Prešernova koča na Malem Stolu — Minulo soboto se je v sončnem vremenu povzpelo na kraj bitke jeseniške čete z Nemci 20. februarja 1942. leta kar 3400 udeležencev 15. zimskega spominskega pohoda na Stol. V nedeljo je prek osemsto pohodnikov presenetil snežni metež. Vseeno je v obeh dneh doseglo 2238 metrov visoki vrh Velikega Stola veliko planincev in drugih delovnih ljudi ter občanov iz številnih krajev naše domovine. S tem dejanjem ponovno dokazujemo našo dobro obrambno pripravljenost, je v govoru na sobotni slovesnosti poudaril dr. Miha Potočnik. V nedeljo je zbranim spregovoril borec Franc Konobelj Slovenko. Udeleženci jubilejnega pohoda so predsedniku Titu poslali brzojavnopusmo z najboljšimi željami za ozdravitev. (S) — Foto: S. Saje
Leto XXXIII. Številka 13
Ustanovitelji: občinska konferenca SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec -    Odgovorni   urednik   Andrej Žalar
Kranj, torek, 19. 2. 1980 Cena: 5 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
GORENJSKO
Predsedniku
zaželeli zdravja
■
Ljubljana - Zdravniški konzilij sporoča, da se zdravstveno stanje predsednika Tita ni spremenilo. Noč je prebil mirno, izvajajo pa intenzivne ukrepe zdravljenja. V sobotnem sporočilu zdravstvenega konzilija pa je bilo zapisano, da je bilo predsednikovo splošno zdravstveno stanje težko, da je delovanje ledvic precej oslabljeno in da so izvajali intenzivne zdravstvene ukrepe.
Predsednika Tita so v ljubljanskem Kliničnem centru obiskali predstavniki predsedstva SFRJ in ZKJ ter predstavniki Slovenije in ZKS. Titu so zaželeli zdravja člana predsedstva SFRJ Fadil Hoih* in Sergej Kraigher ter Člana predsedstva CK ZKJ Branko Mikulič in Stane Dolanc. Pri predsedniku sta bila tudi pod-podpredsednik predsedstva SFRJ Lazar Kolifevski in predsedujoči v predsedstvu CK ZKJ Stevan E?oronjski. V nedeljo sta predsedniku Titu zaželela zdravja predsednik predsedstva Slovenije Viktor Avbelj in predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije  France PoDit.
36 odstotkov sredstev odloženo na drugo leto
Tudi v zdravstvu omejevanje investicij
Skupščine ohčinakib
Skupščine občinskih skupnosti zdravstvenega varstva so že sprejele predlog omejitve investicijskega programa na področju zdravstvenega varstva, konec meseca pa bo letošnji za 36 odstotkov okrnjeni program gradenj sprejela tudi skupščina regionalne   zdravstvene skupnosti.
Za letošnje leto je bilo sicer v programu,  da  se  za  investicije v zdravstvene   ustanove   v gorenjski regiji   zbere   101,8   milijona din. Zaradi resolucijsko sprejetih ukrepov, ki zadevajo tudi investicije na področju zdravstva, pa je potrebno letošnji program skrčiti za 34.4 milijona din; ta sredstva se bodo uporabila  za   nadaljevanje  oziroma za planirane  nove  investicije  v prihodnjem   letu.   Odločitev, katere gradnje nadaljevati v letošnjem letu in kaj naj bi počakalo, kajpak ni bila tako lahka. V programu investicijskih sredstev za letošnje leto so ostali: 5 milijonov din za dokončanje prizidka jeseniške bolnišnice. 2,3 milijona za Institut Golnik, 1,6 milijona din za Zobno polikliniko Kranj, 11,8 milijorfa din za začetek gradnje zdravstvene postaie v Gorenii vasi
31,6 milijona din za nadaljevanje gradnje Zavoda za socialno medicino in higieno ter za gradnjo lekarn v Zireh 5,3 milijona din in v Gorenji vasi 7,5 milijona din.
Takšen je torej skrčen program investicijske gradnje; iz programa pa so začasno izpadla sredstva za opremo BGP Kranj, sredstva za adaptacijo zdravstvenih domov Kranj, Jesenice in Bohinj, počakati pa bo treba do prihodnjega leta tudi z začetkom gradnje upravne stavbe za strokovne službe. V letošnjem letu bo torej porabljeno za investicije za zdravstvene ustanove 64 milijonov novih din sredstev, ki se zbirajo na posebnem računu za investicije.
DEŽURNI NOVINAR
tel.: 21-860
Pomladno vreme zamenjal sneg —
Po razmeroma dolgem obdobju pravega spomladanskega vremena, je včeraj dopoldne na Gorenjskem začelo snežiti, vendar pa na cestah sneg ni imel pravega » učinka«. razen mokrote seveda.
Obletnica javnega tožilstva - Te dni praznuje javno tožilstvo pri nas .'J5-letnico delovanja, za katero je značilno predvsem preventivno delovanje, poglabljanje samozaščite in drugo.
Stiki med manjšinama - Na povabilo Zveze slovenske mladine se je te dni mudila na avstrijskem Koroškem delegacija Hrvatskega akademskega kluba t GradiSčanskega. F'redstavniki obeh manjšin so se pogovarjali o poglabljanju kulturnih, političnih in gospodarskih stikov med manjšinama, poudarili pa so tudi. da je enakopravnost manjšin v Avstriji odvisna le od upoštevanja T. člena državne pogodbe
Manj nafte - V Kuvvaitu l»xl<> zmanjšali proizvodnjo liane za .r>(K) tisoč sodčkov od aprila naslednjega leta dalje. Kuvvait je namreč zaradi zmanjAanja proizvodnje nafte v Iranu začasno povečal količino nafte na 2 milijona sodčkov na dan, kar pa naj bi bilo le začasno
Poplave v Iranu - Zadnje deievje i< v jugovzhodnih predelih Irana povzročilo precejšnje poplave, ki so naredile veliko gmotno škodo, življenje pa je izgubilo okoli 250 ljudi.
Ne jemljimo ženski dostojanstva
Občinski svet Zveze sindikatov in občinska konferenca SZDL Radovljica sta vse osnovne organizacije Zveze sindikata in krajevne konference SZDL v radovljiški občini v posebnem pismu spomnila na bistvo praznovanja dneva žena. Vredno se je oh njem zamisliti, zato ga objavljamo vsem Gorenjcem.
»Zamisel o mednarodnem dnevu žena je vzniknila v mednarodnem socialističnem gibanju v prvem desetletju tega stoletja v pogojih zaostrovanja razrednega boja v svetovnem merilu. Ta dan naj bi postal spodbuda za vse intenzivnejše vključevanje žensk v napredno delavsko gibanje, za osveščanje delavskega razreda in ženskih množic. V duhu tega revolucionarnega izročila se je odvijalo praznovanje tega praznika tudi pri nas pred vojno, med narodnoosvobodilno borbo, ko so si ženske Jugoslavije s svojo aktivno vlogo priborile politično enakopravnost, pa tudi v graditvi nove socialistične družbe, ki je postavila temelje za odpravo vseh oblik razlikovanja ženske. Prav zato naj bo osmi marec priložnost, da se vsak v svojem življenju in delovnem okolju vpraša, zakaj (če) zaostajamo pri uveljavljanju družbenega položaja žensk. Ta dan je tudi priložnost, da opozorimo na probleme, vprašanja, ki so pred našo družbo in predlagamo tudi poti in sredstva za njihovo reševanje.
Osmi marec naj bo kot praznik lep. naj bodo tudi šopki in prireditve s kulturnim sporedom. Naj bo prisotna večja pozornost ženski, toda nikjer ne smejo ženske dovoliti, da se ta dan spremeni v svoje nasprotje, v malomeščanske in potrošniške manifestacije, ki jemljejo dostojanstvo ženski oziroma človeku sploh in niso v skladu z ukrepi in stališči varčevanja ter uresničevanja gospodarske stabilizacija
Odločno smo proti vsem ravnanjem, ki povzročajo moralno razvrednotenje delovnih naporov naše žene. Tudi denarno razsipa-vanje s potovanji in veseljačenja na račun H. marca ni opravičljivo Obdarovanje in zakuske namesto delovnih dogovorov o nerazrešenih vprašanjih so pesek v oči zaposleni ženski. Predlagamo, da v okviru krajevne skupnosti KK SZDL. v delovnih organizacijah pa osnovne organizacije ZS pripravijo ali pa oboji skupaj organizirajo: proslave, srečanja starejših delavk-občank. svečane seje svetov za družheno-eko-nomsko aktivnost žensk, svečane seje drugih samoupravnih organov, kot so svet KS. DS. LO OO ZS in druge oblike.
Uvodna beseda naj bo posvečena mednarodnemu dnevu žena in njegovemu pomenu. Spregovorimo o tem. kako se razrešujejo problemi na področju Otroškega varstva, izobraževanja otrok, kako je organizirana družbena prehrana, kakšni problemi nastajajo pri nočnem zaposlovanju žena itd.
Predlagamo in priporočamo, da praznovanja organiziramo v krajevnih skupnostih, pripravijo in financirajo pa naj jih skupaj osnovne organizacije ZS in K K SZDL. na svečanosti pa najzaslužnejšim ženam' podelimo posebna priznanja «
5. STRAN:
SEJA SKUPŠČINE KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI ŠKOFJA LOKA
Na 5. strani objavljamo povzetke gradiva za sejo skupščine Kmetijske zemljiške skupnosti. Opozarjamo na poročilo o razvoju in pospeševanju kmetijstva v preteklem letu in programu razvoja za letos, poročilo o regresih v kmetijstvu in predlog sprememb višine regresov za posamezne kmetijske proizvode.
N A S L O V:
DOGOVORIMO SE
)RENJCI OBISKALI RAZSTAVO O EDVARDU KARDELJU - Go-jci smo se množično udeležili razstave o življenju in delu Edvarda lardelja. ki so jo pripravili v Ljubljani v spomin na 70. obletnico njegovega tstva. V petek so odšli v Ljubljano z vlakom in avtobusom Kranjčan, in fani. Vključno s šolsko mladino jih je bilo nad 3000. Včeraj in dt     . pa organizirali obisk razstave Jeseničani, Skofjeločani in Radovi    ■/ i. Na ifiji: odhod vlaka z udeleženci iz Kranja (jk) — Fofo: F. Per<
6. in 7. STRAN:
SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA
V sredo. 27. februarja, se bodo ob 16. uri na ločenih sejah sestali delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica Obravnavali bodo predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine v letu 1980. poročilo koordinacijskega odbora za gradnjo št,I in vrtcev, predlog odloka o potrditvi zaključnega računa občine za minulo leto. predlog odloka o določitvi prispevnih stopenj za uresničevanje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in nekatera druga vprašanja. V današnjem Glasu objavljamo povzetke gradiva in poročilo z januarske seje skupščine
r
Izkoristiti rezerve
Z drugo skupno sejo in po delitinjo diplom kluba samo-upravljavcev Kragujevca, ki so jih dobili tudi trije Slovenci, se je v Kragujevcu sklenilo dvanajsto srečanje jugoslovanskih samouprav-Ijavcev.
Ugotavljali so, da nekatere sistemske rešitve slabo vplivajo na pogoje gospodarjenja, s tem pa tudi na pridobivanje dohodka in akumulativno ter reproduktivno sposobnost temeljnih organizacij. Predvsem naj bi bile krive težav slabosti v zunanjetrgovinskih predpisih, v primarni delitvi narodnega dohodka ter v svobodni menjavi dela. Te slabosti ne spodbujajo naporov za povečanje produktivnosti, razvoja znanja in tehnologije.
Ukrepi gospodarske politike tudi povzročajo, da se gospodarski razvoj usmerja po administrativnih poteh, kar otežuje dolgoročno načrtovanje. Zato se delovne organizacije oprijemljejo drugega, manj zaželenega in 1 za gospodarstvo slabšega načina. Namesto večanja produktivnosti in dobrega gospodarjenja, iščejo privilegije na tak ali drugačen način. Združeno delo ima tudi premajhno vlogo v oblikovanju splošnih pogojev gospodarjenja. Zato se dohodek v gospodarstvu preliva, kar ustvarja velike razlike med delavci, ki delajo v različnih gospodarskih dejavnostih. Delegati so menili, da je te nepravilnosti treba odpraviti. Hkrati pa so samouprav-Ijavci menili, da na reševanje teh vprašanj ne morejo čakati križem rok.
Na letošnjem srečanju so podelili tudi diplome samo-upravljavcem. Iz Slovenije so Jih dobili Janez Barborič Jože Marolt in Franc Polak.
4.800 ton premoga
Za rudarje premogovnikov v Zasavju ni prostih dni, razen nedelj. Zaradi velikega povpraševanja po premogu so se odločili, da bodo do konca marca delali vse sobote, če bo potrebno pa bodo tako delali vse do poletja. Tudi zadnjo soboto so delali v tri izmene in so nakopali kar 4.800 ton premoga. V prvih treh mesecih pa 80 zasavski rudarji ob prostih sobotah nakopali 40.000 ton premoga. Za letos načrtujejo odkop 1,400.000 ton premoga.
Varčevanje z energijo
Najnovejše podražitve naftnih derivatov so pospešile razprave o varčevanju. Zvezni izvršni svet je zadolžil več zveznih organov, da do 21. tega meseca pripravijo predloge ukrepov, ki bi lahko takoj stopili v veljavo.
Z enim ukrepom je predvideno, da naj bi že letos zagotovili denar za hitrejše preusmerjanje energetskih zmogljivosti z mazuta na premog, odpiranje novih in usposabljanje starih premogovnikov ter za gradnjo toplotnih in vodnih elektrarn. Nujno potrebno bo takoj zagotoviti vsaj šest milijard dinarjev, če bomo hoteli še letos nakopati 52 milijonov ton premoga.
Dana je pobuda, da naj bi republike in pokrajini sprejeli dogovor, s katerim bi se uporabniki mazuta v elektrarnah obvezali, da se bodo preusmerili na premog, če od rudnikov niso oddaljeni več kot 100 kilometrov.
V tem paketu so tudi predvidene gradnje nekaterih novih elektrarn in pa to, da morajo vse organizacije združenega dela pripraviti programe varčevanje z ener-
JESENICE
Danes, 19. februarja, se bo ob 10. uri sestal izvrsni svet jeseniške občinske skupščine. Udeleženci seje bodo med drugim obravnavali informacijo o problematiki oddajanja zasebnih turističnih . sob in predlog dogovora o družbenih svetih občine Jesenice. Razpravljali bodo tudi o sofinanciranju sanacijskih del v otroških letoviščih Zavoda za letovanje iz Kranja in osnutku odtoka o spremembi urbanističnega načrta Vrba ter potrditvi zazidalnega načrta selo — Zabreznica.
V četrtek, 21. februarja, bo ob 16. uri v konferenčni sobi jeseniške obinske skupščine seja predsedstva občinske konference Socialistične zveze z Jesenic. Na njej bodo pregledali poročilo o mladinskem prostovoljnem delu lani in letošnji program dela brigadirjev ter razpravljali o osnutku samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje mladinskega prostovoljnega dela letos v jeseniški občini. Zatem bo sledila še razprava o predlogu koledarja pomembnejših prireditev v občini Jesenice za letošnje leto in osnutku dogovora za ustanovitev družbenih svetov. (S)
Izobraževanje obveza komunista
KRANJ
Jutri, 20. februarja, bo ob 8. uri v Kranju 90. seja izvršnega sveta. Na njej bodo obravnavali spremembo odloka o komunalnih taksah, preprečevanje kužnih bolezni, problematiko izgradnje kanalizacije in čistilne naprave v Kranju in stabilizacijske ukrepe v upravnih organih skupščine. -jk
SK. LOKA_—
V sredo popoldne bodo seje zborov občinske skupščine. Delegati bodo •ned drugim obravnavali predlog občinskega proračuna, višino prispevnih stopenj za samoupravne interesne skupnosti, spremembe novelacije urbanističnega programa, program dela občinske skupščine in druge zadeve.
V petek ob 16. uri bo 2. redno zasedanje občinske konference ZRVS Škofja Loka. Na dnevnem redu je poročilo o delu, zaključni račun in blagajniško poročilo, program dela in nekatere druge informacije.   L. B.
Še vedno premalo zanimanja za inovacije
23. januarja letos so kranjska strokovna društva v okviru svojega izobraževalnega programa organizirala razgovor o inovacijah. Namen razgovora, ki ga je vodil B. Popov, dipl. pravnik iz Ljubljane, je bil, da razjasnimo predvsem pravna vprašanja v zvezi z industrijsko lastnino in poiščemo vzroke, zakaj inovacije ne dobijo tistega mesta v gospodarstvu in družbi, ki jim glede na njihov pomen pripada.
Kljub zakonu o izumih in tehničnih izboljšavah iz leta 1948 in zakonu o patentih in tehničnih izboljšavah iz leta 1960 je na področju inovacij še precej težav in nerazčiščenih pojmov, inovatorji, pa tudi delovne organizacije menijo, da so premalo stimulirani za večjo aktivnost na tem področju.
Ugotavljamo, da z vsemi našimi samoupravnimi akti skušamo delavca zainteresirati, da bi ob svdjem vsakdanjem delu tudi razmišljal. Ce to razmišljanje rodi sadove, ga je treba tudi primerno stimulirati. Vendar pa je prav pri tem še precej zaviralnih momentov.
V stabilizacijskih stremljenjih se vse preveč zavzemamo samo za omejevanje potrošnje, manj pa za iskanje poti za ustvarjanje večjega dohodka. Kajti cilj vseh inovacijskih procesov naj bo ustvarjanje, ne pa delitev dohodka. Zato bodo brez korenitih sprememb v mišljenju ljudi rezultati stabilizacije precej manjši, kot bi lahko bili. Stabiliza-
cijska stremljenja bi morala biti usmerjena predvsem na reševanje tehničnih in tehnoloških problemov z lastnimi silami, na učinkovitejše izkoriščanje zgrajenih kapacitet, smotrno investiranje, na štednjo z energijo in surovinami, na dvig produktivnosti ter na večjo načrtnost pri nakupu tujega znanja.
Posebej je bil poudarjen pomen informiranja. Prav zaradi slabe informiranosti ne izkoriščamo patentov, ki pri nas niso zaščiteni (preko 400 tisoč letno), in porabimo preveč časa za iskanje že najdenih rešitev.
Nadalje so bila pojasnjena načela, ki jih je treba upoštevati pri sklepanju licenčnih pogodb in vprašanje odgovornosti v primeru kršenja zakonov s področja industrijske lastnine. Prisotne so zanimala tudi vprašanja s področja sodelovanja s tujimi partnerji, smernice za sestavo samoupravnih sporazumov o pospeševanju inovacijskih procesov ter o odstopanju domačih izsledkov tretjim osebam. Postavljeno je bilo tudi vprašanje kriterijev za določanje cene za prodano tehnologijo in zakaj je reševanje zahtevkov za patentno zaščito tako dolgotrajno.
S temi vprašanji so bili problemi s področja inovacij Šele načeti. Ker pa ti problemi ne zadevajo samo inovatorjev, ampak so precej širši, upamo, da bo naslednji razgovor o tem pritegnil več zanimanja. Udeležba na tem razgovoru je bila preskromna.
M. S.
Kranj - Konferenca občinske organizacije Zveze komunistov Kranj je na zadnji seji sprejela program marksističnega    izobraževanja in idejnopolitičnega usposabljanja komunistov  kranjske  občine  v letu 1980. V uvodu programa piše, da se je s sprejemom v ZK vsak član obvezal   idejnopolitično usposabljati, kar je tudi njegova pravica. Zato ni vprašanje,   ali   se  bo posameznik vključeval v izobraževanje ali ne, temveč je pomembno kdaj in kako se bo vključil. Osnovna obveza vsake osnovne organizacije in vsakega komunista je uresničitev temeljnega programa  usposabljanja.  Tudi pri tem so se v preteklosti kazale vrzeli, čeprav   je   bilo   uresničevanje te-meljnjega programa po osnovnih organizacijah boljše, vendar vse možnosti še niso izkoriščene, prav tako pa tudi ne odpravljene pomanjkljivosti. Vsak  sestanek  osnovne organizacije ZK mora tudi izobraževati komuniste.
Temeljni program, ki ga je sprejela kranjska konferenca, obsega štiri teme: uveljavljanje kolektivnega dela v ZKS in v političnem "'sistemu, možnosti nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja kranjske občine, marksistična koncepcija splošnega ljudskega odpora in Zveza komunistov ter mladina. Izbirni program pa obsega pet tem: povezovanje osnovnih organizacij ZK, dejavnost rimskokatoliške cerkve, neuvrščeni in mednarodni ekonomski red, evrokomunizem in sistem samoupravnega družbenega planiranja.
Pri vseh temah so navedeni viri za študij ter druga literatura, program pa prav tako opozarja na pomembnost marksističnih knjižnic, ki naj jih oblikujejo osnovne organizacije.
Program obsega tudi druge oblike izobraževanja komunistov. Sem sodijo posvetovanja in seminarji za sekretarje osnovnih organizacij, razen tega pa seminarji za poverjenike za kadrovska vprašanja, za idejnopolitično usposabljanje, za informativno in propagandno dejavnost, za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, za evidentičarje, za blagajnike in za komuniste, ki so odgovorni za delo z delegacijami. Posebej se bodo usposabljali člani aktivov  neposrednih proizvajalcev
in  novi člani ZK. Tudi letal organizirana politična šola ZK kranjsko občino, dopisna Šola wr ksizma in seminar za komur delajo   v   neposredni p Načrtovan je seminar o samoq*v ljanju v združenem delu u M! vodne organe v združenem deki: sekretarje osnovnih organizaciji lovala pa bo tudi srednja po&fcV šola pri CK ZKS.
J. KoAnjH I
Dobra organizacija pol uspeha
KRANJ - S tako ranim načrtovanjem prodi' prireditev, za kakršnega » odločil koordinaciieki oAtf» proslave in prireditve pri # ski konferenci SZDL Krnjkt je treba nadaljevati, so BeaV seji komiteja občineke k« ce ZKS Kranj. Dobra ot. cija proslave in priredit«j naša že pol uspeha. Ce pa F proslavi ie pravo vsebin i pripravimo v pravem pravem kraju, je uspeh
Nekaj novosti prinaša
Ero gram.   V   njem je atera družbenopolitična nizacija ali organ so skrbeti za govornika, bodo nekatere proslave skega pomena, ki so bile < Kranju,  prenesene v skupnosti. Več bo skupnih | novanj  krajevnih skupne* organizacij združenega manj  pa  bo prireditev, družbo sicer precej želenega   Učinka pa Program   tudi   opredeljuj* I katerih medobčinskih in prireditvah bodo Kranjčani in katera so membnejia republiikn vanja. Kot je znano, leti žujemo 70. obletnico rojrtni varda Kardelia, v itevilinj lovnih kolektivih pa to ie bodo proslavili 30. ustanovitve prvih delavski! " tov.
Spomin na tragične dog< pred 36 leti v Cerknem
Spremembe občinske resolucije
Resolucijo o uresničevanju družbenega plana občine letos so v škofjeloški občini sprejeli na decembrski seji. Ker ie bila republiška resolucija sprejeta kasneje, je nekatera določila treba uskladiti. Rast sredstev za uresničevanje prpgramov skupne porabe sme biti večja za 16 odstotkov v primerjavi z lani. Tudi sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb se bodo lahko povečala le za 16 odstotkov. Vnesti je treba tudi določilo, da bo ob delitvi OD treba upoštevati merilo o 25 odstotni počasnejši rasti osebnih dohodkov od dohodka.
Največja sprememba pa je predvidena pri planiranju zaposlovanja. V sprejeti resoluciji je bilo predvideno, da gospodarstvo ne bo povečevalo števila zaposlenih, v negospodarstvu pa bi se glede na velike potrebe in širjenje zmogljivosti število delavcev lahko povečalo za 8 odstotkov. Sedanji osnutek pa predvideva, da bi se v gospodarstvu število zaposlenih lahko povečalo za 3 odstotke, medtem ko bi v negospodarstvu letos delalo enako število delavcev kot lani. Skupno pa bi število zaposlenih poraslo za 1.8 odstotka.
V industriji naj bi zaposlili 2 odstotka več delavcev, in prav toliko v kmetijstvu in gozdarstvu, v gradbeništvu za odstotek več in prav toliko v prometu in zvezah. Hitreje pa bi lahko zaposlovali v trgovini in sicer za 7 odstotkov, enako v obrti in osebnih storitvah in stanovanjsko komunalni dejavnosti in za 6 odstotkov v gostinstvu in turizmu. To pomeni, da delavcev, ki naj bi se zaposlili y negospodarstvu, ne bodo stihijsko usmerjali v gospodarstvo, temveč v tiste panoge, ki so defici-
tarne, oziroma tako, da bodo zasledovali cilje razvoja občine.
Skladno z zahtevami resolucije bodo morale planirati potrebe po delavcih tudi delovne organizacije. Iz šol bo letos prišlo nekaj več kot 500 absolventov različnih stopenj izobraževanja, vendar pa jih bo skoraj dve tretjini dobilo zaposlitev na izpraznjenih mestih, iz katerih bodo odšli delavci zaradi upokojitve ali drugih vzrokov. Se pravi, da bo novih le malo in zato je izredno važno dogovarjanje med delovnimi kolektivi.
L. Bogataj
Cerkno — V spomin na tragične dogodke pred 36 leti je bila 27. januarja pri spomeniku padlih na Brdcih nad Cerknim spominska svečanost, na kateri so borci oživili spomin na tisti krvavi šolski dan.
Partizanske enote je 27. januarja 1944. leta z nenadnim vdorom v Cerkno, kjer je bila razen zalednih ustanov razmeščena tudi srednja partijska šola pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko z zaščitno četo, presenetila enota nemškega bataljona »Haine« iz Idrije. Nemška četa, ki je bila oborožena z avtomatskim orožjem in dvema minometo-ma in no jo izkušeni vodniki pripeljali po stranskih poteh in gozdovih, je zjutraj vdrla v Cerkno in takoj napadla zgradbe, kjer so bili partizani in tečajniki.
V Cerknem se je zadržala le dobro uro, nato se je po cesti umaknila čez Zelin v Idrijo. Padlo je 47 partizank in partizanov, med njimi 25 tečajnikov VI. partijskega tečaja, ki so se v zmedi neorganizirano umikali. Od napadalcev pa je padel le en sam. Čeprav so bližnje partizanske enote takoj prihitele na pomoč, jim napadalcev zaradi oddaljenosti ni uspelo
Tangenta vse privlačnejša
Tržič — Ob lanski zadnji izdaji Tangente, glasila občinske konference ZSMS Tržič, smo zapisali, da je vsebinsko sicer bogata, da pa bi jo vendarle kazalo izboljšati tudi po tehnični plati.
Podobne misli, ki so uredniški odbor prevevale že dalj časa, so mladi zdaj'uresničili. Prva številka Tangente, letos jih bo izšlo še pet, je za oko mnogo privlačnejša. Ni več pack in skoraj nerazpoznavnih fotografij. Tisk je kvaliteten, pohvaliti pa gre tudi tehnično opremo.
Pomemben napredek, ki ga morda marsikdo ne bo niti opazil, je ta, da je pri vsebinskem oblikovanju februarske Tangente sodelovalo nekaj več mladih kot prej. Torej se tudi drugi cilj uredniškega odbora, povečati število dopisnikov, počasi vendarle uresničuje.
Tokratni urednik glasila Janez Kikel je uvodno stran posvetil trži-škima olimpijcema Bojanu Križaju
in Janezu Ziblerju, velikima upoma naše alpske reprezentance v Lake Placidu. »Neuspelo delo je kritizirano, za uspele akcije pa ne dobimo priznanj« pa je naslov osrednjega članka, ki problemsko prikazuje delo mladih v tržiški občini. Posebna prispevka sta posvečena obletnicama smrti Edvarda Kardelja in Franceta Prešerna.
Tangenta nadalje prinaša osnutek programa dela občinske konference, pove, kakšen je bil v občini kulturni februar, kako se moramo obnašati na smučiščih, kako delajo mladi v osnovnih organizacijah, poljudnoznanstvena razprava pa vsebuje zanimivosti s področja letenja.
Seveda ne manjka tudi literarnih in humorističnih prispevkov, križank, kratkih šal in fotografij.
Ob vsem tem uredniškemu odboru ne moremo reči drugega kot: le tako naprej!
H. J.
dobiti in maščevati svojih Napadalci so se namreč po vitem vdoru in pokolu takoj
nili.
Šele po tej hudi tragediji vsa poveljstva v korpusu in osnovne partijske organizacij* le   resneje obravnavati varnosti in budnosti, ko w niki doživljali tu neuspeh n hom, so takšni sovražni Cerkno prenehali.
Ko pišemo o tragični partijskega tečaja, je udariti poseben pomen, ki imele partijske šole na Pni Prvi tečaj partijske šok* pnfl§ jinskem komiteju KPS * 27. oktobra 1943. leta. do pa  se je  zvrstilo sedem Tečaji so bili po cerkljanski vaseh in samotnih kmetijah, se mladi partijski kadri ii političnih   vodstev Primož Gorenjske učili dobesedno pripravljeno na strel. Mladi nisti in skojevci Primorske šoli prvič v življenju učili v skem jeziku, dobili tudi pm iz marksizma in prva organi« navodila za delo.
Prav tako je bilo pomenil doraščajoča mladina na Priaw4. po razpadu Italije ne o*tait|_ šol. Zato je razumljivo, di i narodnoosvobodilni odbor mu ljansko že na svoji prvi seji ^ bra 1943. leta sprejel sklep, Mj< vaseh odpro slovenske *4 oktobra 1943. leta se je urftj1 pouk na 17 šolah s 500 \ft začasnim učnim načrtom, % brez knjig za učenje in p*« učil. Šolska mladina je bdi« zirana v pionirske odreoV* pomagali pripraviti ali pa a stojno organizirali preko 36 in mitingov. Aprila 1945 severni Primorski delovalo I« s 380 učenci.
Prav slušatelji srednje šole   na Primorskem, preživeli   tečajniki VI Cerknem ter drugi borci IX so bili prvi pobudniki u i osnovne šole v Cerknem, ti poimenovali »Spomenik Nflkj je tudi najbolj živ spomeni skemu in partizanskemu naši domovini.     ' ^
19. FEBRUARJA 1980
3.STRAN O
dpravljati vzroke, ne le posledice
\vna    posvetovalnica    pri    občinskem    SVetU  konkretno opredeljeni in vsako-
Kranj vsako leto bolje obiskana  -  Lani .jih je možno re4iti uko a,i
»ševanih  568  zadev   —   Največkrat pritožbe »£aJ p« disciplinski postopki?«
macti osebnih dohodkov — Manj sporov ob bolj drugilTr^Jbiikfiu '"odJofnostjo!
ionih odnosih med ljudmi — Ob tesnejšem iudi • 8ta,eži» podaljšujejo svoj
, . m       w   ' i-    i •    i   » ■      dopust in praznike za bivanje v
>lovanju  posvetovalnice  s   tozdi   bi lahko odpravljali tudi vzroke
od leta 1966 deluje pri občin sindikalnem svetu v Kranju vna posvetovalnica. V začetku ni tako obiskana, kajti delavci so lo vedeli zanjo, pa tudi svojih vic niso toliko poznali. V letih 1978 in 1979 pa je Število obi-močno naraslo. Tako je bilo na r v letu 1978 v posvetovalnici v-18 obiskov, lani pa je 454 obisko-Ipalcev iskalo pravno pomoč v 568 \\ zadevah.
lik In kakšna je vsebina teh pritožb? HueLavci zahtevajo ustrezno višje »Osebne dohodke glede na oceno S plovnega mesta, zahtevajo izplačilo r Nadur in razlike za opravljeno delo, t V pritožujejo nad odločitvami disciplinskih komisij, zaradi preme tev, večizmenskega dela, slabše notenega dela, pa tudi zaradi postopka. Pri odškodninskih ah so zahteve delavcev na-ti organizaciji združenega dela radi nesreč pri delu ali izgube na užku, pri stanovanjih je večina i tožb glede na prioritetno listo.
be pa se vrste tudi zaradi in-lidsko pokojninskih zadev, prene-ja delovnega razmerja, dolžine sta, delovnega časa, varstva pri u, nesreč, odškodnin, odpravnin odhodu v pokoj, ocen delovnih log, poskusnega dela itd. Bila pa vrsta zadev, ki so morale po itev na druge naslove, saj so se na pravno posvetovalnico obračali v primeru ločitve, izdaje loka-ega  dovoljenja, prometne ne-»itd.
Razumljivo je, da je največ delavki tu iščejo pravno pomoč, iz jih kranjskih delovnih organizacij — lani je bilo iz Iskre 49 delav-\v. iz Save 72, iz Tekstilindusa 52 l\ so pa tudi majhne organizacije s j primeri: Mladi rod 18, KOGP Zdravstveni dom   12, VVZ 8, -upokojencev 7. Veliko delavcev je iz zasebnega sektorja, kar 32, je precej več kot v preteklih
kaj pravi o delu posvetovalnice irana pravnica Olga Kutoša. ie dolga leta svetuje in pomaga ki se obračajo na pravno tovalnico: Kot se vedno bolj uveljavlja nas sakon o združenem delu aaaoupravijanje, tako se tudi ci vse bolj zavedajo svojih vic v zvezi z delom in po delu taadi vedno bolj poznajo samome splošne akte v organiza-združenega dela. Ob tem iaja do sporov ne samo zato, delavci ne bi prišli do svojih vic, ampak zato, ker se ne eda jo tudi svojih dolžnosti obveznosti. Prav skozi ki jih tu obravnavamo, se vBoeao odraža. jA Po vsebini sporov je dejansko Jftajvec tistih v zvezi z OD ali v Vrednotenjem del in nalog ali s kriteriji in merili za ugotavljanje
kvalitete in obsega dela. Takoj za tem so sporna razmerja v zvezi z razporeditvijo na druga dela in naloge, ker so ljudje še preveč navajeni na 'delovna mesta* in ker tudi v temeljnih organizacijah delavcev ne razporejajo vedno le za potrebe delovnih procesov, temveč tudi .kazensko' disciplinsko. Znotraj tega so velikokrat razporejeni na druga delovna mesta delavci, ker na prejšnjem delovnem mestu ne dosegajo več normalnega delovnega učinka. Tu gre za delavce, ki so po 20, 25 let v delovnih organizacijah, izčrpani, in je potem premeščanje k drugemu delu, največkrat z dosti nižjim OD, sicer v okviru dovoljenega, vendar gotovo nehumanega razporejanja.
De lovne organizacije morajo upoštevati načela ekonomičnosti, vendar s humanim pristopom, s pomočjo kadrovske službe, zdravstvene službe, morda predstavnika sindikata, predpostavljenih, bi bila ta razporejanja dosti manj boleča. Po zakonu delavca lahko razporedijo na katerokoli drugo delovno mesto, ki ustreza delavčevi strokovni usposobljenosti, ne glede na nižji OD, seveda ob razlogih, ki morajo biti navedeni v samoupravnih aktih tozda. Ti pa niso
domačem kraju. Težko pa je vzpostaviti delovno disciplino, ker delavci v svojih krajih in tamkajšnjih zdravstvenih organizacijah dobijo 'uradna potrdila* da so bili nezmožni za delo. Zdravnik in zdravniška komisija pa tukaj taka potrdila seveda težko ovržeio. Tu gre za delavce, ki nimajo delovnih navad, korenine so še vedno tam, kjer so doma in vse to je močnejše kot obveznost do dela.
Veliko sporov pa je prav zaradi neustreznih medčloveških odnosov. Dostikrat se ljudje sploh ne pridejo pritožit, le pogovorili bi se radi. Ker tega ne najdejo v delovni organizaciji, v njihovi kadrovski službi, pri sindikatu ... Naš način življenja je tak, da mora vsak sam reševati svoje probleme. In ljudje dostikrat ne prihajajo sem s pravnimi, temveč z življenskimi problemi.«
»Se vam zdi, da je taka posvetovalnica potrebna?«
»Potrebna je vsekakor. Predvsem za vse spore, ki nastajajo ob delu in iz dela. Le premalo časa je na voljo. To delo bi zahtevalo celega človeka, kajti potem bi imel čas poiskati tudi vzroke. Zdaj le ubiramo pravne
Eoti. V sodelovanju s tozdom, s adrovsko službo, s sindikalnimi delavci pa bi lahko raziskali vzroke teh pritožb, ne le reševali posledice.«
D. Dolenc
Ustalitev gospodarstva je tudi racionalna izraba delovnega časa
š
e so rezerve
Ce so se v novomeškem Labodu odločili, da bodo imeli vse samoupravne sestanke le ob sobotah, so prav gotovo vedeli, kaj to pomeni. Predvsem so se delavci odločili za takšno »samoupravno soboto«, kot jo imenujejo, iz preprostega razloga, da proizvodno delo. delovne ure ohranjajo za delovno storilnost, upravljanje - neločljivo vezano na določanje o rezultatih dela - pa so pustili za »neproduktivno« soboto.
Pustimo ob strani številke, ki so jih prav gotovo tudi že izračunali, namreč, kaj prinaša tudi večja izraba delovnega časa: pač pa je novomeški primer vsekakor spodbuda drugim organizacijam združenega dela. da na tak ali podoben način razmišljajo o izrabi delovnega časa. Seveda ne manjka tudi organizacij združenega dela. kjer so že vpeljali prakso, da vse vrste sestankov tempirajo v popoldanski ne-delovni čas. če se seveda glavna dejavnost organizacije odvija v dopoldne. V dvoizmenskem ali celo troizmenskem delovnem času je seveda to vprašanje treba urejati spet na drugačen način.
Razprave ob zaključnih računih, ki so pred vrati, bodo prav gotovo priložnost osvetljevanja pridobivanja dohodka posamezne delovne organizacije tudi s strani izrabe delovnega časa in vseh dejavnikov, ki dobro ali slabo nanj vplivajo. Prav gotovo so sestanki med delovnim časom le en dejavnik manjše izkoriščenosti delovnega časa. Ko je pred kratkim o tem razpravljal medobčinski sindikalni svet za Gorenjsko, je bilo poudarjeno, da bi morali spremeniti tudi razmerje med normiranim in nenormiranim takoimenovanim režijskim delom: če verjamemo razmerju 60:40 v korist normiranega dela, kar naj bi veljalo za gorenjsko regijo, potem bo potrebno za boljšo organizacijo proizvodnje še marsikaj narediti. Ne nazadnje bi se morali še marsikje vprašati, zakaj ne bi mogla biti pod »udarom« norme ali plana tudi nepro-izvodnja. režijska delovna mesta,tako kot so v proizvodnji. Prav tako se lahko ugotavlja ob tretjem letu veljave zakona o združenem delu. da ponekod vse prepočasi iščejo nova merila za nagrajevanje po delu. posebno če se dosedanje rešitve niso pokazale kot najbolj uspešne še posebej ne za »režijska dela«.
Ena od glavnih bitk za ustalitev gospodarstva je torej prav v kar najbolj racionalni izrabi delovnega časa. prav tu so verjetno tiste dragocene rezerve, ki sicer tako hitro kopne zaradi morebitne neorganiziranosti dela. pretiranih bolniških odsotnosti, številnih morda celo slabo pripravljenih sestankov in režijskega na delovnih rokih in odgovornostih preohlapnega dela in podobnega. Razmišljanja o teh zadevah in seveda ukrepanja se bodo najbrž obrestovala prav vsakemu tozdu in se odrazila v višjem dohodku; prav to pa je bojišče, na katerem se da dobiti bitko za ustalitev gospodarstva Sposobnost preizkusiti se na svojem lastnem bojišču pa je recept primeren za vse.
L M
Usmeritev na tri področja
Konferenca Zveze komunistov iz Kranja je na četrtkovem zasedanju sprejela letošnji delovni program, v katerem bo veljala še posebna pozornost delovanju Zveze komunistov, družbenoekonomskim   odnosom   in  graditvi političnega
sistema
Le obojestranska pripravljenost
Za smotrnejšo in racionalnejšo porabo sredstev za zdravstveno varstvo je potrebno obnašanje v   duhu   stabilizacije   tako   uporabnikov kot
izvajalcev
Kranj — Dokumenti in sklepi centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in ocena družbenoekonomskih in političnih razmer v kranjski občini, ki je bila narejena v začetku letošnjega leta. so osnova programu dela občinske konference ZKS in njenih organov, ki je bil sprejet v četrtek na zasedanju konference. Se posebna pozornost letošnjega programa velja usklajeni družbenopolitični aktivnosti z zbori občinske skupščine, družbenopolitičnimi organizacijami in interesnimi skupnostmi. Le tako bo Zveza komunistov lahko delovala v delegatskih odnosih in političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Vendar pa program ni tog in zaprt, ampak ga bo treba med letom dopolnjevati j. aktualnimi nalogami. Določeni so roki za uresničitev po-
rne gradnje pod drobnogledom
tržiški občini je skoraj sto objektov grajenih nasprotju s predpisi — Od teh jih je petnajst, predvsem za počitniške hišice, predvidenih za takojšnjo odstranitev
Trtic - Crne gradnje so se v jem  obdobju  v tržiški občini precej   razmahnile.  Tako je vila  tudi  posebna strokovna isija,  ki  je  novembra  in de-bra lani temeljito pregledala vse te, za katere je domnevala, da grajeni   brez   lokacijskega dojenja ali urbanističnega potrdila. Na seznamu petinpetdesetih ob-v, za katere komisija predlaga, se   legalizirajo,   so predvsem inovanjske hiše, ki niso zgrajene skladu z že izdanimi lokacijskimi gradbenimi dovoljenji. Gre pa tudi nekaj gospodarskih poslopij in tniških hišic V drugi skupini je devetindvajset k tov. ki se jih po določilih re-iškega zakona o urbanističnem iranju in občinskega odloka o lib    za   razvrstitev objektov, jenih brez lokacijskega dovolje-ali urbanističnega potrdila, ne legalizirati, vendar pa se odstra-
irv lahko zaČaspo" odloži.' Na tem ' pravilna'in prav inamu so z?a4ff jioČiVn^e hišice',/,
postavljene na nezazidljivem zemljišču, lesene garaže, ki so jih občani gradili kar na družbenih površinah, nekaj pa je tudi posegov v že obstoječe stavbe, ki so v nasprotju s programom revitalizacije.
Objektov, za katere naj bi izvršni svet skupščine občine Tržič odločil takojšnjo odstranitev, je petnajst. Gre za štiri počitniške hišice na Planincah, za eno na Polani nad Krizami, za štiri v Podljubelju, tri v Križah in eno v Lomu pod Storži-čem, na seznamu pa je še lesen provizorij v Lomu in peskokop v Bistrici.
Po vseh pravilih razmišljanje o odstranitvi ne bi bilo potrebno. Vendar pa odločitev izvršnemu svetu, ko je o tem razpravljal, pomeni težko breme. Zato je sklenil, da se bo pred tem posvetoval z družbenopolitičnimi organizacijami: ne da bi odgovornost prenašal nanje, pač pa, da bi bila odločitev čim bolj " vična.
H. Jelovčan
sameznih nalog in odgovorni za pripravo gradiv, kar daje letošnjemu programu še večjo vrednost.
Prvo področje, kjer bo kranjska občinska organizacija ZK še posebej aktivna, je delovanje Zveze in njeno organizacijsko ter vsebinsko utrjevanje. V okviru tega področja bo govora o dopolnjeni organiziranosti Zveze komunistov na občinski ravni, o delovanju ZK v tistih delovnih organizacijah, ki imajo več temeljnih organizacij, o informiranju v ZK in občini, o problematiki plačevanja članarine, o delovanju cerkve v družbi in o analizi aktivnosti komunistov.
Drugo delovno področje konference in njenih organov so družbenoekonomski odnosi. Komunisti bodo pozorni na razprave o zaključnih računih, na uspešnost gospodarske stabilizacije in izvozne politike, na pripravo in sprejem plana za Pn" hodnje srednjeročno obdobje in na problematiko poklicnega usmerjanja, izobraževanja, socialnih pomoči in uresničevanja dogovora o kadrovski politiki. Organi konference bodo letos obravnavali tudi gibanje porabe, stanovanjsko problematiko, gradnjo in vzdrževanje družbenih objektov v občini, preskrbo ljudi, problematiko kmetijstva in zdravstva, cene in nedovoljene gradnje. To so le glavne teme s tega področja.
Tretje delovno področje pa j* družbenopolitični sistem. Zveza komunistov bo aktivnost usmerila k delovanju strokovnih služb interesnih skupnosti, k oblikovanju in delovanju družbenih svetov, ljudski obrambi in novi organiziranosti občinske uprave. Občinska konferenca ZKS'bo prav tako obravnava la poročila pravosodnih organov, družbenega pravobranilca samoupravljanja in oddelka za notranje zadeve, delovanje komunistov v interesnih skupnostih. svobodno menjavo dela. delovanje delegatske-ga sistema in statutarno urejenost kranjske obline Na dnevnih redih sej konference in njenih organov bo tudi ocena delovanja ZK v političnem sistemu, problematika mladine, delovanje delavske kontrole in vključevanje ZK v volitve ter kadro-i, ojlgovOrn/' dolžly>srV
»nje
J K prijek
Že ko so v januarju v skupščinah zdravstvenih skupnosti v gorenjski   regiji   razpravljali o predlogih za kar najbolj varčno uporabo sredstev za zdravstveno varstvo, ki se po določilih resolucije za letos znižujejo za 28 milijonov novih din, je bilo jasno predvsem     eno; restrikcijski ukrepi ne bi nikakor smeli prizadeti   v   pravicah uporabnike zdravstvenega varstva v toliki meri, da bi se to odrazilo na zdravju, pač pa naj bi ukrepi spodbujali le racionalno in smotrno koriščenje pravic iz zdravstvenega varstva. Po drugi strani pa imajo seveda tudi izvajalci zdravstvenega varstva brez dvoma možnosti, da s svoje strani z učinkovito   organizacijo, racionalno uporabo delovnega časa in ostalimi ukrepi, ki so možni v zdravstvenih delovnih organizacijah, prav tako pripomorejo k racionalnejši uporabi zdravstvenega  dinarja.  Zdravstvene delovne organizacije so zato že v večini  pripravile  svoje stabilizacijske programe, ki jih bodo predstavile   skupščinam zdravstvenih   skupnosti   konec tega meseca.
Vsekakor pomeni 3 odstotke manj sredstev zdravstvenim organizacijam v letošnjem letu 12 milijonov novih din manj, kar ob zamrznjenem zaposlovanju, zvi-šanih delovnih normativih in nižjih sredstvih za osebne dohodke in materialne stroške predstavlja poseben preizkusni kamen za stabilizacijske programe zdravstvenih organizacij, obenem pa sodbudo, da si z neposredno menjavo dela z združenim delom zagotavljajo dohodek poleg odkupljenega programa iz svobodne menjave dela.
Brez dvoma bo prav od »uigra-. nosti«, to je obojestranske pripravljenosti tako uporabnikov kot izvajalcev zdravstvenega varstva odvisno, če naj bi bilo racionalno obnašanje tako enih kot drugih v letošnjem in najbrž tudi drugem letu uspešno. Predvsem se bomo morali slej ko prej navaditi, da se v domači regiji zdravstvene usluge vrednotijo ceneje in da je zdravljenje drugje dosti dražje; seveda so izjeme prj
takih    zdravstvenih storitvah,
Titi».   > . . i .• i • •    i i      ► « n >.
kot jih gorenjske zdravstvene ustanove ne zagotavljajo. Razliko v ceni za enostavnejše zdravstvene posege v drugi regiji naj bi odslej naprej uporabnik občutil na svojem žepu. Podobno naj bi veljalo tudi za specialistične usluge: želje po specialističnih uslugah izven regije, pa čeprav so enake usluge možne tudi v domači regiji, naj bi bila sedaj za uporabnika dražje in sicer bi odštel 25 odstotkov stroškov.
Razen o valorizaciji prispevkov k zdravstvenim storitvam (participaciji) in dveh, treh predlogih   za   strožje uveljavljanje
Eravic iz zdravstvenega varstva, ot je na primer ukinitev pravice do neobveznega cepljenja ter omejitev reševalnih prevozov na res nujne primere, pa bo verjetno v razpravah na bližnjih skupščinah občinskih skupnosti zdravstvenega varstva zelo po-mebna razprava, kakšna naj bodo nadomestila boleznin. Vprašanja kolikšen odstotek nadomestila za bolezen v letošnjem letu naj bo priznan, da ne bi bil za več kot 16 odstotkov presežen znesek za vse boleznine v lanskem letu, ne bo lahko. Lažje bi nanj odgovorili, če bi tako kot je bilo začeto že lani z laičnim nadzorom staleža, strokovnih komisij in prizadevanj zdravnikov, uspeli znižati odstotek bolniških dni tudi v letošnjem letu.
L. M.
GENERALTURIST
Podjetje za turizem Poslovalnici H led
PREKLIC OBJAVE PROSTIH DEL IN NALOG
Zaradi objektivnih ra/logov preklicu jemo objavo prostih del in nalog samostojnega komercialista in referenta za delo na okencu, objavljeno v Glasu, dne 1.3. I 1980 Objava je torej razveljavljena in brezpredmetni«. >> ) v » >
C
Izvoz povečali več kot za trikrat
Delovna organizacija Almira Radovljica, v kateri združuje delo in sredstva 748 zaposlenih, od katerih je 90 odstotkov žensk, ie po prvih ocenah gospodarjenja lani ugodno poslovala. V primerjavi z letom 1978 so povečali izvoz na tuje kar za tri in polkrat, na konvertibilna tržišča pa kar za desetkrat. Ugodno je tudi raz-"merje izvoza. Na zahodna tržišča so prodali 43, na vzhodna 38 in y dežele v razvoju 19 odstotkov izdelkov prodanih na tuje.
Letošnji gospodarski plan, ki ga bodo potrdili na zborih delavcev, predvideva povečanje izvoza za 50 odstotkov, čeprav računajo, da bo najbrž presežek še večji. Letošnji plan je hkrati tudi stabilizacijski plan, za katerega je glavno načelo povečanje dohodka, ne pa zniževanje osebnih dohodkov. O vseh ukrepih za stabilizacijo pa bodo spregovorili hkrati z oceno zaključnega računa za leto 1979.
Sto let stare stroje bodo »upokojili«
Nadaljnji razvoj tržiške Lepenke je odvisen predvsem od uvoza sodobne opreme — Dolga pot do dovoljenja   —   Kljub  težavam  v minulem letu ugodni poslovni uspehi
Tržič — Temeljna organizacija Kartonažne tovarne iz Ljubljane, tržiška Lepenka, je tudi lansko poslovno leto sklenila uspešno. Proizvodnjo papirja so presegli za deset odstotkov, lepenke pa so naredili za tri odstotke več kot so načrtovali. Zaradi povpraševanja po njihovih izdelkih bi lahko prodali še precej več, če pa upoštevamo, da so kar štirje lepenčni stroji starejši od sto let, je to izjemen dosežek. Lepenčni oddelek je namreč že dolgo cokla v razvoju. Istrošeni stroji in slabi delovni pogoji so lani povzročili kar 10-odstotno fluktuacijo delavcev v tem oddelku, vedno hitreje pa naraščajo tudi bolniški izostanki.
Da je nadaljnji razvoj tovarne odvisen  predvsem  od  nakupa so-
Potrebna je gmotna spodbuda
Čeprav so se težave zaradi ne-razloženih vagonov že uredile, razprave na to temo ne ponehajo. S to problematiko se te dni ukvarjajo v okviru temeljnih samoupravnih skupnosti za železniški in luški promet, ki so tudi najbolj primerno mesto za dogovarjanje in urejanje zadev med železničarji in uporabniki železniških prevozov. Razprava naj b| pokazala, kaj je treba ukreniti za hitrejše razkladanje vagonov.
Ob razčlenjevanju vzrokov za slabo razkladanje vagonov so ugotovili, da zgolj pozivi, ki jih železničarji namenjajo organizacijam MtTuženeRa dela za sprotno ra/.kla-narpje vagonov ne prinašajo rezultatov. Hitrejše razkladanje vagonov bo mogoče slejkoprej doseči le z materialno spodbudo oziroma kaznimi. Zato naj bi bile tiste delovne organizacije, ki bi z boljšim in hitrejšim razkladanjem vagonov vplivale na povečanje dohodka železnice, bile udeležene pri delitvi dohodka železniškega gospodarstva. S takšnimi ukrepi je treba brez odlašanja začeti in to na celotni mreži jugoslovanskega železniškega gospodarstva.
Svoj prispevek k hitrejšemu razkladanju vagonov bi lahko dale tudi carinske, veterinarske, bančne in druge službe. Z usklajevanjem njihovega dela bi bilo moč občutno skrajšati čas zadrževanja vagonov.
Zanimiva je tudi pobuda SIS, da bi delovne organizacije oziroma njihove temeljne organizacije, kjer proizvodnja poteka neprekinjeno, prav tako neprekinjeno razkladale vagone, tiste, ki delajo v dveh izmenah pa od 6. do 22. ure.
Rekordna prodaja v Sori
V tovarni Sora, poslovni enoti Slovenijalesa, so lani prodali za 102 milijona dinarjev izdelkov, kar je za tretjino več kot leto poprej. Izboljšali so tudi produktivnost dela, saj dosegajo že evropsko poprečje. Letos načrtujejo prodajo v višini 125 milijonov dinarjev, predvsem na domačem tržišču, četudi se vse bolj uveljavljajo tudi kot izvozniki. V Sori se stabilizacijsko ponašajo, saj so že vrsto let omejevali vse oblike nepotrebnega trošenja, v proizvodnjo pa uvajali domače surovine, -fr
12 GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ
NASLISI
NOBEN KOSCEK PAPIRJA VEC V KONTEJNER Da se tudi pri odpadkih v trgovini da prihraniti, in to ne malo, so spoznali tudi v leftčanski Murki. Kontejnerji K odpadki ho bili vedno skoraj povsem polni le papirja. Lani jim je Dinos dobavil brezplačno preso /a papir, ki jo /daj pridno zalagajo z odpadnim papirjem iz vseh trgovin. Po 0,80 dinarjev plačujejo zdaj kilogram pri Dinosu. Kontejnerji — vsak odvoz stane 700 dinarjev — se polnijo počasneje in tako zvišujejo izredne dohodke delovne orga-nizariie. ki nritekaio od odpadnega papirja in zmanjšujejo stroške za odvoze smeti. Za sprotno odlaganje papirja in reden odvoz do stiskalnega stroja so zadolženi poslovodje in služba za vzdrževanje. Papir stiskajo sedaj v začasnem prostoru, ki ni najbolj primeren, bodo pa v najkrajšem času dobili v ta namen poseben prostor.
Za varčevanje in stabilizacijsko obnašanje torej niso vedno potrebni večji napori in vlaganja. Le dobra volja, čut odgovornosti do sebe in sirse družbene skupnosti, pravijo v Murki.
dobnih strojev, v Lepenki dobro vedo. Lani so pripravili vso potrebno dokumentacijo za naložbo, vredno okrog 170 milijonov dinarjev, v delovni organizaciji in banki dobili njeno finančno pokritje in vso stvar predložili republiški skupnosti za ekonomske odnose s tujino, ki daje dovoljenje za uvoz opreme. Pot se sicer precej vleče, vendar pričakujejo, da ga bodo marca vendarle dobili.
V vsoti 170 milijonov dinarjev, ki bo zaradi podražitev verjetno presegla 200 milijonov, so všteti stroški za gradbena dela in nakup opreme. Zgraditi nameravajo novo lepenčno dvorano, prostore za vzdrževanje in družbeni standard ter čistilno napravo, kar jih bo stalo okrog 45 milijonov dinarjev. Za opremo domačih proizvajalcev bodo odšteli 30 milijonov, za uvoženo pa 72 milijonov dinarjev. Lepenčni avtomat, lakirni in gladilni stroj ter prečni rezilec in nekatere dele za lepenčni stroj namreč lahko dobijo le iz tujine.
O dobrih in slabih plateh poslovanja v minulem letu so v Lepenki v sredo spregovorili na razširjenem sestanku družbenopolitičnih organizacij. Spregovorili pa so tudi o dograjevanju dohodkovnih odnosov znotraj Kartonažne tovarne ter o ukrepih za ustalitev gospodarstva. Tako nameravajo letos izboljšati organizacijo dela, dograditi sistem plačila po delu, poskrbeti za sprotno vzdrževanje osnovnih sredstev, za varstvo pri delu ter s tem boljšo izkoriščenost delovnega časa, kar bo dobra osnova za boljše gospodarjenje tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju.
H. Jelovčan
Nadomestili uvoz
V proizvodni in trgovski delovni organizaciji Tekstil, TOZD Tekstilna Medvode, bodo v okviru srednjeročnega programa nadaljevali s proizvodnjo tehničnih tkanin za papirno, cementno in aluminijsko industrijo. Z osvojitvijo te zahtevne proizvodnje lahko v celoti zadostijo potrebe domačega tržišča. Te izdelke je bilo doslej treba uvažati.
Lani so dosegli 130 milijonov dinarjev prihodka, letos pa načrtujejo kar za 50 milijonov dinarjev večjega, saj je že stekla proizvodnja v novih prostorih. Z večjo produktivnostjo in zniževanjem stroškov pa želijo doseči tudi višji dohodek.
-fr
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ
Svetovanja premalo -svetovanja preveč
Na
področju poklicnega usmerjanja se včasih dogajajo nenavadne stvari. Kdor malo bolje pozna problem poklicnega odločanja, kdor je že imel otroka pred to izbiro, morda večkrat razmišlja takole: toliko danes nudimo otrokom, delimo jim raznovrstno literaturo in informacije, jim predavamo, se z njimi pogovarjamo, vodimo na ekskurzije, da hj spoznali kar največ poklicev in to kar najbolje: preseneča ugotovitev da se ta naša mladina včasih obnaša, kot da o poklicnem-usmerjanju ni slišala niti besede. Kje so razlogi?
Ce pomislimo nase. kako smo sami izbirali poklic, lahko Ugotovimo, da smo si morali pomagati resnično sami in da marsikdo do zadnjega ni vedel, kam naj gre in kakšne možnosti nadaljevanja ima Tudi / današnjo mladino je podobno, le da imamo dobro organizirano službo poklicnega usmerjanja. Najbrž fe
glavni   [.ifoltlem   v   tfvn.  da   *   vnemi ' informacijami
prihajamo prezgodaj, da otroka v kritičnem pubertet-nem in popubertetnem obdobju enostavno prisilimo, da se odloči za poklic, čeprav še zdaleč ni zrel za tako življenjsko odločiev. Na primer:
— Dekle se je vsa zadnja leta šolanja navduševalo le za poklice v zdravstvu, še najbolj pa jo je zanimal babiški poklic. Vpisala pa se je na tehniško gradbeno šolo in za babiško šolo ni niti kandidirala.
— Fant, ki so ga zanimale samo živali in je želel postati veterinar in nič drugega, se vpiše na metalurško šolo, kot kaže le zaradi tega. da bo dosegel srednješolsko izobrazbo.
— Dekle se navduši za poklic natakarice. Po štirinajstdnevnem delu v gostinstvu ugotovi, da je ob proste sobote in nedelje, skratka, da je treba veliko delati; zato se kljub zadostnemu šolskemu uspehu poskuša na tehnični tekstilni šoli z motivom — »da v poklicu ne bo treba toliko delati«.
To so le trije primeri, takih in podobnih pa je še več. vsi pa kažejo, kako slučajna je tudi lahko odločitev za poklic.
Kakšne so potem vzpodbude za nadaljnje delo z mladino na področju poklicnega usmerjanja? Gotovo ne bi kazalo prenašati intenzivne akcije v nižje razrede osnovne šole. pač pa so prav gotovo upravičene želje, da bi naše srednje šolstvo končno preraslo v tako usmerjeno izobraževanje, kot smo si ga v reformi zamislili. Prva faza usmerjenega izobraževanja (prvi dve leti po osnovni šoli) naj ne bi bila le obogatitev z znanji in novimi spoznanji, v teh dveh letih naj bi vsak spoznal tudi proizvodno delo, da bi vedel, kakšnih /nanj v praksi potrebuje, skratka, prevladovali bi pravi motivi za učenje, mladina pa bi tudi osebnostno dozorela in lažje, pametneje in z manj heganja zastavila svojo nadaljnjo poklicno pot
i \ Anica Knhič
Plani so pomanjkljivi
Izvršni svet kranjske občinske skupščine tavlja številne pomanjkljivosti pri usi nosti letošnjih planov z resolucijo — koračevanja pri  osebnih dohodkih planih še premalo odločajo delavci
KRANJ — Kranjski izvršni svet posveča letošnjim organizacij združenega dela in planom samoupravnih i: nih skupnosti posebno pozornost. Ko je obravnaval deja, interesnih skupnosti in njihove programe, še posebej da sredstev za interesne skupnosti ni treba omejevati k a osnovi togih indeksov, temveč je treba vaako interesno ika> nost obravnavati posebej ter ae odločati za izborni isinav selektivni pristop. Tudi v interesnih skupnostih je veliko gom o stabilizaciji, vendar le-te ne kaže zoževati le na krčenje pnvir § uporabnikov storitev, temveč se je treba stabilizacijsko postati tudi v organizacijah združenega dela, zadolženih za ureaafe vanje nalog interesnih skupnosti. O doaežkih bo eezaaajm kranjska občinska skupščina skupaj z oceno uaklajevanja kttt 1 njih planov gospodarskih organizacij z resolucijo.
Izvršni avet kranjake občinske skupščine je na zadnji aj pozval delovne organizacije, ki še nimajo usklajenih letal" planov, da to store najkasneje do konca februarja. Priložatai I uresničitev te naloge se ponuja ob obravnavi zaključnik no nov. Uspešnost dela bosta ocenjevala Služba družbenega kajie-vodstva in izvršni svet. Pomanjkljivosti se kažejo tudi pri m porajanju čistega dohodka. Marsikje so pozabili na resolucija« določilo, da mora rast osebnih dohodkov zaostajati za na) dohodka. V čistem dohodku mora tudi zaradi tega ostajati** denarja za akumulacijo. Služba družbenega knjigovodstva *f tavlja pri tem številna odstopanja in navaja kar 43 teadjs) organizacij združenega dela in enovitih organizacij adniltaajj dela.
Letošnji plani pa nimajo pomanjkljivosti samo pri ustk* 1 nosti z resolucijo, temveč so nekateri tudi vaebinako pomiajk ljivi in nepregledni. Premalo je govora o razvoju samoupravni | družbenoekonomskih odnosov, o samoupravnem dražbeaa planiranju,  zaposlovanju,  investicijah  in zunanjetrgovia* menjavi. Marsikje pa so plane snovali v ozkih krogih bresMa> lovanja in odločanja delovnih ljudi. Prav to pa še pešat poudarjata republiški in zvezni zakon o družbenem plaairuji
J. Košnja I
Odpirajo se prostorski možnosti 1
Pomemben pogoj za razvoj malega gospodam v tržiški občini so prostori — Za proizvm obrt je namenjen del industrijske cone, mobm pa je dovolj tudi za storitveno
Tržič - V razvojnem programu malega gospodarstva, ki ga je tržiška skupščina sprejela pred nekaj meseci so navedeni trije glavni pogoji, ki naj bi pomagali spodbujati razmah proizvodne in storitvene obrtne dejavnosti. To so primernejša davčna in kreditna politika ter družbena pomoč pri zagotavljanju poslovnih prostorov.
Težave s prostori so doslej zasebni obrtniki reševali v glavnem sami, največkrat tako, da so jih najemali ali urejali v garažah in kleteh. Samoupravna stanovanjska skupnost namreč upravlja le z dvanajstimi lokali, v katerih se odvija storitvena dejavnost.
Program, kako naj bi to vprašanje v tržiški občini odslej reševali, je okvirno znan. Družbena proizvodna obrt, mišljeni sta zlasti podjetji Tiko in Oblačila Novost, ima prostor opredeljen v industrijski coni na Mlaki. Delno v coni ter med-Tržiško Bistrico in Popevičevim mlinom pa se odpirajo tudi možnosti za razvoj zasebne proizvodne obrti. Prednost teh zemljišč je v tesni povezanosti z industrijsko cono, medtem ko komunalna opremljenost že omogoča gradnjo. Dolgoročnejše prostorske možnosti, ki pa z urbanističnimi dokumenti Se niso opredeljene, se ponujajo okrog Smuka. Tu naj bi gradili  manjše  proizvodne obrate
brez stanovanjskih objektov. \ef pa s skupnimi energetskimi «3 še skladiščnimi in pomožnim"
stori.
V storitveni obrti imata stanovanjski in avtomobili vis. Potrebe družbenega sekt zadovoljila industrijska cont, tem  ko je  v  Bistrici pri opredeljen prostor za avt servis.  Zasebni  obrtniki boki trebe lahko pokrivali sami >j kjerkoli v občini.
Pri storitvah gospodinjstva i pri servisnih in drugih popri\#L prepletata družbeni in zasrUrP tor. V urbaniziranih sredina I sta Tržič in Bistrica bodo reševali z najemnimi prostoti s upravne stanovanjske skujnatl odkupom, v drugih krajih, m dejavnost  opravljali izkljufol sebniki, pa bi prostore pridoMg sami.
Največje pomanjkanje občini na področju osebnih ■ši storitev. Vendar je tudi tu pwl; skih možnosti dovolj; bolj M matična   je   politika nafrtt*
rlnje in pridobivanja pnw; prizadevanja za reševat I vpraftanj naj bi se zato«! stanovanjska skupnost, ni skupnosti in banka z uiakfl kreditnimi pogoji.
M
Te dni •*>«> v škofjeloškem Gradisu predah namenu nor silos, ki s združenimi sredstvi Perutninskega kombinata Pivka. Gradisa in V njem bodo skladiščiti žaganje in sk obijan ce za potrebe pivškemu skega kombinata   Z izgradnji* tega ohjekta so>t\ Gradim l»c naprej pri očiščevanju okolja in koristni uporabi odpadkov. - ftS dan \ ,w «.a. « \-.\ i. * .     v t       v \ . i \. *i
1 3. SEJA SKUPŠČINE KM h TI.JSKK SKUPNOSTI ŠKOFJA LOKA. ki b«> v ponedeljek, 25. februarja,
< >b 16. uri v sejni dvorani skupščine občine Škofja Loku
Dnevni red
— poročilo n realizaciji sklepov 12. «eje akupacine
— poročilo o uresnirevanju plana ra/voja kmetiJHtva v letu 1979
— obravnava predloga zaključnega računa za leto 1979
— predlog Nprememn pravilnika o združevanju aredatev za agro in hidromelioracije
— plan razvoja kmetijatva za leto 198© in finančni načrt kmetijsko-zem-Ijiake akupnoati
— delegataka vpraAanja
DOGOVORIMO SE
Gospodarski posegi
Regresi za večjo in boljšo proizvodnjo
Ponudba kvalitetnih plemenit- za prodajo je na območju škofjeloške občine vedno večja, vendar lani zaradi neugodnih cen mleka in krmil in zaradi spomladanske suše ni potekala v predvidenem obsegu. S posredovanjem pospeševalne službe je bilo kupljeno 14 plemenit- lisaste pasme Kupili so jih kooperanti od rejcev krav v A kontroli in je bil zanje uveljavljen regres v višini .15.800 din
Po dogovoru z Živinorejsko- veterinarskim zavodom Kranj je KZS prispevala polovico potrebnih sredstev za regresiranje nabave plemenskih bikov. Lani je plačala za 8 plemenskih bikov 7.000 din. Kupljen je bil tudi plemenski oven jezersko-
Program za leto 1980
Več mleka in manj mesa
Program razvoja kmetijstva za leto 1980 obsega dve glavni področji dela in sicer zemljiško in prostorsko dejavnost ter pospeševanje kmetijstva. Naloge so letos zelo obsežne in jih bo moc realizirati le ob skupnih naporih vseh ustanoviteljev KZS in vseh organov in organizacij, ki so zainteresirane za razvoj kmetijatva. Za izvedbo nalog gospodarjenja z zemljišči pa bo potrebno ie trdnejše in vsebinsko bogatejše sodelovanje s krajevnimi in drugimi samoupravnimi skupnostmi.
KZS bo še naprej skrbela za zaščito   najboljših   kmetijskih zemljišč urbanizacijo s tem. da se v ta men zagotovi zadostne površine Mih   zemljišč.  Za pospeševanje izvodnje hrane pa bodo namerni  vRi  pospeševalni  ukrepi ter aaacije in drugi agrarni ukrepi. S bo tudi aktivno sodelovala pri jpravi prostorskega in družbenega na občine. Prpravljene so koma-rije v Logu. nadaljevala pa se bo rava komasacije v Gorenji vasi. onovno se oživlja tudi pašništvo, osilka razvoja je K Z Škofja Loka letos bo potrebno rešiti statusni ložaj paRtirjev
Leta   1980  bodo agromeliorirali ha zemljišč in zgradili 20 km poti. roški bodo znašali 6 milijonov din. ZS bo prispevala  2.800.000 din. igo pa bodo prispevali lastniki z 'om. lastnimi sredstvi in krediti, v tako bo KZS posegala v pro-t 7. zemljišči in bo uveljavljala kupno pravico v vseh primerih, r   bi   bilo   možno pričakovati roda je in špekulacije.
Kmetijska proizvodnja
Za letos predvidevajo v škofjeloški ini prodajo 2184 ton goveda. 350000 litrov mleka. 3250 ton krompirja. 120 ton ječmena. 150 ton koruze in 240 ton rži. Odkupa goveda bo manj. proizvodnja mleka bo dosegla odkup leta 1978. odkup 1 rompirja pa je planiran na normalno proizvodnjo.
Družbeni sektor naj bi letos inve-iral v kmetijstvo 33.450.000 din.
kmetje kooperanti pa 45.350.000 din. Pomembnejšo družbeno investicijo predstavlja gradnja skladišča kmetijskih pridelkov z reprodukcijsko trgovino na Trati, v kooperacijskem sektorju pa nakup kmetijskih strojev in opreme ter gradnja živinorejskih objektov.
Kontrola mlečnosti bo potekala tako kot doslej. Letos bo v A kontroli 560 krav. v B kontroli 1225 krav in v Z kontroli 1365 krav. Stroški A kontrole bodo znašali 560.000 din. Letos bodo ocenili tudi 550 telic.
Pospeševalna služba bo delovala enako kot doslej, prav tako bo po programu potekalo izobraževanje kmetov, delo mladih zadružnikov in aktivov kmečkih žena.
Regresiranje proizvodnje
Letos naj bi kupili 20 plemenskih telic in krav svetlolisaste pasme in v ta namen je pripravljenih 60.000din. Kupili naj bi tudi tri plemenske ovne. predvidenega je 3.000 din regresa. Za plemenske bike pa je pripravljenih 10.000 din.
Letos predvidevajo tudi 10 do 12 novogradenj oziroma večjih obnov hlevov. Regres je planiran v višini 70.000 din. Za regresiranje krompirja je 208.000din. Preprečevanje masti-tisa pa bo veljalo 183.000 din. Stroške bodo pokrivali kmetje. K Z. KOZ. Zavarovalna skupnost Triglav in Agroprogres.
Za regres gnojil bo potrebno pripraviti 1.200.000 din in za regresiranje krmil milijon dinarjev.
solčavske pasme Veljal je 3.000 din. regres pa je znašal 1.000din.
Lani je bil izdelan nov projekt za kmečko hišo. prirejen za potrebe kmečkega turizma. Stroški izdelave projekta so znašali 120.000 din. Izdelanih je bilt) tudi IS načrtov za notranjo opremo ali zunanjo ureditev kmetij
Regresiranje mineralnih gnojil se je v preteklih letih pokazalo kot pozitiven in smotrn gospodarski ukrep in je bilo že leta 1975 regresi-ranih 1.491 ton gnojil, leto kasneje 1765 ton. leta 1977 2.000 ton. predlani 2.278 in lani 2.378 ton. Podatki kažejo, da je poraba v letu 1978/79 rasla počasneje Zaradi vedno večje količine se je namreč zmanjševala višina regresa. Ce bi bilt) v te namene na voljo več denarja, bi bila poraba prav gotovo večja.
Za letos bo potrebno zagotoviti za regresiranje umetnih gnojil 1.200.000 dinarjev.
Ob spoznanju, da jugoslovanski trg zahteva rdeče sorte krompirja, so lani začeli širiti rdeče sorte. Edina taka sorta je »desiree.« V prihodnjem letu naj bi razširili domačo sorto »jaka,« ki je rodovit in mani občutljiv za izrojevanje. V ta namen je bilo kupljenih 12 ton elite. Lani so regresirali 15 ton »igorja.« 32 ton »saški ja«. in 4.3 tone »desiree.« za kar je bilo porabljenih 84.57(1 din.
Izredno neugodno stanje slovenske in s tem škofjeloške hribovske govedoreje ter negativna govedorej-ska prehrambena bilanca v lanskem prvem polletetju so bili tudi vzroki za uvedbo nove oblike pomoči - diferenciranega nakupa močnih krmil in krmnih žit.
V okviru redne preventive ma-stitisa je bilo pregledanih 1540 krav na 168 kmetijah: 30 je bilo ponovljenih pregledov. Pregledane so bile krave na tistih kmetijah, kjer oddajo nad 5000 litrov mleka letno in tam. kjer opažajo terenski veterinarji pogosto izbruhe mastitisa. Okuženih je bilo 218 krav. Stroške pa so nosili: kmetje za zdravila, drugo pa KZ in KZS vsaka do polovice.
Agro in hidromelioracije
Spremenjene
višine prispevkov
Skupščina kmetijsko zemljiške skupnosti Škofja Loka je v začetku leta 1978 obravnavala in sprejela pravilnik o združevanju sredstev za agromelioracije in hidromelioracije. Pravilnik ureja potek del in določa viiino soudeležbe KZS k stroškom. Zaradi povečanja obsega dela lani, je predlagano, da skupščina sprejme sklep o spremembi pravilnika. Spremeni se 15. člen pravilnika in sicer naj se glasi:
»KZS združuje z lastniki zemljišč vsa potrebna strokovna opravila za izdelavo načrtov in strokovne nasvete; 70 odstotkov materialnih stroškov melioracije, vendar ne več kot 25.000 din na ha za ravninske kmetije in 32.000 din na ha za hribovske kmetije; 90 odstotkov materialnih stroškov pri izvajanju melioracij v okviru prostorsko ureditvenih operacij, če izvajajo taka dela kmetijske organizacije ali proizvodne skupnosti, v katerih so najmanj trije lastniki zemljišč; za razširitve in novogradnje 70 odstotkov materialnih stroškov, vendar ne več kot 16 din za tekoči meter; če se po programu melioracij hkrati izvajajo na istem zemljišču agro in hidromelioracijskega dela se najvišji znesek iz prve alineje lahko poviša za 6.000 din na ha; za krčitve gozdov lahko izvršni odbor kmetijsko zemljiške skupnosti poviša znesek iz prve postavke pri tistih upravičencih, pri katerih je to utemeljeno.«
Sklep bo začel veljati od dneva sprejema, uporablja pa se od 1. 1. 1980 dalje.
Zemljiška in prostorska dejavnost
Lani je bilo izboljšanih 82 ha zemljišč
Kmetijska zemljiška skupnost Škofja Loka vedno bolj skrbi za ohranjanje kmetijskih zemljišč. Kljub temu pa se je zaradi gradnje infrastrukturnih objektov v letu 1979 spremenila namembnost zemljišč kar na 33 hektarih, kar je enkrat več od poprečja v preteklih letih. Izpad zemljišč so skušali nadomestiti z izboljšavami zemlje.
Tako je bilo v letu 1979 izboljšanih za strojno obdelavo 82 ha zemljišč, od tega je bilo v kmetijske namene izkrčenih 24 ha gozdov. V okviru teh del je bilo zgrajenih tudi 37 kilometrov dovoznih poti po kmetijskih površinah, ki bodo omogočale obdelovanje zemlje. Skupna vrednost del je ocenjena na 5 milijonov dinarjev. K temu znesku je kmetijska zemljiška skupnost prispevala 2,350.000 din ali 47 odstotkov nepovratnih sredstev. Drugo so prispevali lastniki zemljišč z lastnim delom, denarjem ali krediti. Opravljena dela kažejo, da je usmeritev srednjeročnega plana pravilna, da pa je obseg del premajhen. Letno bo Se naprej treba izboljšati 60-70 ha zemljišč in zgraditi 25 km poti.
Lani je skupščina KZS sprejela izhodišča za promet z zemljišči, ki so deloma spremenila dosedanjo politiko prometa s kmetijskimi zemljišči. To se kaže že v podatku, da je lani KZS odkupila 5 ha kmetijskih zemljišč, za kar je porabila 400.000 dinarjev. Z uveljavljanjem predkupne pravice je pogosto brez odkupa dosegla, da je dobil ponujeno zemljišče v obdelavo kmet, ki je do tega družbeno najbolj upravičen. Z uveljavljanjem predkupne pravice je KZS preprečevala nakupe kmetijskih zemljišč izven zazidljivih površin, ki so jih nameravali odkupiti bodoči vikendaši.
Ponudb za oddajo zemljišč po zakonu o preživninskem varstvu kmetov ni bilo, čeprav so o tej možnosti informirali širok krog lastnikov.
Pospeševanje in usmerjanje kmetijstva lani
Manjša proizvodnja mleka
Leta 1979 je začel veljati samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva, vendar na je do konca leta poravnalo svoje obveznosti le desetina kolektivov. Računajo, da jih bodo drugi poravnali iz skladov skupne porabe ob zaključnih računih. Denar ie namenjen pospeševanju kmetijske proizvodnje predvsem v hribovitih predelih za pridelovanje tržnih viškov.
Lani so kmetje in TOZD posestvo Škofja Loka zredili 2323 ton govedi za prodajo, oddali 5.756.000 litrov mleka. 3.868 ton krompirja. 96 ton ječmena. 102 toni koruze in 240 ton rži. Proizvodnja je lani potekala pod vplivom dveh bistvenih elementov. Prvi. katerega posledice se že občutijo, je izredno neugodno ekonomsko stanje   govedoreje   in zmanjšanje črede. Zmanjšala se je proizvodnja mleka, kar se je prvič zgodilo v zadnjih petnajstih letih. Drtigi element, ki   je  manj  opazen,  a  nič manj pomemben, pa je zmanjšana proizvodnja krme zaradi majske in junijske suše. Posledica je hitrejša prodaja slabo dopitane živine in manj kvalitetnih krav. Zato je poprečna teža oddanih govedi upadla, zaradi zmanjšane črede pa lahko letos pri-čakujemo-manjšo proizvodnjo.
Suša je vplivala tudi na proizvodnjo žit in zgodnjega krompirja, srednje in pozne sorte krompirja pa so dale dober pridelek. Vpliv suše je omiljen z ukrepi, ki so bili sprejeti v republiki in občini.
Investicije
Pregled investicij v kmetijstvo kaže. da je družbeno kmetijstvo investiralo malo. MIG - TOZD Posestvo in kmetijski zadrugi Škofja Loka in Sora Ziri so skupaj vložile 2.739.000. medtem ko so kmeVJe-kooperanti skupaj s Hranilno-kre-ditnimi službami vložili 48.554.000 dinarjev. Kredite je najelo 221 kme-tov-kooperantov oziroma 12 odstotkov tržnih proizvajalcev.
Selekcija in reprodukcija
Zaradi selekcije črede in reprodukcije je KZS opravljala kontrolo mlečnosti na celotnem področju. Kontrolo je opravljalo 7 kontrolor jev. V A kontroli ie bilo 540 krav. v B kontroli 1245 in v Z kontroli 1365 krav. Poprečna mlečnost krav v A kontroli je bila 3209kg. V H kontroli 2705 kg. medtem ko je bila najvišje dosežena mlečnost 5819 kg. Mlečnost 5000 kg mleka je skupno preseglo 6 krav Najvišja mlečnost dosežena pri ptvesnicah je 4645 kg. To dokazuje, da je namen selekcije, stalno izboljševanje dednih sposobnosti za proizvodnjo mleka in mesa. dosežen. Lani je bil«' tudi pet krav osemenjenih  za   vzrejo  bikov ple-
menjakov. Stroški A kontrole so lani znašali 473.000 din in so bili višji od predvidenih, ker je bilo v A kontroli več krav.
Izobraževanje
Izobraževanje je potekalo v okviru rednega programa izobraževanja 166 kmetijskih prizvajalcev. aktiva kmečkih žena in mladih zadružnikov ter na področju kmečkega turizma. Izobraževanje'je potekalo v obliki predavanj in tečajev. Kmetovalci so poslušali predavanja o prehrani molznic, prednostih reje redov-niške črede, krmljenju živali, obnovah kmečkih hlevov in kužnih boleznih. Predavanj se je udeležilo 650 kmetovalcev.
Poleg tega so 4 kmetje izvedli poskusno proizvodnjo, katere namen je proučiti možnost uvajanja strniščnih posevkov. Ti so dali dobre rezultate in bodo z njimi nadaljevali še vsaj dve leti.
Mladi zadružniki in aktiv kmečkih žena
Do leta 1980 sta v okviru aktiva delovali dve sekciji in sicer športna in kulturna. Leta 1979 so ustavili še strokovno in družbenopolitično. Z ustanovitvijo sekcij je omogočena neposredna samouprava in možnost delovanja vsakega člana Posebej velja omeniti strokovno sekcijo, v okviru katere so bili opravljeni gnojilni in sortni poskusi Organizirana je bila tudi strokovna ekskurzija na Bavarsko
Na območju občine je lani delovalo 15 aktivov kmečkih žena. ki so pripravili 35 predavanj. 2 tečaja. 15 strokovnih ekskurzij. 5 tovariških srečanj in b' kulturnih prireditev.
Lani je bil tudi tečaj za kmečke gospodarje, ki se bodo ukvarjali s kmečkih turizmom Pripravili so 20 informativnih i" "».strokovnih predavanj
Poleg tega je lani potekalo izohra-zevanje čebelarjev, med kmete pa je bilo posredovanih 120 izvodov kmečke knjižne zbirke
C
Pripravila I. Bogataj
G LAS 6.STRAN
IUncU, IS. rCDnUMUA'
® RADOVLJICA
15. seja DRIŽBKNO-POLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Radovljica ho v sredo. 27. februarja, ob 1H. uri v mali sejni dvorani družbenopolitičnih organizacij v Radovljici. Gorenjska e. 25
16. seja ZBORA ZDRUŽENEGA DELA skupščine občine Radovljica bo v sredo, 27. februarja, ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine. Gorenjska c. 19
16. seja /BORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupščine občine Radovljica bo v sredo. 27. februarja, ob 16. uri v mali sejni dvorani skupščine občine. Gorenjska c. 19
r
Dnevni red
Po potrditvi zapisnikov zadnjih sej bodo delegati vaeh treh zborov skupsči-ne občine obravnavali:
— predlog reaolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Radovljica v letu 1980
— predlog odloka o potrditvi zaključnega računa občine Radovljica za leto 1979
— zaključno poročilo koordinacij-akega odbora za izgradnjo sol in vrtcev v občini Radovljica
— predlog aklepa odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi za odpravljanje poaledic naravnih neareč
— imenovanje
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa bodo razen tega obravnavali se:
— predlog sklepa o pooblastilu za vodenje mejnega ugotovitvenega postopka
— predlog odloka o določitvi prispevnih atopenj za ureaničevanje programov mmoupravnil interesnih akup-noati družbenih dejavnosti v občini Radovljica v obdobju od 1. marca do 31. decembra 1980
— delegatska vprašanja
Začrtan letošnji razv
Resolucija   o  uresničevanju  družbenega plana občine Radovljica v letu 1980
Družbeni proizvod
J
Imenovanje delegatov
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve pri skupščini občine Radovljica predlaga, da se v delavski svet Zavoda za socialno medicino in higieno Gorenjske v Kranju imenuje Andrej Golčman. delegat   družbenopolitičnega   zbora, v delavski svet Zdravstvenega doma na Bledu Stane Jere. delegat zbora združenega  dela,  v  delavski svet Zdravstvenega  doma Bohinj Niko Taler,   delegat   zbora združenega dela, v delavski svet Zdravstvenega doma   v   Radovljici   pa Martin Horvat, delegat  zbora združenega dela.
Naloge pri uresničevanju družbenega plana občine Radovljica v letu 1980 izhajajo iz ciljev, dogovorjenih v družbenem planu občine za to srednjeročno obdobje, iz ocene gospodarskih gibanj za minulo in letošnje leto ter iz nalog in usmeritev, sprejetih v republiki in zvezi.
V prvem poglavju resolucije je podana okvirna ocena gospodarskih gibanj v letu 1979. Lani so v radovljiški občini dosegli razmeroma ugodne rezultate v gospodarjenju z družbenimi sredstvi v primerjavi z letom 1978 in z drugimi občinami na Gorenjskem.
Visoke stopnje rasti so dosegli pri oblikovanju    celotnega prihodka, družbenega proizvoda in čistega dohodka, več pa so namenili tudi za akumulacijo.   Kljub   ugodnim poprečnim rezultatom pa ugotavljajo nekatera odstopanja, ki vplivajo na slabšo kvaliteto gospodarjenja. Tako so zaostajali v rasti produktivnosti dela glede na rast osebnih dohodkov,   presegli   planirani obseg zaposlovanja   in   v   skromni meri uresničili     izboljšanje kadrovske strukture. Izvoz in uvoz sta se povečala, vendar se pokritje izvoza z uvozom  zmanjšuje.  Družbeni proizvod   se  je   zaradi   novih naložb povečal   manj.   kot   so načrtovali, zaradi   visoke  rasti   cen   je padla konkurenčna  sposobnost gospodarstva,  medtem  ko  so  sredstva za akumulacijo,  sicer  večja  kot leto prej,  se  vedno  pod  stopnjami za naložbe v temeljnih bankah. Zaradi visoke rasti življenjskih stroškov so preveč porasli tudi osebni dohodki ter sredstva za skupno in splošno porabo.
Samoupravna organiziranost in družbenoekonomski odnosi
Drugo poglavje resolucije govori o uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter samoupravne organiziranosti. V zvezi « tem Ko treba letos dosledneje uresničevati dohodkovne odnose, sistem samoupravnega družbenega planiranja, svobodno menjavo dela med organizacijami združenega dela in interesnimi skupnostmi ter pripraviti predlog samoupravne organiziranosti v kmetijstvu.
V predlogu resolucije so podane tudi usmeritve za združevanje nekaterih po dejavnosti sorodnih organizacij združenega dela, za sodelovanje delovnih organizacij na področju tekstilne in kovinske industrije ter na področju gostinstva in turizma. Letos nameravajo v radovljiški ob-. čini ustanoviti tudi stavbno-zemlji-ško skupnost, organizirati komunalno interesno skupnost in komunalno gospodarstvo, pri usklajevanju interesov turističnega gospodarstva pa podpirati  delovanje  turistične poslovne skupnosti. Začeli bodo sanacijo Blejskega jezera, na področju malega gospodarstva pa spodbujali zlasti storitveno in servisno dejavnost.
DOGOVORIMO SE
večji za 5 do 6 odstotkov
Zaradi vse težjih pogojev gospo-darjenja doma in v svetu se nameravajo letos v občini Radovljica odločneje preusmeriti od ekstenzivnega razvoja in tako ustvariti, osnove za uresničevanje politike ekonomske stabilizacije v prihodnjem srednjeročnem obdobju.
Predvidevajo, da bo družbeni proizvod letos porasel za pet do šest odstotkov, za toliko bo večja tudi industrijska proizvodnja, medtem ko bo kmetijska narasla za dva do tri odstotke. Produktivnost bo večja predvidoma za štiri odstotke, izvoz za dvanajst, število nočitev domačih in tujih gostov pa bodo dvignili za deset odsotkov.
Osnovna usmeritev na področju zaposlovanja je. naj bi le-to naraščalo največ do dva odstotka v primerjavi s poprečnim številom zaposlenih v  minulem  letu.  pri  čemer bodo organizacije   združenega   dela zaposlovale  dodatne  in nadomestne delavce iz naravnega prirastka občanov ter pri tem upoštevale družbeni dogovor o  minimalnih standardih  za  življenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanju delavcev.
Rast naložb v osnovna sredstva gospodarstva, stanovanjske in komunalne izgradnje bo ob manjših možnostih za zadolževanje v tujini in omejenih sredstvih za razširjeno reprodukcijo znašala do osem odstotkov.
Obseg naložb v negospodarstvu pa bo bistveno manjši kot lani. Izločiti bo potrebno vse nove investicije, razen tistih, ki slonijo na samoprispevkih občanov in so finančno pokrite. Ponovno pa bo treba pregledati tudi vse že začete naložbe in nekatere prenesti v naslednje srednjeročno obdobje. Sicer pa bodo pri kreditiranju banke dajale prednost tistim projektom, ki bodo pomembno povečevali izvoz.
Varčnejše razdeljevanje dohodka
Sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb se bodo smela letos povečati le za 16 odstotkov glede na lansko leto. Ob tem mora masa za osebne dohodke v organizacijah združenega del materialne proizvodnje naraščati za 25 odstotkov počasneje od dohodka in od čistega dohodka, upoštevaje dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980.
Osebni dohodki na zaposlenega v neproizvodnih dejavnostih bodo porasli v skladu z rastjo osebnih dohodkov na zaposlenega v materialni-proizvodnji, vendar v masi največ za 16' odstotkov v primerjavi z letom 1979. Sredstva za skupno porabo se bodo povečala največ za 13 odstotkov, pri Čemer sredstva za stanovanjsko gradnjo niso upoštevana.
Ob uresničevanju stabilizacijskih ukrepov na vseh področjih in ob
Oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine je na podlagi pripomb in stališč izvršnega sveta na prvi delovni osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Radovljica v letu 1980 pripravil drugi osnutek. Tega je izvršni svet obravnaval 11. februarja skupaj s predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij v -občini. V plodni razpravi so bila podana dodatna stališča in pripombe, ki so jih sestavljav-ci vgradili v predlog resolucije.
postopnem prehodu na samoupravno urejan je cen bodo le-te podrejene merilom za selektivno izvajanje politike cen. Republiška resolucija predvideva najmanj za 20 odstotkov nižjo rast cen na drobno in življenjskih stroškov kot v letu 1979.
Naloge v krajevnih skupnostih
Samoupravni položaj delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih se postopoma krepi, saj postaja krajevna skupnost dejansko sestavni del družbenoekonomskih odnosov. Kljub temu pa bo potrebno krajevno skupnost in samoupravljanje v njej razvijati in uresničevati veliko bolj povezano z razvojem samoupravljanja v združenem delu.
V krajevnih skupnostih bodo morali letos posvetiti več pozornosti usklajevanju razvoja vseh dejavnosti, ki so bistvene za življenje in delo občanov, delovanju potrošniških svetov, hišnih svetov in zborov stanovalcev, izdelavi planov za naslednje srednjeročno obdobje.
dokončanju   programov  a tm:\ prispevkov in pripravi na now»» rendume.   skrbi   za   urejenost t jev in varstvo narave ter iq« nitvi obrambnih načrtov in a«S družbene samozaščite.
Podrobnejše usmeritve v drugih dokumenti
Za uresničevanje razvoju« in nalog, dogovorjenih t. so   odgovorni   vsi dejavniki benega   razvoja   v   občini Ki planiranja bodo prenesli n«k> svoje plane in izdelali akcijska grame za njihovo uresničitev' l ni   svet   skupščine  občine lit 30. avgusta predložil skupVši ročilo o uresničevanju resoluc* družbenega plana občine v od 1976. do 1980. leta. osnutek lucije za leto 1981 pa bo pn# novembra.
Podrobneje bodo usme posameznih področjih op dokumentih, ki jih bodo obravnavali potem, ko bodo jeni z resolucijskimi usmeril sprejeti pri posameznih planiranja. Gre za odlok o računu za leto 1980, za temeljnih nalog po posameni nogah oziroma skupinah in pinah dejavnosti z akcijska! gramom izvajanja (industriji, kmetijstvo, gozdarstvo, \ komunalno in stanovanjsko darstvo itd.), za bilanco vanja v letu 1980, program sticij, naloge občinskih sai nih interesnih skupnosti dejavnosti, progran, skup«*, področje komunale, stanom, gospodarstva in varstva prej* rom ter za predloge in odkif področju malega gospodarstvi
Kako s proračunski presežkom
pro
Proračunska  služba  oddelka   za   gospodarstvo   in finam> pripravila predlog odloka o potrditvi zaključnega računa občine Radovljica za leto 1979. Na njem se je lani skupaj s p.vl sredstvi iz 1978. leta in dopolnilnimi sredstvi nabralo 95.3 dinarjev.
Denar je bil razporejen takole: za dejavnost družben^ skupnosti je šlo okrog 39,2 milijona dinarjev, za ljudsko obramb* milijona, za družbenopolitične organizacije in društva 4,5 milijo^ negospodarske investicije 10.7 milijona, za socialno skrbstvu ^1 zdravstveno varstvo nekaj manj kot milijon, za komunalno deja 3,9 milijona dinarjev, za dejavnost krajevnih skupnosti 6,9, za vencije v gospodarstvu 3 milijone, za kredite, vezana in i sredstva 3,9 milijona in za tekočo proračunsko rezervo okrog dinarjev.
Višek, ki je ob koncu leta nastal v proračunu, znaša dobrih«vs lijona dinarjev. Izvršni svet skupščine občine Radovljica predla^ se razporedijo, in sicer 5 milijonov kot prenos v leto 1980. U5.(1^ narjev za prenos v rezervni sklad. 500.000 dinarjev u Podnart-Kropa. 174.000 za potrebe krajevnih skupnosti. 690. narjev za odškodnino za nacionalizirana zemljišča, 384.000 d urbanistično dokumentacijo in 20.000 dinarjev za urejanje prve svetovne vojne. Vsi zneski so zaokroženi.
Izvršni svet tudi predlaga, da skupščina potrdi zaključni rezervnega sklada občine Radovljica, ki je sestavni del zaklj računa proračuna. V rezervni sklad se je lani nateklo okrog 1,4 rt dinarjev, porabljenih pa je bilo 870.000 dinarjev. Presežek 606 narjev naj bi prenesli v leto 1980.
Obveznost tudi za nepodpisnike
Konec januarja oziroma v začetku februarja so vse občinske interesne skupnosti družbenih dejavnosti sprejele nove prispevne stopnje za uresničevanje svojih programov v obdobju od 1. marca do 31. decembra letos.
Nove stopnje so usklajene z resolucijskimi zahtevami, torej masa sredstev za skupno porabo v občini ne bo presegla 16-odstotne dovoljene ra-sti. Tako bodo znašale prispevne stopnje od 1. marca naprej za zvezo skupnosti otroškega varstva 1,99 odstotka iz bruto osebnih dohodkov zaposlenih, za občinsko skupnost ojtroškega varstva 1,47 odstotka, za izobraževanje bodo ""odvajal i 5,46 odstotka, za kulturo 0,87, od tega 0,52 odstotka za skupne nalo-
ge v okviru republike, za telesno kulturo 0,52 odstotka in za skupnost socialnega skrbstva 0,70 odstotka.
Prispevna stopnja za uresničitev programa občinske zdravstvene skupnosti znaša 6,45 odstotka iz bruto osebnega dohodka in iz dohodka 1,40 odstotka, za program skupnosti za zaposlovanje Kranj pa 0,22 odstotka iz dohodka. Osnova je bruto osebni dohodek.
Ker so bili aneksi in samoupravni sporazumi v združenem delu sprejeti z več kot dvema tretjinama glasov, odlok o določitvi prispevnih stopenj velja samo za tiste zavezance, ki jih niso sprejeli.
Prispevne stopnje za financiranje programov izobraževalne skupnosti Slovenije, skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, skupnosti starostnega zavarovanja kmetov in raziskovalne skupnosti Slovenije pa bo za nepodpisnike določila republiška skupščina.
7.STRAN GLAS
DOGOVORIMO SE
Z združenim denarjem do novih šol in vrtcev
petih letih se je po samoupravnem sporazumu v Mad za gradnjo vzgojnovarstvenih in izobraževalnih objektov nateklo 115,9 milijona dinarjev Denar bodo zbirali še do konca letošnjega tlletja, tako da bodo uresničili celoten program iložb, razen dveh oddelkov otroškega varstva v Stari Fužini
Na   podlagi  sklepa  vseh zborov upščine občine Radovljica o po-itvi   programa   izgradnje vzgoj-varstvenih in izobraževalnih ob-tov ' v  tem  srednjeročnem ob-ju.  ki so ga sprejeli decembra 4. so delovni ljudje, obrtniki in metje  sklenili  samoupravni spo-zum    o   financiranju izgradnje ojnovarstvenih in izobraževalnih jektov.
S tem sporazumom so se odločili.
bodo od 1. februarja 1975 do 31. nuarja letos združevali denar za dnjo vzgojnovarstvenih ustanov, »graditev telovadnic, osnovne sole Begunjah in posebne osnovne šole Radovljici. V sklad so prispevali a odstotka iz dohodka od izpla-nih bruto osebnih dohodkov de-vcev. zaposlenih  v organizacijah ruženega dela. delovnih skupno-ih ter obrtnikov in njihovih de-vcev. lastniki kmetijskih in gozd-zemljišč pa 40 odstotkov od ka-trskega    dohodka.    če njihov upni katastrski dohodek presega 000 dinarjev. Razen tega v sklad speva    75   odstotkov občinska upnost   otroškega   varstva, izo-az^valna skupnost prosta sredstva amortizacije in skupščina občine dovljica.
1975. leta so se sredstva zbirala o kot predvideva samoupravni razum. Vendar pa že prvo leto vsi pisniki sporazuma niso izpol-vali svojih obveznosti, tako da videna vsota ni bila zbrana. Zato so 1976. leta spremenili način 'rnnja denarja. Dva odstotka iz odka od bruto osebnih dohodkov vključili v redno stopnjo pri-ka za izobraževanja in za ot-ko varstvo.
Januarja letos je potekla obvez- ,
t plačila prispevtei po sporazu-u. Koordinacijski odbor za gradnjo ojnovarstvenih in izobraževalnih ijektov je skupaj z izobraževalno pnostjo in skupnostjo otroškega rstva izdelal finančno konstruk-, po kateri bo denar pritekal še konca junija. V tem času bodo videno zaključene vse gradnje programa, razen dveh oddelkov v ri Fužini. Skupaj se je od januarja 1975. leta 31.   decembra   lani   v skladu ralo 115.952.919,54 dinarjev, po-jenih pa je bilo v tem času 4.173.654.10 dinarjev. Gradnja os-e šole v Begunjah je stala nekaj kot   11.5   milijona dinarjev, a šola v Lescah je za razna ravila  dobila  154.600 dinarjev.
vne šola Bled za ureditev zuje okolice 350.000 dinarjev, os-
novni šoli Bohinjska Bela in Lip-nica pa za obnovo oziroma popravilo ostrešja 200.000 in 313.465 dinarjev.
Za posebno osnovno šolo v Radovljici, ki jo bodo odprli še v tem polletju, je predvidenih nekaj več kot 16.6 milijona dinarjev. Precejšen znesek v porabi predstavljajo tudi dograditve telovadnic pri osnovnih šolah v Radovljici, na Bledu, v Lescah in Bohinjski Bistrici, ki so veljale dobrih 10.6 milijona dinarjev.
Skupnost otroškega varstva je iz sklada za gradnjo vrtca v Radovljici dobila 1,3 milijona dinarjev, vrtec v Kropi je stal 4 milijone, vrtec na Bledu 17,8 milijona, medtem ko predračunska vrednost za vrtec v Lescah znaša 16.9 milijona dinarjev. Razen tega je koordinacijski odbor osnovni šoli v Bohinjski Bistrici za gradnjo vrtca v Srednji vasi nakazal 800.000 dinarjev, za vrtec na Ovsišah pa je namenjenih 200.000 dinarjev.
Med prihodki sklada je tudi 2.9 milijona dinarjev, ki so jih dobili s prodajo bivše šolske stavbe v Polj-čah. Koordinacjski odbor predlaga skupščini, da ta sklep potrdi. Na ta način bo ob združevanju sredstev izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva v letu 1980 mogoče v celoti uresničiti program naložb po samoupravnem sporazumu, razen dveh oddelkov otroškega varstva v Stari Fužini, ki jih skupnost otroškega varstva kot obveznost prenaša v naslednje srednjeročno obdobje.
Tak sklep predlaga tudi izvršni svet skupščine občine Radovljica s tem, da se poravnajo nekatere obveznosti v zvezi s prodajo stare šole v Poljčah in da se uredijo lastninski odnosi za vse objekte namenjene izobraževanju in otroškemu varstvu.
Skupna seja posvečena Edvardu Kardelju
Na skupni seji so delegati oživili lik Edvarda !|v?dH ne*° na domu- čakalno Kardelja - Pozdravno pismo tovarišu Titu - %vui f^^t^cijl Manj za skupne potrebe v krajevnih skupnostih itii l"J?° izdc,am lan»l.in" ° k«-
r   /• - _7 • ■ j ann tudi z novimi kadri. Opozo-
—  Informacijo o zdravstvu in nekatere druge ri'jje potrebno posamezne točke dnevnega reda so delegati obogatili z dodatnimi predlogi
Deseto skupno sejo vseh zborov skupščine občine Radovljica, ki je bila 30. januarja, .so delegati posvetili 70. obletnici rojstva Edvarda Kardelja, častnega občana radovljiške občine, velikana naše revolucije in ideologa razvoja političnega samoupravljanja.
Slavnostni govornik je bil Janez Smole, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov v Radovljici, ki je orisal Kardeljevo plodno življenje in delo ter zaključil z revolucionarjevimi besedami, da »je človek vreden toliko, kolikšen je njegov ustvarjalni doprinos njegovi generaciji«.
Zatem je Jošt Rolc, predsednik družbenopolitičnega zbora, prebral pozdravno pismo, naslovljeno na tovariša Tita. V njem je med drugim zapisano tudi tole: »Spremljamo vašo veliko voljo in moč za premagovanje bolezni, kar nam daje nove spodbude in enotnost hotenj za uresničevanje samoupravnega družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema ter nadaljnje borbe za čimboljši položaj našega delovnega človeka in obrambne moči.« In: »Sleherni občan naše družbenopolitične skupnosti ima v srcu samo eno željo, to je, da bi čimpreje okrevali in nas še dolgo vodili v naših skupnih prizadevanjih.«
Delegati so nato nadaljevali delo na ločenih sejah. Vsi trije zbori so sprejeli aneks k samoupravnemu sporazumu o načinu združevanja in uporabe sredstev, ki jih delavci temeljnih organizacij namenijo za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih. Zaradi resolucijskih
omejitev so prispevek na delavca znižali od 500 na 400 dinarjev. Prav tako so črtali določilo, po katerem naj bi za delavce iz Bohinjske Bistrice odvajali po 1000 dinarjev za ureditev Muzeja Tomaža Godca v Bohinju. Delegati so obenem zadolžili izvršni svet skupščine občine, da pripravi pregled zbranih sredstev po posameznih podpisnikih samoupravnega sporazuma ter predlog za imenovanje komisije za usklajevanje med krajevnimi skupnostmi in način razdelitve sredstev. Krajevne skupnosti bodo vsake tri mesece obveščene, kako sredstva po samoupravnem sporazumu dotekajo.
Vsi trije zbori so obravnavali informacijo o problematiki zdravstva v radovljiški občini. V zboru združenega dela so jo sprejeli s pripombo, naj regionalna zdravstvena skupnost pripravi primeren samoupravni sporazum o zdravstvenih storitvah v Kliničnem centru v Ljubljani za leto 1980 in si prizadeva, da doseže nižje cene za opravljene zdravstvene storitve. Delegati zbora krajevnih skupnosti iz Bohinjske Bistrice so opozorili na prevoze iz bohinjskega kota, saj se dogaja, da morajo ponesrečenci zelo dolgo čakati na reševalni avto. V družbenopolitičnem zboru pa so sklenili, naj se v naslednjem srednjeročnem obdobju zagotovi prednost osnovni zdravstveni službi ter kadrovski krepitvi in s tem zmanjša čakalna doba v ambulantah. Menili so, naj bi omejili ležalno dobo v bolnišnicah    zunaj   Gorenjske in
primere nepravilnega odnosa zdravstvenih delavcev do bolnikov reševati sproti, da bi se izognili posploševanju.
Vsi trije zbori so sprejeli predlog odloka o splošnem interesu za območje izgradnje ceste skozi Poljče do naselja Begunje. Delegat krajevne skupnosti Begunje je predlagal, naj bi se hkrati s cesto v Poljčah lotili tudi sanacije potoka, ki teče ob njej. Zatem so sprejeli predlog odloka o splošnem interesu na območju nakupovalnega centra Lesce, predlog odloka o elementih za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju občine Radovljica, medtem ko bo javna razprava o osnutku odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti trajala do 29. februarja in marca v obliki predloga spet prišla na dnevni red skupščine.
Program dela skupščine občine Radovljica za leto 1980 so sprejeli z nekaterimi dopolnitvami. Vanj bi morali vključiti pomembnejše zadeve z dnevnega reda republiške skupščine, v vsakem četrtletju pa naj bi delegati obravnavali oceno gospodarjenja v občini. Razen tega naj bi izvršni svet pripravil oceno o preskrbi v radovljiški občini, predsedstvo občinske konference SZDL oceno o delu potrošniških svetov, predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov oceno delegatskega sistema, v program dela skupščine občine pa naj bi vnesli tudi poročilo komisije o izvajanju zakona o združenem delu in razpravo o zazidalnih načrtih Hotunje in Poljane.
V zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti je bilo postavljenih tudi več delegatskih vprašanj. Ta skupaj z odgovori objavljamo posebej.
Delegati so vprašali
DOGOVORILI SMO SE
Pomoč občini Lenart
Odbor   podpisnikov družbenega rora   o   načinu   uporabe in ravljanja s sredstvi solidarnosti odpravljanje posledic naravnih ireč predlaga vsem občinam v Slo-iji.   podpisnicam   dogovora, da 'ni I>enart odobrijo solidarnost-pomoč   za   odpravo posledic rja. Gre za znesek 2.863.000 di-rjev.
Mejni ugotovitveni postopki
Geodetska uprava skupščine obči-) je pripravila predlog sklepa, s terim občinska skupščina poobla-i Geodetski zavod Slovenije za edbo mejnega ugotovitvenega -topka. potrebnega za izdelavo e katastrske izmere naselja Kro-
Postopek je sicer že opravljen, i svet ga je odobril leta 1977. ar pa ga lahko geodetska orga-ija vodi le po pooblastilu ob-e skupščine. Potrebna je torej, ko bi rekli. ,zgolj formalna po-'tev.
Na 15. seji zbora združenega dela je delegacija HTP Toplice Bled posredovala naslednje delegatsko vprašanje:
Konferenca delegacij ugotavlja, da že dolgo ne obratuje sedežnica na Stražo, ki je bila pred desetletji zgrajena iz sredstev takratne občine na Bledu in sredstev blejskega turističnega-gospodarstva. Sedežnica je bila zgrajena zaradi znamenite razgledne točke na Straži in je bila takrat prvovrstna zanimivost. Kasneje je bilo urejeno tudi smučišče oh sedežnici. Po znanih podatkih je bilo v poletni sezoni poprečno po 10.000 prevozov in to predvsem tujih gostov.
Konferenca vprašuje, zakaj se sedežnica ne obnovi in zakaj skupščina občine Radovljica kot naslednik občine na Bledu ne skrbi, kaj se dogaja z družbenimi sredstvi, ki so bila takrat v ta objekt naložena. Sprašuje, ali je res, da Zavod za turizem po delih prodaja napravo in da namerava preseliti tudi obe postajni zgradbi.
Delegacija predlaga skupščini, da spodbudi vse dejavnike na Bledu, predvsem pa Zavod za turizem in turistično poslovno skupnost, da pristopijo k ponovni izgradnji žičnice in s tem popestrijo letno in zimsko ponudbo.
Odgovora še ni.
Delegati so na isti seji ponovno postavili delegatsko vprašanje glede razkladanja premoga v Lescah za območje Radovljice, Lesc in Bleda.
Predsednik izvršnega sveta Stanko Slivnik je pojasnil, da je odgovor Merkurja glede razkladanja premoga obravnaval izvršni svet in sklenil, naj o tem razpravljajo še potrošniški sveti v krajevnih skupnostih Lesce. Radovljica in Bled ter Železniško gospodarstvo oziroma železniška postaja Lesce. Potrošniški sveti so z vsem seznanjeni in zdaj skupaj z železniško postajo iščejo
možnosti za rešitev. Posebna delovna skupina bo rešitev posredovala Merkurju.
Predsednik konference delegacije osnovne Šole A. T. Linhart je predlagal, naj bi njihova delegacija zaradi večje aktivnosti prejemala več izvodov gradiva za skupščino.
Ob sedanjih pogojih je nemogoče povečevati naklado gradiva Osnova za delo delegacije naj bo »delegatska stran« v časopisu Glas. ki izide pred vsakokratnim zasedanjem skupščine.
Delegatsko vprašanje krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica na 15. seji zbora krajevnih skupnosti:
»Ugotavljamo, da kljub zagotovilu TRV Ljubljana pretvornik na Voglu za lokalno radijsko postajo Triglav Jesenice še vedno ne obratuje. Kdaj bo?
Se vedno nismo dobili odgovora na delegatsko vprašanje z dne 23. julija in 29. oktobra 1979. kaj je z novo asfaltno prevleko na cesti Bohinjska Bistrica —Ukane, zakaj je ni in kje je denar, ki je bil namenjen za ta dela. Vprašujemo tudi. kdaj se bo končno tudi to uredilo?« Odgovora tudi tokrat še ni. Delegatsko vprašanje krajevne skupnosti Gorje:
»Na osnovi prispevka v Delu (3. januarja 1980) in na osnovi prispevka po'televiziji o elektrogospodarstvu v drugi polovici decembra 1979 smo ugotovili, da je zajezitev Radovne še vedno aktualna. Zato prosimo skupščino občine Radovljica, da. nam pomaga razjasniti predvideno gradnjo. Ze v knjigo pripomb smo vpisali, da želimo razlago nosilcev projekta Elektrogospodarstva in vseh drugih institucij, ki na tem področju delajo. Želimo, da nam razložijo predvidene načrte in dognanja, obenem pa dajo možnost vsem krajanom, da se vključijo v razpravo, preden bodo projekti gotovi.«
Odgovora med gradivom za delegate ni bilo.
Na isti seji zbora krajevnih skupnosti so se oglasili tudi delegati iz krajevne skupnosti Lesce:
»Na seji vseh treh zborov skupščine občine Radovljica 25. julija 1979 so bili sprejeti sklepi v zvezi z gradnjo občinskega družbeno kulturnega centra. Med drugim je bil sprejet tudi sklep, naj koordinacijski odbor  skupaj  z  urbanisti preveri stvarne možnosti za lokacijo med Lescami in Radovljico ter uskladijo interesi   med   krajani Radovljice. Lese in'Begun i V primeru, da bi obveljala druga lokacija, ne bi bil več umesten sklep, da se za to namenijo proračunska   sredstva   za gradnjo objektov širšega družbenega pomena.«
Delegati so predlagali, da se takoj preverijo možnosti za lokacijo centra med Lescami in Radovljico in da se v primeru, če bi bila lokacija v centru Radovljice samo za potrebe Radovljice, namenijo manjša sredstva za center, obenem pa se tudi y krajevni skupnosti Lesce omogoči ureditev podobnih prostorov s soudeležbo občinskega proračuna.
Delegatsko vprašanje krajevne skupnosti Ljubno:
»Ze več let se postavlja vprašanje glede gradnje novega mostu v Otočah. Ker je v planu komunalne skupnosti za leto 1980. bi radi zvedeli, če bo ta naloga res uresničena oziroma kako daleč so že pripra ve«
Samoupravna komunalna skupnost je posredovala naslednji odgovor: pri Slovenija ceste Ljubljana, temeljna organizacija PNZ. je bil podan zahtevek za ponudbo za izdelavo projekta. Ker pa je bilo v letu 1979 i oliko nil)pg ' določenimi prioritetami na, repubjiški ravnijn,, raznih mladinskih Akcij, je bila naloga -odložena in ni prišlo do skleni
tve pogodbe. S tem se celotna naloga prenese v naslednje srednjeročno obdobje. Ne smemo pa prezreti, da naloga komunalne skupnosti in skupščine občine ni majhna, saj še vrsta starejših načrtov tega srednjeročnega obdobja ni rešenih.
Odgovor na delegatsko vprašanje krajevne skupnosti Gorje s 15. seje zbora krajevnih skupnosti:
V občini Radovljica je obrtna dejavnost dokaj razvita, saj imamo 310 rednih obrtnikov in 418 obrtnikov, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic. Razvita je zlasti proizvodna obrt in nekatere storitvene dejavnosti, ki so donosnejše. Manjka pa uslužnostna obrt: osebnih storitev, čevljarjev, kroja-čev. vodovodnih instalaterjev in obrti za servisiranje in popravilo gospodinjskih strojev.
Opravljanje obrtne dejavnosti brez dovoljenja je vse pogostejši pojav, predvsem v gradbeništvu. Tržna inšpekcija sproti odkriva opravljanje obrtne dejavnosti brez dovoljenja in daje predloge sodniku za prekrške za uvedbo postopka o prekršku. Večkrat pa občan potem svojo dejavnost legalizira.
Na podlagi ugotovitev, da je potreba po prevozih blaga z vozili do dveh ton. smo predlagali oddelku za gospodarstvo in finance, da poda predlog za spremembo odloka o ureditvi nekaterih zadev s področja zasebne obrti v občini Radovljica s tem. da občan lahko opravlja prevoz blaga s takimi vozili kot postranski poklic.
V radovljiški občini ni primerov, da bi posameznik opravljal obrtno dejavnost brez dovoljenja in pri tem izkoriščal druge delavce, kar bi bilo vsekakor družl>eno škodljivo. Ce bi se taka dejavnost |>ojavila. prosimo krajevne skupnosti, da nam prjme^e posredujejo. (Odgovor je pripravil tržni inšpektor)
C LAS 8.STRAN
TOREK, 19.FEMUMI
duh1iwi
Bi T,
;28 nadaljevanje)
TONE POGAČNI
Pa ni Justinjanova hčerka umrla, ampak je začela, za vse življenje zastrupljena, segati, odbirati. mečkati, požrešno gristi grozd za grozdom . . . dokler ni bila košara prazna, in so evanuhi spet zaveslali in med neznosno samoto brez grozdov je kolcala. pa spet. dokler se ji ni trebuh dokončno razpočil in so same kače lezle na vse vetrove, in so zastrupljale, da se danes boli.
DEKLIŠKI STOLP pa še vedno štrli iz BOS-PORJA!
In približno taka je TURČIJA. Današnja in včerajšnja. Evropa in Azija. Ujameš jo lahko zmeraj samo v začetku in vse se prehitro odteče v usodo BOTTICELLIJEVE VENERE:
- Vstaja, dekle iz morja vstaja, valovi ji svetla griva, naga je in mila. strast kipi iz nje in gleda me in me prezira .
Nebo modro, parnik je neslo nazaj, kot razpadel mlin kje v Tuhinju je šklopotal. in lopute vijaka so nakuhavale črnkasto brozgo, tu pa tam so galebi v letu ščipali crknjene ribe. debele za pest, in je Francozinja porinila Branetu v roke mini fotoaparat, naj ju s Sončkom skupaj slika, za spomin na Jugoslavijo, in je popravljala razpuščeni bikini, ki je kaj malomarno prekrival vse izbuljene žile, pegice in za krog materinih znamenj, rdečkasto kožo. ki se je na stegniti že luščila.
In sta se s Sončkom ganjeno objeli, dokler ni ŠKLJOC končno pretrgal to gnilo francosko idilo. S povabilom, naj pridemo k njej v Francijo. Lepo. Samo neznansko drago.
Sončku se je zazdelo, da se nad starim ISTANBULOM boči mavrica, verjetno še zmeraj v prividih, tudi stari parnik je bil že do konca pregret, pa je bil čas, da si Nemci obu jejo čevlje, in takoj ni več tako fino smrdelo po amonijakovih kapljicah.
Sploh so se pordečene glave spet zvijale (čas za opoldansko kosilo), pristajali smo mukoma, v trzljajih, kot na porodniškem stolu, ob GALATSKEM pomolu, v sinji svetlobi, utrujeni in motnih oči.
Pod pontonskim mostom, kjer so kavarnice in restavracije, mini-bazarji. in se spodaj prav vse sunkovito ziblje v razpenjenih tokovih z BOSPORJA. ob izlivu ZLATEGA ROGA. so Turki vlekli vodne pipe, grizljali KEBAB (jagnjetino) na žaru. pili nekakften jogurt v omaki iz kumar, vse pa zalivatt z janeževim žganjem, ki v neznosni vročini poganja leno kri po žilah in zapira znojne pore.
Lačni smo. Sendviči so mi nekje ob DEKLIŠKEM STOLPU padli v Bospor. Da sta me Brane in Sonček še dolgo grdo gledala. Pa tako skrbno smo jih zjutraj napolnili.
Ribe s čolnov na GALATI nam že smrdijo, dvakrat na dan te še meso znervira, zato kupimo sadje, za boljšo prebavo, breskve, marelice, češnje, in grizljamo, dobro oprane, ko z nogami bingljamo nad BOSPOR-JEM.
Človek se hitro vživi v to istanbulsko umazanijo, in smo žvečili, zvežili, da bi lahko čez četrt ure z lepljivimi dlanmi odkolovratili na hrib, v sonce. V hlad SULEJMANOVE SINJE MOŠEJE.
Želodec nas je pekel ko je s težavo prebav-ljal prežvečeno hrano, potem pa smo še pili iz Svetega izvira, mlačno in klorirano, da nam je vse skupaj odteklo.
Na mrzlih stopnicah je sedela skupina boemskih hipijev, po slovensko so se jim vezli otrobi, nič pametnega — niti človeškega stika nismo mogli vzpostaviti, čeprav nas preganja ista zgodovinska usoda, oklepa isto gnezdo, govorimo po istih zakonih.,
Nič.
Niti pozdrava.
Samo začudenje v begaj oči h očeh. na zabuhlih obrazih — strah pred nečim.
In že so se dvignili in zavili v drug RAJ. Ta slovenska zdolgočasenost. Oviti smo v modro.
BOSI. Vstop v SINJO MOSEJO smo odkupili s prgiščem lirskih kovancev.
Čutimo, kako sonce reže zrak okrog in okrog Sulejmanove mošeje, šest ošpičenih minaretov meče oceno senco čez SVETO MODROST.
Drsimo čez tepihe in se klanjamo mojstrovini dvornega arhitekta SIN AN A. na evropski razumski način.
Naj vas domišljija potegne v ŠESTNAJSTO STOLETJE. Od zahoda na vzhod se je razprostirala na zemljevidu obsežna Otomanska država. Ze od Mehmedovega časa so ji pripadla Anatolija, Srbija, Bosna, Krim, Albanija... Brutalni in častihlepni SELIM I, Mehmedov vnuk, je pri Caldiranu razbil vojsko perzijskega šaha in anektiral za svojo državo še Sirijo, Libanon, Palestino in Egipt. Manjkala mu je samo še MEKA. Osvojil je tudi njo in si z ognjem in mečem pridobil naziv kalifa, muslimanskega papeža. Kazalo je, da njegovemu sinu SULEJMANU ni več ostalo kaj prida. . . vendar. . . krvavo je zatrl armensko vstajo v Anatoliji, združil se je s Francozi proti Avstriji in bi skoraj zasedel DUNAJ.
Sestava celotne orjaške države je bila močno neenotna: turška manjšina je vladala velikanski večini neturških narodov. Turki so osvojili tudi dežele s starejšo kulturno tradicijo kot pa so jo imeli oni. Zato je bilo treba zaslepiti turške podložnike z razkošjem glavnega mesta ISTAMBULA, kar bi napravilo mogočen vtis in jim zamračilo razsodnost. Torej je šlo za isti miselni proces, ki je vodil tisočletje pred tem Justinijana, da je dal sezidati svetišče SVETE MODROSTI (Božje modrosti)...
ISTANBUL s prek šeststo zašiljenimi minareti. V sredini pontonski most G AL ATA, ki povezuje oba bregova ZLATEGA ROGA. Nemirno se ziblje, avtomobili in pešci mirno polzijo mimo. Zjutraj ga razlomijo in dvignejo, da lahko tovorne ladje zaplujejo v notranjost ZLA TEGA ROGA.
... Zato so zgradili SINJO MOSEJO.
ISLAM ne pozna masnih obredov, kot jih lahko vidimo v krščanskih cerkvah. Mošeja je prostor za pogovor z nevidnim bogom Alahom. V njej ni slik ali kipov — koran jih prepoveduje kot malikovanje.
Tako je velikanski prostor SULEJMANOVE SINJE MOŠEJE skoraj prazen. Nad štirimi zidovi, sklenjenimi v četverokot, se vzpenja orjaška kupola, okrog nje pa se vrsti sto štirideset oken, ki prepuščajo svetlobo samo v zgornjo polovico notranjega dela mošeje.
Stranskih ladij ni, tam sta prizidani samo dve polovični krogli, ki od zunaj z opornimi zidovi vred dajeta vsej stavbi mogočen piramidni videz.
MIHRAB, proti MEKI obrnjena vdolbina v zidu, in MIMBAR, muslimanska prižnica, sta bogato okrašeni, tla so pokrita s preprogami, nad njimi se bleščijo luči nizko spuščenih kovinskih lestencev in oljenic. Saj so se pred dnevi, ker so mošejo dodobra, zaradi restavracijskih del, spraznili.
Vzgojnovarstveni zavod
Škofja Loka
Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednjič* dela in naloge:
1. računovodja
za nedoločen čas
2. medicinske sestre
za določen čas
3. 2 snažilk
za polovičen delovni čas
Od   sprejetih   kandidatov želimo, pogoje:
srednja izobrazba ekonomske smeri, tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakega ah nega dela.
smisel za organizacijo in sposobnost za delo: srednja medicinska šola — pediatrična smer: usposobljenost za opravljanje tega dela Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opi sob njega dela pošljite tajništvu Vzgojnovarstvenega zavodi $ Loka, Titov trg 4, v 15 dneh po objavi
da   izpolnjujejo ni*«f
pod 1
pod 2. pod 3.
TRIGLAV KONFEKCIJA
Praktična darila za 8.marec so v prod* najnovejše garniture ženskih robcev -« slovalnicah Triglav v Kranju. Tržiču in ^ niku
aC# A l\J T*0varna športnega orodja CLn/V  Begunje na Gorenjskem
Na osnovi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerji! H<| Športna orodja in TOZD Trgovina in sklepov koa* delovna razmerja
objavljamo dela in naloge
TOZD ŠPORTNEGA ORODJA
1. ključavničarja
— 2 delavca
2. priučena ključavničarja
— dva delavca
3. strugar j a
TOZD TRGOVINA
4. prodajalca
5. administratorja
6. namestnika poslovodje
Pogoji:
pod 1.: poklicna šola kovinske smeri. f» mesecev prakse in p«^ delo 2 meseca:
pod 2.: dokončana šolska obveznost, izpit za polkvalifikacijr.
prakse in poskusno delo dva meseca: pod 3.: poklicna šola ustrezne smeri, tri mes#ce prakse, poskus
2 meseca;
pod 4.: poklicna šola za blagovni promet tehnične smeri. )* prakse, pasivno znanje 1 tujega jezika in poskusno (Me
sece:
pod 5.: upravno administrativna šola in 3 mesece prakse »K,„ administrativna šola in H mesecev prakse in poskusajjj|
mesece: -
pod 6.: srednja šola komercialne smeri ali poslovodska šola smeri.   1   leto  prakse,  pasivno znanje  1 tujega
poskusno delo 3 mesece.
Pismene prijave sprejema kadrovska služba Elan tova nega orodja Begunje na Gorenjskem 15 dni po objavi
O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v 30 dneh po izt
m
Jože Vidic:
(nadalj. iz prejšnje številke)
KDO BO KOMU ZADRGNIL ZANKO?
Ime ji je bilo Kara. Bila je prikupna in kot cvetje za čebele privlačna za fante. Imela je dve skrivnosti: ljubezen in ilegalno delo za OF. Sekretar rajonskega komiteja Kranj Crto je bil ponosen nanjo. Dekle je živelo doma v. neki vasi pri Kranju in opravljala službo kurirke rajonskega komiteja.
So trenutki, ko človek dvomi o tem, če je vse prav, kar dela. Tisto noč po sestanku tudi Kara ni mogla zaspati. Bila je navzoča, ko so se vosovci pogovarjali, kako bodo aretirali njenega znanca.
Je res kriv? je razmišljala. Kaj če so se partizani zmotili in ga po krivici osumili?
Znova se je v mislih vračala na sestanek. Prižgala je luč in pogledala na koledar: danes je 7. december 1943. leta. In še pogled na uro: kmalu bo polnoč, pa še nisem mogla zaspati. Zakaj sem morala prisluškovati, si je očitala.
Na sestanek je spremljala Franca Šiška-Crta. sekretarja komiteja. Pod kozolcem na polju med Kranjem in Kokrico so ju že čakali trije vosovci in pa član okrožnega komiteja KPS Kranj Ivo Slavc-Jokl (narodni heroj). Jokl je govoril o političnih nalogah terenskih delavcev, o zbiranju materiala za partizanske enote, o širjenju odborov OF. o tej in
Kranjski plavogardisti in
črnorokci
oni nalogi. Potem je poklical vosov-ce na drugo stran kozolca. Kara in Crt sta ostala tam, kjer sta bila.
Skozi koruzno slamo v kozolcu je slišala J oklov glas: »Najkasneje v treh dneh morate aretirati Janka Marinška. Ce se bo branil, ga likvidirajte. Oktobra smo ga mobilizirali v našo vojsko, a je pri prehodu čez Savo pri Podnartu pobegnil. Zdaj tajno organizira plavo gardo, hkrati pa je v službi gestapa. Za te tri grehe mora odgovarjati: za dezerterstvo, za organiziranje četništva in kot agent gestapa. Mož ima v tukajšnji okolici precej vpliva in nam lahko še marsikatero zagode. Kako boste opravili nalogo, je vaša zadeva.«
»Jutri zvečer ho naš ali mrtev,« je pribil nekdo od vosovcev. Zjutraj je Kara srečala svojega fanta, ki je živel doma na vasi in je bil vosovski zaupnik: še več. poverjenik VOS v vasi. Tako Kara kot njen fant pa sta bila prijatelja Janka Marinška.
Razmišljala je in skušala izluščiti najboljšo rešitev. Končno je svojo skrivnost zaupala fantu.
»Saj MarinSek ni tako nevaren, da bi ga morali ubiti.« je skoraj skesano nad izrečenimi besedami izdavila. Fant. je začndep „zri v njene motne oči. Kratek pogovor, malo prereka-
nja in končno soglasna odločitev: o tem je treba obvestiti Marinška. Šla sta v Kranj in ga poiskala. Marinšek je prebledel. Dobro je imeti take prijatelje, si je mislil. Med pripovedovanjem je Kara opazila, da njen fant precej čudno govori o partizanih. Pa vosovec je, si je mislila.
Po sestanku pod kozolcem so vosovci začeli pripravljati akcijo. Ustavili so se v gozdu pri Kokrici in se dokončno odločili, kako bodo izpeljali nalogo. Vedeli so. kje je Ma-rinškova hiša. Obveščeni so bili. da hodi Marinšek vsak večer spat na gestapo v Kranj. Takih primerov je bilo med vojno več. Imel je motorno kolo irf se »je približno vsak večer okrog sedme ure odpeljal v Kranj. Oh pol petih je decembra že temno.
Na podlagi teh podatkov so vosovci sprejeli naslednji načrt: k Ma-rinšku bodo šli takoj z mrakom, tako da bodo tam prej, preden se bo odpeljal v mesto. Ce se bo aretaciji uprl. bo govorilo orožje.
Da bi lahko izpeljali načrt, se niso smeli preveč oddaljiti. Morali so prenočiti blizu Kokrice. Ce hi šli spat daleč v gozd ali na hrib in bi se od tam z mrakom napotili v akcijo, bi prišlr na Kokrico prepozno. Marinška že ne bi bilo.več.florria^.Zat.o so.se oglasili pri nekem kmetu na Mlaki.
Od Marinškove hiše so bili oddaljeni samo petnajst minut hoda.
Na Mlaki so vosovci srečali ilegalca Jožeta Urbanca-Draga. Le-ta se jim je priključil in so skupaj prenočili na skednju pri tistem kmetu.
Drugi dan so počivali, čistili orožje in pretehtali vse možne kombinacije za akcijo. Kaj naj na primer storijo, če Marinška ne bo doma? Miško o tem ni dolgo razmišljal. »Nič hudega«, je dejal, »prek noči bomo ostali v njegovi hiši. Dva bosta spala, dva stražila in tako se bomo menjavali. Zeno bomo Že ukrotili, da bo tiho. Ce ne. jo bomo zaprli v klet in naj se dere. kolikor hoče.«
Popoldne so se preoblekli v lepe civilne obleke. Ilegalec Drago se je prostovoljno priključil vosovcem za akcijo.
Medtem ko so pri tistem kmetu na Mlaki v dopoldanskih urah vosovci še dremali, je bil na kranjskem gestapu pravi živžav. Kurirji so tekali sem ter tja in klicali najboljše gestapovce in raztrgance. Šef izpostave" gestapa Ervrin Dichtl in šef varnostne službex Mpssner sta pripravljala načrt, kako bodo zajeli vse
tri vosovce. Izbrala sta t»
boljših strelcev.
»Nocoj imamo sijaju za bogat lov.« je začrlDi gati  načrt.  »Tu poteg gospod Janko MarinSek d ga večina vas že potna) in njen-fant sta ga varnosti,   ki   mu gnm namreč sodelavka OF. na sestanku, ki je bil zolcem pri Kokrici. je   komunistični funkriat ukazal trem vosovcem, t1 nocoj aretirati ali uhiti KI da.
Gospoda Marinška doma. v hiši pa hostr tiste bandite. Oblekli ari vilne obleke. Akcijo ho n Messner. Predvidevamo, i banditi danes čakajo iftkj in bodo z mrakom ht Marinškovi hiši. Po MŠ lahko eno uro po mraku k
Glede na to. da ml dobro obveščevalno sli tukajšnjih prebivalcev ti. da se bližate vasi. goščarji po eden ali polju. Hiši se boste \ nje strani. Potrkali vam   bo   odprla vrat skrijte po sobah in vrata itn. Ko bodo jim bo žena odprla in kuhinjo. Rekla jim bo;i kmalu vrnil domov, skladu z razmerami v ulovili ali pobili.
-—
Črtomir Zoreč
NEKAJ BESED O KAMNIKU
OB NJEGOVI 750-LETNICI
Kuhane in pečene .
Vodiške preste. Lepo rumene, motno lesketajoče se, posute s solnimi kristali. Otrokom se zasvetijo oči, ko jih ugledaj o na gostilniški mizi in starejši radi potegnemo za »rinke«, da vidimo, komu bo ostal »svedre«. Potem zahrustajo. In pije se po
njih . ..
Jože Jagodic iz Vodic pri Smledniku je menda edini pek. ki se peče prave preste. Take kot nekoč. Kuhane in pečene. Pravijo, da so jih pri nas najprej pekle velesovske nune za postne dni in advent. Od njih so se te posebne peke naučili velesovski kmetje, ki so jih pekli od pozne jeseni do spomladi, tudi za prodajo. Cez poletje zanje ni bilo časa Toda svojo skrivnost so skrbno varovali. Peka ni bila nič posebnega, toda. kako jih kuhajo, to je bila skrivnost. Nikogar niso pustiti blizu. In če si v tistih časih hotel pričeti s tako obrtjo, si jo moral dobesedno ukrasti.
Jožetov oče in njegov brat sta si nekega dne, ko je bila v Velesovem peka prest na višku, obesila okrog vratu kite za cekarje delat in hodila od hiše do hiše in prodajala. Uspelo jima je videti, kako se preste kuhajo, toda ravno takrat so po preste v hišo prišla tudi vodiška dekleta, in so ju izdala. S kropom so ju polili, ko so videli, da hočeta patent . . . Toda bilo je prepozno. Sta že videla. Najprej so jih pričeli peči doma v Lahovčah. 1927. leta pa so se preselili k Tavčarju v Vodice, kjer je bila boljša peč pri hiši.
Leta 1932 sta Jagodičeva začela peči na svoje. Težak začetek je bil. Hiša je bila v dolgovih in vse je bilo treba narediti ročno. Nobenega stroja. Testo si moral sproti tehtati. Po moko so hodili le v nekaj mlinov, kjer so mleli posebno mehko moko.
V Dvorje k Podjedu. pa v Domžale v dva mlina. Ljudje iz vasi so jim jih hodili v Ljubljano prodajat na trg in
V gostilne. Polne koše so natovorili Slabo se je zaslužilo, kajti konkurenca je bila huda in bila so krizna leta. Med vojno so s peko prest prenehali. Sele konec leta 1950 so spet zastavili s prestami. Še vedno je
POt/T V PeČ-      V pečeJ° Prave P™* M°J**r Jože Jag, dic iz Vodic je za očetom prevzel obrt in stoletni recept velesovskih nun.
GORENJSKA
KMETIJSKA
ZADRUGA
Jezerska 41 Kranj
TZO NAKLO
organizira tečaj
za opravljanje vozniškega izpita za traktorje
Prijave sprejemamo na upravi TZO Naklo do četrtka 21. februarja 1980.
bilo delo povsem ročno. Zdaj so bili tu otroci. Vsi so morali pomagati. Sest domačih in še kakšen sosedov povrhu. Za celo »metrgo« jih je bi-
Danes si pomagajo z mešalcem za testo, ki mora biti gosto in trdno, z valjalnim strojem in posebnim razdelilnikom, ki vzhajan hlebček stisne in razreze v trideset enakih koscev. Ti gredo najprej v valjalni stroj. Ni ga bilo dobiti posebej za preste, pa so uporabili tistega za rogljiče in ga še malo podaljšali, da zdaj lete iz njega za dober prst debeli, dolgi svaljki. Pa jih je še treba stegniti. Ce verjamete ali ne, kar sedemdeset centimetrov mora hiti dolg svaljek za presto.
Mama Francka je skoraj pred petdesetimi leti pričela s prestami, pa še vedno poprime, če ji le zdravje dopušča.
U
1. Td8+ Kh7
2. Th8+!!
Usmerja kralja na polje h8 in hkrati učvrsti kmeta g7 na diagonali b2-h8.
2. ... Kh8:
3. Dh6: +
3. ...
4. Th3 +
5. Th8mat
Kh7:
je vdal sledi 4.
kajti na Td8+ z
Cmi se 3.. .. Kg8 matiranjem.
Razmeroma pogost, seveda v raznih različkih, je naslednji motiv usmerjanja kralja, diagram 26 (ANDERSSEN -ZUCKERTORT; Barmen, 1869).
ZADUSNI MAT
Skoki omogočajo skakaču svojevrstno igro. To posebnost najbolje prikažemo s skaka-čevo sposobnostjo matiran ja. V položaju na diagramu 27 (JA-NOVVSKI - šahovski ljubitelj, Pariz, 1900) je • beli materialno Šibkejši in njegova rešitev je le v napadu na nasprotnikovega kralja
■I
I ■
Sati
Ji §11 B M"
Diagram 26
1. Dh7: + !
Gre za usmerjanje kralja na polje h7 pa tudi za odstranitev kmeta Ji 7 in s tem za odprtje linije h za delovanje trdnjave!
1. ...
2. f6+!
Kh7:
Kmet fS prekinja šesto vrsto nasprotnikovi dami! Tudi takoj Th3+ in nato flB + ! bi zadoščalo za zmago.
2. ...
3. Lh7 + !!
Kg8
Ponovno usmerjanje kralja na linijo h!
Diagram 27
1. Sa6+ Ka8
2. Sc7: + Kb8
Beli se resnično lahko reši v remi z večnim saniranjem Sc7—a6—c7 itn., saj je skakač na polju c7 neranljiv; na 2. . .. Tc7: sledi 3. Td8 mat. Marsikdo bi se s tem zadovoljil. Vendar pa se v poziciji skriva še ena možnost, ki jo beli izrabi.
3. Sa6+ Ka8
4. Tb7!!
Crni se je sedaj vdal, kajti opazil je, da ne more ubraniti zadušnega mata, npr.
4. ... e2
5. Tb8+!! Tb8:
6. Sc7mat
Vsi hite. Valjajo in raztegujejo svaljke, oblikujejo v presto, mama Francka pa jih pobira in zlaga na dolgo, pokrito desko. Precej časa natančno opazujem, da končno le ugotovim, kako nastane tisti »sve-derc« na sredi. Z valja, na kratko prekriža konca, trikrat zavije, stisne konce na spodnji rob preste, zavihne testo čez konca, da se skrijeta v testo. Pa spet svaljek, konca, svedre, presta . . . Vedno ena in ista, kot roženkranc, se šali mama. Nabirajo se na deskah in ko so vsi hlebčki podelani,   preste   zvozljane, deske
Polne, gre prva presta v krop. reskusiti je treba, če so prav vzhajane. Potopila se je, se obrnila in splavala na vrh. Prave so za v peč. ugotavlja mojster. Pri peči morajo vsi trije pošteno hiteti. Mama Francka jih meče v krop, žena Ani jih ročno pobira iz vrele vode, meče najprej na veliko leseno odcejalo, od tu pa na pekovski lopar, ki ga mož ročno vrti. Tako hitro jim gre, da komaj slediš ... Ze je kotlič prazen. Po desetih minutah so prve preste pečene. Mojster jih pobere ven, naloži v zabojček in zdaj romajo spet nazaj v delavnico, kjer jih s širokim čopičem močijo z vodo in polagajo v kristalno drobno sol. Zdaj so gotove. In pri vratih so že otroci, ki bi radi še tople. Najraje bi seveda sladke, toda za sradke je premalo časa. Komaj podelajo slane. Vse sproti gre. Največ jih poberejo gostinci, pa tudi posamezniki. Najbolj mir je še januarja, pa poleti, ko gredo ljudje na dopuste.
Vodiške preste niso več skrivnost. Kdo pa se danes še hoče takole mučiti? Mojster Jože pravi, da bi bil raje šofer. Pri očetu se je izučil za peka,  toda potem takoj sedel za volan. Ko se je oče upokojil, je le moral poprijeti doma. Zdaj peče-že osmo leto. Ce bodo imeli davkarji razumevanje do njegovega dela, bo zdržal, sicer pa ne ve, kako bo. Nekaterim je veliko do tega, da se tradicija obdrži, nekaterim pa vseeno, če bi danes zaprl. Sin sicer očetu zagotavlja, da bo pek, ko bo velik, toda zdaj je šele v mali šoli .. . Mora   pa  biti  v  pomoč domača delovna sila, sicer se ne bi znašalo. Pri tolikem ročnem delu res ne moreš ničesar prehiteti.  Kaj  bolj se izdelava   prest   ne   bi   dala več modernizirati. Ce pa bi se, bi bila to že industrijska izdelava. Roke morajo biti zraven, sicer presta ne bo več presta. Pa ne samo pečena, kajti če je samo pečena, je teden dni stara kot suha skorja, njihove se pa kar stope v ustih. Tudi leto dni stare, če hočete
t ■ Tekst in fotografije: D. Dolenc
(29. zapis)
() poti na tuhinjsko Sovinjo peč moram še dodati: prvikrat sem kolo-vratil v hrib čez Sela. Znojile in . Trobelno. da sem dosegel svoj cilj. Kar precej truda po nepotrebnem, ko bi se vendar do vrha Črnivca zložno pripeljal in jo šele od tu ubral peš proti Sovinji peči — še dober kilometer poti ni od Črnivca do tod. Pa še zložno navzdol gre ves čas!
No, to sem moral povedati, da kdo od bralcev ne bo mislil, kako ne znam izbrati bližnjic. A prav ta zanka poti je zanimiva: po eni strani gor, po drugi dol!
Pripomniti moram, da so tudi v Sovinji peči še ohranjeni rudniški rovi, v katerih so kopali kaolin pred drugo svetovno vojno. Opuščene rudniške rove so partizani s pridom uporabljali kot skladišče mesa, saj je gospodarska komisija prav pod vasjo uredila veliko partizansko klavnico. Kajti z mesom je bilo treba oskrbovati teren daleč naokrog.
V Sovinji peči. revni partizanski vasici, so zdravili partizanske ranjence: v Berličevem, mlinu, pri Smonkarju in LivkuT Nemški okupatorji so Smonkarju 18. oktobra 1944 na Livkovem hlevu dve družini živi zažgali. — Zdaj spominja na ta strašen dogodek Ie grobišče, v katerem počiva 17 žrtev iz Livkove in Berlečeve družine. Njihova imena so vklesana na spomeniku NOB na Selih.
R
BELA PEC
azlaga imena te hribovske vasice nad spodnjo Tuhinjsko dolino pač ni potrebna: tu je bela skala, peč ali pečina - po njej ime (podobno kot pri Beli peči ono-stran meje pri Ratečah)
Zanimivo pri vsem tem pa je. da tako Belopečani kot Sovinjčani govore, da gredo v Belo peč ali v Sovinjo peč, namesto, da bi hodili na Belo peč ali na Sovinjo peč.
Bela peč je pravzaprav le naselje samotnih kmetij, vzhodno od So-vinje peči pod Podbevškovimi pečmi in Tomanovo planino nad povirjem Snovščice. Prebivalcev ima Bela peč bore malo - komaj 28. Nekdaj cvetoča ovčereja je uplahnila, le živinoreja še drži domačine v odljudni samoti, visoko v bregeh. Poti do Bele peči so še bolj odročne kot poti do Sovinje peči. Strmina in blato.
Cas osvobodilnega boja je našel v Beli peči srčnega zaveznika - slovenskega gorjanca. Tu pri Beli peči. je bila stalna kurirska postaja za zvezo med Gorenjsko in Štajersko. Kamniško četo, ki je taborila na Osnovčku blizu Osredkarjeve domačije, so 10. maja 1942 obkolili nemški policisti, vendar se je prebila v Zlato polje, kjer zdaj stoji pomnik temu dogodku. Nad Osredkarjem (eno od štirih belopeških kmetij) je bila 15. marca 1944 dograjena partizanska bolnišnica, ki je lahko sprejela 25 ranjencev. V oktobru istega leta je bi)a že izdana in iz previdnosti še pred vdorom policistov izpraznjena. Sovražnik se je znesel nad dvema domačinoma in ju 24. maja 1944 ustrelil.
LOKE V TUHINJU
as je, da se spet ogledamo po dolini. Poti v hribovski vasi so v času odjuge prav neprijetne, blatne in mokrotne. Po dolini pa se vije lepa asfaltna cesta, lepša
in krajša zveza Gorenjske s Štajersko kot je ona vijugasta »magistrala« čez Trojane.
Loke v Tuhinju so ena od večjih vasi v spodnjem delu doline. Hiše so razporejene na oheh straneh asfaltirane ceste in potoka Nevljice, ki prav tu sprejema vode potočka Cevke — spet lepo. nenavadno vodno ime!
Ločanov ni veliko, le še 138: pred 100 leti jih je živelo v vasi več — 156. Tak6 vasi pojemajo, mesta pa se širijo.
Njive imajo loški kmetje kar dobre, le travniki so povečini zamočvirjeni. Živinoreja in prašičereja napredujeta, obrti pa nazadujejo. Le gostilničar in mizar sta še tu. Večji del moških in mladine se vozi vsak dan na delo v Kamnik. Zal so se morala tudi kolesa zanimivega mlina na Nevljici za vselej ustaviti. Za vselej?
K Lokam sodita še bližnji zaselek Vobovše (Gobovše) in samotna kmetija v gozdu, ki se ji pravi »pri Apnenčarju«.
Cerkev Sv. Tomaža stoji na prostoru nekdanjega srednjeveškega svetišča, izpričanega že leta 1528. Novo cerkev je Ločanom zgradil sloviti stavbenik Gregor Maček. O njem kot o bistroumnem kmečkem arhitektu samorastniku, bo treba še spregovoriti. — Lep glavni oltar so Ločani dobili iz kamniške frančiškanske cerkve. K bogastvu cerkve prištejemo še Metzingarjevo umetnino — sliko Srca Jezusovega, izdelano leta 1741.
S šolanjem svojih otrok so Ločani začeli že leta 1833. Tik pred vdorom okupatorja je bila na Lokah zgrajena nova šola. vendar je bila že leta 1944 porušena, leta 1946 pa obnovljena in povečana.
n
LOKE IN NOB
a pročelju šole, ki stoji tik ob cesti,   je   vzidano obeležje, sestoječe iz štirih marmornatih plošč. Vklesan napis pove:
V letih nemškega nasilja nad našim ljudstvom, so za svobodo in zmago revolucije darovali svoja življenja. »Slede imena 11 padlih borcev. H talcev in 6 žrtev taborišč).
To ploščo je vzidala v večen spomin njim, ki so na njej napisana njihova imena in v trajen opomin vsem živim, krajevna organizacija ZB Srednja vas ob 21. obletnici osvoboditve.
Tudi na pročelju hiše Janeza Berleca je vzidana spominska plošča. Le-ta pove, da je bil tu 1. maja 1941 sestanek zaupnikov KPS, dva meseca kasneje pa tudi posvet štaba kamniških partizanov, ki so sprejeli nalogo pripraviti vstajo v Tuhinjski dolini. - Blizu svoje domačije (pod Zubljevim gričem) je Berlec že sredi leta 1942 zgradil v gostem smrečju prvo partizansko Fiolnišnico na Kamniškem. Delala pa je le dva meseca, potem je bila izdana. Kot povračilo so Nemci še to poletje izselili tri družine v taborišča.
Na Vobovšah, v Cahtetovi hiši, je bil v avgustu 1941 zbor štaba Kamniškega bataljona pod vodstvom komandanta Marijana Der-mastja in polikomisarja Antona Šturma. Na ta dogodek spominja plošča, vzidana v pročelje Cahtetove hiše.
POMLADANSKO PRESENEČENJE ZA NAŠE BRALCE
SPOZNALI BOMO
PRAGO
3 dni. od 7 do 9 marca
Več o obisku češkoslovaške prestolnice v prihodnji izdaji Glasa
Konec životarjenja žirovske Svobode
Posebna delovna skupina je izdelala nove vsebinske zasnove delovanja kulturnega društva Svoboda, ki so dobile podporo na občnem zboru društva - Obe dolini škofjeloške občine potrebujeta animatorja ljubiteljske kulture — Predlagali   denarne   rešitve   za   obnovo kulturne
dvorane
Žiri — V ponedeljek. 11. februarja, se je preko 50 članov zbralo na izrednem občnem zboru DPD Svoboda in v Široki razpravi, ki je slonela na sanacijskem programu, ki ga je izdelala posebna delovna skupina, so izoblikovali vrsto predlogov in usmeritev bodočega dela društva. Pobudo lahko razumemo kot zavest vseh krajanov, da je treba narediti konec životarjenju kulturnega društva, ki že vrsto let ne najde svoje prave vsebine. Delovno skupino so namreč poleg članov druStva sestavljali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij kraja in žirovskih organizacij združenega dela.
DPD Svoboda naj bi postala povezovalec kulturnega življenja in krajev. Zato bo utrdila vezi z drugimi krajevnimi kulturnimi društvi, ki so našla svoja imena in pokrovitelje. Zakaj bi spravljali vso kulturno dejavnost v kraju pod eno ime, če bi s tem že tako siromašno kulturo še osiromašili za denar nekaterih organizacij združenega dela, ki podpirajo skupine, ki so si nadele njihovo ime. V okviru DPD Svoboda  bo  potrebno   urediti in
nabaviti sodobno opremo za kino sekcijo, obuditi likovno, dramsko in mladinsko glasbeno sekcijo, poiskati možnosti za folklorno dejavnost. Ob vseh teh predlogih so pripisani tudi mentorji, ki bi to delo lahko vodili. Ustanovili naj bi ženski pevski zbor, tudi do mešanega pevskega zbora je potreben le še korak.
Delovna skupina je menila, da obe dolini  škofjeloške  občine potrebujeta animatorja ljubiteljske kulture, saj je ponudba kulturnih dobrin tod manjša kot v občinskem središču. Podpreti je treba predvsem kulturno delo, ki je krajanom najbližje in v katerega  so  tudi  sami vključeni. Animator   bi   spodbujal   in vodil ljubiteljsko   kulturno   delo, med drugim bi skrbel tudi za proslave in prireditve na ravni občine. Kulturni skupnosti so predlagali, da razmisli o predlogu, da bi to delo prevzel Miha Naglic, ki se je na tem področju že izkazal. Zveza kulturnih organizacij pa naj bi izdatneje podprla ljubiteljsko kulturno delo v Zireh in v svoj program   vključila   tudi  nove dejavnosti, ki bodo zaživele. ' Nov način dela ie tesno povezan z obnovo kulturne dvorane. Seveda se
Si roko ustavljena akcijo lahko razumemo kot zavest vseh krajanov, da je treoa žirovski vsakdan bolj obogatiti z ljubiteljskim kulturnim delom V p V m'' °,?°r' t'?1'1*1"' dela kulturnega društva Svoboda je sodeloval tudi retei Naglic, predsednik krajevne konference.SZDL
zastavlja vprašanje, kako zbrati potreben denar. Krajevna skupnost, ki združuje sredstva delovnih organizacij v višini 0,6 odstotka od kosmatih osebnih dohodkov za odkupe zemljišč, stavb in izdelavo dokumentacije za gradnjo družbeno pomembnih objektov, naj bi v prihodnjem planskem razdobju ta denar namenila za obnovo kulturnega doma. Ne bi bilo namreč smotrno dodatno obremenjevati gospodarstvo ali okrniti denar, ki se zbira za reševanje pereče problematike kanalizacije. Denar naj bi prispevala tudi občinska kulturna skupnost. Razpravljalci so menili, da se tja odteka precej denarja žirovskih organizacij združenega dela, premalo pa se ga vrne. To ni nikakršen lokalizem, so poudarili, saj žirovska kulturna društva često nudijo kulturne dobrine širšemu občinskemu prostoru.
M. Volčjak
Glasbeni večer slabo obiskan
PREDDVOR - V soboto, 9. februarja, je v prostorih osnovne šole Matija Valiavca priredila kulturna komisija pri osnovni organizaciji zveze mladine v Preddvoru glaabeni večer, v katerem so se predstavili mladi glasbeniki. V pisanem sporedu so nastopili: komaj štirinajstletni Branko Tičar na harmoniki, ki je dokazal, da je ta instrument med mladimi še vedno priljubljen, Aljana Jocif na klavirju, ženski sekstet iz preddvor-skega vzgojnega zavoda, kitaristka z Jesenic in domači ročk ansambel Trans. ,
Čeprav je bilo za obveščenost o prireditvi dobro poskrbljeno, je bila udeležba skromna. Morda je temu vzrok že nekajletno mrtvilo na področju kulturnega delovanja v kraju. Kulturni dom obnavljajo in krajani, posebej mladina, upajo, da bo k™flu, snrejel prvo občinstvo. Mladi v Preddvoru spoznavajo, kaj jim manjka in mladinska organizama je dokazala, daJma v svojih vrstah veliko takih, ki jim ni vseeno, da se v Preddvoru na kulturnem področju naredi ta ko malo. p_ i).
Kulturni koledar
TEDEN KULTURNIH VEČEROV V RIBNEM
iljSS? PPD 4S™boda Rudi Jedretič iz Ribnega je lanski uspeh !3°Sud,i' da ?° *udl letos Popravili Teden kulturnih večerov. V dneh SUli iBEHBift \i marC?kraJan<>m ponudili pisan kulturni spored. Nastopih bodo: moški komorni zbor Stane Žagar iz Krope, godba na pihala iz Lesc harmonikarski orkester radovljiške glasbene šole, domača dramska skupina s komedijo »Georg Dandin ali kaznovani soprog«, prvič bo nastopila pionirska folklorna skupina domačega društva s spletom gorenjskih narodnih plesov, mladinska dramska skupina pa z igro Levstika-Mahniča »Martin Krpan«. Lanske kulturne večere ie obiskalo več kot sedemsto krajanov, kar je za majhno krajevno skupnost zelo veliko. Zato so prireditelji letos sestavili še bogatejši spored, dopolnili so ga z nastopi gostujočih skupin, posebno pozornost pa bosta nedvomno vzbudila premierna nastopa doiriače pionirske folklorne skupine in mladinske dramske skupine.
RAZSTAVA O LANSKIH DOGODKIH IN DOSEŽKIH GORENJSKE
i V *^aIi gal*riji Me8*ne Wit v Kranju so včeraj odprli razstavo T2?Qeji? do8odkov ,n domkov Gorenjske v preteklem letu »Leto 1979« Namen razstave je spodbuditi muzejske delavce in ustvarjalce dosežkov in dogodkov k zavestnemu ohranjanju in zbiranju dokazil sodobnega dogajanja že v času samega nastanka. Razstava je torej prvi skromni poizkus takšnega ohranjanja v Gorenjskem muzeju.
SIMONIČEVA RAZSTAVA V MURSKI SOBOTI
V Murski Soboti bo do konca februarja odprta razstava likovnih del pokojnga slikarja Štefana Simoniča. Spada v okvir redne kulturne izmenjave med Pomurjem in Gorenjsko, katere viden pobudnik je bil prav Simonič. Rojen je bil v Hrastovcu pri Ptuju, svoja najbolj delov-
SfJjSU* JC P!fŽ,^el ua £°ren£*em'ki i« * njim izgubila enega najbolj plodnih m nadarjenih likovnikov. Njegovo slikarsko, risarsko in še ^fl«f?°..m.Ped*«oako delo pomeni pomemben prispevek k razgibanemu življenju Gorenjske, saj poldrugo desetletje ni bilo večje ikovne prireditve, na kateri Štefan Simonič ne bi sodeloval. Vse življenje pa je bil močno navezan na krajino, ki jo je spoznal v mladih letih zato ni slučaj, da je Murska Sobota kraj njegove prve posmrtne r&zsvfi ve
PRIREDITVE V ŠKOFJELOŠKI KNJIŽNICI
V sredo, 20. februarja, bo ob 18. uri na sporedu predavanje z diapozitivi »S slovenskimi knjižničarji po srbskih samostanih«, ki ga bosta vodila Boža Plesničar in Dušan Novak. V četrtek, 21. februarja, bo ob 18. uri v uri pravljic za šolsko skupino Ana Florjančič pripovedovala literarne zanke in uganke.
RAZ8TAVA GORENJSKIH LIKOVNIKOV AMATERJEV
V galeriji na Loškem gradu je odprta razstava likovnih del gorenjskih likovnikov amaterjev. Predstavljajo se člani Dolika z Jesenic. Relika iz Radovljice, Iskrine slikarske skupine in likovnih skupin pri zveri kulturnih. orgapizacij v Kranjii in v Škofji Loki.
S. ■ ' '  M ' ' '__J_        ' •  ■_'     !        ' ' ' ' 1
l§r
Konfekcija MLADI ROD
Kranj
Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge:
vodje
gospodarsko
računskega
sektorja
Pogoji:
VŠ ali SS izobrazba ekonomske, pravne ali organizacijske smeri in
5 let delovnih izkušenj pri delih za katere se zahteva ista izobrazba.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in delovni praksi naj kandidati vložijo v 15 dneh po objavi na naslov Konfekcija Mladi rod. Kranj. Pot na kolodvor 2 — s pripisom za razpisno komisijo.
^0   ^ ^
r «
Milo je zazvenela Rož, Podjuna, Žila.. . Da, slovenska pesem na Kor* živi in bo živela, koroški Slovenci svojo trdoživost in svoj obstoj mk^ potrjujejo s kulturnim delom. Mešani pevski zbor »Zarja« iz Železne M ki ga vodi Jožko Grulih, Kernjakove pesmi zapoje s posebnim zrni M. V. - Foto: F. Perdan
Ansambel »Mi mladi« sestavljajo dijaki sedmega razreda s/owMk|
mnazije iz Celovca, vodi jih Stanko Polcer. Ob spremljavi kitar in h mehko zazveni Peca, Večerni mrak... Sveža in polna mladostnega, njihova pesem, kot je vesela mladost, vendar nas prav mehko ubranil spontano spomnijo na ljubezen do koroške zemlje. M. V. — Foto: F.j
Kultura v šola
Zveza kulturnih organizacij iz Kranja s/ osnovne    in    srednje    šole    k ustanai kulturnih društev in ponuja strokovno poj
Kranj — V večini osnovnih šol kranjske občine negujejo pestro paleto izvenšolskih dejavnosti. Šole, ki ne bi imela vsaj enega kulturnega krožka, najsi bo z gledališkega, glasbenega, likovnega, literarnega ali folklorrio-plesnega področja, sploh ni. Krajši pa je seznam tistih, ki učence združujejo v kulturna društva. Za zdaj jih imajo le v Stražišču, Šenčurju, Cerkljah in Preddvoru.
Druga, boli senčna plat te pestrosti pa je, da kulturna dejavnost osnovnošolcev dostikrat ostaja nezapažena ali je preveč osamljena, medtem ko pomanjkanje mentorjev onemogoča  njeno kvalitetno rast.
Kljub temu pa smo lahko kolikor-toliko zadovoljni. Osnovne šole vsaj nekaj imajo. Povsem drugače je v kranjskih srednjih šolah, kjer je kulturno udejstvovanje učencev povsem zanemarjeno. Razen morda nekaj ogledov gledaliških predstav ni šole, ki bi imela lasten pevski zbor, dramsko skupino ali kaj drugega.
Prihodnje šolsko leto bodo srednje šole prešle na usmerjeno izobraže-
Mladi so uravnali korak v venček podjunskih plesov. Folklorna skupina slovenskega prosvetnega društva »Srce« iz Dobrle vasi na Koroškem trgu ne pozabi pristne domače plese in tako neguje izročilo dedov. Skupino mladih folkl<7ristov vodita MHica Šturm in Lizika Pdsterk: M. V. - Foto: F. Perdah
vanje.  Za  prvo leto izobreževanja   je predvide** pouk umetnostne vzgoje, kiyjl glasbene in likovne zajemal |3 ko, filmsko in plesno umiti tem bo postalo organizirano i vanje  kulturnih prireditev vredna sestavina vzgojnega nepogrešljiva pa bo prav ustvarjalnost učencev.
Zato prihaja nadvse pravi zveze kulturnih organizacij Kranj, ki se zaveda, da je: obdobje šolanja in dozor de ga človeka izjemno njegovo   kulturno osv neprekinjeno vraščanje v biteljev.
Zveza je pripravljena pomagati pri večini kult javnosti   v   osnovnih in šolah.   Njeni gledališki, likovni   in folklornonka združujejo   strok ovnji mladimi lahko sodelovali torji.
Predlaga, naj bi v šolah usta*, kulturna društva s čim tsTA nami, v katerih bi učenci kM dovoljevali potrebe po lastni mi jalnosti in organizirali osakM turnih prireditev. Tako bi nt mm gledališka skupina priprt vik i predstave z razgovorom o d obenem pa spodbujala vntaiki se vključujejo v ogralske skuj> domačih krajih oziroma i lamti sama naštudirala predstavo.
Ponudba   zveze   kulturni. ganizacij je ugodna. Glede at i sedanje izkušnje v srednjih*' niso imele posluha za kal, kulturno dejavnost, upajmo, bo izcimilo kaj dobrega. Prava H.
Razstavah za mladim
Kranj r- V avli študijski niče v Kranju je pionirski t
Eripravil   razstavo mladim*« eopolda Suhodolčana in Nit fenauerja. Odprta je cel dan, stvo pa organizirane skupine dobijo v pionirskem oddelku.
Gasilske novice
OBČNI ZBOR STRAZISKIH GASILCEV — Prostovoljni gasilci iz Stražišča so se zbrali na občnem zboru, ki so se ga udeležili tudi predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Ugotovili so. da so posvetili v preteklosti največ pozornosti vzgoji pionirjev in mladincev-gasilcev. Udeležili so se tudi številnih tekmovanj. V delovnem programu predvidevajo proslavitev 80. obletnice obstoja društva in obnovo doma. Društvo še vedno tarejo finančne težave, čeprav se je z ustanovitvijo interesne skupnosti položaj zboljšal. Gasilci si pomagajo s prireditvami, pa tudi krajani radi prispevajo za njihovo dejavnost. Na občnem zboru so podelili priznanja in diplome, predsedniku Titu pa so poslali brzojavko z željo po ozdravitvi.
J. Homan
JUBILEJ GASILCEV IZ SAVE — V začetku februarja so se gasilci iz tovarne Sava zbrali na slovesnem obenem zboru. Društvo praznuje letos 50. obletnico delovanja, obenem pa se gasilci vključujejo v praznovanje 60. obletnice obstoja tovarne in 30. obletnice izvolitve prvega delavskega sveta. Savski gasilci so v pol stoletja veliko prispevali k varovanju ljudi in njihovega imetja. Stalno kažejo visoko zavest in so zato v kolektivu cenjeni Na občnem zboru so podelili najzaslužnejšim priznanja, gasilcem, ki odhajajo v pokoj, pa spominska darila. Dosedanji predsednik Marjan Ceferin je bil razrešen predsedniške dolžnosti. Prevzel jo je Franc Oman. Ob zaključku zbora so poslali pozdravno brzojavko predsedniku Titu!
I. Petrič
15.STRAN G LAS
Cerklje — Pred zadnjo soboto je imelo redni letni občni zbor Gasilsko .društvo Cerklje, ki Šteje okrog 90 članov, zajema pa krajevni skupnosti Cerklje in Poženik ter vasi Dvorje in Grad. G D Cerklje je bilo ustanovljeno 1892. leta na pobudo takratnega cerkljanskega župana Andreja Vavkna. V Cerkljah pa je bil doma tudi France Barle, ustanovitelj gasilstva na Slovenskem. Občni zbor jugoslovanske gasilske zveze ga je imenoval za svojega prvega častnega člana. V Cerkljah pa so v soboto imenovali za častnega člana GD Cerklje Miha Stenovca in Franca Kepica.
O delu društva in načrtih je spregovoril   Franc   Korbar, pred-
Nova telovadnica - Delavci kamniškega Graditelja gradijo pri osnovni šoli Simona Jenka v Smledniku prizidek s telovadnico, kuhinjo in večnamen skim prostorom. Objekt, ki ga gradijo iz sredstev ljubljanskega samoprispev ka, bo na red ob koncu šolskega leta ter bo veljal 23 milijonov dinarjev (fr)
V Cerkljah bodo obnovili gasilski dom
sednik druStva. Na prvem mestu je omenil adapatacijo gasilskega doma v Cerkljah, ki naj bi ga dvignili tudi za eno nadstropje, kjer bi imela svoje prostore tudi civilna zaščita. Predračun za adapatacijo doma znaša 287 starih milijonov. Sredstva naj bi zbrali z raznimi akcijami in prireditvami. Ena takšnih bo letos 10. avgusta na kateri bo sodeloval tudi ansambel Lojzeta Slaka s pevci.
Lani so bili na območju GD Cerklje trije požari, ki so jih cerkljanski gasilci s hitro in uspešno organizirano intervencijo hitro pogasili in preprečili širjenje ognja na druga gospodarska poslopja. Pri tem velja poudariti, da bo potrebno zamenjati precej metrov slabih gasilskih cevi z novimi. Od občinske gasilske zveze pa so bili pohvaljeni za uspešno delo na preventivnem področju, predvsem pa za delo s pionirji, saj so na lanskem občinskem tekmovanju osvojili drugo mesto,jpri tem pa ima največ zaslug Jože Zlebir. V prihodnje bi bilo potrebno organizirati v Cerkljah spet žensko desetino in se tesneje povezati s civilno zaščito, ki v Cerkljah zelo uspešno deluje. Zavzeli so se za še tesnejše sodelovanje s postajo milice v Cerkljah in osnovno solo Davorin Jenko, kjer naj bi otroke že v prvem razredu osnovne šole s predavanji opozarjali na nevarnosti igre z ognjem, saj vemo, da je bilo v zadnjih desetih letih v Sloveniji 1124 požarov, kjer so se otroci igrali z vžigalicami.
Sklenili so, da bodo cerkljanski gasilci letos pred pričetkom IX. kongresa Gasilske zveze Slovenije, ki bo 14. in 15. junija v Brežicah, podpisali listino o pobratenju in sodelovanju z gasilskim društvom Cerklje ob Krki. Takrat bodo tudi njihovi gostje. Za dolgoletno in požrtvovalno delo v društvu so desetim najzaslužnejšim članom podelili posebna priznanja, najboljšim pionirjem pa so podelili praktične nagrade za osvojeno drugo mesto na občinskem tekmovanju v Kranju. Izvolili so tudi nov 15-članski upravni odbor in petčlanski nadzorni odbor. Za novega predsednika GD Cerklje so izvolili Basej Ivana.
J. Kuhar
r
februarsko sonce je najbolj vestne sadjarje že zvabilo k delu: zemlja se že toliko otoplila, da okrog drevja že lahko potresem o gnoj, pa tudi veje se da obreza ti. - Foto: D. Dolenc
V soboto, 9. februarja, je bila v kulturnem domu v Podbrezjah Prešernova proslava. Program je bil dobro pripravljen, recitacije in pevski zbor iz Podna rta je
Tek ob jezeru
BLED - Osnovna organizacija Z8MS Bled Je v nedeljo, 10. februarja, pripravila rekreacijski tek okrog Blejskega jezera. Razen mladih iz domačega kraja se Je tekmovanja udeležilo tudi nekaj
5os tov iz blejskih hotelov. Zmagal je ote Zibert iz Lesc (24,3) pred domačinom Miranom Lakota (24,12) in Ivanom Olipom (24,13). Želja blejskih mladincev je, da bi tek postal tradicionalen.
M. Potočnik
VAŠA PISMA
zapel nekaj pesmi. Toda, dvorana je bila skoraj prazna, le nekaj jih je prišlo. Pa so bili plakati, in vabila so nosili po hišah, tako da smo skoraj vsi vedeli za proslavo. Pa še vstopnine ni bilo nič. Res, žalostno in tramota za celo vas je, da tako malo cenimo Prešerna.
Saše Pretnar. pDdbrezje 67
Delavec pri zasebniku — kooperantu
Tudi na Gorenjskem niso delavci zaposleni pri kooperantih iz drugih republik ravno v najboljšem položaju — Redki obrtniki zagotavljajo predpisane obveznosti do delavcev, zato kaže takšno stanje, kot ga ugotavljajo družbeni pravobranilci samoupravljanja, popraviti tudi z odgovornostjo OZD, ki sklepajo pogodbe s kooperanti. Gorenjski sindikati so le za izjemno sklepanje pogodb s kooperanti
Na Gorenjskem se zadnja leta število delavcev iz drugih republik zaposlenih pri nosilcih samostojnega osebnega dela (ali krajše pri obrtnikih) neprestano povečuje. Samo v lanskem letu je 22 organizacij združenega dela v gorenjski regiji sklenilo pogodbe s 146 kooperanti-obrtniki. Po podatkih, ki so jih zbirali družbeni pravobranilci samoupravljanja, je bilo pri teh obrtnikih zaposlenih okoli 730 pretežno nekvalificiranih delavcev, vendar pa točne Številke ni bilo mogoče ugotoviti.
Vrednost del po sklenjenih pogodbah je bila samo za lansko leto ocenjena na okoli 77 milijonov novih din. kar vsekakor ni tako majhen delež kooperantskega dela. Delovne organizacije, ki se pogodijo s kooperanti za opravljanje določenih del, so vsekakor na boljšem kot pa če bi ta dela opravljale s svojimi redno zaposlenimi delavci: plačila po pogodbi s kooperantom namreč bremenijo materialne stroške, kar seveda pomeni, da za te delavce ni potrebno izločiti sredstev za skupno porabo iz čistega dohodka delovne organizacije. Zato tudi lahko delovne organizacije zaposlijo več delavcev, kot je sicer v planu delovne organizacije ali v planih družbenopolitičnih skupnosti. Prav tako se na ta način da izogniti tudi vsem sredstvom, ki bi jih bilo na ta način potrebno sicer nameniti za zagotavljanje minimalnih standardov za zaposlene delavce. Družbeni pravobranilci samoupravljanja na Gorenjskem so ugotovili, da le dve organizaciji združenega dela. to sta PTT in Elektro Gorenjske, deloma namenjata sredstva za plačilo kooperantskih pogodb tudi iz sredstev za investicije in ne le iz materialnih stroSkov.
Čeprav so bile že na zadnjem kongresu slovenskih sindikatov obsojene vse oblike nezakonitega in brezpravnega zaposlovanja delavcev pri zasebnih delodajalcih in zastavljeno vprašanje odgovornosti poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili v organizacijah združenega dela, pa lahko Se vedno ugotavljamo, da so organizacije združenega dela bolj ali manj brezbrižne do položaja delavcev, pri kooperantih, ki so se pogodbeno obvezali za neko delo. Tako se dogaja, da se delovna razmerja med kooperantom in delavcem sklenejo kar ustno, le redki kooperanti pa izpolnjujejo z zakonom in drugimi predpisi določene obveznosti do delavcev. Obrtniku iz druge republike končno tudi ni potrebno upoStevati kolektivne pogodbe, ki velja samo za našo republiko in ureja delovna razmerja in varstvo pri delu, prav tako pa mu ni treba upoštevati družbenega dogovora o minimalnih standardih zaposlovanja. Zato se dogaja, da so delavci, večinoma so to nekvalificirani delavci v gradbeništvu in drugih težkih delih, pri kooperantih v pretežno mezdnem odnosu.
Čeprav bo v okviru sedanjih veljavnih predpisov težko kaj bolje zaSčititi delavce pri obrtnih kooperantih iz drugih republik, pa bi vendarle kazalo za zaščito teh delavcev storiti kaj več. kot le ugotavljati stanje. Zato je medobčinski svet zveze sindikatov za Gorenjsko, ko je pred nedavnim razpravljal o teh vprašanjih, sprejel vrsto pomembnih sklepov. Tako naj organizacije združenega dela v letošnjem letu ne bi sklepale pogodb za razna dela s kooperanti, razen v izjemnih primerih, ko je to potrebno zaradi nemotenega poslovanja. V takih primerih pa bo organizacija združenega dela nadzorovala obveznosti kooperanta do delavcev zapisanih v pogodbi, ki mora vsebovati temelje pravice delav-cev od določitve delovnega časa. odmora, prehrane, prevoza, delovnih zaščitnih sredstev, zdravstveno in socialno varnost itd., skratka vse pogoje, ki jih morajo upoštevati pri zaposlovanju delavcev na osnovi naše zakonodaje tudi slovenski zasebni obrtniki. Nadzor nad izpolnjevanjem  takšnih  zahtev pa imajo seveda službe inšpekcije dela.
L. M.
Samotno jezero — V\teh, zimskih, dneh. je .Zbiljsko jezero osamljeno. Na njem »dom ujejo« le race. na oba U pa vztrajajoče redki ribiči: ki namakajo trnke bolj iz navade kot zares, (fr)
Mastitis moramo zatreti
Zaradi slabega vzdrževanja molznih strojev vse več te bolezni na Gorenjskem — Enkrat letno obvezen pregled molznih strojev — Nujno skupinsko zavarovanje živine
kmetijstva pri vseh petih gorenjskih občinah.
Mastitis se je v gorenjski živinoreji tako močno razširil in povzroča tolikšno družbeno Škodo, da morajo vsi odgovorni nemudoma v akcijo za preprečevanje in zatiranje mastitisa pri kravah. Glavni vzrok je v slabo vzdrževanih molznih strojih. Zato naj bi Živinorejsko veterinarski zavod, ki že ima uvedeno to službo, le-to razširil tako, da bi bil vsak molzni stroj pregledan enkrat letno.
Eredvsem pri prvem obisku pa naj bi metje dobili tudi natančna navodila, kako naj ravnajo z molznimi stroji, ki so, če niso redno čiščeni. leglo bakterij, ki povzročajo mastitis.. Pregled naj bi bil obvezen za vsakega kmeta, ki oddaja mleko. Stroške pregledov bi nosili delno kmetijske zadruge in kooperanti, delno pa mlekarne, SIS za kmetijstvo, skladi za pospeševanje kmetijstva pri skupščinah občin in Zavarovalna skupnost Triglav. Slednja bi prispevala le za tiste kmete, ki imajo živino zavarovano. Na posvetu pa je bil sprejet tudi predlog, da se v dogovor vključi tudi gozdna gospodarstva in temeljne organizacije kooperantov.
Osnutek dogovora o združevanju dela in sredstev za delo službe pregleda in vzdrževanje molznih strojev bo v razpravi do 15. marca, s 1. majem bi ga pa morali že pričeti uresničevati.
Na posvetu so spregovorili tudi o nujnosti skupinskega zavarovanja živine, ki ga bo treba pri nas sistem sko urediti. O obeh vpraSanjih bodo v prihodnjih dneh razpravljali na sestanku s predsedniki izvršnih svetov vseh gorenjskih občin, najverjetneje pa tudi na sejah skupščin. D. Dolenc
Kranj, 8. februarja - Na pobudo medobčinske konference SZDL za Gorenjsko so se v Kranju na posebnem posvetu sestali direktorji kmetijskih zadrug Gorenjske, predsedniki zadružnih svetov, odgovorni člani IS za kmetijstvo pri gorenjskih občinah, referenti za kmetijstvo pri skupščinah občin, predstavniki zavarovalne skupnosti Triglav in Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske. Namen posveta je bil, da bi na Gorenjskem kar najhitreje sprejeli dogovor o združevanju dela in sredstev za delo službe pregleda in vzdrževanje molznih strojev. Na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v Živinorejsko poslovno skupnost Slovenije in določil pravilnika o preprečevanju in zatiranju mastitisa pri kravah naj bi ga sprejele vse gorenjske kmetijske zadruge, KŽK Tozd Mlekarna in Tozd Kooperacija Radovljica, Zavarovalna skupnost Triglav in SIS za kmetijstvo ali skladi za pospeševanje
Dopolnilo in opravičilo
Podnart - V Petkovi Številki Glasa se je v sestavek V Pod-nartu prvi telefoni vrinila neljuba napaka po krivdi uredništva in ne pisca sestavka Cirila Rozmana. Iz članka je izpadel stavek »Vas Zaloše bodo dobile tri priključke v nekaj dneh«. Piscu sestavka C.Rozmanu in krajanom Zalpš se. iskreno opravičujemo!
Petintrideseto prvenstvo SFRJ v slalomu in , veleslalomu za starejše in mlajše mladince in mladinke
Po dva naslova Benediku, Peternelu, Leskovškovi, po eden Pehar cevi
in Klanjščkovi
r
PODKOREN — starejši mladinec SK Jesenic Grega Benedik je na petintridesetem državnem prvenstvu v slalomu in veleslalomu pod Vitrancem dvakrat slavil. Zmagal je v slalomu in veleslalomu. Dvojni uspeh je dosegel tudi Uro* Peternel iz loikega Alpetourja pri mlajših mladincih ter Andreja Leskoviek pri mlajših mladinkah. Pri starejših mladinkah je nova državna prvakinja v veleslalomu Tjaša Klanjšček is mariborskega Branika. Naslov v tej kategoriji mladink v slalomu pa je osvojila Trfticanka Polona Pehare.
NASLOVI V ŠTIRI KLUBE
Na vitranAkih smučiščih so jugoslovanski starejši in mlajši mladinci ter mladinke imeli dva dni drtavno prvenstvo. Sobotni slalom je med 150 nastopajočimi in na odlično pripravljenih progah, ki jih je pripravil organizator Občinska zveza »muca raki h organizacij Jesenice, postregel z izredno kvalitetno tekmo v vaeh »tirih kategorijah. Naslovi so odšli v štiri klube. Pri starejših mladincih je bil najhitrejši Grega Benedik iz SK Jesenice, pri starejših mladinkah je naslov v rokah Polone Pehare iz Trtica, pri mlajših mladincih je naslov po zaslugi Uroša Peternela odšel v loški Alpetour, pri mlajših mladinkah pa ie bila najhitrejša Andreja Leskoviek iz ljubljanskega Novinarja.
Član SK Jesenic Grega Benedik je bil pri starejših mladincih zmagovalec v slalomu in veleslalomu.
Naslovi so razdeljeni in v pravih rokah. Grega Benedik je v kategoriji starejših mladincev z zmago ponovno dokazal, da njegovo sedmo mesto na mladinskem evropskem prvenstvu ni bil slučaj. V odsotnosti »olimpijca« Jurija Franka jc bil Benedik najhitrejši v obeh nastopih. Sicer pa tu ni prtilo do nobenih presenečenj, sa) sta srebro in bron dobila tekmovalca, ki sta bila v oljem izboru sa odličja. Nekaterim, ki so prišli med starejše vrstnike, se se posna starostni prestop.
Polena Pehare iz Trtica je enako kot Benedik bila najboljša v obeh votnjah pri starejših mladinkah. Vsekakor pa bi bil boj aa prvakinjo bol) zanimiv, ce bi v konkurenci ostala tudi Tjasa Klanjscek. Tudi drugo mesto Mateje Ravnikar iz Alpetourja je pričakovano, medtem ko je presenetila a tretjim mestom klubska kolegica Ravnikarjev« Romana Pintar. Med enaindvajsetimi tekmovalkami se jih ie uvrstilo le devet, druge pa so odnehale te v prvem ali nato v drugem nastopu.
Toma* Citman, Uro* Peternel, Luka KnlAc, Matej Oblak in Klemen Bergant je bila peterka iz prvega nastopa mlajših mladincev, ki naj bi v odločilnem slalom-skem nastopu obračunala za naalov. Zaostanki meti njimi so bili minimalni. Najbolje se je v odločilnem nastopu ujel Uro* Peternel, ki je dosegel najbolj« čas in naslov je bil zasluženo njegov. Za presenečenje sta poskrbela mlajša pionirja Salo Robič iz Jesenic in Erbežnik iz Ljubljane, ki sta z drzno in napadalno vožnjo dosegla uvrstitev med deaet najboljših, ih.
Odstop Nataše Blažič je pomenil, da se bo prt mlaisih mladinkah bil ogorčen boj za prvakinjo. A je vendar Andreja Leskoviek naredila vse, da je z dokaj veliko prednostjo oavojila svoj prvi državni naslov. Drugouvriceno Mavčevo je prehitela za več kot »tiri sekunde.
BENEDIK, PETERNEL IN LE8KOV8KOVA TAKO KOT V SLALOMU Državni alalomski prvaki Grega Benedik. Uro* Peternel in Andreja Leskoviek
Andreja Leskovšek it Novinarja m&Ta)je J* boljša mlajša
Takole " rl,e8lalomu in slal<>™-laka kot v slalomu je tudi v velesla-
Pn5 mesto dohila  2 dokaj i>eliko prednostjo. J
so bili tudi najhitrejši v veleslalomekem obračunu. Pri starejiih mladinkah pa je po odstopu Polone Pehare v prvi vožnji naslov osvojila Mariborčanka Tjasa Klanjscek.
Pri starejiih mladincih je naalov »pet v pravih rokah. Grega Benedik ie bil najboljši v obeh vožpjah, saj konkurentom za državni naslov v tej kategoriji ni dopustil, da bi ga presenetili. Za presenečenje je poskrbel le laakovi« iz Sarajeva, ki je bil deseti.
Igor Kreačič iz loškega Alpetourja je v veleslalomu pri starejših mladincih dosegel drugi najboljši čas in s tem srebrno odličje.
Andreja Leskoviek je tudi v veleslalomu dokazala, da v konkurenci mlajših mladink pri osvajanju državnega naslova nima prave konkurentke, će mora iz proge Nataia Blaži« iz Kranja. Nataša je bila namreč v prvem nastopu diskvalincirana. Leskovikovi je bilo vseeno, ali je v konkurenci Blažičeva ali ne. Na progo je spet ila tako kot je treba in spet Je bila razlika na cilju pred drugouvriceno vec kot za pet sekund.
Rezultati - slalom - starejii "»'■d'««1
- 1. Benedik (Jesenice) 1:24,0», 2. R*bni-kar (Tržič) 1:24,81, 3. Podboj (OMapU•> 1:26,51. 3. Flajs (Matajur) 5. Kreačič (Alpetour) 1=«,03, 7. Kl.ko«« (Alpetour) 1:27,74, 8. Virk (0«mpU«> l:3Cs». 9. Graiic (Alpetour) l**"; 10. Rotar (Olimpija) liM1**&ji$£Zn
- L Peternel (Alpetour) 1:28\M, 1^ (Olimpija)  1:25,92,  3.  Knirlc <Al-*tour> 1:26.94,  4.  Erbežnik  (Olimpija) 1:17,73,
^r^(i^n\n^i(3rladinci V *lalomu za driavni naslov. Cižman (2).
Tjasa Klanjscek prTštarejiih mladinkah je morala v odločilnem veleslalomu napeti vae aile, da je oavojila naslov. Mateja Ravnikar je bila najhitrejša v drugem nastopu in le za malenkost ji je uila zlata medalja. Odlično ao vozile v tej kategoriji mladinke iz Jezerskega, aaj so kar tri med prvo deseterico.
Rok Petrovi« je bil sicer najhitrejši v prvi vožnji pri mlajiih mladincih. Toda Uroi Peternel, Cižman. Jakopin in Oblak so bili z majhnim zaostankom v kombinaciji za prvaka. Na težki in zahtevni progi mu je uspelo, da je Osvojil že drugi naslov. Petrovi« ni vzdržal prtiska, aaj ga je nato prehitel ie Cižman. In Rok se je moral zadovoljiti z bronastim odličjem.
P?{h"'Jn>'" "d **M >■ Momu. Mateja Ravnikar (2) Polona
5. Robi« 1:28,41, 6. Oblak (oba Jeaenice) 1:28,50, 7. Kokotec (Kamnik) 1:28,88, 8. Bergant (Olimpija) 1:20,17, 0. Nagli« Jaenice 1:20,46, 10. Štular (Triglav) 1:20,03;
»t. mladinke - 1. Pehare (Trži«) 1:38,28, 2. Ravnikar 1:38,00, 3. Pintar 1:40,87, 4. Likozar (vse Alpetour) 1:45,10, 5. Jakopič (Jezersko) 1:50,02, 8. Koren (Pužinar) 1:50,13, 7. Cepe (Branik) 1:50,87, 8. Husjak (Medveftčak) 1:53,37, 0. Buturovič (Sarajevo) 2:20,35; ml. mladinke — 1. Leskoviek (Novinar) 1:32.24, 2. Mavec (Olimpija) 1:30,56, 3. Benediei« (Jeaenice) 1:37,93,
4. Miheli« 1:39,62, 5. Ceanik (obe Alpetour) 1:39,72, 6. Zaje (Novinar) 1:42,90, 7. Krek (Alpetour) 1:43,07, 8. Pestenjak (Novinar) 1:43,05, 9. Cop (Blejska Dobrava) 1:46,30, 10. Fajdiga (Olimpija) 1:46.51.
VELESLALOM - st. mladinci - 1. Benedik (Jesenice) 2:01,24, 2. Kreačič (Alpetour) 2:01,70, 3. Ribnikar 2:02,94, 4. Sara-bon (oba Tržič) 2:04,57, 5. Štefanovi« (Branik) 2:05,08, 6. Graii« (Alpetour) 2:05,09, 7. Puhalj (Branik) 2:05,50, 8. Dekleva (Alpetour) 2:05,83, 9. Virk (Olimpija) 2:07,50, 10. Isakovi« (Sarajevo) 2:07,73; ml. mladinci - 1. Peternel (Alpetour) 2:10,52, 2. Cižman (Olimpija) 2:10,77, 3. Petrovi« 2:11.08. 4. Jakopin (oba Novinar) 2:12,17,
5. Oblak 2:12,95, 6. Lavtižar (oba Jesenice) 2:14,06, 7. Bergant (Olimpija) 2:14.22, 8. Robi« (Jesenice) 2:15,48, 0. Kokotec (Kamnik) 2:16,12, 10. Jemc(Bled) 2:16.56;
»t. mladinke - 1. Klanjscek (Branik) 2:10,11, 2. Ravnikar 2:10,40, 3. Likozar (obe Alpetour) 2:16,73, 4. Jakopič (Jezersko) 2:21,54, 5. Koren (Futinar) 2:23,22.
6. Ruparčič (Tržič) 2:25.25. 7. Sifrer (Novinar) 2:25,27, 8. Nahtigal (Jezersko) 2:27,34, 9. Koiir (Tržič) 2:27,61, 10. Tepina (Jezersko) 2:34,73; ml. mladinke — 1. Leskoviek (Novinar) 2:12.91, 2. Mavec (Olimpija) 2:17,15, 3. Porenta 2:17,35, 4. Cesnik (obe Alpetour) 2:20,64, 5. Cesar (Snežinka) 2:20.78.   6.    Koprol   (Olimpija) 2:20,99.
7. Hafnar (Alpetour) 2:21.51, 8. 2vokelj 2:22,00, 9. Dežman (obe Triglav) 2:23,46, 10. Krek (Alpetour) 2:23.80.
I). Hum« Koto: F Perrian
Trinajste zimske olimpijske igre
Največ odličij
LAKE PLACU) - Za 1400 športniki in športnicami je na trinajstih _ olimpijskih igrah že več kot polovica tekmovalnih dni. Po osvojenih odUčjiksia prvem mestu reprezentantje SZ.V teh dneh so namreč osvojili devet odličij. Smrs so boji v vseh panogah izredno napeti in zagrizeni do konca.
Od naiih športnikov sta se izredno dobro odrezala tekača in upravičila i Lake Placid. Razočarali so nas skakalci. Na manjši skakalnici so pnpnlaians snd i li in so na repu oaeminitirideaetih skakalcev. Zelo dobro seje od naiih odrezal ni Marjan Burger, ki je v biatlonu na 20 km dobro tekel in streljal.
V teku na 30 km je največje zmagoslavje pripadlo reprezentantom 82.
je Zimjatov pred rojakom Ročevim, medtem ko je s tretjim mestom ar__
'Bolgar Ivan Lebanov. Lebanov je bil pred tremi leti evropski mladinski prvak T tem teku so veliko razočaranje doživeli tekači iz Skandinavije, saj aiss Ml nobenega odličja, čeprav so bil favoriti. Izredno dobro je v tej najmočnejši kssh renci tekel tudi Ivo Carman. Boril se je do konca in osvojil solidno truntrian* mesto in za zmagovalcem zaostal za nekaj več sedem minut. Dobro se je Ms) tat Tone Djuričič, ki je bil iestinitirideseti.
Tudi biatlonec Marjan Burger je upravičil svoj odhodi v Lake Placid. Na Um dolgi progi je bil petintrideseti. In bil bi lahko ie boljii. če ne bi pri | imel Itiri zgrešene strele.
Ivo  Carman je izredno  dobro    Le nekoliko slabše je na tehmHB tekel na 30 in 15km. Povsem je    progah  tekel Tone Djuridt opravičil pot v Lake Placid. Mojstrane.
Se manjši zaostanek v teku na 15 km sta dosegla naia tekača Ivo Care* t Tone Djuričič. Carman je res enainitirideaeti, a je za zmagovalcem fosni Waeebergom zaostal za tri minute in sedemnajst sekund. Tone Djuričič a ti iestinitirideseti in ima nekaj več kot pet minut zaostanka. Sicer pa Je tatekssnT gel z izrednim dramatičnim finišem. Finec Mieto je namreč izgubil riatoeaSmk za stotinko sekunde. Severnjaki so se maščevali tekačem SZ za poraz aaMb Tokrat jim namreč niao dopustili, da bi ai pritekli vaaj bronasto kolajno.
Skoki so postregli z najalabio uvrativijo Jugoslovanov doslej. Se as ms* olimpiadi se namreč Jugoslovanom ni zgodilo, da bi bil kdo prav zadnji Ts »maZ pa je v Lake Placidu doletela Bogdana Norci ča, ki je bil oseminttirideeeti. ćssttu Imel Norčič prvi akok čisto zgrešen, pa je v drugem dokazal, da se ne zaska*. Samo zapeljal ae je čez skakalnico. Za to ni opravičila. Nič dosti bolje nista ■kaka Benedik In Tepe*. Oba sta plačala davek neizkušenosti. Upajmo le. da basa** trije skakalci svoj slab vtis popravili na 90-metreki skakalnici. Zlate k ivaZ
?rednostjo osvojil Avstrijec Toni Innauer pred Deckertom iz NDR |a SmmZ agijem.
V moškem in ženskem smuku so slavili Avstrijci. Pri moiklh J« bil nafte** S točk pred rojakom Wirnsbergerjem in Kanadčanom P od bora kim. TtisiitT-1 bila najhitrejša pri ženskah, drugo mesto pa si je prismučala VVenzlova hjh7k> •tein«. Švicarka Nadigova je bile tretja.
Veeraj ao svoj nastop opravili tudi naii alpinci. Merili ao moči v ^ slalomakem nastopu. Pričakujemo, da bomo Bojana Križaja, Bortaa StrsITeat K ur al ta in Jurija Franka v konkurenci videli tudi v današnjem druarem aaat_T bo *lo že za medalje. ---■"■■***«
Biatlonec Marjan Burger se je dobro znašel med vso bia t Ionsko elito na olimpijskih igrah. Čeprav je prvič nastopil na olimpiadi je svoj odhod povsem opravičil.
Skakalec Bogdan Norčič >l na 70-metrski skakalnici mL Morda bo za svoj polom mm-krivca v slabo namazanih i Foto: F. Perdan
V UatleMitai
Danes bo nastopil na 10 km ie Jugoslovan Marjan Burger doseči se eno dobro uvrstitev.
V sankanju bodo svoj nastop opravili moški dvoaedi.
V hitrostnem drsanju bodo moiki imeli nastop na 1000 metrov. Svsfct* zlato na tej progi pričakuje Američan Heiden. Eric Heiden je slati kolajni ensjU na 500 in 6000 metrov.
V umetnostnem drsanju čaka moike kratki program, pičenim psurem pt k* fir podelili odličja. '
SREDA - ALPSKO 8MUCANJE - Svoj pri veleslalomski nastop bos*»n*«| ! ženske. Med najboljšimi se bodo za čimboljio uvrstitev borile tudi Nuee Tss*Jsj)l " Zavadlav in Meta Jerman. 9
SMUČARSKI TEKI - V moških itafetah na 4 x 10 km ae spet obeta sajtof spopad med SZ, Norveško, Finsko in Švico.
HITR08TNO DRSANJE -Ženske bodo imele nastop na 3000
naidaliii ženski progi naalov brani Averina iz SZ. f> UMETNOSTNO DRSANJE - Obvezni liki za ženske. Zanimiv bo naataaA* g slovanke Sandre Dubrovčlč. b HOKEJ - Zadnje kolo predtekmovalnih skupin. V modri skupini se kefttsA y čali- Romunija : Norveika, CSSR : Švedska. ZDA : ZRN, rdeča akupina : Nft«*, Japonska, SZ : Kanada, Finska : Nizozemska.
ČETRTEK - ALPSKO SMUČANJE - Odločilna vožnja žensk v  lisama JT SMUČARSKI TEKI - V ženskih itafetah 4x5 km je SZ nesporea fcvartaS*' zlato Račune Jim lehko prekrižajo le Finke in Svedinje ter Norvežanke. _
HITROSTNO DRSANJE - Mo*ki se bodo pomerili ie na 1600 metra«. A Američan Heiden ie četrtič uspel? „ UMETNOSTNO DRSANJE - Posameznicam naj bi razdelili olimpijska asaM-, Katera bo prva je vpraianje? Vse je odvisno, kako so opravile s iole is krsMg^ programom.
D Hu««
A
Trije Jugoslovani med prvo deseterico
Lake Placid — Kar trije Jugoslovani so med prvo dm\ rico 81 veleslalomistov iz tridesetih držav. Bojan Križaj je «<a| Boris Strel osmi in Jure Franko deveti. Nekoliko slabši m naSnji končni veleslalomski obračun je Jože Kuralt, saj je med prvo trideseterico«.
TOBfK. 19, FEBRUARJA 1980
80 skakalcev v Besnici
BR8NICA - V organizaciji SK Triglav j« bilo v nedeljo na 20-zn skakalnici letoA-nje republiško prvenstvo v skokih za mlajše in stsrejie cicibane. Nastopilo je vec kot M najmlajših skakalcev iz 13 klubov, kar je doslej največja udeležba na taksni prireditvi. Kljub pomanjkanju snega ao organizatorji odlično pripravili akakalnico. Med starejšimi cicibani je po pričakovanju zmagal Jožko Smid iz Mojstrane, med mlajšimi pa je bil najboljši Marjan Jagodic iz Cerkelj. Tekmovanje je Wlo zanimivo in borbeno. Letošnje prvenstvo je pokazalo, da klubi skrbno vzgajajo aarasčsj. kar se bo obrestovalo čez neksj
''Rezultati: mlajši cicibani: 1. Marjan Jacodie (Triglav) 183,0 (19,5.19), 2. Boštjan Liker (Predmeja) 1M.0 (18,5. 18), 3. Mar-iaeCasperin (Jeaenice) 184.5 (18.5. IgTV Leo Blasko (Predmeja) 163.0 (18, 18). I. Klemen Lajevec (Ilirija) 158.5 (17,5. 17). 6  Andraž Kopa« (Žiri) 152,5 (16,5. 18),
7. Rak   Urbae (Logatec)  149,0 (17. 16).
8. Gašper Ankete (Triglav) 147,5 (16. 16,5).
9. Primat Batisti« (Triglav) 147.0 (17, 16.5). 1«. Janko Mogel (BraalovCe) 144.5 (16.5, 16.5). 14. Toma* Knafelj 137,0 (18. 17.5). in Damjan Legat (oba Jeaenice) 137,0 (15,5. 18). 8tarej*fcicibani: 1. Jotko Smid (Jese-aiee) 203.6 (21. 21,5), 2. Matjaž Polanc (predmeja) 188.5. (19.5. 20), 3. Rok Oman (Dolomiti) 184,6 (10, 10.6), 4. Nenad Marjanovi* (Jesenice) 177.5 (19,5. 19,5). 5. Peter Jeveenak (Velenje) 176.0 (19.5, 18.5) in Likar Primot (Predmeja) 176,0 (19, 19). 7. Jure Giacomelli (Ilirija) 176.0 (19,5, 1»,»). 8. Boris Pusnik (Velenje) 174,0 (18.5. 19.5). 9. Gregor Rančigaj (Triglav) 173,0 (18.5. 18.5), 10. Marko Martin«!« (Mengeš) 172.6 (10. 19,5). 11. Toma* Mubi (Triglav) 170.8 (184. 19), 13. Igor Kniflc (Triglav) 108.6(184.18).
J. Javornik
Atletika
Sagadin spet najhitrejši
CELJE - V soboto se je v dvorani AD Kladivar nadaljevalo prvenstvo Slovenije v dvorani s tekom na 60 m in 80 m z ovirami. V najzanimivejši disciplini, teku na 80m za člane, je zanesljivo zmagal Kranjčan Janez Sagadin in s časom 6,7 sek. izenačil dosedanji rekord SRS Celjana Kocuvana. V istem teku se je Bojan Stare ■vrstil na 5. mesto, Kuhar pa je zasedel 4. mesto pri starejših mladincih. Razveseljivo je, da so doseženi v poprečju boljši rezultati kot lani v istem čaau, kar obeta dobre rezultate slovenskih »printerjev tudi «- glavni sezoni. Ob brezhibni organizaciji celjskih atletskih delavcev je nastopilo oboli 120 tekmovalcev in tekmovalk iz 11 klubov.
, REZULTATI: 60 m ovire - ml. mladinke: 1. ierjnv (Mb) 9,4, 2. Pečovnik (Ve) ».5. • Javornik (Ol) 9,7; st. mladinke: l. /Ve) 94. 2. Muršič (Mb) 9,3, 8. Udovi« (Kp) #,7; članice: 1. Seliikar (Ol) 9,2, 2. Uriic (£o) 0,6. 3. Poteko (KI) 10,6; ml. mladinci: 1. Brank (Lj) 8,4, 2. Crnej (KI) 8,8, 3. Golja /OD 84; at. mladinci: 1. Tavčar (Ol) 84. g. Omerzu «4, (Br) 8,9, 3. Jerman (Ol) 9,0; Mani: 1- Kopitar (KI) 8,2, 2. Penca (Nm) »iT 3. Itrbsnčič (Go) 8,8; 60 m - ml. mladinke: 1. Verdev (Ve) 7,9. 2. Torkar 8,0, *. Radeseek (obe Ol) 8,0, ... Kavči« (Tr) f4; st. suladlnke: 1. Korajlija (Lj) 7,7, 2. Cetina (KI) 74. 3. Kranjc (Ol) 8,0; članice: I SeUskar (Ol) 7,7, 2. Vinazza (Go) 7,8, 3. Poteko (KI) 8,4; ml. mladinci: 1. Gaber (KI) 7,1. 2. Beg« (Nm) 7,2. 3. Cernej (KI) 7.2; st saladinci: 1. Torkar (Ol) 6,8, 2. Žafran (KI) IX 3. Kožuh (Lj) 74. 4. Kuhar (Zt) 7.4, ...Maje/ (Tr) 7,4; člani: 1. Sagadin (Tr) 6,7, 2. Kumar (Go) 6,8, 3. Kopitar (KI) 6,8. 4. Keria* (Nm) 7,0, 5. 8tare (Tr) 7,0, ... Pogačsr 7.6. Peneš (oba Tr) 7.5.
I. KavcV
17.STRAN.C LAfi
Blejska Dobrava vodi
TRZIĆ - V medobčinski hokejski ligi jake so nadaljevali s tekmovanjem. "" ae vse tekme osmega kola, najviš-> pa ao zabeležili Tržičani. Rezul-TrMč : Borovlie 19:3, Naklo : Kokrica žabniea: Blejska Dobrava 3:5; letvica po*, kolu: BI. Dobrava 6 7 0 1 Trtic 8   5   0 3
Naklo 8   4   0 4
Kokrica 8   4   0 4
Zabeiea 8   3   0 5
Bore-rlje 8   10 7
53:20 63:35 42:43 28:40 33:42 33:72 J. Kikel
Pripravil: Janez Govekar
Zimske olimpijske igre moderne dobe
Od Chamonixa do Lake Placida
GRENOBLE 1968
Najboljši športniki »o se štiri leta po Innsbrucku ponovno zbrali pod simbolom petih olimpijskih krogov - tokrat V francoskem Orenoblu. Po Oslu in Innsbrucku so bile to ze tretje povsem »mestne« igre. Po pripombah nekaterih tekmovalcev in funkcionarjev naj to ne bi bilo povsem v redu. ker so tekmovalne proge močno oddaljene od kraja bivanja. Prvič se tako tekmovalci med seboj nimajo niti prilike spoznati, po drugi strani pa poti na prostore za tekmovanja vzamejo izredno veliko časa. Aato naj bi bila poslej tekmovanja v smučarskih središčih izven velikih mest
Po drugi strani pa se menda niti tekmovalci in niti obiskovalci Grenobla tiste dni niso mogli pritoževati nad izredno velikim številom kvalitetnih kulturnih prireditev na katerih so nastopali priznani svetovni umetniki. Seveda organizatori!
"i..*. n'"° .! "a n°ben način »"«t«J««« ™ Avstrijci, ki so štiri leta poprej odlično organizirali igre. . v '
Rekord iz Innsbrucka po številu udeležencev sicer ni bil doirezen. saj je na slovesni otvoritvi, ki ji je prisostvoval tudi predsednik francoske republike Charles de
JLiJ it?    J ?dpr1, Prikoralk"l° •«*« W reprezentanc - torej ena manj kot na predhodnih igrah. Igre v Grenoblu so trajale od 6. do 18. februarja 1968 Čeprav so bile borbe v vseh smučinah in na ledu srčne, največkrat nei
zadnjega trenutka da je bilo povsod tudi dovolj7oblakovalcev."pa jVv«darle'reV. da je bilo daleč največ zanimanja za alpske discipline. To pa tudi ni čudno, saj so imeli domačini veliko upanja na dobre rezultate
i upanja na dobre rezultate. Pričakovanja niso bila zaman. Slavje se je začelo z zmagoslavjem domačina Je.na Cl.uda Kill.vja v smuku in drugim mestom rojaka Guva Perillata v isti disciplini ter nadaljevalo s K Ivjevima zmagama v veleslalomu in slalomu. Po zmagi slalomu, ki pa "U M bila malce sporna, ker naj bi bil Avstrijec Kari fSchranz
ll 'JP "2£ t™1** -'■'•v»*J*«     i«r-h in obenem tudi
najbolj slaven Francoz. Edinemu doslej se ie uspelo izenačiti s Tonijem Ssilerjem.
|N-l!i *;eprf eBtJ.".c* ,e, V G™ob»« Atefa 13 članov, poleg njih pa je na iirah TV f ^!,7^a.!U-,.;UKO",°Van"k.a reprezentanca. Rezultati naših sobili
dosti bo jsi kot Atin leta poprej v Innsbrucku. Ludvik Zaje je bil. denimo, na veliki skakalnici 9.. na mah pa 14.. Majda Ankele je zasedla 12. mesto v slalomu in 29 v veleslalomu. Blat Jakopič je bil 28. v slalomu. Alojz Kerštajn. takrat naš najboljš
SAPPORO 1972
Igre, ki bi morale biti ze leta 1940 v Sapporu, a so zaradi vojne vihre odpadle, so končno prvič na azijskih tleh. Milijonsko japonsko mesto je od 3. do 13. februarja 1972 postalo gostitelj športnikov z vsega sveta.
Se pred pri«etkom iger pa so se začeli zapleti. Kot strela ■ jasnega je udarila novica, da ima predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Everv Brundaše čikalki -število začetke
komite res sklenil, da avstrijski smučar Kari Shranz, kandidat za medalje nima pravico do starta na sapporskih smučiščih. Vse reprezentance v Sapporu so bile ogorčene in solidarne z avstrijskim tekmovalcem, vendar do napovedane solidarnostne akcije le ni prišlo Tudi Avstrijci so se nazadnje na Schranzovo prošnjo premislili in ostali v olimpijski areni. Kljub vsemu je na igrah ostal teman madež Brundage je sicer ostal potolažen, ker je udaril na povsem pravo mesto, saj je Schranz dotlej dosegel že vsa druga odličja, manjkalo mu je le Ae olimpijsko zlato.
Po diskvalifikaciji Schranza. na katerega so Avstrijci resno računali, so se za avstijsko ekipo začeli Se bolj črni dnevi. Kavoritinjo Anne-Marie Proll je namreč v smuku in veleslalomu premagala Švicarka Marie Theres Nadig. To so bili res veliki dnevi za smučarsko ekipo Švice.
Pri moških z izjemo zmage Spanca Francisca Fernandeza Ochoe v slalomu presenečenj ni bilo. .»...mu
Nazadnje so ostali dokaj razočarani tudi domačini - Japonci.
ca, aa ima preoseonia meanarodnega olimpijskega komiteja Everv Brundage tki mogotec, sicer pa skrajno nenaklonjen profesionalizmu, na seznamu večje lo tekmovalcev, ki naj bi se prekršili proti amaterizmu. Vse te naj bi Ae pred kom tekmovanj diskvalificirali. Zadnji dan januarja je mednarodni olimpijski
V.
J
Jančev memorial
TRŽIČ - Tržiški alpinisti so tudi letošnje leto začeli izredno delovno. Tako so pripravili tradicionalni veleslalom za memorial Pavla Janca, na katerem je nastopilo 23 članov in članic. Pomerili so se na 300 metrov dolgi progi s 25 vratci, zmagala pa sta med dekleti Marjeta Maček, med fanti pa Jože Rozman.
Njihova aktivnost pa bo tudi v letošnjem letu predvsem usmerjena v pridobivanje in vzgojo mladih članov. V ta namen organizirajo skupne ture, na katerih mlade člane seznanjajo z nevarnostmi v gorah v zimskem času in jih učijo alpinističnih veAčin. Tako so v začetku tega meseca opravili zimski pristop na Vrtačo. Zelenjak in Palec, nekaj dni kasneje pa so se povzpeli skupaj s pripravniki in tečajniki na Storži« in sicer po znani Kramarjevi smeri in po petem žrelu.
V letošnji zimi bodo organizirali še eno zimsko skupno turo, prihodnji mesec pa bodo pričeli tudi že z alpinistično šolo za začetnike. Vsi prijavljeni se bodo na teoretičnih predavanjih in praktičnih vajah v plezalnih vrtcih seznanjali z abecedo alpinizma.
Prav zato vabijo vse mlade, ki jih veseli plezanje po gorah, da se jim pridružijo in se tudi vključijo v to alpinistično Aolo. Vse informacije lahko dobite na sestankih alpinistov vsak četrtek ob 19. uri 30 minut v prostorih Planinskega društva Tržič.
J. Kikel
NOGOMET
Dopisniki poročajo
ŠAHOVSKI TURNIR NA BLEDU IN GO-IKO PRVENSTVO - Ivan Hrovat z poroča, da je na rednem mesečnem tesnem turnirju aodelovalo 24 šahi-petimi točkami ie zmagal Kosmač Mencingerjem. Roblekom in Hrova-ki so sbrsli pol točke msnj. Vojin Pe-pe sporoča rezultate II. kola moštve-gorenjskegs prvenstva v iahu. Grinje bil premagan v igri s Šenčurjem, Zupan je premagal Kamno gorico, a Trtic. Alpina iz Zirov pa je bila _ kranjske Iskre. Po drugem kolu _ sakovska sekcija Tomo Zupan iz Kra-z 11 točkami, druga je Radovljica s pol manj. Šenčur in Trtic pa imata po (točke.
SLAVCI TRIA TEKMOVALI - Osnov-mizaeija sindikata trtiske tovarne pripravila tekmovanje delavcev v omu in sankanju. V vsaki disciplini ipilo nad 30 smučarjev in sankačev, ■lalomu so bile pri ženskah najboljše . Stucin, Mojcs Hladnik in Nataia Va-pri moških pa v skupini nad 35 let Močnik, Janez Perko in Vinko i, v mlajši skupini pa Franc Komar, n Kigner in Slavko Gašper. V sanka-tekmovanju žensk so bile na prvih mestih Angelca Perne, Nada Salber-in Davorina Skufca. med moškimi pa c Pravst. Vinko Oman in Vinko Valja-.1 Kikel
IUCARSKO TEKMOVANJE NA TR-NIKC  - Osnovns organizacija mla-• Trstenik je priredila prvo tekmovanje jiuku za pokal mladinske organizacije i Senotetih. Udeležilo se ga je 45 mladin-v z Golnika. Tenetiš. Seničnega, Grada i Tmtrnik a. Pokal je osvojil Leon Lederer Inika. ki je progo prevozil v 44.8 se-lode. Pn organizaciji tekmovanja je po-ila krajevna skupnosi Trstenik. Sode-so menili, da bi bilo to tekmovanje io tradicionalno. Zmagnl je Leon Lede-0Ue4aia,)..Hl«iij« p*. Prf-tfič iTrskaik.).
Fink (Golnik), Lombar (Trstenik), Murn (Tenetise) itd. Med dekleti je zmagala Darinka Lipar z Grada. J Kuhar
ZMAGA KOŠARKARJEV TRIGLAVA -V osnovni loli Franceta Prešerna je bila odigrana prijateljska tekma med košarkarji Triglava Iz Kranja in slovenskega kluba Triglav iz Trsta. Triglavani so zmagali s 94:80. Tekma je bila zanimiva kljub premoči domačih košarkarjev. Gostje so se dobro upirali le v prvih minutah tekme, kasneje pa so popustili. Pri Triglavu je treba pohvaliti predvsem mlajše igralce, pri gostih pa sta bila najboljša Ban in Ambro-f|c. M. C ade*
VRHANOV SMUK NA JEZERSKEM -Smučarski klub Jezersko prireja že vsa povojna leta tekmovanje v smuku v spomin ns borca NOB, predvojnega alpinista in smučarja Ljuba Grabnarja-Vrhana. Na startu se je zbralo 69 jezerskih smučarjev. Start je bil pod Mlinarjevim sedlom. Ob razglasitvi rezultatov je lik pokojnega Vrhana orisal predsednik krajevne konference SZDL Jože Piskernik. Med cicibani so bili na prvih treh mestih Dreja Karni-čar. Peter Sušnik in Jože Stirn, med cici-bankami sta bili najboljši Nataša Frantar in Anči Carman, med pionirji so bili najboljši Marko Tepina, Gorazd Kocjan in Simon Jakopič, med pionirkami pa je zmagala Barbara Savs. Pri mladincih so prva tri mesta zasedli Venček Parte, Robi Stenovee in Rado Markič, pri mladinkah Lea Jakopič, Lidija Nahtigal in Mirjam Tepina. pri članih Aco Karničar, Jure Markič in Izidor Karničar, pri članicah pa so prva tri mesta osvojile Jožica Karničar, Irma Karničar in Irena Zupančič. Tekmovali so tudi starejši člani in starejSe članice. Pri prvih so bili nnjboljši Stane Frantnr, Franci Tepina in Milan Stenovec. pri članih pa Helena IMnn/nik in Minka Sava.
Še veliko dela
KRANJ — Nogometaši Triglava so se prvič predstavili občinstvu. Na stadionu Stanka Mlakarja so pred 50 gledalci merili moči a članom zahodne akupine SNL Jesenicami. Po precej raztrgani in borbeni igri sta se moštvi razšli brez zmagovalca. Obe mreži sta se zatresli po štirikrat.
Po prvi preizkušnji je očitno, da čaka nogometaše Triglava še veliko dela do prvenstva, ki se bo pričelo čez slab mesec. Res je, da do sedaj ie niso uigravali linij, toda tako v obrambi kot v sredini in v napadu je bilo preveč napak. Vsi so se srčno borili, vendar nekateri novi igralci še niso zreli za tako tekmovanje kot je SNL. Z dvema zadetkoma se je izkazal Radosavljevič, dobro pa je igral tudi Osredkar. Ostalim se pozna slabša telesna priprava in neuigranost. Gostje so se predstavili kot čvrsto moštvo in so vse do zadnje minute vodili, potem pa je po lepi akciji z Radosavljevičem Belenči« izenačil.
S treningi so pričeli tudi mladinci. Tudi četrto selekcijo čeka naporna sezona, vendar so do sedaj opravili le tri treninge. Ne bi se smelo zgoditi, da bi breme obletelo na ramenih trenerja Cebulja, saj je od dela s temi in ostalimi nogometaši odvisna bodočnost pete selekcije. 8 pripravami bodo začeli tudi kadeti Save. Trenitali bodo na igrišču v Stražišču. Vadba bo vsakodnevna, tako da bodo mladi nogometaši treninge uskladili s šolo.
Začela ae bo tudi liga oanovnih šol v malem nogometu. To tekmovanje se je te v
fireteklosti izkazalo kot vir novih talentov n je potrebno s to prakao nadaljevati.
M. Suh.,
Judo
Uspelo gorenjsko prvenstvo
KRANJ - Konec januarja je bilo v telovadnici kranjske Gimnazije gorenjsko člansko prvenstvo v judu. Razen kranjskih judoistov so sodelovali tudi tekmovalci Jesenic in Žirov. Tekmovanje je pokazalo, da judo na Gorenjskem le napreduje po kvalitetni ravni, število tekmovalcev pa se z izjemo kranjskega Triglava .ne povečuje. V Kranju smo bili priča lepim bojem, pa tudi sodnika Dvortak in Nežmah sta dobro opravila nalogjo.
Rezultati - do 60 kilogramov: 1. Robert Markič, 2. Miran Hudovernik, 3. Milan Luzar (vsi Triglav); do 65 kilogramov: 1. Edi Lokar (Žiri), 2. Slavko Sladic (Triglav), 3. Igor Hudovernik (Triglav); do 71 kilogramov: 1. Simon Srebrnjak (Triglav), 2. Vili Klemenčič (Triglav), 3. I* natovič (Jesenice); do 78 kilogramov: 1. Milan Jereb (Žiri), 2. Martin Benedik (Triglav), 3. Janez Rekar (Triglav); do 86 kilogramov: 1. Vojko Nežmah, 2. Marjan Remic (oba Triglav); do 95 kilogramov: 1. Nedeljko Galič, 2. Bojan Cepin (oba Triglav); nad 95 kilogramov: 1. R+divoj Aleksič (Jesenice).
Najlepši soi bili boji v absolutni kategoriji. Se poaebej so se izkazali zmagovalec Martin Benedik. Marjan Remic in Jane/ t'ekar. Ekipno je premočno zmugul Triglav pred Alpino ih Jesenicami.
M  H.....! I
Zastrupitev z ogljikovim monoksidom
Zg. Brnik - V petek. 15. februarja, so krajani Zg. Brnika opazili, da že nekaj dni ni bilo iz hiše Zdenke Beranek (roj. 1930). ki je občasno stanovala v hiši št. 38. Hiša je bila zaklenjena, ključ pa z notranje strani. Poklicali so miličnike, ki so ob prisotnosti sosedov na silo odprli vrata. V kuhinji so našli mrtvo Beranekovo. Postelja, ki je bila tudi v kuhinji, je v celoti zoglenela, vendar pa do ognja ni moglo priti, saj je bil prostor zaprt. Pokojna je po vsej verjetnosti zaspala s cigareto v roki, zaradi tega je začela tleti posteljnina, pri tem pa je nastajal ogljikov monoksid, zaradi česar je pokojna tudi umrla, kot je ugotovil zdravnik.
Zgorelo meso
Kranj - V petek, 15. februarja, ob 17.20 je zagorelo v sušilni komori v kranjski klavnici. V prekaievalnici so ves dan kurili, vendar pa bi moral delavec nalagati na ogenj le pol-metrska drva, vendar pa teh ni bilo, zato je nalagal meter dolga polena. Ta pa so bila tako dolga, da so visela čez rob kurišča. Ko je del drv dogorel, so ogorki padli v razbeljeno maščobo, ki se nabira v posebnih železnih posodah poleg kurišča. Mast se je vnela, ogenj pa se je bliskovito razširil tudi v sušilno komoro. Ogenj so pogasili poklicni gasilci iz Kranja. Škode je za okoli 100.000 dinarjev, saj je pogorelo okoli 70 kg mesa, uničena pa je tudi električna napeljava.
Smrtna nezgoda
Kranj - V petek, 15. februarja, se je na nedograjenem objektu Tap-Jame mešalnice v kranjski Savi smrtno ponesrečil delavec Hidro-moritaže Maribor Radomir Jevtovič (roj. 1953) 1953) iz Kraljeva. Jevtovič je delal na betonski plošči 7,5 visoko nad jamo. Na eni strani plošča ni bila zavarovana, Jevtovič je med delom izgubil ravnotežje in omahnil v globino. Pri padcu se je tako *hudo ranil, da je na kraju nesreče umrl.
Počila vlečna vrv
Kranjska gora - V soboto, 16. februarja, ob 13.45 se je na vlečnici Mojca pretrgala vlečna vrv in sicer med tretjim in četrtim stebrom. Pretrgana jeklena vrv in sidra so padla na pet smučarjev, tako da sta bila huje ranjena Dušan Sodo-ro" iz Kikinde in Viktor Loboda iz Hor»:'-a, lažje pa Miloš Hanžič iz Ljubljane, Darja Loboda iz Radomelj in Peter Gregorc iz Zg. Bitenj. Ranjene so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Za sedaj še ni znano, zakaj je počila vrv, komisija pa ugotavlja vzroke.
Nezgoda na železnici
Kranj - V soboto, 16. februarja, zjutraj se je pri premikanju vagonov hudo ponesrečil Zdravko Stojkovnč (roj 1952) iz Ljubljane, premikač vagonov. Stoikovič je odklopil dva vagona od kompozicije in hotel upognjen izmed vagonov, vendar se je premalo sklonil, udanl z glavo ob železne stopnice vagona m se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v Klinični center.
Nesreče pri sestopu s Stola
V soboto, 16. februarja, dopoldne se je pri vračanju z množičnega pohoda na Stol smrtno ponesrečil 11-letni Aleš Anderle iz Radovljice. Aleš se je s Stola vračal skupaj z očetom. Pri takoimenovani »prižni-ci« izven zaznamovane poti se je otroku vdrl sneg, zdrsnil je in se kotalil okoli 150 metrov v globino. Notranje poškodbe so bile tako hude, da je Aleš umrl med reševanjem. V dolino so ga prepeljali s helikopterjem.
Približno ob istem času se je nesreča pripetila tudi dvema mariborskima planincema. Pri sestopu je spodrsnilo Betki Kranjc, starii 18 let. iz Maribora. Zdrsnila je navzdol, pn tem pa jo je skušal zaustaviti vodja skupine Milan Oreifoner, star 43 let iz Maribora. Dekleta mu ni uspelo zadržati, oba je potegnilo čez skalni previs na plaz pod »prižmco«, Po prvi pomoči, so oba hudo ranj»-tia / akiji prepeljali do Valvasorjevega doma, od fu pa s helikopterjem v jeseniško bolnikui<•(».
2e v p.tt-k. ko so gorski napeli na vseh nevarnih d pa je spodrsnilo .mm ledeni p< cu leseniske m'iliče; 7. žloriilj
MURKA
Lesce
TOZD velepmdaj;
prodaja na javni licitaciji na podlagi sklepa delovslce-ga sveta:
I TOVORNI AVTO merce-des tip LP I 113. kason. letnik 1973.
nosilnost 7 ton. KM 130, prevoženih lW.000 km. v dobrem vo/neni stanju, registriran Ho 18. 10. 1980. vključno / dvigalom, izklicna cena 400.000 din
Prometni davek in vse ostale dajatve plaća kupec.
Licitacija bo v soboto, 23. februarja 1980, ob 8. uri v prostorih trgovske delovne organizacije Murka Lesce.
Tovorni avtomobil si interesenti lahko ogledajo v petek. 22. februarja 1980. od 12. do 14. ure v delovni organizaciji Murka Lesce. Alpska 62. Zasebni interesenti morajo vplačati polog v viAini 10 odstotkov od izklicne cene pred pričetkom licitacije. Zastopniki delovnih organizacij (ali drugih organizacij) morajo predložiti pooblastilo oziroma (ha-riran) ček.
Ogenj v trgovini
Jesenice - V petek, 15. februarja, zvečer je zagorelo v prostorih samopostrežne trgovine Rožca na Hrušici pri Jesenicah. Ogenj je nastal v kletnih prostorih pri dimniških vratcih, ki so bila močno pregreta, ob njih pa so bile naložene plastične vrečke, papirnati trakovi za registrsko blagajno, arhiv itd. Zaradi visoke temperature so se ti predmeti vneli. Ogenj so pogasili gasilci jeseniške železarne.
Ogenj v kuhinji
Radovljica - V petek, 15. februarja, popoldne je nastal ogenj v »črni« kuhinji, prekajevalnici mesa v hiši Jakoba Mihelčiča v Mošah pri Radovljici. Okoli 12.30 so zakurili v kmečki peči, na katero se nalaga iz črne kuhinje Ker so se v peči vnele saje in se razpršile v prekajevalnico, so se vnela suha drva, ki so bila na tleh. Zgorela so kuhinjska vrata in tudi mesni izdelki. Ogenj so pogasili gasilci z Brezij. Škode je za okoli I4.000din.
NESREČE
LEŽAL NA OESTI Škofja Loka - V petek, 15. februarja, ob 21.20 se je v naselju Vešter pripetila huda prometna nezgoda, v kateri je umrl Pavle Hafner (roj. 1934) s Trnovca pri Medvodah. Hafner je šel peš od Praprotnega proti Škofji Loki, med potjo omahnil in obležal na cesti. Prav tedaj je proti Škofji Loki vozil avtobus in voznik Alojz Guzelj (roj. 1934) iz Hotavelj je zaradi vozil iz nasprotne smeri vozil z zasenčenimi lučmi, zato na cesti ležečega Hafnerja ni pravočasno opazil. Avtobus se je sicer skušal umakniti pešcu, zapeljal je v desno na bankino, vendar je kljub temu z blatnikom in robom karoserije zadel ležečega v glavo.
OTROK PRED AVTO
Kranj - Na lokalni cesti na Planini se je v soboto, 16. februarja, ob 18.40 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Kovač (roj. 1951) iz Kranja je peljal od pokopališča proti Cesti 1. maja. Pred trgovino na Planini pa mu je pritekel nenadoma z desne strani pred avto 10-letni Tomaž Leveč s Planine. Avtomobil je otroka zadel, da je padel in ranjen obležal. Prepeljali so ga v zdravstveni dom, od tu pa so ga po nudeni zdravniški pomoči poslali v domačo oskrbo.
NIHČE RANJEN
Jesenice — V soboto, 16. februarja, ob 6.10 se je na Cesti Borisa Kidriča pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Faletič (roj. 1943) z Jesenic je peljal proti Kranju in dohiteval voznika osebnega avtomobila Vladimira Trampuša iz Radovljice, ki je zmanjševal hitrost in skoraj ustavil zaradi voznika motornega kolesa Jožeta Blagneta (roj. 1942) z Jesenic; ta je nameraval z bencinske črpalke na Javomiku zapeljati proti Jesenicam, vendar mu motor ni vžgal, tako da je motorno kol.o pori val. Ko je motor končno vžgal, ga je nekoliko potegnilo proti sredini ceste na desni prometni pas. Ko je voznik Faletič to opazil, je zaviral in i reševalci zavijal v levo, vendar je pri tem trčil ielih vrvi. ^ v Trampijšev, avtornobil- V Učepj^i >ofi d^ra.V;Yje/nastyilo, šk»de     4o.()<V),(lip, gpo ,
<o ga prepeljali v bolnišnico,
leno nogo    n,en pa nj bil nihče
i m:
TOREK. 19 FE8IMJMM
O L, A S18. STRAN
SAVSKE ELEKTRARNE Ljubljana
TOZD elektrarna Moste
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. OBRATNEGA KLJUČAVNIČARJA II
2. ADMINISTRATORJA
Pogoji: Pod i.j
kvalificiran  ključavničar  in  iT leta  delovnih izkušenj v stroki, zaželjen je mlajši delavec, poskusno delo traja tri mesece. Pod 2.: — srednješolska  izobrazba  upravno-administrativne smeri in 1 leto delovnih izkušenj v stroki, poskusno delo traja tri mesece.
pred sklenitvijo delovnega razmerja kandidat opravi predhodni preizkus znanja iz strojepisa.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o kvalifikaciji oz. šolski izobrazbi kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: SEL, TOZD Elektrarna Moste, p. Žirovnica - Delavski svet, 64274 Žirovnica.
Kandidat bo izbran v roku 30 dni po izteku prijavnega roka. Objava velja do zasedbe.
GIP GRADIŠ
TOZD Lesno ind. obrat Škofja Loka Kidričeva 56
sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom delavce za opravljanje sledečih nalog in opravil:
1 IZDELAVA PLANA IN ANALIZE Pogoj: — dokončana visoka šola ekonomske smeri in dve leti delovnih izkušenj,
— poskusno delo traja 60 dni.
2 PLANIRANJE MATERIALA
Pogoj: — dokončana srednja tehnična šola lesne stroke t dvoletnimi delovnimi izkušnjami.
— poskusno delo traja 60 dni.
3 VZGOJA UČENCEV Pogoj: — dokončana višja šola pedagoške smeri 7. dvoletnimi
delovnimi izkušnjami
— poskusno delo traja 60 dni.
4 ZELO ZAHTEVNO ELEKTRO VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV
Pogoj: - dokončana poklicna šola elktro stroke t dvoletnimi delovnimi izkušnjami,
— poskusno delo traja 30 dni.
5. ZAHTEVNA MIZARSKA OPRAVILA
Pogoj: — dokončana  poklicna  fto\a  \esne  stroke   r enoletnimi
delovnimi izkušnjami.
— poskusno delo traja 30 dni.
6 UPRAVLJANJE TRAKTORJA Pogoj: — dokončana osemletka in izpit za upravljanje traktorja.
— poskusno delo traja 30 dni.
7 LETVIČENJE LESA Pogoj: — dokončana osemletka,
— poskusno delo traja 30 dni.
Kandidati naj ponudbe z opisom dosedanjih del pošljejo na naslov: Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva 56, v 15 dneh od objave.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku.
almiro
TOZD proizvodnja pletenin Radovljica
Odbor za delovna razmerja razglaša prosta dela in naloge
k v kuharica
Nastop dela je možen takoj.
Poleg splošnih pogojev, določenih v pravilniku o delovnih razmerjih, morajo kandidati izpolnjevati se naslednje pogoje:
KV kuharice - 2 leti delovnih izkušenj v stroki, poskusno delo tri mesece.
Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavi na naslov: ALMIRA — Alpska modna industrija Radovljica — Jalnova ul. 2 — Odbor za delovna razmerja TOZD proizvodnja pletenin.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izboru.
as
Kovinar Jesenice
TOZD
nizke gradnje Sp. Plavž 6
Odbor za delovna razmerja vabi k sodelovanju
dva delavca
za opravljanje del in nalog operativnega vodenja in obračuna gradbenih del Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati Ae naslednje pogoje: da imajo tehnično gradbeno šolo — zaželjena smer nizke gradnje.
da   imajo   najmanj   dve leti delovnih   izkušenj  na enakih ali podobnih delih, zaželeno je, da imajo kandidati opravljen strokovni izpit. Pismene prijave z dokazili o uspešno opravljeni šoli in o  delovnih  izkušnjah naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 15 dneh od dneva objave oglasa.
H
Gozdno gospodarstvo
Bled
TOZD gozdno avtoprevozništvo in delavnice n. sub. o. Sp. Gorje 1
sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas
delavca,
ki bo opravljal dela oziroma naloge vodenje delavnice.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati   imeti  poklic delovodja  —  mehanik in tri leta delovnih  izkušenj v avtome-hanični delavnici. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev najkasneje v 15  dneh  od  dneva objave tega oglasa na naslov temeljne organizacije.
Avto Šola pri AMD Šenčur organizira tečaj cestnopro-metnih predpisov in tehnike vožnje za voznike
KMETIJSKEGA TRAKTORJA
Prijavite se lahko v pisarni AMD Šenčur, Stranska pot 1 in sicer vsak ponedeljek, torek in petek od 15 do 16. ure, ali po telefonu na številko 41-079. kjer dobite tudi vse potrebne informacije.
Ker predvidevamo začetek tečaja še v mesecu februarju vas prosimo, da pohitite s prijavami.
DOM PETRA ITZARJA V USTANAVLJANJU I Tržič 1
Komisija za sprejem delavcev objavlja prosta dela in
ge:
1. računovodje
2. 2 medicinskih sester
Pogoji: pod I.J
pod 2.
končana srednja ekonomska šola. 3 leta delovnih izkušenj v računovodstvu, družbenopolitične in moralne kvalitete: končana srednja šola za medicinske sestre in st rokovni izoit 2 leti delovnih izkušenj, smisel za delo s starostniki. Za delo in naloge velja poskusno delo tri mesece. Delo se zdruhi* nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati Dotik, v 15 dneh po objavi na naslov:
Komisija za sprejem delavcev pri Domu Petra Uzaria v »■*•.. ljanju Tržič. 3 *****
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključnem rob
sprejemanje prijav.
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja
Skupščine občine Jesenice
razpisuje naslednja dela in naloge
ravnatelja TOZD Osnovne šole KARAVANŠKIH KURIRJEV NOB Koroška Bela
Poleg splošnih pogojev za sprejem na dela in ašlloo kandidati izpolnjevati še naslednje: Re
da izpolnjujejo pogoje učitelja osnovne šole. imeti mora srednin ah visoko izobrazbo, vsaj 5 let vzgojnoizobraževalne nrak^" I jen strokovni izpit. 1 ****** >n -
ustrezne moralnopolitične kvalitete. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in,* dosedanjih zaposlitev naj kandidat, pošljejo v 15 dneh po obTavi Skupščina občine Jesenice, komisija za volitve in i£l ter kadrovska vprašanja Jesenice C. m. Tita 78. ,nie,>0V|^
DO TIKO Tržič
Tržiško podjetje industrijsko kovinske opi>
Koroška 17
po sklepu komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
administratorja
v pripravi dela
Pogoj: 2-letna administrativna šola ali poklicna šola z znanjem,
jepisa.
Nastop dela je možen takoj.
kuharice
Pogoj: KV kuharica ali PK kuharica z delovnimi izkušnjami Nastop dela je možen s 1. 3. 1980 ali po dogovoru. Delo se združuje za nedoločen čas s poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z Opisom dosedanje«, in dokazili o zahtevani izobrazbi v 10 dneh od objave na m naslov.
Vse  podrobnejše  informacije  kandidati   lahko  dobijo v taj delovne organizacije ali po telefonu 50-477. O izbiri bodo kandidati obveščeni pismeno v 15 dneh po preteku rti,, prijavo.
Društvo Modrina organizira nadaljevalni plesni tečaj v soboto. 23. februarja s pričetkom ob 15.30 do 17. ure, in začetni plesni tečaj v soboto. 23. februarja, od 17. do 18.30 v prostorih Delavskega doma v Kranju. Informacije in vpis na telefon: 25-111 in pred pričetkom tečaja v Delavskem domu.
Do 29. februarja
KRANJ, salon pohištva na Primskovem razprodaja masivno pohištvo ceneje za 40 %
Pohištvo ima manjše transportne ali tehnološke napake, a je kljub temu še vedno dobro in ui Poleg znižanega so na voljo tudi najnovejši programi skoraj vseh priznanih proizvajalcev poh&t I Prevoz pohištva iz Lesnine Kranj je do 30 km brazdaj*
*' * 4 i 4 -4 4 4 4 t 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 « 4 4 4 4 4 4 * 4 4 » 44444
OBE« 19 FEMHMBJA 1980
19.STRAN GLAS
MALI	telefon
OGLASI	23-341
PRODAM
Prodam kombiniran ŠTEDILNIK Gorenje (4 plin. 2 elektrika). Suhic Marija. Soška 41. Škofja Loka 1083
PRČ za CENTRALNO OGREVANJE TAM - stadler. novo. z bojlerjem in gorilcem. prodam. Tel.: 82-41 o' HW4
KUPIM
Prodam mesnatega PRAŠIČA za ikol   in   kupim   jalovo KRAVO, laslov v oglasnem oddelku. 1056 Prodam  KRAVO  pred telitvijo. ►odhom 4. Zg. Gorje 1057 Prodam globok OTROftKI VOZI-'EK. Kranj. Gorenjskega odreda 16. »|- 27- 818 1058 Prodam PUNTE. BANKINE in .ETVE (4 X 5 cm). Grad 43. Cerklje
1059
Prodam KRAVO tik pred telit-rijo Poljče 7. Begunje in*>0
Poceni prodam TV SPREJEM-HK Panorama »ATAIR« in RA-MJSKI   SPREJEMNIK znamke ►BOHINJ«. Kranj. Ul. I. avgusta 5. ta nova nje St. 23 1061 Prodam KRAVO po izbiri. God-w, Lom- Potarje6.Tržič 1062 Prodam KINO KAMERO super 8 "INEMAX MX 1000 macro - zoom, >tika: multimacro super 1:1.8 f 7-Smid.  Zg.  Duplje  13. telefon 17-152 1063 Prodam štiri tedne staro TELIČ-[O za pleme. Srednja vas 16. Golnik
Prodam    čistokrvne NEMŠKE 1VČARJE.   Urh.   Zg. Lipniea 12, [amna gorica, tel.: 74- 744 1065 Prodam dobro ohranjen RAČUN-5KI STROJ OLYMPIA. C. na Kla-37. Kranj 1071 Prodam 4 PRAŠIČKE, težke po ikg. Mihovec Feliks. Sp. Senica 2, ledvode 1078 Prodam   komplet   žensko NA-tODNO NOSO. Škofja Loka, tel.: 1-60-531 1080 Prodam AVTO-RADIO  in KASETOFON    ter    dva STEREO KOČNIKA.   Povšič.   Godešič 70. cofja Loka 1081
Kupim KONJSKO SEDLO, novo ali rabljeno. Puhar Aci. Breg 23. Preddvor, tel: 45- 121 1()66
Kupim dva PUJSKA, težka okrog 30 kg. Jamar Jelica. Gorjuše 5. Bohinjska Bistrica
VOZILA
Obvestilo prijavljencem izleta v Prekmurje
Zaradi odpovedi pustnih prireditev, smo v zadnjem trenutku odpovedali Kompasov in naš izlet v Prekmurje in na kurentovanje v Ptuj Opravičujemo se za pozno telegramsko obvestilo; vplačila bomo vrnili po pošti
Prodam obnovljen TAM 5000. Staretova 32, Kranj - Čirče 930
Prodam FIAT 125. Gogič. Veljka Vlahoviča 5. Kranj 938
Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik 1975. garažiran. Informacije vsak dan dopoldan po telefonu 064- 50- 260 - int. 231, tov. Meglic
Prodam ZASTAVO 750. letnik 1977. Prevoženih 33.000 km. Ogled v torek, sredo in četrtek od 16. do 19. ure. Doki Dušan. Zupančičeva ul. 18, Kranj 1068
Prodam R- 10, starejši letnik, po ugodni ceni. Mikolič Boris. Linhartov trg 31, Radovljica 1069 Prodam MINI MORIŠ 1000. Ogled možen v popoldanskem času. Bled, Za pecovco 14 ]()70
PEUGEOT 304, letnik 78, prodam. Ogled vsak dan od 16. do 19. ure. A. Ovsenik, Sorlijeva 4, Kranj 1076
Ugodno prodam ŠKODO 1000 MB, starejši letnik. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure. Jugovic. Sv. Duh 2, Škofja Loka 1077
Po zelo ugodni ceni prodam AU-STIN 1300 special. Gajser Janez. Savska c. 3, Kranj 1085
Prodam NSU 1200, letnik 1972 Telefon 26- 867 - od 15. ure dalje
Prodam karamboliran FIAT 125, letnik 1970, z novimi rezervnimi deli. Telefon 88- 501 (064) 1088
STANOVANJA
V Škofji Loki najamem dvosobno STANOVANJE. po možnosti opremljeno, samo za eno leto. Šifra: predplačilo v celoti 1087
Mati z otrokom nujno išče SOBO ali GARSONJERO v Kranju ali okolici. Možnost predplačila. Telefon 27- 307 - Kranj 958
Oddam SOBO na Bledu in PROSTOR za mirno obrt. Partizanska 5/a. Bled ]073
1 POSESTI
Prodam GARAŽO v Sorlijevi ulici. Informacije tel.: 061-552-141 - Dolinar 1074
ZAPOSLITVE
Redno zaposlim žensko za MONTAŽNA DELA. Sifrer. Preddvor 148, tel.: 45- 148 967
IZGUBLJENO
10. februarja po 18. uri je izginil deset mesecev star NEMŠKI OVČAR z imenom Bor. V ušesu ima tetovirano številko 62722. Ce ste psa opazili, vljudno prosim javite po telefonu: 064-41- 118. dobite nagrado
OBVESTILA
SERVIS za čiščenje »tepihov«. tapisoma   in   itisona   za privatne
V 74. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša dobra sestra in teta
MARIJA BOHINC
iz Zaloga st. 8
Zahvaljujemo se vsem sosedom, znancem, sorodnikom in prijateljem za pomoč, izraženo
sožalje ter podarjeno cvetje in vence.
Zahvala tudi č. duhovščini za opravljen obred. Žalujoči: brata Peter in Jože z družinama, nečaki, nečakinje in drugo sorodstvo
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 69. letu starosti zapustil dragi oče
in stari oče
IVAN VEHAR
Pogreb bo v sredo, 20. februarja 1980, ob 15.30 izpred mrliške vežice na
kranjskem pokopališču.
Žalujoči: hčerki Berta in Slavka ter sin Janez z družinami Kranj, 18. februarja 1980
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi našega dobrega moža. očeta, brata, starega očeta in strica
VINKA TAVČARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za vsestransko pomor, izrečena sožalja. podarjeno cvetje in vence ter sočustvovati je v teh težkih dneh.
Posebna hvala 'dr. Potočniku, g. župniku, vsem dobrim sosedom, še posebno Francki Ho/man. pevskemu zboru Duplje, delavcem in OOS Creina in TI KO. delavcem Planike - TOZD barvarna in Tekstilindusu ter vsem. ki so ga |>ospremili na njegovi zadnji poti
Žalujoči vsi njegovi!
Duplje. 13. februarja 1980
stranke in družbeni sektor. Telefon 22- 043 - od 14. do 20. ure 877
ZAMENJAM in POPRAVLJAM ZAVORE na vseh tipih vozil Kurirska pot 6 (Primskovo) 959
V POPRAVILO SPREJMEM previjanje vseh vrst elektromotorjev, generatorjev, dinam in altena-torjev. od 0,25 do 50f) kW. ELEKTROMEHANIKA - JERMAN MIRKO.   Vrhnje   25. Radovljica
OSTALO
med letališčem Brnik in Spodnjim Brnikom, da se pismeno javijo na naslov: Novak Jože. Stnikljeva 2. Radovljica l()4fi
Prosim TRAKTORISTA. ŠOFERJA TOVORNJAKA ali MILIČNIKA, ki so videli TRČENJE plave katrce KR 529-31 v torek. 28. decembra 1979. nekako ob 17. uri
Izdaja CP Glaa, Kranj. Stavek: TK Gorenjski tiak Kranj, tiak: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naalov uredništva in uprave liata: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-3100» - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-800, komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Naročnina za prvo polletje 1980 din 200. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Lesnina
Proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom n.sol.o. Ljubljana Titova 51
objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD NOTRANJA TRGOVINA PRODAJNA MRE2A n. sub. o. Ljubljana, prosta dela in naloge
1. polkvalificiranega delavca
za trgovino Kranj-LES, Primskovo
(trgovina z lesom, lesnimi izdelki, stavbnim pohištvom, mizarskimi ploščami, gradbenim, materialom itd.). Pogoj: PK delavec. 1 leto prakse, poskusno delo 2 meseca:
2. upravno-administrativnega referenta
Pogoj: srednja ali nepopolna srednja izobrazba administrativne smeri.
1   leto ustrezne prakse, obvezno znanje strojepisa.
poskusno delo dva meseca.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen pod točko 2.. kjer se delo združuje za določen čas - nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta.
Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z opisom o izpolnjevanju pogojev in rezultatov dosedanjega dela na naslov: Lesnina, Kranj - Les, Primskovo, Kranj v 15 dneh od objave. O
izbiribomo kandidate obvestili v 30 dneh po sklepu pristojnega organa
Podjetje za PTT promet n. sol. o.
Kranj Postna ul. 4
Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosto delo in naloge:
vodenje poštnega prometa
Pogoj: ekonomist ptt prometa.
3 leta delovnih izkušenj v ptt stroki.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati naj naslovijo prošnje na komisijo za delovna razmerja DSSS. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri.
GORENJSKA OBLAČILA KRANJ TOZD KONFEKCIJA Jesenice ,
Savska c. 1 / b
Odbor za medsebojna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
2 vratarjev — telefonistov
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
da ima dokončano osemletko, je moralno neoporečen.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in je v turnusu. Poskusni rok 1 mesec. TOZD stanovanja nima. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi na Odbor za medsebojna razmerja. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po izbiri.
ČPGlas Kranj
Upravni odbor
objavlja prosta dela in opravila
reprofotografa — montažerja
Delo ae združuje za nedoločen čas po uspešno prestanem tri-mesečnem poskusnem delu.
Stanovanja ni. Nastop dela možen takoj ali po dogovoru, rraicsa
"se^potrebne informacije kandidati lahko dobijo y tajjiištvu DO. Pismene prijave z opisom dosedanjih del in opravil in z dokazilom o šolski izobrazbi naj kandidati pošljejo do vključno 4. marca 1980 na naslov ČP Glas Kranj. Moše Pijadeja l/III s pripisom »reprofotograf — montažer«.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh od dneva izbire kandidata.
N.-...P rf,l» ie n„.*n „toj. ^p««| g»g
Med udeleženci 15. pohoda na Stol
Gora borbenih spo
ino1
Konec minulega tedna so pobočja Karavank spet oživela — Prek 4500 udeležencev 15. zimskega pohoda na Stol je obudilo spomin na bitko jeseniške čete 1942. leta pri Prešernovi koči — Zbranim pred Valvasorjevim domom je v soboto govoril dr. Miha Potočnik, v nedeljo pa Franc K onobelj-Slovenko.
Stop za »topom proti cilju
r
Trda preizkušnja
Franc Konobelj Slovenko
z Jesenic:
»Od 38 borcev jeseniške čete nas je le še pet živih. Zal mi je, da na pohod ne morejo priti vsi. Bil sem na vseh pohodih; rad grem na vrh. Pohod je specifičen zaradi zimskega časa in kraja, kamor gre posameznik le težko. Taki pohodi krepijo telesno pripravljenost udeležencev, z njimi razvijamo tradicije narodnoosvobodilne borbe na nazoren način. Zadovoljen sem, da ta manifestacija uspeva. Prav je, da z nadaljujemo, čeprav imajo kateri pomisleke zaradi nosti.
Kaj čutim na pohodu borec? Borba na Stolu je pomembna, saj ni mala stvar, da se je mala partizanska enota tako zgodaj, v takem letnem času in na taki viftini postavila po robu močnejšemu sovražniku. Ko se je danes spominjamo, se nam ne zdi tako tetka.«
»Kot pripadnik radovljiške obmejne enote sem bil po dolžnosti že nekajkrat na Stolu. Zato mi današnji pohod, ki sem se ga prvič udeležil, ni bil« težak. Ponosen sem, da sem sodeloval na njem. Tega dogodka se bom spominjal tudi doma. Čeprav v bližini rodnega kraja ni takih planin, bom izkoristil vsako priložnost v za obisk gora.
Vojaki smo telesno dobro pripravljeni za najtežje napore. Vseeno nam taki pohodi koristijo za pridobivanje kondicije. Ker na njih obujamo tudi tradicije narodnoosvobodilne borbe, bi želel, da bi se jih v prihodnje udeležilo čim več mojih tovarišev.«
njo ne-nevar-
kot
Stane . Skrabar
iz Ljubljane
ni  izlet na mi dejali
»Pohod na Stol Šmarno goro, so 1962. leta, ko sem prišel kot no vinar Glasa neprimerno opremljen na prvi pohod. Posodili so mi planinske čevlje in uspešno sem ga končal. O njem sem napisal reportažo; v njej sem iz trte izvil misel, da smo s položitvijo venca v spomin padlemu Jožetu Kodru postavili temeljni kamen nove Prešernove koče in tradicionalnih spominskih pohodov. Čeprav to ni držalo, se je pozneje uresničilo. Tako sem v nekem smislu pobudnik te množične manifestacije na Stolu.
Udeležil sem se vseh ' dosedanjih pohodov, letos že tri-najstič kot poročevalec ljubljanskega radia. Pomenijo mi priložnost, da ob delu pridobivam moč, zato se jih bom tudi v prihodnje udeleževal.«
Alenka | Veber iz Bohinjske Bistrice:
»Sem učenka 7. razreda osnovne šole dr. Janez Mencinger v Bohinjski Bistrici in že sedmo leto članica tamkajšnjega planinskega društva. Veliko hodim v hribe. Na Stolu sem bila poleti, na zimskem pohodu pa sem prvič. Prišla sem skupaj z drugimi člani mladinskega odseka pri našem planinskem društvu.
Ker sem hoje vajena, vzpon ni bil pretežak. Bil je nekaj posebnega, saj je enkraten užitek hoditi na zasneženo goro v dobrih razmerah. Zame je to bilo novo doživetje.
Upam, da bom na pohod še prišla. O njegovem pomenu sem nekaj zvedela že med pogovori o pohodu v mladinskem odseku. Več o bitki na Stolu bom prebrala v brošuri, ki jo je dobil vsak udeleženec pohoda.«
Mate Knežević iz Modrice
Valvasorjev dom pod Stolom
— Med narodnoosvobodilno borbo je v Karavankah in pod njimi padlo veliko žrtev fašizma, zaradi okupatorjevih grozodejstev je bilo prelitih mnogo solza. Čeprav je- od takrat minilo že precej časa m se je naše življenje v mnogočem spremenilo, tega ne moremo in ne smemo pozabiti. Eden od dokazov, da se izročilo narodnoosvobodilnega boja
teh
krajih prenaša iz roda v rod, so tudi vsakoletni zimski spominski pohodi na Stol.
Prvi pohod so pripravili člani alpinističnega odseka pri jeseniškem planinskem društvu 25. februarja 1962. leta. Poleg njih so se takrat pri Valvasorjevem domu zbrali jeseniški borci, med njimi udeleženca bitke na Stolu, Franc Konobelj-Slovenko in Franc Jerovšek-Vasja, mladinci in drugi pohodniki. Kot jim je pred vzponom dejal tedanji predsednik alpinističnega odseka z Jesenic Janez Krušic, je njihova gorniška dolžnost, da se ob 20. obletnici zgo-
3400 udeležencev. Številni planinci, borci, pripadniki obmejnih enot in enot teritorialne obrambe, člani mladinskih in drugih organizacij ter društev pa drugi delovni ljudje in občani iz mnogih naših krajev ter zamejstva so se ob 14. uri zbrali pred domom na krajši spominski slovesnosti.
Slavnostni govor je imel častni predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, ki je med drugim dejal: »Naše prve misli so pri predsedniku Titu. ki mu vsi želimo okrevanja. Letošnji pohod je prav gotovo     nadaljevanje obrambne akcije Nič nas ne sme presenetiti. Ob zaostrovanju   v   svetu   je posebej važno, da smo Jugoslovani budni in pripravljeni.  Mnogo  tega smo dosegli. Danes je naša dežela en sam obrambni   tabor.   Vemo,   kako se brani   svoboda.   Ne potrebujemo nobenih zaščitnikov . . .
Na jubilejnem pohodu so tisoči dokazali, da smo pripravljeni. Gibanje na brazpotju v vsakem času in
Znani ljubitelj narave m ^S^L^i^br^ hodnikom pred vzponom na Stol spominske brošure
tjster planinske fotografije Jaka Čop deli po-
Pogled z grebena Malega Stik najvišjemu vrhu v Karaimku Foto S
vremenu  ob skromni poleg drugega pomembna naše   obrambne   moči in nosti . . .
Ni razlogov za strah, ponosni, da smo Jugoslo . ves svet občuduje. Ob Titi lil. živimo tako še naprej!«
Sobotno svečanost pri jevem domu so sklenili t mi članov DPD Svoboda i niče in pripadnika mejne enote ter pesmimi pevskega zbora Blaža h nic. Na proslavi minulo se je pri domu zbralo pr udeležencev   pohoda, j* spregovoril udeleženec Stolu    Franc Konc Oba dneva so organizat tudi spominska prizna nikom, ki so se že deset na Stol.
Svečano   vzdušje ob pohodu so prav gotovo če, posebno najtežja d terih je prišlo zaradi neup navodil organizatorjev gorskih  reševalcev. Z« vsekakor treba razmisliti, f kako se bo udeležil zahteva skega vzpona na Stol.
1871
Marko
Pogačnik z Jesenic:
»Po hribih hodim že od 1950. leta. Pohoda na Stol sem se udeležil petič, vendar iz druge smeri kot večina. V petek popoldan sem skupaj s tremi to- ' variši krenil z Jesenic proti Javorniškem rovtu in Belščici, kjer imamo kočo. Tam smo prespali in se danes prek grebenov Vajneža povzpeli na Stol. Hodili smo dobre štiri ure. Večkrat smo se ustavljali, občudovali razgled in opazovali živali. Smo lovci s fotografskimi aparati, zato smo na tej poti lahko v miru potešili svoje užitke.
Za vzpon na Stol po zahodnem grebenu se odločamo tudi zato, ker tod ni drena in je manj nevarnosti; nihče te ne ogroža z negotovo hojo v koloni. Pohodov se bom udeleževal tudi v bodoče.«
S. Saje
Na sobotni spominski slovesnosti je zbranim pri Valvasorjevem domu spregovoril častni predsednik Planinske zveze Slovenije Dr. Miha Potočnik.
dovinske borbe gorenjskih partizanov z nemškim okupatorjem na vrhu Stola s skupno turo na najvišji vrh Karavank poklonijo spominu tamkaj padlega borca Jožeta Kodra in vseh drugih, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo.
Po prvem pohodu na Stol, ki se ga je v slabem vremenu udeležilo le 51 pohodnikov, so planinci v štirih letih uresničili zamisel o izgradnji nove Prešernove koče na Stolu. Tako so se od 1967. leta dalje vsako zimo vrstili številnejši spominski pohodi proti najvišjemu vrhu Karavank. Do lani je na njih sodelovalo skupno prek 21400 udeležencev.
Letošnji, jubilejni pohod na Stol, je potekal od 15. do 17. februarja. Pripravil ga* je organizacijski odbor pri občinskem odboru Zveze borcev NOV in koordinacijskem odboru planinskih društev na Jesenicah. Petnajste športne in družbenopolitične manifestacije na pobočjih Karavank pod pokroviteljstvom ČGP Delo iz Ljublane in Ljubljanske banke — temeljne banke Gorenjske v Kranju se je vse dni udeležilo prek 4500 pohodnikov.
Letošnji petkov pohod šolske mladine Po poteh Cankarjevega bataljona do Valvasorjevega doma je bil po obsegu manjši od prejšnjih. Drugače je bilo v soboto, ko se je od doma proti vrhu Stola povzepelo kar
TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA TOZD Tobak
v sodelovanju z ALMIRO RADOVLJICA
je odprla novi prodajalni v Park hotel u in hotelu Golf na Bledu
Poleg izbranih tobačnih izdelkov, suvenirjev in usnjene galanterije prodaja tudi
najnovejše modne izdelke Almire Radovljica in izdelke iz redne proizvodnje.
Vabimo vas, da nas ob izletu na Bled obiščete!
NOVO NA GORENJSKEM
V petek zvečer se je dvorana kranjskega kina Center dvakrat \ zadnjega kotička. Folkloristi tovarne SAVA Kranj so za pnu* 15-letnice obstoja priredili tu bogat večer pesmi in plesov iz L. s Primorske, Prekmurja, iz Rezije. Šumadije, venček dalmatinskih* pesmi in plese z Gorenjske. Poleg folkloristov je nastopil tudi orkester »Bisernica«, instrumentalna skupina in savski vokabu sliki: Poleg vseh treh odraslih plesnih skupin so nastopili tudi \ pet let vadijo v okviru savske folklorne skupine in so v. navdušili z belokranjskimi in gorenjskimi plesi. — D.Q.—