čas upravitelj poštnega urada pri Sv. Petru pod Sv. gorami je imenovan za poštarja istotam.
*	Spremembe pri južni želeanici. Premeščeni so: Aspirant Friderik Obersteiner iz Pesnice v Polfing-Bronn, a dj ti tik t Franc Ulčnik iz Spielfelda v Ptuj, asistent Lndovik Bučar iz Ernovža na Pragarsko, asistent Anton Petrovič iz Cmcreka k Sv. Petru na Kranjskem, aspirant Leopold Kuncera iz Polfing-Brann v Pesnico, aspirant Franc Bolka iz Poljčan v Ernovž, aspirant Avgust Fas iz Grobelna v Graíweiü, asistent Andrej Klavora iz Žagarja v Zidan most, postajni načelnik Avgost Lndvig iz Hrastnika v Zidan most. postajni načelnik Evgen Studeoy iz Zidanega mosta kot nadrevident v Gradec, adjunkt Ivan Škorjanc iz Zidanega mosta v Spielfeld, postajni načelnik Feliks Hurdes iz Laškega trga kot revident v Lienz, postajni načelnik Ivan Papp iz Rimskih toplic v Laški trg, adjunkt Pavel Berghof iz Zidanega mosta kot postajni načelnik v Rimske toplice. Na novo sta se sprejela uradniška aspiranta Adolf Palko, Laski trg in Adolf Schescherko, Pesnica. V pokoj je stopil Viljem Neumann, nadzornik in postajni načelnik v Ptuju.
*	Iz Šole. Stalni so postali: Marija Valenčak, začasna učiteljica pri Sv. Benediktu v Slov. gor., Viktor Leitgeb, učiteljski suplent v Slatini, Amalija Lorber, začasna učiteljica pri Sv. Antonu v Slov. gor., Katarina Sehweiger, začasna učiteljica pri Sv. Barbari pri Vurbergu, na ljudski šoli Laško okolica Jurij Kislinger, učiteljski suplent v Pe-trovčah, Gudula Dragatin, začasna učiteljica v Koprivnici, Marija Sket, začasna učiteljica v Olimju, Aleksander Ne-rima, začasni učitelj v Pilštanju, Ljudmila Bračič, zsčasna učiteljica pri Sv. Vidu pri Planini, Ivana Čeme, učiteljska suplentinja v Gorici.
*	Razpisana učiteljska mesta. Na 2 razredni ljudski šoli pri Sv. Janžu pri Spod. Dravogradu, pošta Meža ob Dravi, je razpisano mesto nadučitelja, na 4 razredni ljudski šoli v Siele Verhe, pošta Slovenj gradee, mesto učitelja in šolovodje Prošnje do 31. t. m. Na 6 razredni ljudski šoli pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. sta razpisani dve učiteljski mesti stalno ali začasno, prošnje do 31. t. m. Na 6razredni ljudiki šoli pri Sv. Marjeti niže Ptuja je razpisano mesto stalnega učitelja, prošnje do 10. avgusta. Na 3 razredni ljudski šoli v Gor. Polskavi je razpisano mesto stalne učiteljice, prošnje do 15. avgusta na kraj ni šolski svet
Za „Sentiljske Slovence" je nabral na Koloburčevem kresu v Kostrivmci g. Jožef Tadina 6 kron. Hvsla!
Za S. K. S. Z.: Pavel Rath 1 K; Friderik Ratej 1 K; Friderik Repolusk 1 K; Franc Vračun 1 K,
2a Obmejne Slovence je daroval mesto venca na grob umrlega Konrada Šileca, organista na Ptujski gori g. Ivan Traun, trgovec na Ptujski gori 4 krone.
*	Goveji ogled se bo vršil na spod. Štajerskem v tej-Ie vrsti: 24. avgusta za Gornji grad v Ljubnem, 26. avgusta v Šoštanju, 28. avgusta za Vransko v Kapeli, 30. avgusta v Sevnici, 1. septembra v Celju, 3. septembra v Slov. Bistrici, 7. septembra v Ljutomera in 9. septembra v Ormožu.
*	Koroški deželni predsednik baron Hein pojde baje jeseni v pokoj.
*	Naznanilo o pričetku šolskega leta 1909/1910 na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani. Šolsko leto 1909/1910. se prične za oddelke II., III., V. in VI. v ponedeljek, dne 20. septembra, za oddelek IV. pa v nedeljo, dne 3. oktobra 1909. Zimski tečaji za stavbne obrtnike se otvorijo dne 3. novembra 1909. Letos se sprejemajo novi učenci v pripravljalni tečaj. Kdor hoče kot redni učenec (učenka) na novo vstopiti v oddelek za šoloobvezne dečke, v šolo za kiparstvo ali za umetno vezenje, naj se v spremstvu svojih roditeljev ali njih namestnikov zglasi pri šolskem ravnateljstvu dne 16. in 17. septembra dopoldne, ter prinese s seboj potrebno šolsko izpričevalo in dokase za predpisano starost. Učenci (učenke), ki so ie hodili v ta zavod, se morajo dne 18. septembra dopoldne javiti s poslednjim šolskim izpričevalom. V zimske knrze za stavbne obrtnike se vrši vpisovanje novih učencev v dneh od 15. do 3i. oktobra V javni risarski šoli se sprejemajo obiskovalci in obiskovalke celo leto. Itredni učenoi in učenke (hospitanti in hospitantinje) se takisto vpisujejo v dneh 16., 17. in 18. septembra, potem pa tudi med šolskim letom, kolikor to dopuščajo šolski prostori! Ponavljalni izpiti se bodo vršili dne 18. septembra »jutraj od 8. ure dalje.
*	Romarjem k Mariji Pomagaj. V pondeljek dne 26. julija torej nastopimo romanje na Breije. Romarji se
opozarjajo, da pravočasno pridejo na postaje. Iz Celja odhaja vlak ob 8. uri z jutraj, iz Brežic pa ob 7. uri 50 minut zjutraj. Vozni listeki se bodo v pondeljek zjutraj dobili — če še bodo na razpolago — samo na postajah Brežice in Cilje; na drugih postajah ali pa na vlaku nobeden romar ne dobi več listu. Romarji se naj dobro oblečejo, kajti če bi zadeli na deževje, potem bo na Gorenjskem posebno ponoči precej hladno. Boljše je obleko za ogrnit seboj nositi, kakor pa se morebiti prehla-diti. Vsak romar bode dobil na vlaku v spomin na romanje podobico, na kateri bo tudi natančen vspored službe božje. Romarji, ki gredo na Bied, se že zdaj opozarjajo, da naj dobro pazijo, ko se bodo v čolnu peljali na bleški potok, da se jim ne pripeti kaka nesreča. Vsako ruvanje in porivanje pri vstopu v čolne ali pri izstopu mora izo-3tati. V pondeljek zjutraj torej na veselo svidenje!
*	Romarski vlak v Marijino Celje gre, kakor smo zadnjič že naznanili, dne 9. avgusta ob 10. uri 50 minut ponoči iz Maribora. Tokrat se peljamo v Neuberg, ker nam na tej poti ni treba nič izstopiti. Vse sitnosti torej, ki so dozdaj bile pri ozkotirni železnici iz Kapienberga v Auseewieseu zaradi pomanjkanja prostorov, bodo letos izostale. Vožnja iz Maribora v Neuberg in nazaj stane za 3. razred 9 K, za drugi razred pa 12 K 30 v. Voz iz Neuberga v Marijino Celje stane za osebo 5 K in ravno toliko tudi nazaj. Karte se naročajo pod naslovom: Romarski odbor v Mariboru, grajska alica štev. 2. V Mariboru se lahko kupijo tudi v Tiskarni sv. Cirila
*	Županstva pozor! Ker tudi letos suša nareja toliko škode na naših travnikih, naj se zganejo naša županstva ter nemudoma vložijo prošnje na okrajna glavarstva. Letos je za Štajersko dovoljenih dva milijona kron za nakup sena in slame. Ker je po drugih deželah dovolj sena, bode pomožna akcija za našo kraje lahko uspela.
*	Naše vžigalice! Ns razna vprašanja odgovarjamo, da se naj vsa naročila na naše vžigalice „V korist obmejnim Slovencem" naslove na „Gospodarsko zvezo" v Ljubljani, koja ima vedno zadostno zalogo in je v položaju, vsako naročilo najtočneje izvršiti. Sezajte pridno po njih, nobena hiša naj ne bo brez njih. Zahtevajte jih v vseh gostilnah! Zahtevajte jih v vsaki prodajalni in vsaki trafiki!
*	Skrbite, da pridejo v vsako hišo naše vžigalice!
—	Vsak trgovec, pri katerem kupujete, jih mora imeti, vsaka gostilna, v katero zahajate, vsaka naša gospodinja!
—	Dolžnost vsakega našega somišljenika je, da zažiga tobak in smodke le z vžigalicami „Za obmejne Slovence!"
*	Mladeniči, mladenke Marijinih družb, ki porc-mate k Mariji Pomagaj, ne pozabiti vzeti s seboj družbenih svetinj. Kjer Vas gre veliko, vzemite tudi družbeno zastavo s seboj, da bo naše romanje tem bolj slovesno in veličastno.
Okrajni šolski nadzornik za nemške šole na Spod. Štajerskem. Naučni minister je imenoval ravnatelja dekliške meščanske šole v Ptuju Antona Steringa za okrajnega šolskega nadzornika za nemške šole šolskih okrajev Maribor okolica, Slov. Bistrica, Ljutomer, Maren-berk, Slovenjgradec, Šoštanj, Celje-okolica, Laško, Brežice, Sevnica, Konjice, Ormož in Rogatec kakor tudi za nemške in meščanske šole v mestu Celje.
Prijateljem cecilij ansko-cerkvenega petja. Ravnokar razpošilja Cecilijansko društvo za lavantinsko škofijo položnice, da bi se po njih. spomnili blagi prijtatel|i dostojnega ^cerkvenega petja tega tza lav. škofijo prekoriSitnega in važnega društva, ki se trudi posebno z mnogimi gmotnimi žrtvami prirejenimi orgljarskimi tečaji povzdigniti med našim za lepo petje navdušenim ljudstvom cerkveno glasbo in pa petje. Dohodki izven Marihjora se, porabijo; Izključilo za potrebe splošnega Javant. cocilijanskega društva za celo Škofijo, in ne «a stolno cerkev; za njo skrbi posebno župnijsko cecilijansko društvo na stolno-župnijski cerkvi. (To se omenja, da ne bo kakšnega za splošno društvo škodljivega nesporazumljenja. — Navadna ud ni na znaša 4 K. Sprejme se pa tudi še vsaka poljubna svotica. Kdor udnino dopoŠlje, poslal se mu bo, Če izrazi to (Soljo na položnici, *,offi-cium defunetorum" brezplačno, dokler ga je Se kaj v zalogi. Torej doposlane položnica ne v koš, ampak blagohotno izpolnjene nazaj na poŠto.
*	Občinski volilci pozor! Ker so dozdaj v raznih občinah za časa občinskih volitev pri dostavljanju izkaznic in glasovnic delali liberalci velike nerodnosti in spletkarije, zato objavljamo odlok, ki ga je izdalo c. kr. okrajno glavarstvo v Celju letos — povodom neke pritožbe pristašev
S. K. Z. Odlok se glasi: Občinskemu uradu v.......
Občinski urad mora po § 1?. zakona z dne 10. XII. 1907. dež. zak. in uk. 1. št. 91 volilno pravico imajočim najmanj 3 dni pred dnem volitve izkaznice pri priložitvi po ene glasovnic« v stanovanje dostaviti. Ako bi se izkaznice iz katerega koli vzroka ne bile najdalje tri dni pred volilnim dnevom dostavile, imajo volilci pravico, volilne papirje pred volilnim dnevom osebno pri občinskem uradu vzdigniti. Ležati morajo torej nedostavljene izkaznice tri dni pred volilnim dnevom pri občinskemu uradu in se lahko te tri dni — ne pa samo na dan pred volitvijo — vzdignejo. Popolnoma nedopustljivo je, da bi se pri dostavljanju potem razločevalo, h kateri stranki kdo pripada. Ravno tako se je baje zgodilo, da so dostavni organi že izpolnjene glasovnice dostavljali, kar je tudi na vsak način nedopustno. S tem jo torej odločeno, kako se mora tolmačiti § 17. občinskega volilnega reda za Štajersko in s tem določeno, kako se morajo ravnati občinski predstojniki pri dostavljanju izkaznic in glasovnic za občinske volitve.
*	Česa nam manjka? Na to vprašanje nam lepo odgovarja zadaja „Mladost". Mož nam manjka, mož, ki so res moški v vsem svojem obnašanju, plemeniti v svojem ravnanju. Kje pa najdete danes moštvo ? Ali pri mladini,
ali pri možeh? Mož je blag — a veliko slov. mladine išče ; junaštva v surovosti. Mož je zmeren in si zna odtrgati, a | koliko slov. mladeničev in mladenk pa se še danes ni j otreslo brezumnih veselic, trajajočih cele dni in noči. Mož | je neustrašen, ne menja zlepa in bron razlogov prepričanja, 1 a koliko mladeničev je. ki ne upajo povedati, ksj so, ki S hite in se kosajo, kdaj bodo prej pri koritu, in zato me-j njajo naziranje in prepričanje, kakor jim pač kaže. Mož je ■ prevdaren, koliko pa je mož, mladeničev, ki bi premislili, j predno kaj počno, ki bi preračunali posledice svojih dejanj j in razglabljali o V3pehih. Če jih danes vidimo navdušene in narodne, prevzete od velikih idej, ki razgretih obrazov kličejo: živela domovina!, jutri pa izveš, da hodijo na pokopališče sami sebe streljati, ker so življenja siti, pač ne moreš reči: to so možje! Narod ne potrebuje takih gnjilih vej, ampak mož, ki uklonijo svojo glavo Bogu, ki so voljni pretrpeti, kar jih zadene, moliti, ko je čas molitve, a tudi udariti, ko to veleva čast božja in narodova. Kaki • pa so danes takozvani možje ? Okoli sebe vidiš same ženske i moške, mehkotne mladiče, ne pa mladeniče, sužnje mode, j brezumne vihravosti in lastne domišljije, mlade starčke, j nervozna bitja, sebična, polna napuha, nečimerna in slabotna, j dijake, ki se gredo ustreliti radi dvojke, strahopetce, ki beže pred življenjem, ker si ne upajo bojevati boja za j obstoj in se raje umaknejo vsaki sapici in neprijetnosti. Če j se zatopiš v življenje mož, jeklenih na duhu in srcu, neiz-> prosnih in trdih kot gorski kamen, pa vendar dobrotljivih, bogo- in človekoljubnih, se ti zastudijo današnji mladiči, slabokrvni, topogledi, gizdavi, čmerni in zamišljeni v svoje namišljene bolečine in dozdevne krivice, ki jim jih baje ; svet prizadeva, zagnusijo se nam ti in pogled se nam odpre i na mladino, ki stoji v mnogih društvih pripravljena, da i pokonča to gnjilobo, da iztrebi vse škodljive rastline, nedostojen plevel in ustvari narod mož jeklenih in zaačajnih. j Zato se pa tudi mi veselimo preporoda, ki se godi med j našo mladino in nam obeta boljših časov !
*	Nezaupnico je izrekla kranjska trgovska zbornica zastopnikoma v deželnem zboru, liberalcema dr. Novaku in Filipu Supančiču, ker se nista hotela udeleževati njenih sej, da bi poročala, kako sta v preteklem zasedanju zastopala trgovske in obrtniške koristi v deželnem zbora.
*	Nemci v rajhu o slovanski obstrukciji. „Kolu. j Volks-Zeitung", glasilo centra, največje in najvplivnejše ! stranke v Nemčiji, pravi v nekem članku o slovanski ob-j strukciji sledeče: „Slovenska Ljudska Stranka bo svoj i uspeh, pridobiti Slovanom vpliv na vlado, jeseni itak dosegla. Hudo pa se je nad baronom Bienerihom maščevala
: napaka, da ni že takoj izpočetka spoznal pomembnosti in i veljave Slovencev sploh in odnehal v zadevi bosanske , banke nasproti Burianu." Za nas je to priznanje velikega | pomena, ker je to prvikrat, da so Nemci v rajhu priznali i politični pomen Slovencev.
*	Tržaški Slovenci o obstrukciji. Tržaški Slovenci so ; imeli v nedeljo predpoldne v Trstu v dvorani Narodnega j doma javen shod, ki je bil zelo dobro obiskan. Državni j poslanec dr. Rybar je dokazoval, da morajo biti proti se-i danji Bienerthovi vladi vsi — brez ozira na domače raz-! mere — složni v najostreji opoziciji in da morajo proti tej i vladi voditi boj z vsemi parlamentarnimi sredstvi. Posebno j pažnjo je seveda govornik obrnil obstrukciji, ki je zavsta-; vila parlamentarno delovanje. Stvarno je presojal njih, ki | so vodili obstrnkcijo ter navajal razloge, ki so tak boj j opravičevali. Na zaključku mu je občinstvo viharno pritr-j jevalo in je bila soglasno vsprejeta nastopna resolucija: i „Volilci zbrani na zadr.jem shodu dne 18. julija v „Nar. i domu" v Trstu jemljejo poročilo drž. posl. dr. Rybara na ; znanje; obžalujejo, da je radi obstrakcije v državnem zboru ■j prišlo po zaključku istega do nevšečne in carodnim in-i teresom škodljive polemike med nekaterimi slovenskimi po-j slanci in glasili domačih strank na očividno veselje in ko-! rist vlade in Nemcev; izražajo željo, da vsi jugoslovanski ! poslanci vstanejo združeni v „Narodni zvezi" in da v tem j velevažnem trenotku nastopajo Bložno in eventuelno z naj-| cetrejimi sredstvi proti sedanjemu germanizsteričnemu vla-; dnerau sistemu, podrejajoč svoje strankarske interese boju j za narodno in politično enakopravnost vseh v Avstriji tla-! Čenih in zanemarjenih narodov; prepuščajo naposled drž. i poslancu dru. Rybaru, da v slučaju razdružitve „Narodne j zveze" izvaja tiste posledice, ki jih zahtevajo oziri na na-j rodne interese tržaškega Slovenstva".
! ——^ ————————
Mariborski okra}»
Matura na moškem učiteljišču v Mariboru od 12.—17. julija. Za maturo se je oglasilo 35 domačih gojencev in 4 eksternistinje. Za slovenske in nemške šole so izprašani: Ivan Baukart iz Celja, Janžekovič Matjaž iz Po-lenšaka, Malenšek Jože iz Cadrama, Musek Ljudevit z ' Brega, Novak Ivan iz Loke pri Z'danem Mostu, Povh Karel iz Škofje Loke, Schimon Rudolf in Ljibelič (Koroško), Smole Maks iz Remšnika, Vavroh Mirko iz Maribora (Hrvat), Verk Miha iz Št. Petra, Wudler Maks iz Ljubna, Zdolšek Bogomir iz Mozirja, Žager Franc iz Ložnice, Gobec Regina iz Svetinj in Janežič Gusta iz Št Jakoba (Koroško). Za nemške ljudske šole: Dietner Gottfried iz Vuzenice, Dumler Kari iz Mariboia, Gsellmann Alojzij iz Cmureka, Heu Emil iz Maribora, Hohl Jože iz Maribora, Jansky Artur iz Maribora, Klugler Ivan iz Vuhreda, Kramberger Karel iz Gradca, Resch Rudolf iz Maribora, Vamlek Jože iz Maribora, Zoll-neritseh Maks iz Studencev, Pestitscheg Ivan iz Studenc, Schnablegger Doroteja iz Gradca. Eden kandidat je padel na eno leto. Drugi smejo izpit ponoviti v jeseni.
m Maribor. V noči od dne 19. na 20. julija so po-mazali neki nemški „olikanci" novi napis na skladišču g. J. N. Šoštariča v gosposki ulici. Čudimo se, da se je kaj takega zgodilo, ko se vendar 20 korakov od tega skadišča ; sprehaja noč in dan kak policaj. Dejanje pa zopet lepo j dokazuje, kako se da s sosedi Nemci v miru in slogi ; živeti. Živela nemška olika!
m Maribor. Iz tukajšnje bolnišnice je zbežal dne 17. t. m. v Blanci pri Sevnici ob Savi rojeni in tja pristojni Franc Žibert, ki je bil od tukajšnjega okrožnega sodišča radi goljufije obsojen na 7 mesecev ječe in se ga je moralo, ker je obolel, oddati v bolnišnico.
m šentiiski dan v Jarenini dne 8. avgusta, obeta • biti nad vse veličasten. Več odličnih rodoljubov in rodo-! Ijubk je drage volje obljubilo sodelovati. Delajo se vsako-I vrstne priprave. Kdor tednj želi preživeti par prijetnih uric ; iu komur je mar obstanek naših obmejnih bratov, naj pride
in še koga seboj pripelje dne 8. avgusta v Jarenino. ; m Sv. Lenart v Slov. gor. Zadnjo nedeljo, 18. t. m., j se je vršilo kaj lepo cerkveno slavlje v Šetarjevi, blago-slovljenje tamošnje prenovljene občinske kapele. Že na predvečer in v nedeljo zjutraj je naznanjalo glasno po-| kanje topičev slovesnost. Ob določeni uri so se zbrali domači občani pa tudi drugi okoličani, da jim slovesno blagoslovi < lurško kapelico domači g. župnik Josip Janžekovič. Na to razloži g. kaplan Ivan Goričan pomen podobe lurške Device. Po lavretanskih litanijah še zadoni par mičnih pesmic r čast Brezmadežne. S tem je bila lepa slavnost končana. Navzočim ostane vsem v najboljšem spominu.
m Slivnica, btajercijanec obsojen. Znani dopisna Štajerčev iz Slivnice pri Mariboru je napadel g. J. Koimaa zaradi razdelitve sena. V pondeljek 19. julija vršila se je glavna obravnava pri mariborskem okrajnem sodišču, pri kateri je bil A. Blažič kot začetnik obrekovanja obsojen ^ na 50 K globe in v poravnavo vsah sodnih stroškov. Da j se sedaj gifta na Štajerca in njegovega dopisnika, to se razume samo ob sebi. Radovedni pa smo, kaj poreče go-spodine Linhart k tej obsodbi? Ta se je spet pokazalo, kam pelje pot tistih, katerim je edinole „Štajerc" evangelij. G. Kolman, kateri jo za ta kraj razdeljeval podporo po suši, je imel mnogo truda, predno se je vsa podpora razdelila, zato mu je pa tudi okrajno glavarstvo v Mariboru za veliki trud in vestno delo izreklo priznanje in zahvalo. Le štajercijanci znajo samo psovati in oorekovati, zato jih je pa tudi sedaj doletela zaslužena kazen.
m Fram. Takaj se vrši na Anino velik živinski sejm. Ker je pričakovati mnogo kupcev, so posestniki vljudno vabijo, da priženejo obilo lepe živine na ta sejem.
m Fram. Nagla smrt. 16. t. m. so našli v Loki mrtvega znanega postopača in pijanca Janeza Svetej, star 50 let. — 17. t. m. je bila v gozdu povožena viničarka Marija Veronik. Kolo težko nabasanega voza ji je skoro prerezalo trebuh, v treh urah je bila mrtva.
m Sv. Lotrenc nad Mariborom. Gospod Simon Viher, mnogo zaslužni nadučitelj v Vuzenici in njegova blaga gospa Antonija rojena Sabati, sta dne 14. julija obhajala svojo srebrno poroko. Cerkveni slavnosti sledila je ona v ožjem domačem krogu. Blagemu paru želimo, da srečno doživita še zlato poroko!
Sv. Križ nad Mariborom. Lep shod <se je vršil danes v nedeljo pri nas. Predsedoval je (gospod Kocbek, podpredsednik je bil g. Fil. Galunder, zapisnikar pa g. France Zaler. Gospod Vlado PuŠe-njak je govoril nad poldrugo uro' o političnem položaju, aneksiji, trializmu1 in mažarski bainki.> . Razložil je pomen Narodne zveze in Slovanske Jednote. Govoril je nadalje o opoziciji, obstrukciji, nje vzrokih in uspehih. Posebno je ožigosal delo naših liberalcev proti obstrukciji. V drugem delu svojega govora se je gospod govornik pečal z gospodarskimi vprašanji. Povdarjal je važnost denarnih zadrug in njih central, razkladal pomen organizacije kmečkega stanu, in govoril zlasti o bodočih taalogah zadružništva in posebno o skupni prodaji živine. (Zbo-rovalci so pazno sledili besedam govornikovim in so mu na koncu z burnim ploskanjem zahvaljevali za lepe besede. Nato je govoril kmet Filip Galunder in predlagal sledeče resolucije,, ki so bile vse z velikim navdušenjem sprejete:
1. Na javnem shodu pri Sv. Križa nad Mariborom zbrani volilci odobravajo odtočno taktiko „Slovenskega kluba", zlasti obstrnkcijo, v zadnjem zasedanju državnega zbora, se mu zahvaljujejo za možat nastop ter izrekajo svojemu poslancu Ivanu Roškar, kakor tudi vsem poslancem „Slov. kluba", popolno zaupanje; pozivajo njega in njegov klub, da, zunpajoč na ljudstvo, ki stoji za odločno slovensko delegacijo, vkljub vsem ostudnim osebnim napadom raznih listov vztraja neomahljivo v boju za pravica slovenskega naroda in kmečkega prebivalstva!
2: Na javnem shoda pri Sv Križa nad Mariborom dne 18. julija 1909. zbrani volilci zahtevajo, da tudi vlada primerno prispeva našim Ijadsko-šolskim potrebščinam.
3.	Izrečejo se za sedemletno Šolsko dobo z nadaljevalnim gospodarskim poukom.
4.	Odločno ugovarjajo zoper nameščenja nemikh uradnikov in profesorjev na slovenskem ozemlju in zahtevajo, da vlada predloži državnemu zboru jezikovni zakon za alpske dežele, v katerem se uzakoni popolna enakopravnost slovenščine.
5.	Zahtevajo železniško progo Maribor-Zeleni Travnik.
6.	Zahtevajo, da se v Ljubljani ustanovi slovensko vseučilišče.
7.	Ogorčeno obsojajo nedostojne in surove oso'me napade nasprotnih listov na naše poslance. (Soglasno sprejeta).
8.	Izrečejo se za starostno zavarovanje kmečkega ljudstva.
9.	Zahtevajo, da se nadaljujejo uravnave Pesnice.
10. Zahtevajo, da deželna vlada primerno prispe a
i k zgradbam naših cest in da bi vsaj eno sprejela med j okrajne cesto II. vrste, namreč cesto od Besternice skoii Sv. Križ na Gornjo sv. Kungoto.
Slovenska Bistrica. Velika narodna veselica, katero je priredilo izobraževalno društvo skupno z Mladeniško zvezo y Narodnem* fdomu, se je sijajno obnesla. Od vseh krajev so prihiteli ljudje v taki
množini, da je bil vrt ¡Narodnega doma (kmalo premajhen. Kot slavnostni govornik je prišel iz .Maribora g. profesor dr. Medved, ki je w ognjevitih in navduševalnih besedah mladeniče krepil za narodno delo. Govornik ¿e razpravljal pomen narodne izobrazbe. Navdušuje vse navzo&e, s posebno vnemo pa še mnogobrojno navzoče mladeniče, naj stremijo po vedno večji in obširnejši izobrazbi. Naj ¡pomislijo, kolike koristi je prava izobrazba; kajti v «jej najdejo plemenito dušno razvedrilo, katerega jim potem ne bo treba iskati po hrupnih in potratnih veselicah, v njej si pridobijo toli potrebno znanost v najvažnejših vednostnih strokah 5n v življenjskih razmerah, v njej se navdušijo za naše najdražje svetinje: za versko an narodno prepričanje. Mladeniči, preši-njeni s takim prepričanjem, bodo vzorni bojevniki za svete pravice našega naroda. Vrhutega bode to poroštvo za njih ¡zemeljsko srečo, za njih' ugled in usposobljenje v bodočem delovanju. Naj ne pozabijo zlatih besed nesmrtnega Slomšeka:
Prebrisana glava in pridne roke, So večje bogastvo kot zlate gore.
Za svoje lepe besede je žel burno pohvalo. Državni m deželni poslanec Pišek, burno pozdravljen, je v poljudnih besedah orisal delovanje v državnem zboru in pomen ob-strukcije. Deželni poslanec Novak je pa mladino bodril k vztrajnemu delu. Igre in pevske točke so se jako dobro izvajale. Sploh je bila pa tudi postrežba in kuhinja izvrstna, zakar gre največ hvale gospodu in gospe Starovašnik. Dva posih Nemca, dva fanta, sta hotela motiti zabavo, pa so jim kmalu vrata pokazali.
j in se dela pravičnega, češ „dopisnik ni trdil, da sem bil bit, ampak samo, da me je g. Pihlar vrgel črez stopnjice — o bitju ni bilo govora — in zato je »kamlec obljubil 1000 K!" — Ker vidim, da bi si Spindler, Lesničar in mogoče še Miloš Štibler radi zaslužili 1000 K in ker jim jih tudi iz srca privoščim, vam še enkrat izjavljam: 1 0 0 0 K tistemu, ki mi dokaže, da me je g. Pihlar vrgel črez stopnjice! Gospodje! Nisem ovinkar ampak povem tako, kakor mislim, četudi to dandanes ni več moderno. V Ljutomeru, 18. julija 1909. O. okamlec, kaplan.
Ptujski okra).
p Ptuj. Tukajšnjemu živinozdravniškemu asistentu Karolu Kordula se je podelilo mesto začasnega živino-zdravmka.
p Sv. Barbara pri Vurbergu, Umrla je dne 15 julija t 1. Terezija Majhen, posestnica in krčmarka v Žikarcih po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti Kako priljubljena je bila pokojnica, pokazal je v nedeljo njen veličastni pogrsb, katerega so se vdeležili vsi sloji tukajšnjega prebivalstva in nedogledna množica. Ob njenem grobu žaluje mož in mnogi prijatelji Naj počiva v miru!
p Sv. Lovrenc v SI. goricah. Tukajšnja čebelarska podruzn.ca bo imela shod dne 25. t. m. po rani maši Predaval bode potovalni učitelj čebeloreje g. Iv. Jurančič.
iu P ST' Tomaž Pri Ormožu. Opozarjamo na predavanje o alkoholizmu. Natančneje v vestniku mlad. organizacije.
p Rogatec. Semkaj je prišel v kopel srbski prestolonaslednik kraljevič Aleksander.
P Sv. Križ tik Slatine. Dvojna slavnost seje 11 julija pri nas vršila, cerkvena in narodna. 'Pri I. sv. opravilu je g. nadžnpnik blagoslovil v naši cerkvi nova slikana okna ter v pridigi razložil, kako 8 podobe v oknih predstavljajo osmere zvehčanske čednosti: 1. sv. kmet Izidor, 2. sv. Frančišek Jal., 3. sv. Terezija, 4. sv mučenica Katarina, 5. sv Ehzabeta, 6. sv. Neža, 7. sv. Karol Bor. in 8. sv. škof in mučenik Friderik. Za pevskim korom je slika kraljevega pevca Davida. Tudi druga okna so dekorativno slikana in naša cerkev je zdaj za 50 % lepša ko poprej. Ta nova okna stanejo nad 4600 K. Popoldne po večernicah pa je bila narodna, Ciril-Metodova slavnost v čitalnici in na vrtu g. Fr. Ogrizka. G. jurist A. Ogrizek nas je izredno navdušii za sv. vero, materino besedo in domačo grudo. In to navdušenje se je potem pokazalo pri dražbi. Doseglo se je nad 150 K čistega dobička za uboge slovenske šolarje. Bog plati vsem, ki so kaj darovali in se trudili! Tudi vsa čast našemu pevskemu zberu! Naj ti dve slavnosti prineseta sto-term sad!
razredu, pa tudi v četrtem in celo, kateri v višji gimnaziji; drugošolee X. pa je pravil, kateri so v drugem razredu. Profesor je poslušal in se smejal ter s tem kazal, da odobrava tako denunciranje. Pri mizi so potem sploh govorili o volitvah in politiki. Prof. Jošt je rekel: To je velika nesramnost, da župniki na prižnicah zapovedujejo ljudem, koga morajo voliti, da grozijo, da ima smrtni greh, kdor voh liberalca. Tudi dijaki med seboj so govorili o politiki in ko so napadali pristaše Kmečke zveze, jih je zavrnil dijak Z.: „To je pa vendar nesramnost, da hočejo liberalci že vedeti, kako se bo godilo 1. 2000". Menil je s tem letak: Kmečka zveza I. 2000. Prof. Jošt ni dobro slišal sedel je namreč na drugem koncu mize in je zato vprašal' kaj da je rekel Z. Ta je ponovil svoje besede. Prof' Jošt na to: „Vi ste od Y. poučeni. Da bi vi vedeli, kaki škandali so se vršili v Kmečki zvezi." Z. odvrne: „Kakšni? Prosim povejte kak vzgled." Prof. Jošt pravi: „Vi ste še premlad pob, da bi Vam mogel kaj takega praviti." Med tem, ko so sedeli pri mizi, je vzel dijak I. „Narodni Dnevnik^, ki je poročal o izidu volitev v trški skupini. Dijak A. je vskliknil: „Da je vsaj general zmagal". Prof. jošt pa je rekel: „To je največji škandal, da so se Ljubenčani izkazali tako nazadnjaške in volili dr. Medveda". Med drugim so dijaki tudi pripovedali prof. Joštu, da je prof. Kožuh rekel pred veliko nočjo v šoli tretješolcem: „Klerikalci so največji hinavci" in da je tedaj tekel hitro četrtošolec B. domu in to pisal straži. Z. pa pravi: „Dokažite!" Prof. Jošt pristavi: „To je že moral tedaj povedati, ko sem mu — namreč Kožuhu — jaz to pravil". Ko so se liberalni dijaki zaletavali v Z., je rekel končno profesor Jošt: „Pustimo Z. pri miru, je sicer klerikalec, drugače pa pošten fant. Zdaj pa eno zaorimo na čast dr. Kukovcu, ki je jedini zmagal. Pelo se pa nič m nato. Ko je prišel gostilničar v izbo, mu je rekel prof. | Jošt: „Fantje niso se pretepali, se še sedaj menijo o liberalcih in klerikalcih". Se pri miti je rekel nazadnje prof. j Jošt: „Radoveden sem, kdo me bo najprej izdal. Če bom
s v Straži, mi jo prinesite". Menim, da to vendar ne gre, j da bi se gospod profesor takim malim dijakom kazal tako strastnega strankarja, d» bi nižje gimnazijce uvajal v po-litiko in med dijaštvom netil razpor. Dijak istoveti libe-Za Nemški Schulverein je občina mesto Celje ? ralst?0 z bresverstvom, klerikalstvo, kakor se jih zaničljivo dovolila 100 !K. Kjakor se vidi,', znajo mestni očetje j Dazivliei 8 krščanstvom. Vidi torej v svojem profesorju
dobro gospodariti z občinskim denarjem, med kate- -------x------ ' - ■ — ■
rim je tudi veliko slovenskega denarja.
j o Laško. Tukajšnji trgovec Matija Železnik je prišel v konkurs.
c St. Jurij ob juž. žel. 15. julij je bil za našo občino slovesen dan. Vršila se je namreč volitev novega župana. Enoglasno je bil za župana izvoljen Jožef Rataj, | posestnik v Hrašoveu, vzoren mož in vnet pristaš „Slo/. I kmečke zveze", katerega spoštuje cela občina. Za sveto-: valee so bili izvoljeni: Gračner Štefan, Rom Jurij, Mastnak j Jakob, Čater Mihael, Klajnšek Martin, Ratajo Mihael, sami
• vrli možje posestniki, na katere je lahko naša okoliška ~—: .i" —.	p««, jobi. rnai na tem shodu
i občina ponosna. Ko se je izvedelo za izid volitve zavla- i® ° do8tl gimnazijcev. Nekateri prvošolci so lansko l dalo je veliko veselje po celi občini. Na vseh koncih in i	. da ->e Prcf- Jošt v šoli rekel: Človek se je
i krniih nhSirn« nVnlifikn nk^ino m .„^li	____u_zi > razvil IZ	"
Slovenjjraild okraj.
s Ribnica. Bralno društvo se iskreno zahvaljuje vsem prijateljem, ki so pri pogrebu tajnika in knjižničarja č g Fr. Maadeličeka sodelovali, da je bil slovesen pogreb. To je društvo tem bolj dolžno, ker je rajni kot knjižničar in tajnik veliko storil za društvo, kar mu naj Bog plati.
s Pameče pri Slovenjgradcu. Na prijaznem hribu sr. Ane se vrši v nedeljo in pondeljek, 25. in 26. t. m velik cerkveni shod, kakor vsako leto. Ob enem se bodo blagoslovile nove orgle, lepo delo mariborskega mojstra Brandl a. Prijatelji slovenskih planin in lepega razgleda se vabijo, da omenjena dneva v obilnem številu prihite na veseli grič sv. Ane. Oba dneva bode od 7,7. do 10. ure več sv. opravil.
S Vse župane in svetovalce šoštanjskega okraja je sklical v nedeljo 25. t. m. dež. poslanec dr. Kari Vrstovšek v Velenje na posvetovanje radi občinskih in gospodarskih zadev.
s Shod. Drž. in dež. poslanec g. Franc Pišek priredi | v nedeljo dne 1. avgusta v Doliču politični shod po ju-
? STi^^Vri"1 ^■Xtti y pro®torih S- Al. Jaatrob- j „™nye niso se pretepali, se še sedaj menijo o libe-■ nika v Gornjem Doliču. Vsi pristaši Kmečke zveze so pri- ralcih in klerikalcih". Še ori mizi je rekel nazadnje prof jazno vabljeni.	s .Tnst-	„__u. L J , r . , r U1'
Celjski okra).
-	------* uivjvui pivigouiju
brezverca, to tembolj, ker se je norčeval tudi iz verske resnice in dijaštvo, ki še krščansko misli, ne more imeti za-I npanja v takega profesorja, «ploh odkar se je pričel v Celju razpor med dijaki, se je prof. Jošt vedno kazal kot vodjo | hberalnih ozir. radikalnih dijakov. Ko so radikalni visoko-šolci priredili shod v „Skalni kleti" jeseni pred dvema letoma, na kateri shod so pa s tiskanimi listi vabili tudi gimnazijce — in res je bilo tam vse polno slov. višje-gimnazijcev ter tudi nekaj nižjegimuazijcev — je med drugimi tam tudi govoril prof. Jošt. Tudi na II. shodu j radikalnega dijaštva, na katerem se je govorilo za prosto šolo, je med drugimi govoril prof. Jošt. Tndi na tem shoda
opice. Ker je že precej preteklo, ko se je to zvedelo in preiskovalo je sicer večina rekla, da tega ni rekel, a nekateri so ostali pri tem, daje rekel. Preiskovalo se je notabene v pričo profesorja. Vse kaže, da je v ved-nem stisku z liberalnimi dijaštvom ter tako liberalizem širi med dijaštvom. V tekočem letu je tudi liberalne dijake
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Dne 11. t. m. je bila šolska predstava Fr.-Jož. šole. Petje, igra, deklamacije, vse je uspelo prav dobro! Čast slovenski šoli, čast prirediteljem! Želimo samo, da bi nam otroci slovenske šole večkrat nudili tako nedolžno in idealno zabavo! „Pravcati hijeni v človeški podobi pa bi primerjal dopisnika „Narodnega Lista"! Namesto da bi zahvalo izrekel vsem, ki so se res trudili napada upokojeno učiteljico gdč. Razlag! Tiste moči, ki jih naprednjaki obsipavajo z naslovi „farška curja", „strastna klerikalka" ste že veliko storili za narod! Napredne mladenke (?!) pa se bodo postavljale ob prireditvi „Murskega Sokola"?- Sicer pa ljut. napredne mladenke niso vredne nobenega pojasnila in ga tudi ne bodo dobile!
1 Ljutomer. Sklenil sem že, da ne bom odgovarjal na napade mlečuozobih dopisnikov. Toda, če molčim, rečejo, res je! Najnovejši „Narodni List" je postal zelo sramežljiv.' To me veseli, da bi le ne bila to farizejska sramežljivost! Kar se namreč lahko pove krivcu med štirimi očmi, ne sodi vselej za javnost! Ni res, da sem oštel ali nahrulil kako mater, ki bi rada dala študirat sina za „gospoda". Res pa je, da je prišla prosit, naj ne kaznujem sina, kakor sem nameraval in storil. Napravil je že več nerodnosti. Kljub pogostim opominom se ni poboljšal. Nekega dne je z drugimi tovariši nadlegoval dekleta pri kopanju. Mislim, da tega noben katehet ne bi mirno prenašal. In tako sem popolnoma prav ravnal, da srn ga kaznoval, kakor je zaslužil. Da ga za voljo take hudobije ne bom hvalil, je vsakemu jasno, samo sramežljivemu dopisniku „Nar. Lista" ne! In če sem mu povedal, kar mu je šlo, je bila to za otroka kazen, ki mu mogoče še vendar seže do srca. — Zagotavljam tukaj, da če bi prišel k meni dopisnik „Nar. j^ista , bi ž njim enako kratko in odločno govoril! — Obljubil sem 1000 K tistemu, ki mi dokaže, da sem bil bit! „Narodni Dnevnik" 18. junija t. 1. po svoji navadi zavija
krajih obširne okoliške občine so začeli mogočno pokati I topiči. Zvečer pa je to veselo norico naznanjal daleč naokrog mogočen kres, ki je krasno gorel vrh Rifnika. Tako se je izpolnila iskrena želja vseh dobromislečih občanov, da je prešlo vodstvo občine zopet enkrat v dobre roke.
Imena župana in drugih odbornikov so nam porok, daje [----"'J"""""1- *	">iu
napočila za našo okoliško občino boljša doba — kakor do j P°vabl1 k 8ebl na dom> kjer so "bili veseli pozno v "noč. sedaj. Zato pa kličemo novemu županu in vsem odbor- 1 c Jnr ob i*born- Bralno društvo priredi ▼ nedeljo, dne 1
16 krepk0" del°13 b"gor!
naseoD8irne ODCin«!	_	\ hodek je naaenjen novonitanovljenemu Orlu za nabavo orodja Kdor se
C romava OD jUZ. zel. Šentjurska čebelarska po- , hože pošteuo razvedriti in na»mejati, pridil
družnica priredi svoj čebelarski shod dne 25. julija ob ' vr c.N"arl*- Dne 26. t. m. slavi kat. alov. izobraževalno drnitvo
2. uri popoldne pri čebelnjaku g. Jerneia Zdolšek v '	P«u?tnico f/ojega obrtanka V proslavo tega priredijo tu-
Luteriih ori Ponikvi ob inž L\	V I	fan?e » m°žJ? >Rr° »Don Manuel ali Ave Marija». Upamo
mterjin pn ronikvi Ob JUŽ. žel.	5 obilne vsestranske udeležbe, po.ebno pa od sosednih kobražeralnih
o Poanom pri Bočni. Cvetela sem — a sem zvenela	društev.
— zvenela — da lepše bom cvetela. Te besede so se iz-	-—_—_____
polnile. 9 t. m. prerano umrli Uršiki Fedran-ovi Ni še	g% &SX|_i i
preteklo leto dni in niso še zacelile srčne rane nad izgubo	fcffiCfŽa fMCl OJO^L
lani umrle Frančiške, je že letos zopet zahtevala kruta*	~	*aw*
jetika novo žrtev v isti rodbini. Ranjka bila je vzgled	b Birmovanje t Videmski dekaniji. Od 9 do 15
potrpežljivega bolnika^ m jedenkrat m tožila, dasi je tr-	julija t. 1. so se v naši dekaniji mudili prevzvišeni gospod
pela grozne muke. Veselila se je smrti rešiteljice, ker je	kne.oškof z namenom, da se prepričajo o verskem znanju
vedela da jo edino ona more reštti zemeljskega trpljenja	in cerkvenem življenju šolske mladine in ostalih vernikov
in združbi z ljubljeno sestro. Lep pogreb so ji napravila	ter da potrde naše otroke po zakramentu svete birme!
dekleta iz Manj,ne družbe T» pa draga Uršika, ki se	Duhovniki in verniki so svojega nadpastirja povsod, kamor-
sprehajaš s sestro po nebeških livadah spomni se svojih i	koli so dospeli, sprejemali in pozdravljali z veseljem in
žal iy oči h starišev,^ sester in bratov. Lahka ji žemljica!	navdušenjem, s srčno vdanostjo in ljubeznijo. Dokaz temu
c Profesor Jošt. O tem profesorju je pripovedal državni poslanec dr. Korošec v svojem govoru o šolah te le zanimivosti: Prof. Jošt je peljal dne 25. majnika mesto obolelega razrednika J. Fona tretješolce na majniški izlet Pri tem je smešil vero se dijakom kazal strastnega liberalca, jim govoril o volitvah in politiki ter pustd, da so liberalni dijaki zmerjali klerikalne. Do Žalca so se peljali z vlakom. Tu so izstopili in peš šli skozi Gotovlje v podzemeljsko jamo,
•»	i	--------mi	--- v	v	' ""m" ivu1u
so bili nešteti slavoloki s pomenljivimi pozdravnimi napisi, cele vrst« ozaljšanih zelenih drevesc ob cestah in potih' z zastavami in s cvetjem okrašene cerkve in hiše, umetna' razsvetljava, podoknice domačih pevskih zborov z godbo veselo streljanje iz topičev, zlasti pa nebrojne množice vernega ljudstva, ki je kakor po največjih praznikih od vseh strani hitelo skupaj, da prejme za se in za svoje otroke višepastirski blagoslov, da sliši besedo božjo iz ust nasled-
d L 1 j — ' J	. Jomu' viBejjaouiBM umgosiuv, ua sissi Deseao božjo iz ust nasled-
Jf • cu- °dt0dP\T Peter' 80 obedoFah v S0" nika «Pokolov, da se udeleži izrednih milosti škofovskega stilni bribarjevi. Zvečer so se z vlakom vrnili v Cehe ohiskovania Pn v«oh in,.r,;iok	„„ ___6
stilni Sribarjevi. Zvečer so se z vlakom vrnili v Celje Ko so šli skozi Žalec, so zagledali na brzojavnem drogn ves raztrgan lepak, ki je priporočal dr. Medveda kot kandidata za trško skupino Dijaki so se smejali raztrganemu lepaku, prof. Jošt pa je rekel: Glejte kako visoko je splezal Medved. Prišedši v Gotovlje so šli mimo
I doma gasilnega društva. Prof. Jošt reče dijakom: Tu so sami napredni kmetje zraven. V jami Pekel je zopet dejal | prof Jošt: „Ali ste prof. Cestnika že vprašali, kje je pekel?" Dijak N. je odgovoril: „Že, pa ni nič odgovoril". Dijaki so se na to smejali. Ali s takim smešenjem verskih ] resnic ne trga profesor dijakom vere iz srca? Ko so sedeli j Pri n»'*» v gostilni Sribarjevi, je prof. Jošt naj prej vprašal, 5 ali se še zmiraj liberalni in klerikalni dijaki tako med j seboj kavsajo. Na to so začeli nekateri dijaki profesorju : naštevati, kateri so klerikalni dijaki pred vsem v tretjem
obiskovanja. Po vseh župnijab, katere so bile odločene za delitev svete birme, so mil. nadpastirja poleg duhovščine, učiteljstva, šolske mladine in Marijinih družb pozdravili občinski zastopi, v Brežicah pa še zastopniki cesarskih uradov, ki so se na dan birme udeležili tudi skupnega obeda. — Na Vidmu, kjer so Prevzvišeni dne 10. julija v svoji pridigi postavili 18. aprila t. 1. blaženim prišteto Ivano d'Arc vernikom sploh za zgled junaškega vojskovanja zoper dušne sovražnike, najnovejšega avstrijskega svetnika Klementa Marijo Hofbaner pa otrokom za zgled pobožnosti pokorščine, prijaznosti in pridnosti, hišnim gospodarjem za zgled zvestega izpolnjevanja stanovskih dolžnosti, mladini za zgled nedolžnosti srca in pobožnosti do Marije, avstrijskim narodom za zgled miroljubnosti in pravičnosti, je bilo birmancev 471. — V Brežicah (dne 11. julija) so birmanci petkrat napolnili precej tesno župnijsko cerkev in
nad vsakim oddelkom so mil. knez izvršili birmske obrede od začetka do konca. Semkaj so prišli birmanci iz Artič, Sromelj in Zdol, vseh skupaj je bilo 819. S pridižnice so nadpastir primerjali krščansko hišo s cerkvijo ter Brežičane izpodbujali k zidavi nove farne cerkve. Pred odhodom so obiskali ondotno bolnišnico in samostan oo. frančiškanov.
—	V D o b o v i (dne 12. julija) so v svojem govoru na podlagi življenja glasovitega oznanjevalca vere, sv. Mohorja, vernikom pokazali vire miru in milosti božje, birmali 378 otrok, popoldan pa (spotoma v Kapele) v občini Gaberje blagoslovili novo kapelico sv. Jožefa, čigar okusno izdelan, na Tirolskem nzročen kip je bil neposredno pred blago-slovljenjem v slovesni procesiji premeščen iz farne cerkve na svoj prostor. Glasom spomenice, katero so podpisali prevzv. blagoslovitelj, navzoči duhovniki in zastopniki raznih stanov izmed pričujočega občinstva, in katero so pozneje vzidali v altar kapelice, ima velike zasluge za to kapelico župan g. Fr. Tolas v Gaberju Stroški, ki so se pokrili s prostovoljnimi milimi darovi, so znašali nad 1400 K. Zidarsko delo je izvršil Mirko Beranič iz Harmice na Hrvatskem, mizarsko pa Jožef Peterkovič iz Mosteca. Ko so se Prevzvišeni s kratkim zahvalnim nagovorom poslovili od pričujočih, so teh ganutje izdale solze in glasno ihtenje. — V Kapelah (dne 13. julija), kjer so nadpastir z ozirom na veliko požrtvovalnost župljanov za lepoto hiše božje pridigovali o hvaležnosti, smo našteli 275 birmancev. ; Na Bizeljskem je bil dne 14. julija pred svetim opra- ■ vilom blagoslovljen nov kip Lurške Matere božje, izdelan , od Konrada Skaza v Grodenu na Tirolskem za 70 K, kateri znesek so zložile darežljive gospe in blage žene. Pre-tresljiva je bila pridiga o daljnji in bližnji pripravi na smrt. Zakrament svete birme je prejelo 567 otrok. Kakor v Dobo vo, tako je semkaj prihitelo k slavnosti več čč. duhovnikov iz sosedne Hrvatske. Navzočna sta bila tudi c. in kr. stotnika Aleks. pl. Neupauer-Furnberg in Teodor Raktelj.
—	V Pišecah so na večer dne 14. julija po sprejemu, ki se je vršil vkljub neugodnemu vremenu v navadnem redu, in po šolarski izkušnji, Prevzvišeni blagoslovili novo „Jubilejno brizgalno", katero si je ondotno, v lanskem jubilejnem letu ustanovljeno „Prostovoljno gasilno društvo" v spomin 60 letnega vladanja cesarja Franca Jožefa I. priskrbelo za 2700 K. Primerno tej redki svečanosti, so Vi-sokoisti drugi dan, 15. julija, v slavnosti pridigi na podlagi svetopisemskega izreka : „Goreč ogenj ugasi voda, miloščina pa se ustavlja grehom" (Eccli. 3, 33) primerjali delovanje ognja, ki sveti, čisti in greje, z delovanjem Svetega Duha ter navzočnim požamikom in zbranim vernikom, katerih vseh dolžnost je, gasiti ogenj lastne poželjivosti, priporočali prepotrebne čednosti: ljubezen, edinost in poslušnost, ne-utrudljivost in stanovitnost, poštenost, čistost. K sklepu so se javno zahvalili duhovščini in vernemu ljudstvu celega dekanata za vse dokaze vdanosti in ljubezni ter birmali 548 otrok. — Po kratkem obedu, katerega so se razen 18 duhovnikov udeležili p. n. gg. baron Moscon, prof. Maks Pleteršnik, poslanec dr. Benkovič, nadučitelj Jakob Medved in veleposestnik Franc Gereo, so se milostljivi črez Brežice vrnili v Maribor. Vsi smo videli, kako Njih je težavna apostolska pot po razsežnem dekanatu, ki je štel v vsem 3058 birmancev utrudila in zmučila. Naj Njim dobri Bog okrepi ljubo zdravje! Mi bomo skrbeli, da bo seme, katero so sejali v našem dekanatu v teh dnevih truda in napora, vzklilo in rodilo obilo dobrega sadu.
ibjjltefnosf*
§ Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada.
Ivan Šašelj, 1909, II. del. Kako željno so prijatelji narodnega slovstva pričakovali te knjige. 1. zvezek „Bisernic" je bil povsod z navdušenjem sprejet, II. pa gotovo ne bo nič manj. Dvajset let živi pisatelj, g. Šašelj, med belokranjskim narodom, poznamo njegovo dušo, njegovo mišljenje, njegovo čustvovsnje. Avtor ni nabiral samo kot znanstvenik, ki gre večkrat mimo najljepših stvari, kakor slepec, ampak kakor mož, ki ljudstvo ljubi in zato umeva — umeva njega najlepše zaklade. In zato so Bisernice res biseri slovenskega narodnega slovstva. Kako je značaj belokranjske narodne pesmi in pravljice mehak in miloben; duh tega narodnega blaga je bolj hrvaški nego slovenski jezik pa se približuje vednobolj književni slovenščini, ki jo gojita cerkev in šola. Zato je delo g. Šašija, ki je silno mnogo nabral narodnega blaga, ne le zanimivo, ampak tudi velike važnosti. Drugi del se nekoliko od prvega razlikuje in sicer v tem, da so skoraj vse narodno blago zanj nabrali in zapisali Šašljovi župljani sami. Kakor 1. zvezku, je tudi drugemu dodejan obširen slovarček, ki hrani premnogo zanimivega besednega gradiva. Od 1. zvezka se pa 2. v tem posebno odlikuje, da ima dodejane lepo izvedene podobe, ki predstavljajo belokranjske narodne noše in skupine, kakor so jih sestavili za dunajski jubilejni sprevod. Knjiga obsega pregovore, epske pesmi, lirične pesmi najrazličnejše vrste, pobožne, šaljive; nadalje vraže in običaje ter pravljice. Brezdvomno poseže vsak izobraženec po Bisernicah, saj imamo Slovenci malo takih del, ki bi nas tako globoko seznanili z narodno dušo. Cena K 2 50 za broširan in K 3 50 za vezan izvod, na razpolago je tudi 1. zvezek, ki velja broširan K 2-—, vezan pa K 3—. Dobi se v „Katoliški bukvami".
Uredba zemljiškega davka.
Državni poslanec Franc Pišek je stavil v državnem zboru dne 2. t. m. s svojimi tovariši ta le nujni predlog:
S postavami z dne 24. maja 1869, drž. št. 88 in z dne 12. julija 1896, drž. zak. štv. 21, se je izvršila ta za avstrijski kmečki stan usodna uravnava zemljiškega davka.
Zemljiški daVek znaša vsako leto od 1. 1896 naprej 70 milijonov kron, katero število se po razmerju določenega čistega dohodka davku podvrženih predmetov jednakomeraogki
razdeli na posamezna zemljišča; na ta način nastane potem po odbitku v takoimenovanem finančnem načrtu k zakonu z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. štv. 220, osnovanih odpustov (15 odstotkov osebnega predpisanega davka) dolžnost, plačevati davek.
Temelj za odmerjenje davka tvori srednji čisti dohodek parcele, takozvani katastralni čisti dohodek, to je preostanek, ki ostane po odbitku stroškov za oskrbovanje in pridelovanje od kosmatega dohodka.
Določba tega ne le za določevanje zemljiškega davka, temveč tudi za izmero premoženjske prenosnine merodaj-nega čistega dohodka se je dobila po katastralni cenitvi.
Pri cenitvi dohodkov iz zemljišča se je preiskal vzrok, zakaj donašajo zemljišča različne dohodke v posameznih cenitvenih okrajih, ki se navadno ujemajo s političnimi okraji, in po tem so se razdelile posamezne kulturne panoge v osem razredov. Za vsak razred vsake kulturne panoge se je poiskal čisti dohodek enega orala oziroma hektarja, in se je v posebnem tnrifu, takozvanem razredbenem tarifu sestavil.
Cenilo se je na ta način, da se je uvrstilo vsako zemljišče v primerni razred dotične kulturne panoge. Iz čistega dohodka površinske enote, ki se je na ta način poiskal, našel se je potem z ozirom na ploskovno mero zemljišča čisti dohodek parcele.
Ker pri določitvi posameznih tarifov oziroma čistega dohodka ni bil predpisan poseben način preračunanja, in so imelo osebe, ki so imele nalogo ceniti, le nezadostne in negotove pripomočke, se ni mogel leta 1895 le deloma poravnani katastralni čisti dohodek strinjati z resničnim čistim dohodkom.
Kar se tiče sedanjega srednjega čistega dohodka zemljišča, je neutajno dejstvo, da katastralni čisti dohodek, ki je stalno določen kot temelj za odmerjenje, nikakor ne odgovarja današnjim razmeram, temveč da nimamo od zemlje, ako odbijemo stroške za pridelovanje, nikakega čistega dohodka, ampak imamo pri oskrbovanju malega ali srednjega posestva navadno še izgubo, kajti stroški za oskrbovanje, ki so bili leta 1869 mnogo manji, so danes radi naraščajočih plačilnih razmer kmetijskih delavcev tako narasli, da je v mnogih slučajih boljše, ako obesi kmetovalec svoje kmetijstvo na klin in postane dninar. Pri tem bo ložje izhajal kakor tisti, ki je navezan le na dohodke svojega zemljišča. Drugič pa moramo tudi opozoriti, da so poprečne cene kmetijskih izdelkov vsled za kmetijstvo neugodnih trgovinskih pogodb precej padle. Nadalje bi bila dolžnost vlade, za to skrbeti, da bi se sklenile z zunanjimi državami ugodne pogodbe, ne pa take pogodbe, ki dovolijo, da se lahko tuji izdelki v velikanski množini k nam uvažajo, vsled česar morajo cene našim domačim izdelkom še bolj pasti. Po takih pogodbah se mora kmečki stan naravnost uničiti. Sedaj hoče vlada še odpreti meje za prost uvoz žita.
Ah vlada ne opaža, da mora na ta način država kmalu propasti?
Mesto da bi skrbela za blagor kmetijstva, pa gleda le na to, kako bi kar najhitreje uničila kmečki stan.
S čim bo tudi finančni minister pomanjkljaj pri carinskih dohodkih, katerim se namerava vlada odpovedati, pokril? Gotovo bo moral tudi ta pomanjkljaj večinoma kmetovalec pokriti.
Ker se današnja postavodaja glede zemljiškega davka ne ozira na hipotekama (zastavna) bremena, lego zemljišča in način oskrbovanja, je jasno, da sili kmečki stan vedno bolj na preosnovo zemljiškega davka. V zadnjih desetletih se je skrbelo za blaginjo vseh drugih stanov, le za kmečki stan se ni storilo nič, ker mu nalaga vlada neprenosljiva davčna bremena. Ali res vlada ne vidi, da prihaja kmečki stan, ki bi moral biti državi podpora, vedno bolj v dolgove ker ni v stanu, da bi mogel z oskrbovanjem svojega zemljišča skrbeti za sebe in svojce in je primoran, da poravna stroške za oskrbovanje in plača neopravičeno visoki zemljiški davek, napraviti od leta do leta vedno nove dolgove ?
Da so dolgovi kmečkega stanu zadnja leta vedno boij naraščali, je statistično dokazano.
Sedaj imamo slučaj, da živine niti prodati ne moremo, ah pa le za jako nizko ceno, ako bi jo radi prodali. Ker se s tem, da se je dovolil uvoz mesa iz balkanskih držav, avstrijsko kmetijstvo ¿n posebno že tako težko za življenje se boreči kmečki stan v njegovem glavnem viru dohodkov neoporekljivo uniči, morajo zastopniki kmečkih občin nastopiti proti sklepu trgovinskih pogodb z balkanskimi državami.
Kmet mora obupati, ako vidi, da nima od vlade pričakovati nobene pomoči, da dela kakor žival, in pri tem komaj skromno preživi svojo družino. In od takega kmetovalca, ki ga vlada vseh glavnih dohodkov oropa, ah da se milejše izrazim, oprosti, si upa država še zahtevati davek ? Ni li to izrabljanje revščine ?
Vlada bo torej imela gospodarski pogin kmečkega stanu na vesti, ako ne izvrši preosnove zemljiškega davka in trgovinskih pogodb z balkanskimi državami, na ta način, da bodo temeljile na pravičnih zakonih.
Iz teh vzrokov stavimo sledeči nujni predlog:
„Visoka vlada se poziva, da predloži visoki zbornioi predlogo o ureditvi zemljiškega davka, kjer naj tvori resničen čisti dohodek temelj odmerjenju davkov, nadalje, da se sklenejo z balkanskimi državami take trgovinske pogodbe, ki naši državi, oiiroma kmetijstvu koristijo, ne pa da naši državi škodujejo in le tujim državam koristijo."
V oblikovnem oziru naj se ta predlog brez prvega branja z vsemi po § 42 s. r. dovoljenimi okrajšavami od-kaže davčnemu odseku.
Dunaj, 2. julija 1909.	Pišek in tovariši.
Listnici, uredništva.
Prihodnjič objavimo, ker «a to številko ni bilo več prostora, te le dopise: Sv. Trojica v Slov. gor., Sv. Jor ob ečav., Sv. Jnrij ob juž. žel., Gotovlj», Jarenina, 81ivnica pri Celju, Dobrna, Kapele pri Brežicah, Dramlje, Gornjigrad, Moiirje, Ponikva ob J. ž., 8v. Marjeta pri Rim-t» topi.
Vesfnik
mladinske organizacije.
Mladeniški shod v Petrovčah.
Dne 25. julija se vrši v Petrovčah pri Celju mladeniški shod, na katerega se prijazno vabijo vsi mladeniči Savinske doline. Zborovanje se prične s slovesnim cerkvenim govorom za mladeniče in sv. mašo ob pol 10. uri do poldne. Ob eni uri popoldne zborovanje na prostoru pri cerkvi. Govori Žebot itd. Opozarjamo vse mladeniče v sa-vinski dolini na ta shod.
*
• •
Mladeniški shod na Dravskem polju.
Dne 1. avgusta se bo vršil mladeniški shod za Dravsko polje po tem le načrtu. Cerkveni del zborovanja (pridiga in sv. maša) se vrši na Ptujski gori ob pol 10. uri dopoldne. Po maši odhod k Sv. Lovrencu na Drav. polju, kjer bo obed in ob eni uri popoldne zborovanje v čitalnici bralnega društva. Ob 3. uri litanije z blagoslovom in na to ogledanje mlekarne. Naj noben mladenič ne zamudi
lepe prilike udeležiti se te ga shoda!
•
* *
Prvi auvgust na Holmcu! Na Holmcu (župnija Šmartin pri Slovenj gradcu) bo dne 1. avgusta mladeniški shod. Cerkveni govor ima g. dr. Hohnjec, govori med drugimi tudi deželni poslanec dr. Vrstovšek. Mladeniči slo-
venjgraškega okraja, 1. avgusta vsi na Holmec 1
• *
Sv. TomaŽ pri Ormožu. Predavanje o alkoholizmu priredi mladeniška zveza v nedeljo dne 25. julija ob 3. uri popoldne v hiši g. Zimiča. Predavanje je javno, pristopno tudi neudom; možje in žene, fantje in dekleta, vsi pridite v mnogem številu k temu predavanju. Predaval bo č. g. J. Kalan iz Ljubljane. Še enkrat: Pridite vsi!
Šaleška mladina vstaja.
V nedeljo dne 18. t. im. se je vršil v Skalah pri Velenju zelo dobro obiskan mladeniški shod. Brez vsakega hrupa se je zbralo toliko mladeničev in starišev iz cele Šaleške doline, da je bilo veselje gledati mnogobrojno občinstvo na sejmišču. Skalski lantje so na predvečer, ko sta prišla v Skale dež. poslanec dr. VerstovŠek in g. prot dr, Hohnjec, naznanjali SaleŠčanom slovesnost prihodnjega dneva b streljanjem topičev.
Ob 10. uri je pridigoval gospod dr. Hohnjec; .v jedrnatih" besedah posvari mladeniče pred krivimi preroki, ki se jim približujejo bodisi jv papirnatni obliki, bodisi v človeški podobi. Nato razpravlja na podlagi evangeljskega izreka: Dobro drevo rodi dober sad <— o načelih krščanska vzgoje in o dolžnostih mladine do Boga in cerkve.
Slavnostno mašo je bral preČ. gospod dekan Rotner ob asistenci gospoda dr. Hohnjeca in gosp. kaplana ZakoŠeka.
Po sv. maši se je vršilo ¿zborovanje, katero je otvoril podpredsednik S. K. S. Z. idr. Hohnjec, pozdravljajoč deželnega poslanca dr. Verstovšeka, vse mladeniče, stariše, žene in dekleta.
Predsednikom shoda je bil izvoljen mladenič Smon |Jernea iz Skal, ki je podal najprvo besedo mladeniču Zajcu & Skal, ki je navdušeno pozdravu vse navzoče in .govoril o razširjanju izobrazbe in pouka pod praporom krščansko-socialne narodne pro-svete. Z občudovanjem so ploskali navzoči ¡vrlemu mladeniču.
Nato je govoril deželni jposl^neo di\ ¡VerstovŠek jako obširno o mladeniŠkih organizacijah in prosil, da oprostijo predsedniku iS. M. Z. Zebotu, da ni prišel na shod, ker je bolan, ki je pa brzojavno pozdravil shod. Deželni poslanec označi one d.ibre lastnosti, katere mora imeti slovenski mladenič. Marsikatere bridke resnice je povdarjal govornik, ki so šle poslušalcem do srca. 'Zlasti je naglašal versko in narodno stališče, v katerem se mora že mladina utrditi, da oe ne bo dala podkupiti v poznejšem življenju od pruskih grošelv Sudmarke in ScMilver-einjft. Govornik je označil' tudi pomen in Helovanje mladenišfkih organizacij in spodbujal k skupnosti v. celem bkraju^
Za deželnim poslancem dr. Verstovšekom se oglasi k besedi Ivan TajnŠek iz St, Andraža. S krepko in jedrnato besedo je izrazil pozdrave šent-andraških fantov; tO je mlaidendč, ki je zvabil (pozornost vseh nase radi odločnega in lepega nastopa.
Gospod dr. Hohnjec govori Še obširno na jako Šaljiv način o izobrazbi, o potrebi izobrazbe, poda mnogo zgledov iz življenja, ki eo bičali razne slabe strani političnega in družabnega življenja. Zahvaljuje se tudi vsem, ki so pripomogli, da se lie shod tako lepo obnesel, zlasti gospodu dekanu, vrlim škal-skim mladeničem itd.
Po večernicah je imel deželni poslanec Še posvetovanje s člani Orla radi prostorov. To težavno vprašanje se je ugodno rešilo in upati je sedaj, da bode Orel v Skalah razprostrl v kratkem času svoja krila. Pri posvetovanju je bilo žel ta dan nad 30 nama vrliE, vnetih mladeničev fckajskih, ki so zbrani si telovadnem odseku.
Najnovejše novice«
Francosko ministrstvo je podalo ostavko.
LJndska šola T Bajhenburgn priredi v nedeljo dne 26. julija
t. 1. ob 4. uri popoldan v Uoschuldovi dvorani Kosijevo spevoigro „Slava domovini". Starši in prijatelji mladine to prisrčno vabljeni.
Pojasnila o inseratii. daje
npravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanja znamko u 10 vinarjev.
Loterijska številk».
Dne 17. julij» 1909. Trst . 9 29 5 32 44 Line . 11 53 7 29 73
Priden, močen pekovski učenec ae sprejme. Koroška ul. št. 11 v Mariboru.	530
Nadstropna hiša na vogle, z 8 stanovanji, lepa lega, se takoj proda. Naslov y upravništvu. 537
Kovačnlca se odda v najem s 17. julijem 1909. Pojasnila daje Oskrb-ništvo ljublj. škof. graščine Gornji-grad v Ljubljani.	528
Hedka priložnost, kupčija lahka. Proda se krasno posestvo pri Mariji Devici (Maria Fraustauden) pri Mariboru zaradi starosti. Zidani hrami, kakor tudi gospodarsko poslopje, njive, travnik, les, sadonosnik, velik vrt, iz katerega se lahko celo leto sočivje v mesto nosi, */< ure od Maribora, 3 min. od cerkve in šole ter pri glavni cesti na krasnem prostoru; to posestvo sodi za vsakega obrtnika tudi za penzijonista ali vrtnarja. Natančneje se izve ravnotam, ali pa pri gosp J. Pogačnik, gostilničarju pri Marija Devici, pošta: Maribor.	572
Trezen delaven viničar š štirimi delavci brez otrok se sprejme Dri posestniku Andreju Nekrep, Me-lenski breg št. 24 pri Mariboru.
576
Učenca, ki se hoče temeljito naučiti puškarske obrti, sprejme Cu-tič, Maribor, Burggasse 18. 588
Pridnega slikarskega pomočnika
in učenca sprejme Gašpar Trapi-čer, slikar pri Sv. Jurju ob juž. žel.	587
Krojaškega učenca poštenih sta-rišev sprejme takoj na tri ali štiri letno dobo Jakob Skaza, krojač v Kovačjivasi štv. 61 pri Slovenski Bistrici.	BS5
Sode vsake velikosti iz najboljšega močnega hrastovega lesa ima na prodaj „Sodarska zadruga, v Tacnu, pošta Št. Vid nad Ljubljano".
586
Gnilšsk, Sv. Barbara v Halozah, kupuje hrastove dobro ohranjene vinske sode in novo izdelane po-lovnjake.	575
Kovaške nčence, ki imajo veselje do kovaškega obrta, sprejme takoj Peter Jerič, krojaški mojster v Gradcu, Leonhardstr. 110. 581
Lepo posestvo ¡eno uro od Maribora, ob okrajni cesti in čisto blizu železniške postaje, stanovanje s tremi sobami, kuhinjo, špeisvelb in podzemeljska klet, lep vrt, travnik in lepo sadonosno drevje, njiva in gozd se takoj iz proste roke proda. Več pove Jožef Groschl, Orehovavas št. 51, p. Hoče. 574
Enonadstro?na hiša z 9 stanovanji, velikim gospodarskim poslopjem, 3 orali zemlje, se zaradi družinskih razmer zelo po ceni proda Kje; pove upravništvo Slov. Gospodarja.	500
Dobri, solidni fniinarski kovači,
ki so izvežbani v izdelovanju lesenih sekir v vs»ki obliki, znajo dobro vrtati in izkovati, dobijo v štajerskih fužinah „Columbuahutte" v Rušah, Spodnje Štajersko, stalno akordno delo. Žene in hčerke ožen-jenih kovačev pa bi lahko dobile delo pri isti tvrdki pri tovarni vžigalic t Rušah.	583
Službe šaierja, ali v trgovini z lesom, išče 34 let star samec, vajen pisave, računstva ter drugih predmetov. Ime pove upravništvo tega lista.	584
Krojaškega pomočnika in učenca Bprejme takoj Martin Sporer, krojač Sv. Jnrij ob juž. žel. 579
279 orala vinograda z zraven spa-dajočim gaspodarstvom, okoli 8 oralov zemljišča, gosposka hiša bi b la zelo primerna za gostilno, se po ceni proda. Naslov v uprav oištvu.	591
Lep, pol pokrit voz, b štirimi sedeži, star, pa na no»o popravljen, se zrlo po ceni p:oda Vpraša se pri Francu Gert, medičarju v Mariboru.	591
Služba orgljarja in mežnarja pri romarski cerkvi M. B. na Črni gori je razpisana do 1. septembra 1909. Lepo Btanovanje in posestvo in dobn dohodki. Ozirolo ae bo na izurjene cecilijance v prvi vrsti na oženjene. Črnagora pri Ptuju, 18 julija 19C9. Matej Tertinek, župnik.	884
Dva nčenca se takoj sprejmeta pri Bodarskem mojstru Franc Sulcer, Kaserngasse 7, Maribor. 571
Dčenka se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom; v začetka 7 K mesečne plače. Vprašanje ..a upravništvo Slov. GoBp.	558
Novozldana 2 nadstropna najemna hiša, 8 let prosta davka, vse novo opremljeno, vhod v stanovanja separaten, lepo dvorišče z malim vrtom se proda v Mariboru pod jako lahkimi plačilnimi pogoji. Vpraša se v upravništvu tega lista.
529
Posestvo v Leitersbergu, eno uro od Maribora, obstoječe is novozi-dane hiše, gospodarskega poslcpja, 4 orali njive, vinograd in sadonosnik in 2 kravi, se po ceni proda. Pojasnila daje Matija Emeršič, Dogoše štv. 24, pošt» Maribor.
538
Lepo kmečko posestvo pri mestu Ptuj se takoj z vsemi rečmi proda, s poljskimi pridelki, živino, vozi, plugi, sploh vse, kar kmet potre-' buje, lep sadni vrt, okolu hiše lepo rodno trsje. Stanovanje obstoji iz treh prostornih sob, velika kuhinja špeisvelb in podzemeljska klet; osem oralov je dobre zemlje in se vse skupaj ceni na 17.000 kron. £ Naslov pove upravništvo tega lista. 1
527 |
Lepo posestvo na Spodnjem Sta- \ jerskem v večji župniji, ob okrajni j cesti in železniško poBtajc, ob a t o- j ječe iz hiše, gospodarskih pošlo- j i pij, vrta, njiv, sadonosnikov, trav- ;
nikov, gozdov in vinograda, se iz ! proste roke takoj proda. Več pove upravništvo tega lista.	581
i Proda se zaradi bolehnosti gospodarjeve posestvo okoli 40 oralov: • hosta z dovoljenjem prodaje lesa, izprodaja se je že pričela; travniki in njive; ako se želi tudi kmečka hiša in hlev. Naslov v upravništvu lista.	528 \
Mizarski učenec, močen, se takoj i
sprejme pri Miklavžu Benkič, Ma- j ribor, Tegetthoffova uliea 44. 547
Urarski nčenec z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme. Naslov v upravništvu.	561
Ignacij Jagodlč, ključavničar pri Sv. Petru na Medvedovem selu napravlja strelovode.	545
15 in pol leta star deček se želi izučiti kovaške obrti. Naslov pove upravništvo.	E68
Sprejmem tako] krepkega učenca z dobre hiše, kakor tudi mladega pomočnika. Milan Hočevar, Celje, trgovina špecerijskega blaga. 562
Antivino semenje, lalatno semeuje za zimo, cernestkino in repiniel-novo semenje Be dobi sveže pri Vidu Murko, trgovina z mešanim blagom, Maribor, Mellingerstrasse 24.	556
Ženitna ponudba. Vrtnar in posestnik samskega stanu, 45 let star, v jako lepem kraju, 5 minut od kolodvora, 20 minut od mestne | farne cerkve, se želi seinaniti z | deklico, ki bi imela veselje do I vrtnarstva in 2-3.000 K piemo-j ženja. Ponudbe s sliko na uprav-; ništvo.	546
!	Dva nčonca, karera bi imela ve-
'	selje do podobarske ali kamno-
i	klesarske obrti, sprejme takoj pod
J	zelo ugodnimi pogoji Jakob Golo-
l	bič, ptdobar v Ljutomeru. 478
I Lepo posestvo, obstoječe iz hiše, i 13 oralov zemlje, med tem lepa gozdna parcela v bližini letovišia „Bad Radein" pripravno za vpo-kojence, je na prodaj. Vprašati je pri J. Rabinu, cesta na Pobrežje j štv. 7 v Mariboru.	548
i Krasno posestvo blizu Zg. Rad-. gone se zaradi preselitve prosto-i voljno proda. Obstoji iz 4 orilov • zemlje, novo zidana hiša in gos-! podarsko poslopje, vse v najboljšem I staDju, pripravno za upokojnea < ali rokodclca. K hiši spada kra-i sen sadni vrt. Cena nizka. Izve se pri gosp. Janko čirič, organist v Zgor. Radgoni.	569
Proda se takoj zaveljo bolezni dobro idoča trgovina in gostilna z lepim zidanim z opeko kritim prostornim poslopjem, vrtom, sa-donosnik< m, malim gozdom in novo nasajenim vinogradom, kjer se nabere okoli 10 polovnj&kov vina, z vso trgovsko in gostilniško upravo, pri cesti, okoli 20 minut od farne cerkve Male Nedelje pri Ljn-tomeru. Cena 8-10.000 K. Izpla-
i čati je samo 2000 K. Natančneje od Frnnc Peteline, „Rotenhof", Zgornja PoLkava pri Pragerskem.
552
V najem želi vzeti kako posestvo. Ponudbe do 31. t. m. Naslov v upravništvu.	563
Prodam dvoje poseste« na Spodnjem Štajerskem, obstoječi iz gozdov, travnikov, njiv in pašnikov, ležeče na bregu, z dobro ohranjenimi hišami, gospodarskimi poslopji, mlin in žaga na vodo, prvo okoli 259 oralov veliko, cena 45.000 K, obremenjeno 36.000 K, drugo okoli 290 oralov veliko, cena 45.000 K, obremenjeno 26.0C0 K. Reflektanti se naj obrnejo na g. Ivana Roth, mestni stavbinBki mojster v Celju.	589
Posestvo, pol ure od Maribora, pri veliki cesti, 2 orala, se proda z vsem, kar leži in stoji. Stane 7.000 K. Vknjiženega ostane 3.000 K. Oglasiti se je treba pri g. Matija Emeršič, Dogoše 24, p. Maribor.	567
Pozor, kmetice in dekleta I
V moji lekarniški praksi, katero iavršujem že čez 25 let, posrečilo iznajti najboljše sredstvo M rast las, t. j.
Kapilar it. i?,
Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjujejo prhljaj (lun-kine) na glavi. Coas, (franko na vsako pt>što) je: eden lončič 8 K 60 v, dva lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, di Be naroči g&mo od meno pod naslovom: P. Jurišič, lekarnar, Pata« Slavonija. Denar se pošlje naprej aH s poštnim poletjem.
Velika priložnost. Zelo dobro idoča gostilna in trgovina s celo novim zelo modernim, velikim davka prostim poslopjem s premičninami ali brez premičnin in vsemi pravicami, tudi prodajo smodnika, ob veliki cesti pri f*rni cerkvi, v lepi ravnini v Slov. gor., se takoj globoko pod ivojo ceno zavoljo preselitve samo za 16.000 K proda. Vknjiženih je 10.000 K. Vse natančneje od Franc Peteline, „Ro-tenhof", Zgornja Polskaia pri Pragerskem.	651
Na prod«] imam gorski čebelni med ali strd s strojem i «točen. Razpošiljam ga v pločevinasti posodi po 4 kg Bkupaj za 6 K 20 v s posodo vred predplačilu ali pa s poštnim povzetjem. Za dobro blago se jamči. Pri večjem naročilu ceneje po dogovoru. Franc Ačko, čebelar v Tinjah na Štajer-. skem, pošta Slov. Bistrica. 559
Najboljši original "3PG terbovsljski
prM cement
dobite pri Franc Kartin-a naslednika
Ja?tko Artman-u
v Šent Jarja ob jaž. žel. po nizki ceni. 577
Štefan Mmm
trgovec z železom
v Radgoni, priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajarsko železo se dobi po najnižji ceni :: in solidni postrežbi. 938
					
			mw	& mMm-	mmmm
Našim rodbinam priporočamo
ctColinsko cikorijo.
290

Steckeiipferd-
¡¡lilo z lilijinim mlekom
Najmehkejsa milo za ko&5 kakor proti pegam!
Dobiva se povsodi
Ceno posteljno perje*»
1 kg »ivoga, puljenega K s-—, pol belo«» K »-80, belo«» K V—, prlma
r je mehkega kakor puh K 6'—, veleprima oglajeneg» n«Jboiji< vTrti 8'—, mehkega perja (puha) sivega K 6'—, belega K 10'—, prsnega pnha K lic—, od 6 kg naprej poštnine prosto.
Narejene postelj®
lx gostonitega, rdačega, modrega, rumenega ali belega luleta (oankioga), pernica, velikost 170X11« cm z dvema igiavnlcaraa, te dve S0X5>! cin. »adostl napolnjeno, r novim, sivim oiliflenim, koiatim ln stanovitnim perjem a 16 —, napol maha K 80 —, maha K S4'—, perntot. sama K if~, 14'—, 16—, r-glavnloa K s—, 8-60,4—. razpošilja po porr.atju, aavcjntna 847	zastonj, od K 10.— naproj poštnine prosto
Maks Berger v Dešeniets; štev. 1015, ¡baaavft.
Kar ne ugaja,se »fmeni ¡Ji pošlje denar na»a]. Ceniki o blailnah, odejah, prevlekah in drugem posteljnem blagu »»«touj ln poštnine prosto.
: Seravallovo
želez, kina-vino.
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna odlika in ča?tna
diploma k zlati kolajni. Krepilno sredstvo za slabotne, malokrvne in rekonvalescento. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 6000 zdravniških spričeval.
I. SERAVALLO,
Trst-Barcola. ""¿ME
Kupi se v lekarnah v steklenicah po 1/, 1 k K 2 60 in
po 1 1 h g 4 80._445
Slovenec Konrad Skaza,
Selavmca za vsa cerkvena dela v Si. Ulrieb, GrSdes,
"Tirof---—-
90 najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanki» «aloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj ih frank®. Postrežba soiidna in hitra.	681
I
T
Odvetnik
dr. IVAN FERMEVC
uljudno naznanja, da otvori s I* avgustom 1909 svojo odvetniško 695 pisarno v PTUJU
v hiši zdravnika dr. B. Stuheca.
I
i

Zahvala.
Srčno se zahvaljujem vsem, ki so v bolezni in ob smrti mojega rajnega moža
Frasrasa Ci&ej,
posestnika v Št. Rupertu, tolažili.
Zahvalimo se posebno č. g. Ivanu Groblšek iz Gomil site, ki so ga tolažili v bolezni in sprevideli s svetimi zakramenti, gosp. dr. Franu Kovča za njegov krasni govor ob grobu, krajnemu šolskemu svetu, g. nadučitelju, mladini orlavaške šole, rodbini Grenkovi za prekrasne vence, katere so darovali blagemu pokojniku, požarni hrambi iz Graj-skevasi, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, kateri so se v tako obilnem številu udeležili pogreba. Bog povrni!	580
Št. Rupert v Sav. dol., dne 7. julija 1909. Žalujoči ostali: Žena, otroci, brat in sestre-
ZAHVALA.
Povodom bridke izgube našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, tasta in starega očeta, gosp.
Jak. Mesiča,
veleposestnika na Vranskem
se spominjamo na tem mestu polni hvaležnosti vseh sorodnikov in mnogoštevilnih prijateljev, ki bo nam tešili gorje ob bridkih urah s toliko tolažbo in sočutjem.
Pred vsem se iskreno zahvaljujemo 6. g. duhovščini gg. sdravnikom, uradnikom, učiteljem, orožnikom, fiaančai straži, požarni brambi in 03talemu občinstvu, ki so ga v tako obilnem številu spremili k večnemu počitku.
Vransko, dne 15. julija 1909. 596	Žalujoči ostali.
Vdano podpisani, kateremu je britka smrt iztrgala preskrbno soprogo in izvrstno gospodinjo v 64. letu svoje starosti gospo
Terezijo Maj h m,
katere zemaki ostanki so se izročili materi zemlji 18. t. m. z mnogobrojno procesijo, i« spodobno zahvaljuje vicm vdeležencem domačim in tujim od vseh far, posebno onim s tolažilnimi izrazi prečas-titim gospodom od Sv. Barbare in Sv. Ruperta, domačemu slav. učiteljstvu za milo petje pred hišo žiiosti ln na grobu. Bog jim plati!
V Ž i k ar c ah pri Sv. Barbari niže Maribora, dne 18. mal. srpana 1909.
597 Janez Majhen, posestnik in gostilničar.

Zaradi bolezni razprodajam pod ceno moško obleko; cenejše ka-:	kor drugje.	:
Pefces* Hfejač,
zaloga moške obleke v ^Sarih&rUj
Domgasse št. 4.

wun*ununx*K*nn
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru te-le tvrdke:
M. E. NEPE€
Orajsld trg » MAMIBOR Bnrgplatz 9.
priporoča avojo popolnoma novo in veliko zalogo modnega volnenega in perilnega blaga za ženske obleke, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, srajce, ovratnike, kravate, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje za blazine itd., vse po najnižji ceni.
J®- MARIBOR, Glavni trg št. 19.
Naznanjam uljudno, da otvorim dne 31. julija 1.1. s.a glavnem trga it. 19
„pri angelju" popolnoma novo trgovino
a modnim in manafaktnrnim blagom, platnom, suknom in perilom ter z raznovrstnimi pleteninami in krojaškimi potrebščinami. — Z odličnim spoštovanjem
J« N. Soštarič.
tr veliki zalogi, kakor MU rastrase, livad, Gtrsžjt postelja ter egledala p t najavi »sni.
Friio Pleteriik, Marier
Koroška c&sti št. 10.
= Pri polti =
HUirlkOff Tegttkefav* asafa V»
prlporoia vaina svežo #t*u, ^vrstna íamsís vina ter sarzle in topla ¡e€l
«a?. B»é*i¿.
Tovarna
ill!

adelnje i parata! »troji is najboljl* vaftre« fna&s gline priznane najbolji iadslia, kako:: jaw¡Mm**« zarezno !n vsakovrstno drago strelno op«š.o, u^efet ss> zid, za oboke, dimn&e, rekontrs-opeke, pio&ie. st-. tlak, lončtse cevi iid. po najnižji «eai.
Salofit tudi r Ssriier«, Osasna« ibo, »ti teua«»«v?5 «asas-s*
'.'.-.viaiuAl
Spomladanski čas!
Priporoča vsakovrstna semena, deteljno staj., lucerno, rudečo, _ (in-karnat) travno seme, oves za seme, repno, svinsko salatno, korenjevo, zeljno seme itd. Nadalje: galico, brizgalnice, motike, gomi, trake, preja, ličje ter vse potrebščine za vinograde; Tomaževa žlindra, kose, rile, grablje ter razno orodje. Barthelnovo klajno apno, vsake vrste ::: železa, šine, cement itd. — Kupuje vse kmetijske pridelke. :::
.A-lojzij ZFinter
v Slov. Bistrlei.
Edina narodna steklarska trgovina
FRAN STRUPI, Celje,
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov aa podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. Najnižje cone — Rajsolidnejša postrežba. rV*a. <lel>elo — Pfsa droba
1000 Kron!
ne dobite, ampak precej denarja si prihranite, ako kupujete vse za Vašo potrebo, kakor vsakovrstno blago za žensko in moško obleko, najlepše svilnate robce, perilo, preproge, rjuhe, platno belo in barvano in mnogo drugih različnih stvari v največji in najcenejši trgovini
JOŽEFA KLASA TIABIB0BU,
Tegetthoff-ova cesta štev. 21. Največja zaloga! 364 Največja zaioga!
Slovenske gospodinje!!
„Zvezdna" cikorija
iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljnbljani
je res slovenski izdelek.
Varstvena znamka.
Smrt
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega, kateri naroči
sedaj
vele-
belo platno v trgovski hiši
R. Stermecki, Celje,
Štajersko. Štajersko platno m po 86 v. Slovensko platno m po 40 v. Savinsko platno m po 44 v. Vojaško platno m po 46 v. Domestik platno mehko m po 43 v. Gorsko platno debelo m po 60 v. Istrija tkanina, mehka m po 54 v. Ho-landska tkanina, mehka m po 60 v. — Vzorci zastonj in pošiljatve črez 20 K franko.
Slavnemu slovanskemu p. n. občinstvu nljndno naznanjam, da sem otvoril t Mariboru, Šolska ulica itev. 2 nasproti kavarne ,Central'
moderno urejeno briraico.
Isto priporočam vsem zavednim Slovencem ob čisti in točni postrežbi v blagohotni obisk. Odličnim spoštovanjem
IVAN BERGLES, brivec.
Grozovite
nOVOStl
za moške in za ženske Dri Druškoirič-u
v Slovenfgradcu.
-ž? c» j i M angoj i m I
Ho«* fr|š«isi&
Bureš,
crar, očal ar in zlatar
^ Sl&riiscspu fqittbBfhn cesta 23,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih centih. Garancija več i si.
?si popravki se to6no in :; hitro izvršijo. ::
Podružnice
Spljet, Celovec : : in Trst : :
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
sprejema vloge aa knjižice is »a te- M |l_ Q|n Map^Je 9» $r><ednja srečke in vse »a*i» vrednotnih koži račan ter je obrestuje po «stih ^	Jev imj ds!*>«!fai kurzn.	=
Delniška glavnloa K S.OOO.OOO. — B«wml fond H 800.000.	_
Podružnice
Spljet, Celovec :: in Trst ::

je največja slovanska
proti požaru in
ÜP
zavarovalnica?
življenju.
Južnoštajerska hranilnica v Celju v Marodnem domu
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po itlri »dstaihe ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitMc. Rentnl davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Homjlgrad, Sevnica, Sm?.rje, Šoštanj in Vransko in rezervne zaklada, šatera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se
ictretlfa hratiilnino Prt nalaganju svojega denarje ali kadar nalagate denar za Mladoletne ali jyZliU3Uij|Br$Il& IHilllllHiUti varovance in sahtevalte pri	hranilmPfi
BodiSčih, da se naloil denar za mladoletne in varovance Izključno le v jUiilVSlajeroKU IIKMIIIIIIUU.
_Za brezplačno dopošiljatev denarja so položnice c. kr. poštnohranilničnega računa št. 18.815 vsakemu na razpolago._
Premog in drva
prodaja, ter stavi tudi na dom :: trgovina z mešanim blagom, premogom in drvami ::
.A., Vertnik, Maribor, Koroška cesta,
Ivan Ravnikar Celje
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodaja deželne pridelke. Gostilničarjem priporočam vseh vrst mineralne vode, nadalje domače in ogrske salame. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljiTost se jamči. :: r. Ha debele in drobno. — Nizke cene : tedna postrežba. :::: S spoštovanjem:
IVAN RAVNIKIH
iŠtampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
z ali brez peresa tudi za najhujše kile, trebušne obveze, suspenzorije, podloge za noge, bergla, pokončne držaje,
H * Mi, i IJj iSlJ DUD^VimVIlJV, pvuiv^o Mi JiU^g, UVlgl.,	IUM1JU,
AViliiU jpukJUj rasne varstvene stroje za telesne poškodbe, po zdravniškem
Jredpisu i. t. d. izdeluje po jako nizki ceni, staroznana tvrdka FRANC 'odjoriek, bandažist in rokavičar Maribor, Grajska nlica 7. Zaloga vsakovrstnih v to stroko spadajočih zdravilnih in drugih potrebščin, ter rokavic v veliki izbiri.	■
Kemična prataica eblek H. Volk, Šoštanj
se priporoča za pranje in barvanje raznih oblek, kožn-hovin, rokavic itd. Lišpa od oblek ni treba odstraniti Edini
slovenski zavod te vrste. Nablralnioa t ttaribora pri J. Vesjak, krojač, šolska nllea i.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom priporoča
Prva borovska tovarna orožja ptfer Wtrnli
družba s omejeno saveao v Borovljah (Kop»- ko).
„CROATIA"
c Qua hrvaika zavarovalnica, osnovana od obilne svobodnega in kr. glav, mesta Zagreba
.CROATIA', osnorar» na temelju vzajemnosti, sprejema v aavarovanje proti poiam in vpepeiitvi po blisku nepremičnin« vsake vrste: hiio, gospodarska poslopja, tvornice, mlin* itd. ter premičnine, kakar: nižno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, iito, blago v trgovinah itd. po Jako ugodnih pogojih ln nizkih cenah.
Vsa pojasnila daje: Podnuniea ,CROATIA' v Trata, Storna it 1.
Prti zavod na graviranje in lzde-:: lovanje kavčuk štaabUlj.
Anton Čeme,
Ljabljana
St. Petra eeata 6.
Zunanja naročila iavr-šujejo se točno. Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Konkurira z vsakim »ličnim podjetjem.
Mnogovrstne razglednice
priporoča trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
A. Jurca naslednik Alojzij Senčar v Ptuju,
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih barv, fimeia in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodaja deielne pridelke. Gostilničarjem priporočam vseh vrst mineralne vode, nadalje domače in ogrske salame. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljivost se jamči. Na debelo : na drobno. — Nizke ceno : točna postrežbi.
«■ORe, maez« 1,Ure« bi ie samo v naSetfi cesarstvu letno 7ti prigospodarili, ko bt se p. n. posestniki posluževal' „Palma", ki pospešuj« očitanj« vsakovrstnih pemtnih in dojivnii tivali, jih obvaruj« bolmi is. ozdravi sigurno, če bo bel»« za difterijo ali pa v prebavilih. 1 E poét. znamk (aakam« « v. ni) prinese Palma z navodilom poštnin« prosto; spod l K ni povzetja! Priporočan M L E. V « 1 z I, jgrijjra^JjjW^jKri^Jari^
O O Npodujc§taj erska O O
uljudno naznanja,
MT da se preseli s 15. avgusto
O O v Stolno ulico st.
med stolno cerkvijo in glavnim tpgom.
O o
▼ lastni hiši;
pri belem vola" (Tersebek), Graška ulica 9, L ndslrtfjr
•treil«^«
hrssilM vloge po 4 7» '/• ^ res t s.i k tf * eifeitk*. Spre¡j¡esiü kraailne knjiži«« dragih	vlog« in
jih tkmutofa nepretrgoma. SpvgeM» vfeg® mM a* tekati raéffia k jifc obrestuje ed fe® lAofi&v* á® ém vsdigfc. y tnrúsfi vsséevanja t msMk mgsMk daj« rhtfjdkem
domare is8is£r@§;^ifc(« m ¡tea ívSítonj, če vl«&j<> jsmikr&í i&fam$ 4 C.

I» nad^tt« p® 5% á» 8-, ter aa wedxMMtaiii paphjg* k «MKifcsi kevd^ $sré ugodnimi ptfgoji. EMgw» pá ára^ife %<$ü csebali prerxaaae ▼	kit	peamfect
malefikeetsih go*o»íh ¡<4rc3kev. Profese ia «a rkHjiib« éeU fenufá&és», «trafika le kafc&S.
Za vplačila £6«» jp><k$M SW» «Jtffle.JsaJ<® «s»-5rs>e*«sj ]»€»&*. t*r«ma*l.isatis© i^lessáistó-«»,
Uradni dami wsak torek in petek etogMsMfta*
in groiiue u
mi üi imiss
-II te ti i—I. in
ajboljše mlatiBnice
.i?. * -
nsmi^M^iiž^^^BMiidsEa. _________ü
trgovina z železnino:
za rabo na roko, gepelj in Tddno moč, geplje, čistilnice (pajkle in trierje) vseh vrst, sadne in grozdne mline, slamoreznice, kakor vsakovrstne poljedelske stroje, za-amčeno najboljšega izdelka, pri-:: poroča po najnižjih cenah ::
„MERKUR", : P. Majdič,: Celje.
Slike in cene strojev pošilja z obratno pošto zastonj in franko.
660
F. Prull
Vsakovrstne slamnike
n priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu |
Fran Cerar, tovarna slamnikov v Stobu, pošta	M
Domžale pri Ljubljani. Cene nizke, postrežba točna,	gg 434 na zahtevo cenik poštnine prosto.
Svoji k svojim! Svoji k svojim!
Gospodarski a d j u n k t
se takoj sprejme za večje posestvo na Hrvaškem. Imeti mora najmanj gospodarsko srednjo šolo, večletno prakso, biti izveden v oskrbovanju gospodarskih strojev in v zapisovanju gospodarskih knjig, popolnoma zmožen nemškega in kakega slovanskega jezika v govoru in pisavi, samski, tudi oženjen, pn brei otrok. — Ponudbe na UpraVO posestva Lužnlca, pošta: Zaprešlč, Hrvaško. ¿82
II Veliko denarja
| si vsakdo prihrani, kdor knpi priinano dobro I :: tn močno blago v poiteni trgovini ::
1 prane Karfina naslednik
I JANKO ARTMAN
«	t Šent Jnrjn ob južni železnici.
| Velikanska naloga najboljšega mannfak-turnega, špecerijskega in železnfnskega blaga | po čudovito nizkih cenah, vedno sveže blago.
"	678
TJ "t
o o
v
H
B
•4
mestna lekarna pri c. kr. orln ftfarlbor, Glavni trg št 15 poleg mestne hiše.
Kapljice za svinje
za rdečne bolezni.
Je izvrstno in poskušeno zdravilo za rdečne bolezni. Gotovo pomaga, že bolani svinji se lahko daje 3krat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K. Najboljša zdravila za domače živali ima in vsak dan po poštnem povzetju pošilja
Mestna Marna F. Prnll-jeva poleg mestne hiše. i
Blegorodni gospod B. Prull, lekarnar, Maribor, Glavni trg štev. 16.
Vam pišem zopet po zdravilo, zoper svinje rudečo bolezen, zdaj mi poiljite 4 steklenice tistih kapljic tote kar ste mi poslali sem že odal, prosim torej poiljite mi hitro. Vas lepo pozdravim M. W. Go-ritzenberg. Pošlite 6 steklenic I
Kapljice xa svinje za rndečico, izvrstno pomagajo. — Doki Eli-sabeth, Maribor.


Zahvala.
Povodom neizprosne smrti svojega ljubljenega sogroga, gospoda
v
Konrada Silec,
organista in cerkvenika na Črni gori
izrekam najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so mi bili ob bolezni in smrti na pomoč in so se v tako obilnem številu vdeležili pogreba predragega rajnika. Posebej sem dolžna zahvaliti se domačim vlč. gg. duhovnikom, vlč g. Jožefa Ozmec, deželaemu poslancu in župniku pri Sv. Lovrenca, vlč. g. Šimonu Petek, kaplanu v Majšpergu, slavnemu učiteljstvu, ki se je s šolsko mladino vdeiežilo pogreba, velecenj. gg. tovarišem organistom za ginljivo petje, ter vsem trža-nom in župljanom. Bog povrni 1 Spomnite se, prosim, nepozabnega v molitvi!
693
Žalnjoča Elizabeta Silec.
Isd»Jatal] la ralofaik: Kstoltika tUkrao draitv»
Odgorenl wsdulfc s frse Rakirti,
Tlak tiskarne «v. Ofarlla v Mjurlbua.