- 214 - Spomin na Gradec. Perve dni tega mesca eim bil v družbi dveh pri-jatlov v Gradcu. Povabilo slavne Štajarske kmetijske in obertnijske družbe nas je tje peljalo, se vdeležit občnih zbore v kmetijske in obertnijske družbe, kterih predsednik eo na vse strani neutrudljivi svitli nadvojvoda Janez bili. Mnogo važnih reči se je sklenilo ali za izpeljmje namenilo, kakor: pomnoženje podružnic, osnova novih poselskih postav, osnova gojzdnih postav, naprava še 2 kmetijskih šol po deželi, izdajanje tedniga časnika v nemškim, in če bo dovelj naročnikov tudi v sloveiskim jeziku; zaloga za učence podkovijske šole, prenaredba družbinih postav i. t. d. Gosp. Dr. Hlubek je razložil mnoge važne skušnje na družbinim vertu v pretačenih 3 letih. Zavolj krompirja je povedal, de seje gnjilina ravno tako iz semena pri-dobljeniga krompirja prijemala, kakor druziga, in de je krompir, na novo gnojenje sajen, nar bolj gnjil. Scer so mu mnoge skušnje razodele, de krompir iz — 215 — semena se le o 3 letih debelost navadmga krompirja doseže, — de se nar obilniši pridelk zadobi, ako se celi krompir srednje debelosti sadi, — de med 62 plemeni se je rudeče-visnjevo-pisano pleme nar rodo-vitniši skazalo, — in de ga za krompir, kakor tudi za repo ni boljšiga gnoja, kakor je rožnina (Horn-spane) ; kjer seje krompirju z rožni no gnojilo, je bil pridelk štirikrat veči. —Zastran reje mur vinih dreves in svilodov (zidnih gosenc) se je oznanilo, de je družba to leto 11000 dreves prodala; več mož je bilo pohvaljenih zavolj pridniga obnašanja v reji murvi-nihdreves; z radostjo smo slišali tudi gg. učitelja Koder-mana inMu s s i-a imenovati. V Gradcu se morajo redoma vsi šolski pripravniki (Praeparandi) poduka v reji murbinih dreves in svilodov vdeležiti. (Kdaj se bo pri nas kaj taciga koristniga vpeljalo?) — Nekteri predstojniki podružnic (merao grede moramo povedati, de so vse podružnice svoje namestnike v zbor poslale) so razložili storjene skušnje. Poslednjic so bile volitve odbornikov in tajnika. G. Dr. HJubek, mnogozasluženi mož za kmetijstvo sploh in za Stajarsko kmetijsko družbo še posebno, je bil tajnik izvoljen. Gospod nadvojvoda, ki so bili vodja vsih pomenkov, so sklenili zbor s prijaznim ogovoram. Po zboru (ob 3 popoldne) smo sli vsi skupej h kosilu, pri kterim so tudi svitli nadvojvoda prieijoci bili. Po navadi so se napijale zdra-vice, de je donelo po celiizbani. Med „Vivat" in ?,Hoch„ so se razlegali tudi vcrlih Štajarskih Slovencov krepki glasi 55živijo" krog in krog. Tako je prav, de Slovenec nikjer svojiga miliga jezika ne zataji! (Koneo sledi.) - 219 — Spomin na Gradec. (Konec.) Drugi dan je bil zbor obertnijske družbe (Industrie-Verein) , pri kterim so bili nar važniši pomenki zastran zaostalih dolgov, ki se imajo G ras k i mu sre-disu plačati, in zastran prihodnje zveze notranjo- in zgornjo-Avstrijanekih družb 8 Štajarsko. Vse druge družbe so se ločile od Graške, samo Krajnska hoče s Štajarsko terdno zedinjena ostati, kar je g. Sani as a v imenu Krajnske družbe natanjko razložil. — Pri tem zboru je bilo razdeljeno 8 daril nar pri-dnišim učencam risarke šole; veselilo nas je med poslavljenimi učenci tudi eniga Krajnca viditi iz Ko-privnika*; Pašelna po imenu. — Po zboru (o dveh popoldne) so svitli nadvojvoda vsim vunanjim poslancam visoko čast skazali in jih k sebi na kosilo povabili, kjer smo se zares prav dobro imeli v družbi njega in njegove ljubeznjive rodovine. Tako sta nam ta dva dneva prav naglo in prijetno pretekla. Gosp. nadvojvoda so nam prijazno obljubili, prihodnje leto spet na Krajnsko priti. Tretji dan sim prav veselo doživel v družbi svojiga draziga prijatla g. Dr. Hlubeka, kime je na druž-bini vert, v svilarnico slavne Štajarske svilarne družbe v Baierndorf, In v kmetijsko šolo, ktero g. Hopfner na svojim posestvu v Krotendorfu prav modro vodi — peljal, kjer sim mnogo znaminivih reči vidih Prav žal mi je bilo, de več druzih drazih prijatlov v Gradcu sim mogel le takd rekoč memo grede obiskati, nekterih pa clo ne, ker vse 3 dni je bilo z imenovanimi rečmi opraviti. Vunder sim tudi v slovenskih zadevah mnogo veseliga slišal in se z nekterimi rodoljubi osebno soznanil, ki sim jih poprej le po pismih poznal. Z veseljem se spomnim pomenkov s ča-stitimi gospodi profesorji Dr. Muršečem, Dr. Kopačem, Dr. Skedelnam, ktere sim vse žive za pravično slovensko reč najdel. Tudi častiti g\ gimnazijalni inšpektor Dr. Kleemann mi je mnogo veseliga zastran svojiga obiakanja posebno Stajarskih gimnazij razodel; pa mi je tudi povedal, kako zlo se je začudil, de v Celju, Maiburgu in Celjovcu dosihmal učenje slov. jezika tudi za rojene Slovence ni veljalo za zapovedani (obligatni) predmet, kar je na mestu ukazal, de mora biti, ker ministerski ukaz tako zapo-ve. Gosp. Dr. Skedel in g. Dr. Kopač bosta v drugi polovici šolskiga leta začela učiti kaznovavno pravo v slovenskim jeziku; eden bo učil materijalni, drugi formalni del. Čeravno v tako važnih ukih, v kterih se mora tudi nemški jezik s sto in sto ptujimi besedami pomagati, bo začetek nekoliko težak, jima bo vunder vsak dan beseda gladkejši tekla, ker nobena reč ni teš-ka , ako se bistra glava zedini s pravo voljo. Gosp. Dr. Kraj ne se v razlaganju svojiga predmeta že izver-stno obnaša. Se prijetniši je pa učenje učenikam, ako imajo učence njim serčno udane, in tacih se učenikam v slovenskim jeziku gotovo manjkalo ne bode, ker slovenska mladost je povsod lepo vneta za svoj materni jezik, ki, čeravno zdej še milo zdihuje po ravnoprav-nosti pri vradijah, bo vunder enkrat tudi tukaj svojo vstavno veljavnost zadobil. Dr. B.