Poštarlna plačana. Posamezna Štev. Din 1*— itev. 17. M L?ubti®nf, dne 24. aprila 1925. Leto VII8. tpravništvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredniitvo »Domovine", Miklošičeva cesta 16, T.ltfft« 72 tehaia vsak petek. Varofalna: Četrtletno Din 7-50, polletno Din 15«. celoletno Din 30-—. Razstava vajeniških izdelkov v Ljubljani Od 26. aprila do 4. maja 1925 Zelo srečna je misel razstave vajeniških Izdelkov, ki jo je pokrenila Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani in ki jo bo te dni udej-stvila. Glavni namen te razstave je vzpodbujanje obrtniškega naraščaja k tekmi v kakovostnem delu, v dovršenosti in okusu. Da bo ta namen razstava v precejšnji meri .dosegla, je prav verjetno. Otvorila se bo razstava v nedeljo 26. t. tn. ob pol 11. dopoldne ter bo trajala do 4. maja. Na razstavi bo zastopano vajeništvo iz vse Slovenije, tako da nam bo nudila prireditev, prva te vrste v državi, precej popolno sliko slovenske obrtniške podjetnosti. Sodelovalo bo na razstavi nad 900 vajencev, ki bodo razstavili krasne izdelke iz 51 raznih obrtnih strok. Iz predmetov, ki so že sedaj na razstavišču (paviljon L in K ljubljanskega vele-sejma), se da soditi, da bo razstava res vredna pozornosti širšega občinstva. Omeniti je še, da vlada za to razstavo veliko zanimanje tudi izven Slovenije. Iz Zagreba je napovedan poset velikega števila vajencev, ki bodo prispeli na razstavo pod vodstvom učiteljev obrtnonadaljevalnih šol. Bodite krščanski tudi v dejanjih l Ljubljanski škof in agrarna reforma — Grožnja z izobčenjem iz cerkve in z nesrečno smrtjo Ljubljanski škof je lastnik obširnih zemljišč, njiv, gozdov, planin, pašnikov itd. Njegova zemljišča obsegajo približno 12.000 ha in je med 220 veleposestniki, ki imajo nad 200 ha zemlje, po svojem bogastvu tretji največji veleposestnik y Sloveniji. Zato ni čudno, da ima ljubljanski škof poleg skrbi zi ženine in neveste, za moralo fantov in deklet, tudi velike skrbi, kako bi obvaroval svoja veleposestva pred agrarno reformo, oziroma pred «požrešnostjo» siromašnega slovenskega kmeta. Ljubljanski škof ima namreč v Savinjski dolini obširne gozdove in pašnike. Od Gornjega grada, od Mozirja pa do Luč, kamor pogleda oko, vse je škofova last. Živinoreja, od katere edino živi tamošnji kmet, ker so gozdovi škofova last, se ne more razvijati v uspešni meri, kajti tudi vsi pašniki so škofovi Z agrarno reformo, ki seveda iudi ne bo prizanesla škofovim veleposestvom, bodo dobile •pašniške zadruge kmetov tudi za živinorejo neobhodno potrebne pašnike. To pa seveda ni prav nič všeč ljubljanskemu ikofu, dasi so škofje po prevratu leta 1918. slovesno obljubovali, da so z agrarno reformo pripravljeni odstopiti svoja veleposestva poljedelcem. to se pravi, tistim, ki zemljo res obdelujejo in ki jo tudi potrebujejo. Takrat so bili seveda drugi časi in škofje bi bili pripravljeni svojo ljubezen do siromakov tudi z dejanji dokazati, ker se v tedanjem splošnem razpoloženju množic niso upali zagovarjati, da ima en sam človek brez družine in otrok ogromna veleposestva, medtem ko na tisoče kmetov nima niti toliko zemlje, da bi mogli rediti par krav. Danes, ko je prenehalo prevratno razpoloženje množic in ko se agrarna reforma bliža svojemu uresničenju, se ljubljanski škof seveda brani y bojazni pred uvedbo agrarne reforme, odstopiti vsaj toliko zemlje kmetom, da bi jim bil za-^rfguran njihov obstoj, dasi ima po prvotnih naukih krščanske vere služiti posvetno preino-.tenje cerkve samo podpiranja siromakov. Ljubljanski škof je v strahu, da bi mu ne bilo «eba odstopiti pašnikov kmetskim pašniškim za- drugam, izdal nekako pastirsko pismo na te zadruge, v katerem f.rozi z izobčenjem iz cerkve iu z nesrečno smrtjo vsem, ki bi hoteli pasti krave ha njegovih pašnikih. Poslušajmo, kaj pravi ljubljanski škof paš-niškim zadrugam v Savinjski dolini. Med drugim piše: «Po hribih in dolinah okoii Vas ima ljubljanska škofija velika posestva. Prebivalci doline od Mozirja do Luč, posebno čiani raznih pašniških zadrug, si želite vsaj velik del škofijskega posestva prilastiti. V tem ozira vas bega klic po agrarni reformi, še bolj pa razni možje, ki Vam ta posestva obetajo.*. Škof opozarja na to, da so taice želje prepovedane in indirektno namiguje, da siron.ašni kmetje ne smejo pasti krav na njegovih pašnikih, ker je to tatvina, ki jo sam Bog prepoveduje v sedmi božji zapovedi. Škof sicer pravi, da bi bilo prav, ako bi se zemljiške in posestne razmere tako uredile, da bi tudi siromašne družine mogle živeti. To bi se dalo urediti na dva načina. Prvi bi bil, pravi ljubljanski škof, ako bi posestniki preobsežnih zemljišč od svojega posestva siromakom kaj odstopili, jim iz ljubezni do bližnjega deleže kar podarili ali Jih pa po primerni ceni prodali. Kaj ne, to bi bilo zares krščansko, vprašuje škof. Skof torej priznava, da bi bil tak način rešitve agrarnega vprašanja res krščanski, sam pa, ki bi moral kot škof prvi skrbeti za to, da bi bila vsa njegova dela krščanska in da bi s svojimi deli dajal drugim dober zgled, noče o tem ničesar slišati in se noče ravnati po tem zares krščanskem načinu. škof se izgovarja, da so župniki in škofje saino upravitelji cerkvenih posestev, ki so bila darovana svoječasno cerkvi za oskrbovanje siromakov, vrhovni upravitelj pa da je papež ln da zato duhovniki ne smejo ničesar odprodati ali kom« darovati. Škof sicer priznava, da so jugoslovanski škofje dali btfavo, da so pripravljen* oosameime dele prevelikih posestev odstopiti, ako U to zahtevala državna postava in ako bi to dovolila — najvišja cerkvena oblast. Škof pa pravi, da bi bila najvišja cerkvena oblast pripravljena odstopiti zemljo za primerno odškodnino le, ako bi škof sam vodil dodelitev zemlje. Škof torej ne priznava državi pravico razdeljevanja zemlje po potrebi, ampak si hoče to pravico pridržati sam sebi. No, država bo postopala po obstoječih zakonih, četudi grozi Škof s cerkvenimi kaznimi, kajti pravica mora biti za vse enaka, za graščake, škofe in za kmete. Zanimiv je tudi zadnji odstavek pastirskega pisma ljubljanskega škofa pašniškim zadrugam v Savinjski dolini. V tem odstavku namreč pravi: •Prebivalcem Savinjske doline so se dali v najem razni škofijski pašniki Kakor mi pripovedujejo oni, ki so jim okolnostl poznane, sedanji pašniki popolnoma zadostujejo tačasnim potrebam prebivalstva. Le to je potrebno, da jih zadruge zboljšajo in očistijo grmičevja. Ako bi bile kljub temu kake izpremerhbe potrebne, naj se zadruge ob svojem času dogovore z ljubljanskim škofom, ki bo ukrenil, kar mu dopusti vest in cerkveni zakon.» Torej je po škofovem mnenju samo potrebno, da kmetje zboljšajo in očistijo grmičevja njegove pašnike, potem pa naj hodijo izpraševat njega, če je treba izpolniti še kake druge njegove želje, ki mu jih dopuščata vest in cerkveni zakon. Prav radi verjamemo, da bi bilo to ljubljanskemu škofu všeč, mnenja pa smo, da bodo kmetje dovolj pametni in da se ne bodo obračali sarno nanj za nasvete, ampak tudi na državna oblastva, ki imajo izvajati agrarno reformo in ki imajo skrbeti za to, da pridejo siromašni kmetje do zemlje, ki jim je potrebna za življenje. Končno pa moramo še omeniti, da nima škof nobene pravice, predpisovati pašniškim zadrugam, kako naj postopajo, ker ni njihovo nadzorstveno oblastvo in ker so pašniške zadruge in škof samo dva enakopravna činitelja, ki moreta edinole sklepati med seboj z enako pravico na obeh straneh pogodbe, kakor se sklepajo pri vsaki kravji kupčiji, v kolikor ne pridejo pri tem v poštev državni zakoni o agrarni reformi. Omeniti pa moramo tudi, da nima ljubljanski škof nobene pravice groziti pašniškim zadrugam v Savinjski dolini s cerkvenimi kaznimi, z izobčenjem iz cerkve in nesrečno smrtjo, ker spada Savinjska dolina v dušnopastirskem ozira pod mariborskega škofa. Če ima ljubljanski škof kaj proti pašniškim zadrugam, si lahko poišče pravico pred sodišči na podlagi obstoječih državnih zakoiiov. Iz vsega navedenega pa je jasno razvidno krščanstvo ljubljanskega škofa, ki v obrambi svojega ogromnega veleposestva ne sledi zgledom apostolov, ampak skuša z vsemi sredstvi onemogočiti kmetom, da bi prišli do onih pravic, ki jim gredo po naravnih in človeških postavah. Res, lepo krščanstvo je to, da ima eden in to celo Kristusov namestnik, vsega preveč, revež pa ob njem strada. In če ta revež želi tudi Jesti ter zahteva, da se mu nekaj di od tega kupa, pa pride isti božji namestnik ter mu grozi z izobčenem iz cerkve in z nesrečno smrtjo. Čudovite ooime o krščanstvu Ima ljubljanski škof. Politični pregled Velikonočno politično zatilje, ki je prf nas vladalo skoro en mesec, je pri kraju. V Beogradu so že zopet zbrani ministri, da pripravijo potrebne stvari, s katerimi se bo pečala Narodna skupščina, ki se zopet sestane v torek. V ospredju sedanjega političnega interesa stojita predvsem dve zadevi: rekonstrukcija vlade in pa dogodki na Bolgarskem. Rekonstrukcija vlade, kakor smo povedali že v zadnji številki, se mora izvršiti, da se dosedanja volilna vlada izpremeni v redno poslovno vlado. Govorice, da pridejo pri rekonstrukciji vlade v poštev tudi izpre-obmjenl radičevci, so zadnje dni popolnoma pojenjale. V vladi se bodo izvrši ie le malenkostne osebne izpremembe, toda v celoti bodo še nadalje tvorili vlado izključno predstavniki Narodnega bloka, čigar dosledna in odločna politika je doslej pokazala tako lepe uspehe, da edina daje popolno jamstvo za popolno in končno proved-bo obširnega zakonodajnega in upravneg? programa, predvsem Izenačenja davkov. Jzpreobrnjeni radičevci bodo ob tem imeli lepo priliko, da s pametnim zadržanjem dokažejo iskrenost svoje izpreobrnitve. Stvar je namreč ta, da je pri radičevcih upravičena posebna opreznost. Vsak naš volilec vč, kako je Radičeva stranka doslej preobračala kozolce in kako je požirala dane besede. Zato se taki stranki, ki je tolikokrat varala svoje stotisočere volilce, ne more slepo zaupati na spokorne izjave, dokler z delom ne dokaže, da hoče res kreniti v pravo jugoslovensko državotvorno smer. Kajti državna politika je resna stvar, mnogo resnejša in odgovornejša, kakor si to predstavljajo poedini lahkomišljeni ljudje. Radičevci se predvsem morajo odreči Štefanu Radiču, onemu Radiču, ki je hrvatsko ljudstvo hotel pahniti v boljševiško nesrečo in zdaj čaka na zasluženo kazen za svoje veleizdajalske grehe. Skratka, radičevci bodo med seboj in v svojih organizacijah morali še marsikaj prečistiti, da bodo lahko s polnim zaupanjem stopili v krog onih mož. ki vodijo in upravljajo našo mlado državo, še vedno pa imajo radičevci za to lepše izglede kakor naši klerikalci, ki so kot rjoveči zastopniki slovenskega ljudstva zapravili ves ugled in radi svojega trdoglavega avtonomi-stičnega stališča sploh ne pridejo več v poštev. Zanje velja le še prislovica, ki se zadnje čase tako pogosto čuje med samimi klerikalnimi pristaši: «Vsf le irpibljeno, vse je zavoženo!« Da. res le. klerikalni tigri so s svojo ne-sposobnosjo in nespamentnim obnašanjem vse zavozili; žalostno je samo to, da mora posledice njihovih blamaž prenašati slovensko ljudstvo, ki ima dandanes pri upravljanju države edino dva prava zastopnika slovenskih interesov: ministra dr. Žerjava in poslanca dr. Ljudevita Pivka, ki z nadčloveškim trudom prenašata breme slovenskih gospodarskih in upravnih zadev, dočim klerikalni tigri samo pobirajo dnevnice in se bahajo z avtonomističnim rjovenjem. Slovenski kmet, obrtnik in delavec, ki si jim navzlic našim resnim svarilom izrekel svoje zaupanje tudi pri zadnjih volitvah — kdaj boš izpregledal? Druga važna stvar, ki vzbuja živo zanimanje vse politične javnosti (kakor smo zgoraj omenili), so prevratni dogodki na Bolgarskem. strahotni in pretresljivi tako, da jim zgodovina ve malo enakih. Bolgarija, naša nesrečna soseda, je zopet vsa v krvi. Po znanem atentatu na kralja Borisa so bolgarski pre-vratnikl, ki so do skrajnosti nezadovoljni s sedanjo nazadnjaško bolgarske vlado, uprizorili grozno katastrofo s tem, da so ob priliki zadušnice za umorjenix poslancem Georgijevim v cerkvi sv. Nedelje v Sofiji pustili eksplodirati peklenski stroj. j ki je razdejal cerkev ter ubil nad 200 ljudi, j ranil jih pa trikrat toliko. Med žrtvami je tudi | nekaj ministrov ter obilo generalov in drugih odličnih bolgarskih osebnosti. Vlada je takoj, po tej katastrofi proglasila obsedne stanje ter začela neusmiljeno preganjati zarotnike in njihove pristaše. Doslej je dala postreDti že nad 4000 ljudi, a usmrtitve se še neprestano nadaljujejo, tako da v Bolgariji vlada sedaj pravcati pekel, ki utegne povzročiti še vedno silnejše strahote. In ravno naša država mora kot so-sedinja krvave Bolgarije najstrožje paziti na razvoj njenih dogodkov; zato v Beogradu s posebno pozornostjo pričakujejo dnevnih po* ročil iz Sofije. Y evropskem političnem svetu je ves interes uprt v Nemčijo in Francijo. V Nemčiji se v nedeljo vršijo volitve f državnega predsednika in si stojita nasproti samo dva kandidata; dr. Marx in pa general Hindenburg. Francija kot glavna nadzorovalka Nemčije je pa tudi komaj prebolela svojo težko vladno krizo s tem, da je dobila novo vlado, ki ji načeluje Painlevd, dosedanji predsednik zbt rnice. Ta vlada sicef ni preveč čvrsta, vendar je upati, da se bo vzdržala in že s samim svojim obstojem varovala moč in ugled Francije osobito napram Nemčiji, ki navzlic svojemu »republi-kanstvu» venomer misli le na to. kako bi se dvignila do nekdanje ošabnosti ter z izpadi proti F.-3iciji in zaveznikom zanetila noY svet vn požar. i GORENJI LOGATEC. Minulo nedeljo smo imeli prav dobro obiskano javno predavanje* Predavatelj sreski prosvetni referent g. Merljak nam je prednašal svoje vtise in spomine na prva leta svetovne vojne in poslušalci smo se vživljali med predavanjem vsak v svoj takratni položaj. Hvaležni smo g. nadzorniku za skrbno izdelani referat in obenem veseli, da so vojna leta že za nami. Predavanje se bo ob priliki nadaljevalo« Za spomini iz soške fronte pridejo na vrsto spomini iz Črne gore in s solunske fronte. — Naši L7UBEZEI2 (Dalje.) » Jezno je hodil Trdin po hiši gori in doli in pričakoval sina do devete ure zvečer. Sin se je zelo čudil, ko je prišel domov, in videl očeta še čuječega, pa tako jeznega! Zaskrbelo ga je, in neprijetna slutnja ga je obšla... .«Fant, kje si se vlačil toliko časa?» »A, kje sem bil, — s fanti v Dolini« »V Dolini? Drugje nikjer?« »Kje čem neki biti!» «No, ako si že ti pozabil, ti pa jaz povem! Po gozdu si se klatil s tisto prekleto deklino. Ej, lant, kam si zašel!« Sin je bil kar tiho, — ali oče ni hotel biti •Jaka, je 11 res ta deklina tvoja? Ali je res, kar ljudje govore?« Sin je postal zelo nemiren, prav v sitnem položaju je bil, kakor še nikoli i Molčal je in povesil oči... «No govori, mar si mutast?« »Nisem mutast ne I — Res je! Pa vedite, čeprav je tako, jaz jo imam vedno rad. Ali ni Ka-trica dekle, pošteno in pametno bolj kot so druge?« Trdin udari jezno z nogo ob tla in skoraj zakriči: «Veš, fant, Iz te moke ne bo kruha, to ti pc vem! — Bajtarska hči ne bo pri nas gospodinjila. — Tudi tebe ne poznam več za svojega sina, če se boš z njo vlačil!« Jaka odide brez besede iz hiše... NafSjfe • V ponedeljek po tej nedelji je prišla Katrica kakor običajno na delo k Trdinu. Najprej je pomagala materi v kuhinji, kakor vsakikrat: nakrmiti prašiče, nanesti drv in vode. Ko je Katrica kakor vedno govorila s Trdinko, se ji je to jutro zelo čudno zdelo, ker je bila gospodinja kar molčeča. Pri zajtrku so bili tudi vsi nekako niolčeči. Sedaj se je Katrici pričelo jasniti v glavi; najraje bi bila kar izginila... Bilo je prepozno. Po zajtrku ji reče Trdin: «TI, dekle, pojdi z menoj v hišo!« Katrica se je vsa tresla, ko je šla za gospodarjem v hišo, kaj ti vedela je, zaradi česa jo kliče za seboj. Bila sta v hiši. «No, dekle, tukaj imaš denar od zadnjega časa, a sedaj mi ne hodi več v našo hišo!« Nesrečno dekle je zajokalo. Trdosrčnl gospodar se nI zmenil ne za jok, ne za stok nesrečnega dekleta. Samo ošabno ji je še ukazal: »Poberi se, ničvrednica, iz naše poštene hiše; alo, pa hitro!« Trdin ji je odprl vrata in jo porinil v vežo... Katri:a se je kar opotekajoč počasi pomikala na prosto in jokalr.... Kaktr v omotici je tavala proti domu; hodila je kakor v sanjah. Ni videla delavcev — In se tudi ni zanimala zanje, ki so delali na njivah, se šalili in peli pri delu. Ni je zanimalo lepo, krasno jutro in ne svetlo solnčece, ki Je sijalo na polje in log. Niti opazila ni zavidljivih ljudi delavcev in delavk, ki so se ji očito posmehovall Naposled je prišla v temen gozd; v obližju onega nesrečnega kraja, ki ji je povzročil vse gorje, začela je znova jokati... šele takrat se domisli, da ima v rokah oni denar, ki ga ji Je dal Trdin. Enako svetopisemskemu Judežu Iškarijotu, ga zaluči z vso močjo daleč proč od sebe, z besedami: «Ne maram denana od te preklete hiše, kf me je pahnila v največjo nesrečo!« I m iv- f Prisiljen od očeta se je Jaka * oženil. Vse se je pri Trdinu iz« preobrnilo. h , Ui Katrici je živel mali črvičelB samo par mesecev. Ljubavno razmerje, ki ga je imel Jaka i Katrico, je povzročilo pri Trdinovih več važnih dogodkov. Puščobno, kakor v velikem tednu, je postalo pri Trdinovih. Nihče ni več slišal, kakor večkrat prej, veselega Jaka, da bi vriskal ali pel; postal je otožen in resen. Seveda je to jezilo ošabneza Trdina, Pa premeteni možak ie vedel gasilci so se ponovno odlikovali pri zadnjem požaru na kolodvoru- Tekom petih minut, ko je bil aviziran požar, je že drvela močna četa z briz-galno na lice mesta. Vsa čast taki disciplini in požrtvovalnostil ŠMARTNO PRI LITIJI. Ze zadnjič smo poročali o krepkem razmahu naše misli in o otvoritvi brezplačne gospodarske nasvetovalne pisarne, ki posluje v piostirih Kmetijske hranilnice in posojilnice v Šmartnem. Pričeli smo z delom in prizadeti prihajajo v pisarno s prošnjami in pritožbami, katere odpošiljamo na pristojna mesta. S tem je vsakomur dana prilika da razloži svoje misli, potoži krivico in zahteva pravico preko veščakov naše pisarne. Tu se vršijo posredo- ( vanja o davčnih, vojaških, kmetijskih, obrtniškin, delavskih, trgovskih in sodnih vprašanjih za vsakogar ne glede na politično prepričanje posameznika. Posluje se vsako nedeljo od a do 10. ure dopoldne. Med tednom pa posluje brezplačna gospodarska nasvetovalna pisarna v Litiji, ki ima svoj prostor v prvem nadstropju Meškove hiše, in sicer ob torkih od desetih do dvanajstih dopoldne in ob petkih od treh do štirih popoldne, kamor se lahko tudi med tednom obračate. V nujnih primerih se lahko še med tednom obračate tudi na g. Fincingerja v Šmartnem na domu. ŠMARTNO PRI LITIJI. Tajništvo krajevne organizacije SDS v Šmartnem obvešča vse člane, da se zopet prično stalna tedenska gospodarska in politična predavanja, na katerih se predava navzočim obiskovalcem o vseh za nas važnih vprašanjih. Dosedanja oredavarja so prav dobro uspela. Vršijo se stalno ob petkih. Prvo predavanje po Veliki noči se je vršilo 17. t m. v gostilni g. Josipa Vozlja v šmartnem. LITIJA. Sporočamo, da smo si v Litiji ustanovili brezplačno gospodarsko nasvetovalno pisarno, ki bo brez razlike stanu in političnega prepričanja vsakomur na razpolago. Namen te pisarne je, nuditi v prvi vrsti preprostemu, postav neveščemu ljudstvu pomoč " vseh njegovih težnjah, mu dajati nasvete in priporočila, sestavljati prošnje, vloge, prizive itd. Vsakdo se tedaj lahko obrne na to pisarno, ki mu bo brezplačno nudile po možnosti pomoč, in to v davčnih voja-5kih, gozdnih šolskih, sodnih, veterinarnib iu vseh drugih zadevah. Brezplačna nasvetovalna pisarna ima svoj sede? v Litiji v Meškovi hiši v prvem nadstropju. Uradne ure za stranke so za- enkrat naslednje: ob nedeljah in praznikih od desetih do dvanajstih; ob torkih od desetih do dvanajstih; ob petkih od treh do štirih popoldne. Blagovolite obvestiti one, ki si v raznih zadevah ne vedo pomoči, da se obrnejo na našo pisarno, ki jim bo rade volje na razpolago. GORENJA SAVA PRI KRANJU. Pri nas ne agitirajo za SLS samo moški, temveč tudi nekatere ženske, ki se marsikaj političnega naučijo v cerkvi, saj gospod ob nedeljah pri pridigi ali krščanskem nauku vedno povedo kaj o politiku Te babnice so vse naročene na «Domoljub» in «Bogoljub> in jih priporočajo tudi tistim ljudem, kt so hvala 3igu že davno spoznali, da sta to dva najbolj oebasta lista. Tistim, ki ju čitajo, pa seveda :naže*i oči, da so v pravcati omotici. Ta vpliv se ne pozna samo na starših, temveč tudi na otrokih, ki venomer čujejo samo *p rekle ti orjunci» ali pa ^prekleti brezverski Sokoli!...> Mlada dekleta naj bi rajši namesto politike pozorneje poslušala gorečega pridigarja, kadar jim prepoveduje grešiti zoper šesto božjo zapoved. A čim bolj prepoveduje, tem manj pomaga. V cerkvi seveda kar ne vedo, kam bi pogledale in kaj bi storile, da bi bilo Bogu bolj "dopadljivo. Obenem tudi druga drugo ob rokujejo, kakor je to posebno zanimivo v sosednji vasi. Vse to so posledice licemerske klerikalne vzgoje in vpliv klerikalnih činiteljev, ki na eni strani hujskajo proti vsemu, kar je dobrega v državi, a s hinav-ščino odobravajo ali -amolčujejo, kar je med našim ljudskem slabega. — V a š č a n. RAKEK. Naš Sokol T? »nčel krepko delati. S*avbišče ra dom je kupljeno, načrti gotovi, dela se v kratkem razpišejo; pred žimo bo oddana stavba že svojemu namenu. V veliki meri se ima Sokol zahvaliti svejemu neumornemu starosti g. Brajniku, železniškemu uradniku na tukajšnji postaji, da bomo imeli kmalu svoj dom. Kot požrtvovalni sokolski delavci zaslužijo dalje priznanje: g. Cesar, gdč. Zora Kolar in g. Vrabec. — V nedeljo 26. t, m. se bo ponovila mladinska igra cV kraljestvu palčkov*. Aranžer, p:sec in režiser igre je tukajšnji nadučitelj g. Ribičič. Režijo je izvedel s Selško deco do precejšnje dovršenosti. , Tudi sicer je neprecenljivo njegovo delo na vzgoj-; nem in kulturnem polju. — Kakor je znano, je j nastal med Logatcem in Rakekom spor glede pre-' mestitve carinarnice iz Rakeka v Logatec. Rakov-čani so sedaj uvideli, da je to vprašanje odvisno le cd tozadevne konvencije z Italijo na eni strani, cd mnenja strokovnjakov pa na drugi strani. Gotovo se tudi Logatčani ne bodo več vznemirjali in upamo, da bomo obnovili prejšnje prijateljstvo. KOSTANJEVICA. V nedeljo pride k nam na Slinovce kot rjaveči tiger bivši minister Sušnik, da pokaže svojim vernim bunke, ki so jih dobili klerikalci v Beogradu. Čudno se nam zdi, da je pred volitvami zboroval le za dobro zastraženimi farovškimi vrati. Seveda sedaj ima zopet poslansko imuniteto, ki ščiti vse njegove laži. Radovedni smo, kaj nam bo povedaL Gotovo je on kot železniški minister popravil «šine», da niso več z drotom zvezane in našel izgubljene barke. To nam je povedal ob zadnjem taboru. Mogoče se pripelje po tiam tako željeni železnici. Pazi naj le, da ne obtiči v krakovskem blatu. Ga bodo pa naši veljaki od SLS izvlekli iz njega. Torej na svidenje, g. Sušnik, in dobro namažite jeziček, za drugo je itak preskrbljeno v dobro založeni farovški kuhinji Sliši se, da ima g. Jernej pripravljenih cel kup resolucij, med temi tudi eno g. župana, da se ustanovi v Orehovcu samostojna miroljubna republika. KOSTANJEVICA NA DOLENJSKEM. Dragi čitatelji, danes Vas moram obvestiti, da bo imel v nedeljo profesor in poslanec g. Sušnik svoj letni tabor z običajnim sporedom. Tabor se bo seveda vršil po maši in nam bo pri tej priliki povedal, kaj je vse napravil za naš kraj. Mislimo si lahko, da bo železnico — ki je že na pustni torek stekla — nadalje ceste in vodovode kar s seboj v žepu prinesel, ali pa samo na jeziku. — Nadalje je treba še omeniti, da se ženi tretji član triperesne deteljice (am nekje v prigorju. Ljudje pražijo. Ia so mu bolj ''šeč ameriški dolarji kakor pa iekle. — V farovškem teatru se bo uprizorila nova dvodejanka sPočeno srce zaljubljenega škrica ali lov na ameriško zapuščino>. Ocena te igre sledi. POLJANSKA DOLINA. Na velikončni ponedeljek se je zopet napolnil naš Sokolski dom. Igrali se ?Rokovnjači» naravnost izborno za naše razmere. Ni tu mesto, da bi se vsakemu igralcu posebej zahvaljevali, vendar prejmite, bratje in sestre, Četudi skromno, a prisrčno zahvalo od vseh udeležencev. Pa igri je bila prav neprisiljere zabava, posebno za mladino. — Zdaj pridejo dve nedelji na vrsto letni občni zbori. V nedeljo 26. I opoldne se bo vršil v Poljanah občni zbor dektrične zadruge. Tu je treba spraviti v sklad dohodke in stroške, vzdrževanje in upravo. Dne 10. maja popoldne pa bo občni tudi tej sinovi otežnosti leka. Sklenil ga je kar na hitro ožen;ti, n to takoj, Se v predpustu. Na šentjanževc netieljo po Božiču je bilo. Prav pust zimski dan je bil. Naletaval je sneg in mrzel veter je vrtil snežinke sem in tja, preden so padale na tla. Zato so vsi župljani prav hitro šli od jutranje maše iz reberske cerkve iroti domu. Kakor običajno, je tudi to nedeljo šlo dosti možakom v Jožetovo gostilno v Dolino. Posedli so okrog miz pri topli peči. Zgovorni krčmar jim je nosil v kozarčkih, kakor po navadi, sadno žganje, žena njegova pa okusne klobasice-krvavice. Med možakarji v gostilni je bii tudi Trdin. Vsem se je čudno zdelo, kako da se jim je tudi on pridružil, kajti Trdin je po-redkoma zahajal v gostilno. Čez dobro uro po tem jutranjem okrepčilu so možakarji postali že zgovorni, najbolj med njimi Flajšmanov Peregrin — mladi prapreški gospodar. «No, oče Trdinov, kdaj boste pa svatovall — ali boste že kar ta predpust napravili?« Ker je bil Trdin že malo dobre volje, mu je bilo povšeči to vprašanje. Spivši že iz drugega kozarca, je kar odkrito odgovoril: »Veš, Peregrin, svatovščino moramo imeti kar v kratkem. Saj veš, da drugače ne kaže.» «Pa res, oče, najbolj prav bo za Katrlco, da Je ljudje ne bodo vlačili po zobeh, saj veste kako ie...» "" Na te besede pa Trdin udari z roko ob mizo, da so vsi kozarci kar priskočili, in z veliko jezo odgovori: «To ti povem, Peregrin, kakor vam vsem skupaj, da raje vidim, da moj fant ciganko vzame, kakor to bajtarsko ničvrednico; — da veste!» Možakarji so zdaj vsi dobro vedeli, kako stoji ta zgodba in kako je za ubogo Katrico Ža- lostna. Zato ni nobeden več omenjal Trdinu o tem. Možakarji so bili že precej pijani in so govorili kar vse križem.To priliko porabi Gabrovec in pokliče Trdina na kratek pogovor v hlev. Kmalu sta se možakarja vrnila nazaj, le Trdin je še spotoma govoril: «Ja, ja, Luka, ob Novem letu se pa. oglasimo: tvoja hči Franca mi je res všeč, — tudi Jaki bo morala biti, drugače :r.j gre, kamor hoče!»... * Po škripajočem snegu so šli trije možakarji proti breški vasi* godec Uriha, Trdin in njegov sin Jaka. Bilo je .epo zimsko popoldne na Novega leta dar.. inežna ravan se is 'esketala, kakor posuta z biseri. Vsi trije so bili molčeči. Šele ko so stopali že po breški vasi, spregovori godec: «Veš, Trdin, dobro bom govoril za vaju. Gabrovec je bogat, zato ga moramo dobro pritisniti, primaruha! Boga naj zahvali, da bo na tak grunt spravil svojo hčer. Rečem pa vama: za ,urne godčevske maše', za moje besede ml bosta dala 25 goldinarjev. Gabrovca bom že toliko pritisnil. Ali drži tako, ali ne?» «Kajpak, Uriha, drži; samo Jobro govor!,* da bo Gabrovec dal več dote in bale. Na, tukaj, ti dam desetak vnaprej!» Z običajnimi pozdrav! In kakor js sploh pri nas med Slovenci v navadi, se je izvršilo po vsea pravilih snubljenje. Ko so se pri pijači, mesu in cvrtju dogovarjali pri mizi sedeč, ie seveda vsa v veselju sedela zbor Hranilnice in posojilnice v Gorenji vasi za leto 1924. Vabljeni so vsi člani, ki jih je zdaj 55 s 400 vlogami. Kakor prejšnja leta je tudi to poslovno leto beležiti lep napredek. Hranilnica ima že lep rezervni sklad brez vojnih posojil, ki so že vsa krita in izbrisana. Zavod bi še lepše napredoval, ko bi pristopilo še več članov, posebno naših somišljenikov, ter tu vlagali svoje prihranke. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Na velikonočni ponedeljek so imeli tukajšnji klerikalni prvaki v Laškem tajno zborovanje, katerega se je udeležil poslanec dr. Gosar. Iz zanesljivih virov smo doznali, da je bilo zborovanje sklicano v svrho protesta proti razpustitvi občinskega odbora pri Sv. Krištofu. Ker jim dr. Gosar ui dal razveseljivega poročila na sestanku, so se nekdaj tako mogočni gospodarji občine vračali popolnoma potrti domov in razmišljali, kako bi ubogo nezavedno ljudstvo zavrnili od vsakega suma o njihovem nezmožnem, pogubonoenem gospodarjenju. In res so jo pogruntali. Takoj drugega dne, kakor bi udaril na zvon. se je po stari navadi raznesla lažniva vest po vsej občini, da ima sedanji gerent 4000 Din mesečne plače. Vest je povzročila med nezavednim ljudstvom silno ogorčenje. Opozarjamo vse naše somišljenike, da nam javijo imena vseh onih hujskačev, ki te laži raznašajo, in da poučijo nezavedne, da do danes še sam gerent ne ve, koliko in če bo sploh imel kaj plače. Bivšim odbornikom SLS povemo na ušesa, naj končajo z lažnivimi hujskanji, sicer bomo primoranl, da povemo in navedemo vzroke, zakaj je bil občinski odbor razpusčen, kar marsikateremu izmed njih ne bo ljubo. G. ge-renta pa prosimo, da si čimprej sestavi sosvet iz treznih članov, ki stremijo res za procvitom občinskega gospodarstva, in da nastavi čimprej prave cestarje, da se ne bodo nahajali kanali na sredini občinskih cest kakor sedaj. Vsi brezvestni hujskači si zapomnite, da ima laž kratke noge. — Občan. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. V nedeljo dne 19. t. m. se je vršila prva odborova seja naše krajevne organizacije JDS. Poleg številnih odbornikov so se odzvali tudi drugi člani. Udeležba je bila zelo razveseljiva posebno od strani odbornikov - rudarjev. Presenetilo pa nas je, da ni bilo nekaterih povabljenih iz sosednje krajevne organizacije Laško. Odbor je razpravljal o važnih gospodarskih zadevah, tikajočih se krištofske občine. — Odbor k. o. JDS, Sv. Krištof. LAŠKO. V dopisu iz laškega okraja v «S1-j-venskem Gospodarju* besni dopisnik iz občine Marija Gradec nad žurnalisti «Domovine*. Toda nikdar še niso naši listi zmerjali ljudi, in to celo uglednih, s «smrtjaki* itd., kakor to dela glasilo klerikalnih roparjev časti. Dalje pretaka isti časopisni izvržek krokodilove solze za vrlim, kakor ga imenuje, županom Jožetom, menda pa ne toliko za njim, kolikor za litri in Štefani, katere je on plačeval, da se je izkazoval kot veljak. Tudi prepire je že povzročil v gostilni. Dokazi, ako želi g. dopisnik, so na razpolago. To baš niso vrline. Kar pa se tiče ^smrdljivega zeljnika*, bo pa ob priložnosti obračunal njegov gospodar sam. Toliko za danes. LAŠKO. Marsikateri narodni Laščan se čudi, kako morejo nekateri narodnjaki zahajati v gostilne, ki že od daleč smrde po nemčurstvu. Posebno začudenje vzbuja neka družba, ki stalno gostuje pri Sv. Barbari. Kako se more tako daleč spozabiti oni, ki vedno na jeziku nosi narodnost, podpira pa ono gostilno, v kateri se je že večkrat žalil z nemškimi izzivalnimi pesnr čut slovenskega naroda. Ako bi 1.3 imeli dovolj narodnih gostiln, bi jim človek ne zameril. — Opazovalec. SV.JEDERT NAD LAŠKIM. V kratek odgovor dopisniku ne slovenskega, temveč . Poročal je naš vrli narodni poslanec g. dr. Pivko iz Maribora. Udeležencev je bilo okrog 200 iz različnih krajev. Posebno v obilnem številu so bili zastopani kmetje in obrtniki, ki so g. poslancu z veseljem pritrjevali in ga prosili, naj jih kmalu zopet poseti. Sprejela se je tudi resolucija, ki zahteva, naj se železnica Gro-belno—Rogatec in 13 km, ki še niso dograjeni do Krapine, takoj dogradijo, da bi imeli krajšo pot gostje, ki prihajajo poleti v Rogaško Slatino iz spodnjih krajev naše države. ŠT.JANŽ PRI ZIBIKI. Pri nas se je v nedeljo popoldne vršil shod delegatov SDS iz vsega spodnjega dela šmarskega okraja. Zastopane so bile vse občine od Šmarja do Pristave, Podčetrtka, Loke in S\. Štefana, Tinskega, Zibike itd. Bilo je gotovo 180 do 200 ljudi, večinoma kmečkega ljudstva, ki je napolnilo vse tri sobe gostilniških prostoiov pri g.Tonjku. Ljudje sc stali tudi še ob oknih, ker niso dobili znotraj prostora. Zborovanje je vodil g. Malgaj. Narodni poslanec dr. Pivko je v velikem govoru poročal o političnem položaju. Z velikim navdušenjem je bil njegov govor sprejet. Politična treznost je začela zmagovati tudi v šmarskem okraju. BREG PRI PTUJU. V ponedeljek 20. t m. zvečer smo imeli shod Demokratske stranke v prostorih g. Staniča. Udeležilo se ga je 80 do 100 ljudi, po večini kmetje, obrtniki in delavci. Iz Ptuja je prišla močna deputacija naše organizacije. Shodu je predsedoval g. Vindiš. Govor poslanca dr. Pivka je bil sprejet s soglasnim odobravanjem V debati se je oglasilo mnogo govornikov, ki so iznašali različne želje. Gospodu poslancu j 3 bilo med burnim odobravanjem izraženo zaupanje. PODSREDA. Občni zbor naše krajevne organizacije SDS se je vršil 13. t m. pb lepi udeležbi. Izvoljen je bil odbor pod vodstvom dosedanjega predsednika g. Mihe Kušlana. MARENBERŠKI OKRAJ. Krajevna organizacija SDS v Marenbergu ima vsako zadnjo soboto v mesecu svoj redni sestanek članstva, menjaje v Marenbergu in v Vuhredu. V zadnjem času se je priglasilo precej novega članstva, kar doka-zuje, da demokratska misel v Dravski dolini lepo napreduje. Prej ali slej bodo prišli tudi ostali aapeljanci do spoznanja. — Prostovoljno gasilno društvo v Marenbergu obhaja letos 501etnico svojega obstanka. Od leta 1920. je društvo v slovenskih rokah; prej je služilo to društvo nem-Skim mogotcem kot avantgarda. MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo uprizori v nedeljo 3. maja ob vsakem vremenu točno ob pol štirih popoldne v društvenem domu pri Mali Nedelji narodno igro s petjem in godbo »Revček Andrejček> na popolnoma prenovljenem odru. Med odmori nastopi godba z novimi komadi. Po predstavi prosta zabava s plesom. Nihče naj ne zamudi ogledati si lepo igro s -krasno novo scenerijo. Dne 3. maja vsi, stari in mladi, sosedi in domačini, v društveni dom pri Mali Nedelji! POLJČANE. Občni zbor naše krajevne organizacije SDS se je vršil 14. t. m. ob jako lepi udeležbi članov iz Poljčan, Studenic, Brezja in drugih sosednjih občin. Posetil nas je tudi naš poslanec g. dr. Pivko, ki nam je v lepem govoru orisal današnji položaj ter nas izpodbndil k na- daljnjemu delu. Izvolili smo si nov odbor pod vodstvom dosedanjega predsednika g. Franca Rožmana, razmotrivali mnoga lokalna vprašanja ter se ločili z obljubo, da hočemo vse svoje sile posvetiti razvoju in napredku naše ideje. STUDENCI PRI MARIBORU. Tu se je vršil 16. t m. sestanek, na katerem se je razpravljalo o ustanovitvi krajevnega odbora demokratske stranke za to občino. Navzoča delegata oblastne organizacije gg. Kejžar in Spindler sta utemeljila potrebo organizacije m važnost organiziranega dela ter so vsi navzoči soglašali v tem, da treba tudi za to občino ustanoviti krajevni odbor. Izvolili so pripravljalni odbor, ki je za petek 24. t m. sklical ustanovni občni zbor. DRAVOGRAD. Dne 16. t m. se je vršil pri nas pri Grisogonu občni zbor krajevne organizacije SDS. Vodil ga je namesto odsotnega predsednika g. Grisogona živinozdravnik g. Kolenc. Zborovanja, na katerem je bilo nad 50 volilcev, se je udeležil tudi poslanec g. dr. Pivko, ki je v enournem referatu poročal o delovanju v Narodni skupščini. Njegovo poročilo so vsi navzoči soglasno odobrili ter poslancu izrekli zaupnieo. Navzočih je bilo mnogo takih, ki doslej niso bili organizirani. Po tajniškem poročilu se je izvolil nov odbor pod predsedstvom g. Gvidona Kaiserja. RUSE. V nedeljo je imela SSDU predavanje o davkih. Predavatelj g. Meglič iz Maribora nam je na lahko umljiv način pojasnil vse, kar je nujno potrebno za vsakega delavca, in pridal še par dobrih nasvetov, za kar mu izrekamo iskreno zahvalo. Navzoče delavstvo se je zavedalo, da je pri poučnem in nepolitičnem predavanju z edino izjemo s odru ga Moravčnika, kateremu je nekaj časa tudi dobro «cou helfov* obrtnik J. Ne čudimo se, če se je prvi spozabil, ker njemu je demagogija v krvi, čudno pa je, da se dži drugi od takih ljudi zavajati. Upamo, da sta dobila oba dovolj pod nos. Sicer bi lahko še na tem mestu dobila vsak svoj delež, pa je pri prvem škoda vsake besede, o drugem pa smo uverjeni, da si bo drugič premislil tam praskati, kjer ga ne srbi. ŠT. VID-GROBELNO. < Vdova Rošlinka* se je v nedeljo uprizorila v nabito polni dvorani. Mnogi sploh niso dobili prostora. Vsi so bili prav zadovoljni z igro, ki se bo v nedeljo 26. t m. ponovila v istem času in pri enakih cenah. PUŠINCI PRI ORMOŽU. Tukajšnja in sosednje občine so prosile, naj bi se ob novi naši državni železnici, ki vodi skozi našo občino, uredilo postajališče ob okrajni cesti. Kakor se čuje, bo prošnja uslišana in bo s tem mnogim tukajšnjim potnikom ustreženo. SV. BARBARA V SLOVENSKIH GORICAH. V nedeljo se je ustanovila pri nas nova krajevna organizacija demokratske stranke. G. dr. Gorišek od Sv. Lenarta je v enournem krasnem govoru razložil politični in gospodarski pomen organizacije, nakar je bil soglasno izvoljen odbor z gosp. Francem Šabedrom, posestnikom iz Korene, kot predsednikom. BODONCI. Prostovoljno gasilno društvo v Bo-doncih bo priredilo 10. maja v gostilni Škraban plesno veselico. Začetek ob treh popoldne. Vstopnina za osebo 5 Din, za družino 10 Din. Na veselici bodo šaljiva pošta, srečolov in angleška licitacija. Čisti dobiček je namenjen za društva Vabimo k številni udeležbi. — Odbor. PUCONCI. Dolžnost nam je dati odgovor «M8rski Krajinb, ki napada profesorja dr. R. kot hujskača, češ, da je on govoril 29. marca na občnem zboru krajevne organizacije SDS v Pucon-cih, da g. Kuhar iz Markiševcev ne sme dobiti žrebca, ker da tega naša stranka ne dopusti. To je velika laž. G. profesor dr. R. je govoril samo o političnem položaju, ne pa o Kuharjevem žrebcu. Prosimo g. Kuharja, da se naj drugikrat bolje informira in naj ljudi ne napada po nedolžnem. — Krajevna organizacija SDS v Puconcih. DOLNJA LENDAVA. V nedeljo se je vršilo v prostorih hotela pri Slonu zborovanje delegatov iz sreza Dolnja Lendava. Navzočih je bilo Dftd 60 delegatov iz vseh občin. Po nagovoru g. Pavlice in do političnem poročilu obkstaega tajnika so zborovalci goglasno sklenili ustano* vitev sreske organizacije ter izvolili sreski odbor pod predsedstvom g. Leona Cepudra. Vseh osem do sedaj v srezu obstoječih krajevnih organizacij je zastopano v sreskem odboru po svojih delegatih, ostale občine po zaupnikih. Izvolil se je iz širšega odbora tudi poseben akcijski odbor, kateri ima nalogo reševati vse tekoče zadeve. . SERDICA. 19. t. m. je pri nas priredila šolska mladina lepo uspelo igro «Snegulčica> ob polne nabiti šolski dvorani. Ostali spored prireditve ao izpolnjevale pestre točke, kakor petje, deklama« cije in glasbeni komadi naše ciganske godbe. Za najboljši uspeh gre zasluga predvsem gdč. Štibler« jevi, g. Pečarju, nadučitelju Kolaršu ter gospodičnama črnjačevi in Rojčevi. Razveseljivo je, da se pričenja s kulturnim in narodnim delom ravno pri nas na meji, in to v lepi solidarnosti domače in potvarja neki naš spis, v katerem se je govorilo o podobnosti ver brez kakega zlega namena, ter na podlagi tega kriči, da je iDomovina* brezverska. za takšno trditev seveda ni treba nobenih temeljitih dokazov, kajti topoglave «Domolju-bove> ovčice verjamejo slepo itak vse, kar napiše. Naši čitatelji, ki imajo priliko čitati naš list, pa vedo, da nismo nikdar pisali proti veri, pač pa le o verskih zlorabah, ki so bile posebno v starih časih naravnost bogokletne. Danes je po katekizmu greh .verovati v čarovnice, včasih pa je duhovščina sama zagovarjala sežiganje <čarovnic*. Koliko sleparstev je v tistih časih zakrivila nepoštena duhovščina, ki je z raznimi vražami in podobnim slepila nevedno ljudstvo in s prodajanjem raznih crelikvij* izmozgavala ljudi. Tako so takšni nepošteni duhovniki prodajali kakšen navaden les za ostanke svetega križa ali kakršnekoli kosti za ostanke kakšnega svetnika. Zgodovinsko je dokazano, da »o se vršila skoro neverjetna sleparstva. Ako smo mi kaj takega omenili, smo s tem hoteli samo pokazati na grdobijo, kajti tudi danes je še mnogo duhovščine, ki v malem vrši podobne nečednosti. Gotovo so še vsem znana sleparstva Vodiške Johance. Seveda je bilo že takrat in jih je tudi danes mnogo dušnih pastirjev, ki so odločno proti takšnemu bogokletnemu izrabljanju in slepljenju neumnih ljudi. Ravno tako je naš list bil in bo vedno proti takemn slepa rjenju. Mi smo za čistost vere in za lepe nauke krščanske vere. Kdor si ne upa obsoditi take verske zlorabe na glas in samo zmerja ter psuje odkritosrčne ljudi, je lopov. Zato mi vračamo «Domoljubu> naslov brezverstva. List, ki namenoma zavija in potvarja resnico ter vedoma laže, se ne more imenovati krščanski ah katoliški. Ako se lažnivec, slepar in obrekovalec postavi za zaščitnika Kristusove vere, je to bogokletnost Ljudem okrog cDomoljuba* je preprosta ljudska vernost samo molzna krava, ki se d& gmotno in politično zlorabiti. Hiša, ki hoče ostati poštena in resnično krščanska, ne more biti naročena na icDomoljuba*. + 20 poslancev imajo klerikalci v Beogradu, pa niti toliko ne pomenijo, da bi jih kdo vprašal za svet, kako mislijo o političnem položaju. Tako temeljito je namreč zavozil dr. Korošec klerikalno politiko, da je odigral svojo vlogo pri Srbih kakor pri Hrvatih. Ne eni ne drugi se več ne zmenijo zanj, «Domoljub» pa misli, da bodo slovenski kmetje še tako neumni in da bodo drli za klerikalci, ki kljub temu, da imajo večino slovenskih poslanskih mandatov v svojih rokah, v Beogradu nič ne pomenijo. «Domoljub» namreč piše, da bo glas ljudskih zastopnikov toliko močrejši, kolikor večjo zaslombo bodo imeli v svojih volilcih. Je že mogoče, da je lahko glas močnejši, toda predvsem gre za to, kakšen je ta glas. Gospodje pri «Domoljubu> naj nikar ne pozabijo, da n. pr. oslovski glas ne seže v nebesa * Ugankarjem. Pošljite hitro rešitve. Čas je še samo do 29. t. m. Pri žrebanju za dobitke pridejo v poštev samo oni, ki imajo naročnino plačano vsaj do konca aprila in ki rešijo pravilno obe uganki: Rebus in Kip. * Kronanje našega kralja. Beograjsko časopisje poroča, da se bo vršilo kronanje našega kralja Aleksandra v maju leta 1926. Pravoslavni obred kronanja se bo vršil v samostanu Ziči in Beogradu, katoliški obred pa v Zagrebu. Kralja bo kronal v Beogradu patrijarh Dimitrije, v Zagrebu pa nadškof dr. Ante Bauer. * Uradniški kongres v Ljubljani. Preteklo nedeljo je zboroval v Ljubljani Savez organizacij državnih uradnikov iz vseh delov naše države Zborovanje je lepo izpadlo in je bilo smo se zanesli na svoje dopisnike, ne da bi vedeli, na kaj se dotična dopisa nanašata. Zato dajemo v teh dopisih imenovanim polno zado-> ščenje. Uredništvo «D o m o v i n e». * Nemško izzivanje ob meji Pišejo nam: Pri Sv. Pongraciju ob avstrijski meji je bila na velikonočni ponedeljek cerkvena slavnost Po maši so se zbrali razni nemškutarji iz Dravske dolinej pomešani z Nemci onstran meje v bližnji točilnici in prepevali izzivajoče nemške pesmi. Zvečer je ta družba razsajala v Breznem v gostilni Gerv muth. Započetnik tega izzivajočega izleta je bil visokošolec Germuth iz Breznega. Gosp. župnik Pavlič pač zna nahujskati kmečke fante, da razbijajo demokratske shode, Nemcem in nemških tarjem pa pusti, da mimo izzivajo v njegovi fari. * Vsem članom inozemskim rentnikom laškega okrajal Pozivamo vse Člane inozemske rent-nike, katerim se je renta ob času preobrata prekinila, da nam pošljejo ali oddajo osebno med uradnimi urami naslednje podatke: natančen naslov bivanja, ime bratovskih skladnic inozemstva, zneske, ki so jih prejemali do preobrata, od in do kdaj so bili zaposleni ter ime rudnika, pri katerem so bili zaposleni. Ker je zadeva nujna, naj vsak v svojem lastnem interesu javi vse podatke. — Okrožno tajništvo JDS, Laško. * Nove demokratske organizacije v Prek- sprejetih več resolucij, v katerih so bile iznešene ' niurju. V srezu Murska Sobota so se vršile v ne- ..MM M ! V. 1 - .. nn U t■, i. 1/nA IIAI , A IH#\ K ■ 1 A ■ , . . . ■ fl »__1_ _ ___• ___? . _ _ * f— uradniške zahteve. Vse resolucije so bile odposlane na pristojna mesta v Beograd. V torek zjutraj so delegati napravili skupen izlet na Bled. * Računajte v dinarjih in ne v kronah. Finančno ministrstvo je nedavno izdalo strogo naredbo, da se morajo vsi računi delati v dinarjih in ne več v kronah. Kdor bi se pregrešil proti tej na-redbi, ga zadene stroga denarna kazen. Opozarjamo na to naredbo, da ne bo nepotrebnih kazni. * Naredba mariborskega velikega župana proti beračenju. Gospod veliki župan mariborske oblasti je nedavno izdal naredbo v svrho omejitve beračenja. Javnost se opozarja, da je zabra-njeno beračenje invalidov in drugih ljudi ter da je take ljudi treba izročiti stražnikom, da jih prisilnim potom odpravijo v njihove kraje, oziroma zavode. Ta naredba se je izdala zaradi tega, ker so se vršile težke zlorabe. * Romanje is Jugoslavije v Rim. Razno časopisje poroča, da bodo svetoletne slavnosti v Rimu dosegle svoj višek ob binkoštih. Na binkoštni teden pride v Rim ogromna množica romarjev iz vseh delov sveta. Iz Slovenije in Hrvatske se je doslej prijavilo za potovanje v Rim okoli 5000 romarjev. Potrebnih bo več osebnih vlakov. Vsi vlaki se bodo ustavili v večjih mestih Italije po več ur, da si bodo mogli romarji ogledati tudi ta mesta. * Izpopolnitev poštnega prometa v mariborski oblasti. S 1. majem prične med Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo preko Dobrovnika prevažati pošto poseben poštni avto, ki bo seveda sprejemal tudi osebe. To bo velikega pomena za razvoj prometa v tamošnjih krajih. * Pobiranje vodarine v Novem mestu. Z naredbo velikega župana ljubljanske oblasti se mestna občina novomeška pooblašča, da sme v tekočem letu za delno kritje stroškov za popravila in vzdrževanje vodovoda pobirati lOodstotno vodovodno doklado. Popravki. Podpisano uredništvo izjavlja, da sta bila dopisa v «Domovini> št 35 z dne 29. avgusta in št 37 z dne 12. septembra 1924., tikajoča se nekega posestnika iz Rečice, kolikor bi se mogel čutiti z nj ma prizadet g. France Nemec iz Gornje Rečice št 74, neutemeljena, ker se gosp. Nemcu ne more očitati tam navedeno kaznivo dejanje. Obžalujemo, da se je navedeni članek natisnil v «Domovini» v taki obliki, da se je mogel sum obrniti na g. Nemca. — V št. 4. od 23. januarja t 1. pa sino objavili dva dopisa, enega iz Trnovega, drugega iz Št. Jederti nad Laškim. Izjavljamo lojalno, da v njih nismo hoteli žaliti g. Matijo Dornika iz Bukovice 56 niti nismo Posojilnici in hranilnici v Laškem hoteli očitati nič nekorektnega ali nečastne««, temveč deljo 19. t. m. ustanovitve treh novih krajevnih organizacij Demokratske 3tranke, in sicer v K r i-ževcih za občini Križevci in Panovci, v Fo-k o v c i h za občine Fokovci, Selo in Vurja gomila ter v Gornjih Petrovcih za občine Gornji Petrovci, Šulinci, Lucova, Star.jevci in Adrijanci. Na ustanovnem zborovanju v Fokovci h, kjer je pristopilo takoj 43 članov, je govoril o položaju in o potrebi organizacije g. notar Koder; izvolil se je odbor pod predsedstvom g. Aladarja Ver-teša kot predsednika, g. Vinca Lipaja kot prvega in g. Janeza Dušeka kot drugega podpredsednika. V Gornjih Petrovcih je poročal okrožni tajnik SDS. Včlanilo se je v tej organizaciji takoj na občnem zboru 29 članov ter je oil izvoljen za predsednika župan g Jožef Smodiš. V K r i ž e v -c i h je podal poročilo istotako okrožni tajnik. Prišli so poslušat tudi štirje radičevci, ki so pa kmalu izginili. Včlanilo se je tu 122 članov in je bil izvoljen odbor pod predsedstvom g. Adama Breskoča in z županom g. Jožefom Kučanom kot podpredsednikom. Na vseh zborovanjih so bile sprejete resolucije, katere bo zastopala naša organizacija na merodajnih mestih. Orgnizacija demokratske stranke se v vsem Prekmurju krasno utrjuje. • Smrtna kosa. Umrl je ▼ Gornjem Logatcu čevljar in posestnik g. Anton Miheve, bivši dobro-voljec, ki mu je pokojna Avstrija zaplenila imetje, ko se je zaznalo, da se je dal prostovoljno ujeti. Blag mu spomin! — V Ribnici na Pohorju je umrl tamkajšnji posestnik in gostilničar g. Josip Ptačnik. Pokojnik je bil zaradi svoje poštenosti in dobrosrčnosti daleč na okrog znana osebnost. Blag mu spomin! • Smrtna kosa. Na Spodnjem Bregu pri Ptuju je 15. t m. po dolgi in mučni bolezni umrl gosp, Jakob Domanjko, vodja državne trtnice v Arnova-selih pri Brežicah. Blag mo spomin! • Nečuveno fašistovsko barbarstvo. Te dni je prispel iz Jugoslavije v Trst vseučiliški profesor j dr. France Veber, da bi imel več znanstvenih predavanj, brez vsake politike seveda. Na pritisk fašistov pa je tržaška policija brez vsakega povoda aretirala dr. Vebra, ga celo uklenila in zaprla v ječo. Ko ga je končno na intervencijo izpustila, ga je še fotografirala, za album zločincev namreč, in zahtevala od njega vtise prstov kakor pri najtežjih zločincih. Takšm barbarstvo je možno dane? še v ckulturni* Italiji, pri nas Balkancih pa ne več. • Sodni dan nam obetajo. V kočevski okolici se je pojavila sekta adventistov (posebna vera)* Pristaši te sekte dele med ljudi listke, v katerih rotijo ljudi, naj se pripravijo na sodni dan, ki ni ▼eč daleč. Litski so nanisani ▼ slovenskem jezik«, Opozarjamo vse, da ne nasedajo tem ljudem, ker je adventistična propaganda pri nas prepovedana. • Prepoved majske proslave. Iz Beograda prihaja poročilo, da je tudi naša vlada glede na krva\e dogodke v Bolgariji, ki so jih izzvali komunisti, pripravljena z vso strogostjo nastopiti proti komunistom v Jugoslaviji. Uvedena bo stroga kontrola nad vsemi komunisti, predvsem pa posvečena pažnja njihovim tajnim sestankom. Zato je vlada sklenila, da prepove vsako majsko proslavo. Obhodi po mestu in okolici kakor tudi delavska zborovanja bodo prepovedana. Prepoved se nanaša na vse delavske organizacije. • Slovensko lovsko društvo, podružnica v Murski Soboti. Dne 26. t m. ob dveh popoldne se bo vršil v prostorih gostilne g. Turka drugi redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1.) poročilo načelstva; 2.) tajniško poročilo; 8.) blagajniško poročilo; 4.) poročilo odbora o delovanju v prošlem letu; 5.) prijava novih članov; 6.) volitev enega odbornika; 7.) razgovor c sosednjem članstvu, ki ni včlanjeno v nobeni podružnici; 8.) slučajnosti. — Vabijo se zlasti lovski najemniki, da se udeležijo tega zborovanja glede na važno vprašanje novega lovskega zakona, ki se pripravlja. Zaradi upravnega razmerja se pričakuje udeležba lovcev tudi iz Dolnje Lendave in Ljutomera ter ostalib lovcev in prijateljev ob Muri. Z lovskim pozdravom! Odbor. • Sneg koneem aprila. Pretekli četrtek je zapadel v Kočevju do 10 cm visok sneg, večer poprej pa se je bliskalo in treskalo. V sredo pa je skoro vso Slovenijo osrečil sneg. Rano zjutraj je deževalo, nakar so pričele padati goste snežinke. Nastopil je tudi občuten mraz, ki je v tej dobi nenavaden. Sneg se seveda ni mogel obdržati in je kmalu izginiL • Ogenj v Dobori. Pretekli četrtek so se od isker lokomotive brzovlaka vnela gospodarska poslopja župnišča v Dobovi. Močan veter je požar še bolj razvneL Izredna sreča pa je bila, da je takoj nato sledil hud naliv, ki je preprečil večjo nesrečo. • Požar v Vojnikn. V nedeljo 19. t m. ponoči je zgorel kozolec g. Zottla v bližini hiralnice. Gasilna društva so prispela na lice mesta in pogasila ogenj. To je v kratkem Času že tretji primer požara. Sumi se, da je ogenj podtaknila zlobna roka. • V vodnjaka utonil. V Podgorju pri Slovenj-gradcu je te dni posestnik Florijan Perše hotel popraviti sesaljko v vodnjaku. Pri tem mu je spodrsnilo, da je padel v vodnjak in utonil. Ponesrečenec je bil star 49 let ter zapušča vdovo in 8 otrok. Blag mu spomin! • Vlomi na deželi. V vinogradsko poslopje Ludovika Smoleta v Ledini je pred nekaj dnevi vlomil Ivan Jake, doma iz Sevnice, ter odnesel raznega blaga v vrednosti 2560 Din. Tat se ne-znanokje skriva — V noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v hišo Josipa Marinška pri Stari cerkvi. Tat je po hiši vse prevrnil in odnesel za 8250 Din moške in ženske obleke, 210 Din gotovine in nekaj dragocenosti. • Detomor. Dne 13. L m. je bilo najdeno v Bistrifikem potoku pri Spodnjih Dupljah (občina Križe na Gorenjskem) truplo novorojenčka. Zdravniki so ugotovili, da je prišel novorojenček Živ na svet, da pa je bil nato umorjen in vržen ▼ voda Truplo je ležalo v vodi že skoro dva meseca. Brezvestne matere doslej še niso izsledili. • Kaznovan vojaški ubežnik. Posestnikov sin Ivan Šantl na Remšniku je bil kaznovan na 18 mesecev zapora, ker je leta 1923. pobegnil od vojakov v Avstrijo. Sicer priden fant je postal žrtev raznih protidržavnih hujskačev, ki so mu dopovedovali, da bo v najkrajšem času avtonomija in konec Jugoslavije ter vojaška dolžnost odpravljena. Fantje, ne dajte se pregovoriti od klerikalnih agentov in nemškutarjev, kajti vse zle posledice takih huiskanj morate nositi sami. * Obsojen r.aradi dvoženstva. Sedaj 541etui viničar Franc Kozole iz Ardna pri Krškem se je leta 1895. v Koprivnici pri Rajbenburgu poročil s Frančiško Pristalič, s katero je imel enega sina Ker pa ni dobil pričakovane dote in mu je bilo tudi posestvo prodano, je izginil z doma brez sledu. Leta 1911. je bil delavec v pivovarni v Ljubljani ter se je cerkveno poročil v šentpeter-ski cerkvi z Marijo Vajlič, kateri je seveda pri-kriL da ima že ženo in otroka. Stvar je prišla na dan in sedaj je bil možak zaradi dvoženstva obsojen na dva meseca težke ječe. Napram orožnikom je možak izjavil, da bo tudi drugo ženo spodil. * Strašen umor v Litiji. Prošli petek se je odigrala v Litiji velika rodbinska tragedija. V gostilni Staneta Lapa se je sestala večja družba, med katero je bil tudi litijski trgovec Andrej Turk. Po kratkem bivanju v gostilni je gostilničar Lap ves razburjen pristopil k Turku, in ga napadeL češ, da mu zapeljuje ženo. Takoj po teh besedah je Lap oddal na Turka tri revoiverske strele, ki so prizadejali Turku težke notranje poškodbe. Ves dogodek se je odigral v nekaj sekundah. Zavladalo je veliko razburjenje in težko ranjenega Turka so takoj peljali k zdravniku, ki ga je za silo obvezaL Turka, ki je izjavil, da ni ničesar kriv, so nato prepeljali v Ljubljano, kjer pa je v bolnici podlegel težkim poškodbam. Stane Lap se je po tem dogodku sam javil orožnikom, ki so ga izročili sodišču. Sokol v Gorenjem Logatcu bo priredil v nedeljo 26. t m. ob pol osmih zvečer v dvorani br. Lenassija i ariji zopet dobro vidi kot prej. Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas! \ZA SMEH IN KRATEK ČAS Zdravnik: varnosti več. Ljubljanska. Gospa Evlalija se je peljala na ljubljanskem tramvaju s svojim sinčkom. Ko pride sprevodnik, zahteva Evlalija zase eelo, a za sinčka polovico voznega listka. «Kako to?> ugovarja sprevodnik, bobol? Ako si preobčutljiv proti mrzlemu zraku, ti bo drgnenje z Elsa-Fiuidom olajšalo bolečine, te okrepilo in osvojilo. Znotraj za ielodec, pri krčih, bolečinah nekoliko kapljic na sladkorju. Mnogo izdatneje in bolje delujoče kot francosko žganje, najboljše sredstvo te vrste! Z zavojnino ln poštnino vred stane: 1 zavoj s 0 dvojnatimi ali 2 speeial. »tek. 62 Din. 2 zavoja • 6 dvojnatimi in 2 speeial. stek. 00 Din. 5 zavoji s 12 dvojnatimi in 2 speeial, stek. 180 Din. 6 zavojev s 18 dvojnatimi in 6 speeial. stek. 240 Din, Naročilu uaj se natančno naslove na: EUGEM V. FELLER, lekarnar v Stubici Doaji, Elsatrg 360, Hrvatska. Zo dopolnite* isvoja M pilporoiajo: EL8A KROGLICE. milo utlvfcjvao sredstvo e dobrim uspehom. KI, SA HIB JE OLJK krepi «!nbi> otroka in odru!*. Vabilo na 17. redni občni zbor Hranilnice io posojilnice? Gorenji vasi nod Stal o loko ki bo v nedeljo dne 10. maja ob dveh popoldne ▼ Palečkori hiši v Gorenji vasi. Dnevni red: 1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2.) Poročilo načelstva in nadzorstva. 3.) Čitanje revizijskega poročila Zveze slovenskih zadrug. 4) Odobrenje računskega zaključka za leto 1924. 5.) Volitev nadzorstva 6.) Slučajnosti. Opomba. Ako bi t« občni zbor ne bil sklepčen, se vrši na istem prostoru z istim dnevnim redom pol ure pozneje drug občni zbor, kateri sklepa brezpogojno po § 35. društvenih pravil. Gorenja vas, 14. aprila 1225. NaČelstvo. J. Stjepušin SiSA.IT » priporoča boljše taraburice, strune, partitnre in ostal« potrebščine za vsa glasbila, II Vtem mesecu rabite: volneno blago, delen, krep, saten, tiskovine, klot, belo blago, batist, kar vse in še drugo manufakturo kupite po najnižjih dnevnih cenah pri tvrdki Fi?ano Cnobath d. z o. z. Kranj Na drebno! ** Na debelo! Miklošičeva 48 o. JL3 Najcenejše strešno britje! Združene opekarne, d. d. v Ljubljani prej V1DIC-KNEZ, tovarne na Viču in Brdu B»dijo t poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preis-K^šene model« strešnikov, z eno ali dvema zarezam, kakor tudi bobroveev (biber) ia -r . zidno op^ko^S' Na željo se pošljeta takoj popis in ponudbah .Odgovorni urednik Andrei Ražem. Izdaja konzorcii ^Domovine*. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. -