MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo tn u pravit Maribor, Ooapoeka uk 11 / Telefon ureditlitvn 3440, upreee 3400 Uhaja rasen nedelja la prašnikov vsak dan ob 10. url / Velja nteseino prejemaš v upravi a* po potu 10 Din, dostavljen na do« 13 D la / Oglasi po cenika / Oglase sprejema tudi oglasa! oddelek Jutra” v Ljubljani $ Psitnl tokovni raOun M, 11.400
ff
JUTRA
99
Težek udarec evropskemu revizionizmu
IZJAVA TURŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V SOFIJI.
Akcija za pobratenje balkanskih naro-“°v, ki se je pričela posebno intenzivno ‘etos poleti in s še prav posebnim trajam pritegniti v krog zaveznikov tudi Bolgarijo, se nadaljuje skoraj brez Sestanka. Sofijo so obiskali v zadnjih Jpesecih skoraj vsi vodilni balkanski dip 1 o m a ti, ali pa so se sešii bolgarski 1 drugimi izven Bolgarije. Tudi turški Vnanji minister Tevfik Rudži bej Se je ob vrnitvi iz Beograda, kjer je sku-z našim zunanjim ministrom dr. e v t i c e m podpisal turško-jugoslovan-po prijateljsko, nenapadalno in arbi-ražno pogodbo, v sredo ponovno usta-v;!* v Sofiji ter se sešel z bolgarskim mi-jj-strskim predsednikom in z-unanjim mikroni M u š a n o v i m. Ta sestanek je 0|* sicer le na kolodvoru in je trajal sa-20 minut, vendar ni bil tako brez polena, kakor bi se morda na videz zde-10 To so potrdile nedvoumno besede krškega zunanjega ministra novinarjem Po tem sestanku. Damo zato besedo kar •bernu samemu!
»Govorili smo o vprašanjih«, je dejal Tevfik Rudži bej, »ki zadevajo obe državi. To je bilo v ostalem tudi Povsem naravno. Govorili pa smo tudi o sklenitvi pakta o prijateljstvu in nenapadanju med Jugoslavijo in Tur-c i j o. Mušanovenui sem pravil o svojih Vtisih, ki sem jih dobil v Beogradu in Atenah. V obeh prestolnicah sem ugotovil najlepse razpoloženje napratn Bolgariji in veliko željo za prijateljske odnošaje, izjavil sem mu, da se radujem, *?a So se grško-bolgarska pogajanja pri-cela v prijateljski atmosferi. Ugotovil da* obstoja v Atenah iskrena že-‘Ja> da se naglo likvidirajo vsa sporna Vprašanja med Grčijo in Bolgari-Ponavljam: v Jugoslaviji in Grčiji Obstoja veliko razpoloženje za zbližanjc * Bolgarijo. Danes naj nihče ne misli '’e2 na to, da bi rušil mir. Politika balkanskih držav se ni v ničemer spreme-b'|a in ostala bo v svojem stremljenju po Piiru z vsemi tudi v bodoče joovsem
enaka.«
Še bolj jasen in odkrit kakor v teh Ovajanjih, je pa bil turški zunanji minister v naslednjih besedah, s katerimi le odgovoril na vprašanje, če niso razni naliti naperjeni kot blok proti Bolgariji: ‘Blok proti Bolgariji? Absolutno netočno! Ti pakti nimajo namena podpirati kbemljenj Po reviziji mirovnih pogodb. ’i sami veste, da smo mi odločni nasprotniki revizije mirovnih pogodb. Turki smo protirevizlonisti. Od nikogar ne Zahtevamo ničesar, nikomur ničesar ne ?amo. Želimo si miru, razvoja, svobode
iP Pa, da nas nihče ne vznemirja v me-«S5g=js .......................•	j	  .as
jah našega ozemlja. Želimo in zahtevamo absoluten mir na Balkanii in zato mislim, da so te pogodbe najvažnejši temelji za dobre mednarodne odnošaje. Drugih sredstev za normalno mednarodno življenje ne poznam. Pa saj je tudi Bolgarija vedno izjavljala, da s p o š t u-j e pogodbe. Po mojem mišljenju je potrebno, da se v najkrajšem času ustvarijo pogoji za medsebojno razumevanje in dobro razmerje med vsemi balkanskimi narodi. Ne razumem, česa se Bolgari boje? Zakaj ne bi podpisali pakta s svojimi sosedi, ko vendar vedo, da gre za pakt o nenapadanju in prijateljstvu! Turčija sploh nikdar ne more in nč sme nikogar napasti. To nam nalaga tudi naša ustava. Mi se smemo braniti na svojem ozemlju, nimamo pa pravice napadati. Zaključeni pakti so zavezali države podpisnice ne samo, da ne smejo napadati, marveč tudi, da ne smejo sodelovati pri napadu tretjih na katerokoli državo. To je tudi duh pakta, ki smo ga sklenili z Jugoslavijo.«
Ta izvajanja turškega zunanjega ministra so za nadaljnji razvoj balkanske meddržavne politike ogromne važnosti, nič manj tudi niso pomembne za neko drugo srednjeevropsko državo, ki je še nedavno iskala — seveda zaman — v Turčiji podpore za svoja revizionistična prizadevanja. Ta država je Madžarska! Prav dobro se še spominjamo potovanja madžarskega zunanjega ministra K a n y e in madžarskega ministrskega predsednika Gombdsa v Ankaro. Madžarski tisk je ob tej priliki na dolgo in široko razpravljal o madžarsko-turškem krvnem bratstvu in neomajnem prijateljstvu in zavezništvu, to pa na način, ki bi utegnil javnost zavesti do prepričanja, da je Turčija na strani Madžarske tudi glede revizionizma. Tevfik Rudži bej je sedaj z enim samim zamahom razpršil vse to madžarsko meglo iluzij. Turčija je proti vsakemu revizionizmu. Revizionisti naj ne iščejo pri njej opore! Torej tudi madžarski ne!
S tem se je pa naposled porušila dokončno tudi tista stavba, ki jo je s tolikimi prizadevanji in toliko let gradila na Balkanu 11 a 1 i j a. Hotela je pač ustva rit; Bolgariji zaledje in oporo za r e-vizionizem z lepljenjem Turčije, Grčije in Bolgarije, ki naj bi tvorile vse tri skupaj še najvzhodnejše oporišče za ostala stremljenja Rima in Budimpešte. Njeno delo je sedaj porušeno in Bolgarija lahko spozna, da je pač najbolje zanašati se nase in se vdati v realnost, kakor pa sanjati s fantasti sovraštva, ki so osamljeni.
DE VALEROVO SPOROČILO ANGLE ŠKI VLADI. ODGOVOR ANGLEŠKEGA KOLONIALNEGA MINISTRA. IZGON IRCEV IZ ANGLIJE? DE VALERA ZAHTEVA TUDI ULSTER. SPORAZU M JE SKORAJ DOCELA IZKLJUČEN.
Izjava kralja Aleksandra ob petnajstletnici
*A ZAGOTOVITEV TRAJNEGA IN MI RNEGA RAZVOJA JUGOSLOVANSKE-GA NARODA IN BRATST VO S CEHOSLOVAKI.
BRNO. 2. decembra. Urednik »Lidovlh *ovin« dr. Ubert Ripka je bil sprejet "red jugoslovanskim praznikom zedinje-1*13 pri Nj. Vel. kralju Aleksandru, ki mu j® dal sledečo izjavo: Po petnajstih le-jh napornega dela za organiziranje dr-*ave in narodnega edinstva moremo s ^Polnim zaupanjem gledati na zdravo °dočnost Jugoslavije ter njen nadaljnji t,aDredek in razvoj. Moja prizadevanja j*0 bila v preteklosti, so sedaj in bodo v
J>doče usmerjena k cilju, da se Jugoslo-	haccpi	»F	vpvii
J,nskemu narodu zagotove trajno vsi ' ®N HASSEL A, JE VRNIL.
Potrebni pogoji za kulturni in gospodar- RIM, 2. decembra. Nemški poslanik
napredek, za ustvarjanje blagostanja von .Hassel, ki je odpotoval v Berlin, da
1° katerega ima po tako velikih žrtvah poda vladi sv oje poročilo in prejme na- ■
k* težkih bojih popolno pravico. Ne mo- daljna navodila, se ie danes vrnil v Rim.1
rem izpustiti prilike, da znova naglasim sedaj kakor nekoč v dneh težkih bojev, da so naše misli usmerjene k Češkoslovaški, s katero smo v preteklosti skupaj trpeli in s katero smo zdaj neraz-družljivo zvezani z življenjskimi interesi in bratsko solidarnostjo. V tej skupnosti čuvstvovanja in stvarnosti je najboljše zagotovilo napredne bodočnosti Češkoslovaške in Jugoslavije.
LONDON, 2. decembra. Celokupen angleški tisk se bavi z angieško-irskim konfliktom, ki je zavzel v zadnjem času take oblike, da je popoln prelom med obema nasprotnikoma skoraj neizogiben. Irski ministrski predsednik de Valera je angleški vladi formalno sporočil, da ne misli prav na nobeno spremembo današnjega dublinskega vladnega kurza in da se bo zavzel z vsemi silami za dosego popolne neodvisnosti irske republike. V zvezi s tem pišejo današnji listi, da bo na to irsko oficielno sporočilo odgovoril na torkovi seji spodnje zbornice državni podtajnik za kolonije Thomas. Kakor se govori v uradnih krogih, bo imel ta odgovor ultimativen značaj. V njem bo postavljena irska vlada pred alternativo, ali prizna suverenost angleškega kralja ali pa izstopi iz angleške državne zveze kot imperija. V zadnje navedenem pri-
meru bo angleška vlada posegla po da-lekosežnih ukrepih in bo med drugim odvzela več milijonom Ircev, ki žive na Angleškem, angleško državljanstvo in jih izgnala, kar mora socialno krizo na Ir skem nepopisno poostriti.
PARIZ, 2. decembra. Kakor se poroča iz Dublina, je imel ministrski predsednik de Valera v svojem volilnem okrožju govor, v katerem je med drugim dejal: »Razdelitev Irske na dve državi je bil najtežji zločin, kar jih je zagrešila Anglija nad Irsko. Politika manjšine, kolikor tudi more biti homogena, nima nobene pravice ločiti to manjšino od svoje irske domovine. (Pri tem je mislil na Ulster. Op. ur.) Gospodarski interesi Irske zahtevajo, da ostane Irska gospodarsko-po-litična in carinsko-politična celota. Zato bo moja vlada boj za irsko neodvisnost nadaljevala.«
Herriotova vrnitev k aktivni politiki
VODITELJ RADIKALOV O FRANCOSKI ZUNANJI IN FINANČNI POLITIKI. - FRANCIJA MORA BITI PACIFISTIČNA, A REALNA.
PARIZ 2. decembra. V diskusiji o vladni politiki je Herriot odločno zavrnil neke obtožbe nekaterih govornikov proti zunanji politiki francoskih vlad po letu 1922., zlasti pa proti lo-zanski konferenci. Med drugim je dejal: »Hoteli smo samo zahtevati varnost Francije, ki mora biti zavarovana nad strankami in izven njih. Naša doktrina ostane vedno: Pacifizem brez meglenih pomišljanj!« Nadalje je zagovarjal finančno politiko radikalnih socialistov in izjavil, da je sedaj treba vladati in koristiti državi, ne pa kolebati in umikati se. Vsak jasno vidi, da bi inflacija znižala plače mnogo bolj,
Češkoslovaška za priznanje Rusije
PRAGA, 2. decembra. Ob priliki proračunske debate je govorilo več govornikov, ki so zahtevali, da Češkoslovaška ne hi smela biti zadnja država, ki bo priznala Rusijo, to pa tembolj, ker je Rusija kljub vsemu, kar se dogaja v njej. vendarle slovanska država, s katero je treba čimprej urediti diplomatske odnošaje. »Prager Tagblatt« piše, da $e med Prago in Moskvo res vodijo aktivna pogajanja glede ureditve vseh spornih zadev in glede uradnega priznanja ter vzpostavitve diplomatskih odnošajev. Češkoslovaška trgovina in industrija, ki naletava povsod na prenasičena tržišča v Evropi, bi mogla bolj kakor kdaj-
kakor so sedaj in bi bila to torej zelo neprimerna žrtev. To ni problem matematike, temveč morale. Zato ne izgubljajmo poguma in dajmo domovini* kar potrebuje in hoče. Delajmo, ker je čas za to. Ta Herriotov govor se smatra kot povratek v aktivno politično udejstvovanje. V njem je podal nekak svoj program, kako namerava zastopati interese Francije v Ženevi in na vseh mednarodnih sestankih. V mnogih vprašanjih se Herriot ne strinja povsem z mnenjem Pauia-Bon-courja in se nagiba bolj na desno, kakor na levo.
koli sedaj najti možnost plasiranja svojih izdelkov v Rusiji, kjer se kaže ogromna potreba po industrijskih izdelkih.
Usoda Chaufempsove vlade
PARIZ, 2. decembra. Chautempso-va vlada se bo danes popoldne predstavila poslanski zbornici. V uvodu bo najprej na sporedu komemoracija za pokojnim ministrom Francoisom Albertom, nakar bo vlada naprosila zbornico, naj bi opustila vsako politično debato. S to željo bo združeno vprašanje zaupnice. Splošno se smatra, da bi utegnila pasti nova Chau* tempsova vlada že pri tem prvem srečanju z zbornico. Sele potem, če bi zbornica omenjeni njen predlog sprejela, bi vlada stavila svoj predlog o sanaciji državnega proračuna.
A LB US terpentinovomilo
za.vse dni-in za vse perilo.
Dnevne vesti
Promoviran je Ml na graški univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Tone Glušič iz Maribora. Čestitamo!
Smrt odličnega strokovnjaka. V Ljubljani je umrl nepričakovano v starosti 62 let zadet od srčne kapi znani strokovnjak in upokojeni direktor ljubljanske mestne elektrarne in vodarne g. Alojzij Ciuha. 'Naj rmi bo ohranjen časten spomin!
Truplo dr. Ivana Perneta je bilo prepeljano iz Ženeve v Ljubljano, od koder je bilo danes dopoldne odpravljeno na Trstenik nad Kranjem, kjer bo pogreb v ponedeljek 4. t. m. ob 10. dopoldne.
Poroke. V Mariboru so se v zadnjem času poročili: Ivan Dolinšek, mizar državnih železnic in Alojzija Blasuttova, zasebnica: Franc Kramberger, pek in Katarina Gmajtiarjeva, šivilja; Jernej Šeligo, čevljar in Katarina Trškanova, zasebna uradnica; Matija Štuhec, posest niški sin in Marija Jelenova, posestnikova hči; Simon Kokeržnik, posestnikov sin in Marija Pušnikova, žel^rska hči; Ignacij Ribič, posestnik in Barbara Se-linškova, posestnikova hči; Jakob Žnidaršič, čevljarski mojster in Elizabeta Godčeva, tkalka; Franc Žalar, posestnik in Ljudmila Kovačičeva, služkinja; Ant. Oto, mizarski pomočnik in Rozina Slami-čeva, tkalka; Avguštin Fojtl, tkalec in Štefanija Ribičeva, tkalka; Jakob Potisk, kleparski pomočnik in Elizabeta Vrabi-čeva, tovarniška delavka; Jožef Herman, elektrotehnik in Elizabeta Svenškova, šivilja. Bilo srečno!
Mladinski koncert v nedeljo 3. dec. V unionski dvorani se vsako leto enkrat zgrne ves Maribor okrog svoje mladftži. Lepi nastopi nam vzbudijo toliko lepih spominov. Želimo mladini, da bo tudi letos pri prireditvi lahko pozdravila vse one, ki jo imajo res radi.
Litavski in švedski novinar v Mariboru. Danes sta obiskala Maribor litavski novinar Jonas Navickis iz Klajpede in švedski novinar Knut Edvin Hall iz Stockholma, ki potujeta po Evropi v Afriko in Azijo. V Maribor sta prispela iz Avstrije, od tu pa sta odšla dalje v Celje iu Zagreb. Nadaljnja njuna pot je Bosna, Hercegovina, Dalmacija, Srbija, Grčija, Turčija, Palestina, Egipt itd. V Egipt upata prispeti meseca februarja. Svoje potovanje opisujeta v Ikavskih in švedskih listih.
NEKAJ NAROČNIKOV je še v zaostanku na naročnini za drugo polovico leta. Čimdalje odlašajo, tem več se nabere. Zato naj vsak naročnik pregleda zadnji naš opomin, za koliko je v zaostanku in naj zaostanek takoj nakaže, da mu bomo list še nadalje redno dostavljali. Vsem onim naročnikom, ki nam do 15. decembra zaostanka ne poravnajo, sporočamo, da jim list brezpogojno še istega dne ustavimo in dolžno naročnino sodnim potom izterjamo. Da si cenjeni naročniki prihranijo nepotrebne stroške, jih vljudno prosimo, da vsi do 15. t. m. poravnajo svoje zaostanke! Uprava »Večernika«.
Od letakov, ki so bili vrženi iz letala, je sprejela gdč. Darinka Pirc, dijakinja IV realne gimnazije za letak št. XX. od tvrdke Pinter & Lenard par kompletnih smučk.
Avtobusno postajališče pred občinskim uradom na Pobrežju. Na splošno željo občanov se uvede s 4. t. m. avtobusno postajališče pred občinskim uradom na Pobrežju za vozove proge Maribor—Sv. Martin v obe smeri in za avtobus proge Pobrežje, ki obratuje 4 krat na dan do Vrazove ulice. — Ker sta cesta in prostor pri sedanji postaji pred gostilno Kren preozka, se iz prometnih ozirov premesti pred trgovino in gostilno Renčelj.
rlačilo na
Budilke
Din 58«.
I Kuhinjske ure nm 120» Nihaine ure
Din 400".
M. Jlser-lev sin
Maribor. Gosposka ul. 15
obroke!	Plačilo	na	obroke	t
Vse mladinoljube vabimo na mladinski koncert P. R. K. to nedeljo popoldne ob 4. uri v Unionski dvorani. Z veliko vnemo se pripravljajo osnovne in meščanske šole kakor tudi mali tako srčkani harmonikarji, da bi kaj zaslužili za božičnico revni deci. Sedeži po 12, 8 in 5 Din. Prosimo, počastite nas s svojo navzočnostjo. Odbor.
Miklavžev večer s pestrim sporedom priredi kulturno društvo »Triglav« danes 2. decembra v Narodnem domu.
Roditeljski sestanek na I. dekliški meščanski šoli. V četrtek 30. novembra se je vršil na I. dekliški meščanski šoli prvi roditeljski sestanek v tekočem šol skem letu. Na dnevnem redu je bilo predavanje ravn. Klavžarjeve o disciplin skih pravilih in predavanje učit. Mlinaričeve o pomenu in važnosti društva »Šola in dom«. Sestanka se je udeležilo izredno veliko število roditeljev, ki so se vsi soglasno izrekli za pristop k dru štvu »Šola in dom« v Mariboru in proti ustanovitvi lastnega roditeljskega društva na meščanski šoli.
RADIO MARIBOR
specialno podjetje za radlotehni ko, Glavni trg
ob državnem mostu ima v zalogi radioaparate vseh vodečih tovarn, od detektorja do 10-cevnega superheta. Interesenti naj zahtevajo v lastnem interesu ponudbe oz. brezobvezno predvajanje.
Uvedba popoldanske vožnje iz Maribora, Glavni trg do Bresternice, gostilna Bruderntan. Na prošnjo občanov Kamnice in Bresternice za uvedbo popoldanske vožnje ob sredah, je ravnateljstvo mestnih podjetij ugodilo ter bo vozil avtobus iz Maribora, Glavni trg ob 17.30, v Kamnici bo ob 17.38, v Bresternici, gostilna Bruderman ob 17.50, in se bo tudi takoj vrnil, da bo v Kamnici ob 17.58, v Mariboru, Glavni trg pa ob 18.06, in to na poskusno dobo enega meseca. V primeru, da se ne bi pokazala zadovoljiva frekvenca v tem času, bo podjetje prisiljeno progo ukiniti.
Vzajemna pomoč, reg. pom. blag., Ljubljana, poživlja vse svoje člane, ki reflektirajo v nadaljnje zavarovanje, da predlože do 15. decembra t. I. vse stare članske izkaznice v zameno ter plačajo mesečni prispevek za oktober 1933.
Prodaja na železnici najdenih predmetov bo v ponedeljek 4. t. m. in v torek 5. t. in. od 9. do 12. ure dopoldne na glavnem kolodvoru.
Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Alba-nežejeva lekarna »Pri sv. Antonu« na Frankopanovi ulici.
Lutkovno gledališče Sokola matice ponovi v nedeljo 3. t. m. prvi del pravljične igre »Zakleti kraljevič«. Začetek ob 15. uri. Otrokom vstop pred pol 15. uro ni dovoljen.
Konierenca bank v Beogradu. Jutri bo v Beogradu konferenca zastopnikov bank iz vse države. Na konferenci se bodo razpravljala vsa važna vprašanja, ki so v zvezi z zaščito kmeta in sanacijo denarnih zavodov.
Klub slovenskih kolesarjev in motociklistov »Perun« ima drevi ob 20. družabni večer v restavraciji Narodnega doma. Vabljeni vsi prijatelji kluba in športa!
Sv. Martin pri Vurbergu. Jutri v nedeljo, dne 3. decembra 1933, pojedina domačih klobas (kolin) v gostilni Ko-stajnšek.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 1.1 stopinjo C; minimalna temperatura je znašala 0.7 stopinj C; baro meter je kazal pri 14 stopinjah 739.1, re duciran na ničlo pa 737.4; relativna vlaga 90; od včeraj na danes je padlo 0.7 mm snega. Vreme je oblačno in sneži.
Strašna smrt na peklenskem stroju. V
sredo zvečer je nastala blizu stanovanjske vile generalnega tajnika Kranjske industrijske družbe na Jesenicah g. dr. Maksa Obersnela silna eksplozija. Ko so prihiteli varnostni organi na kraj eksplozije, so našli tamkaj mrtvega z odtrganimi rokami in popolnoma razmesarjenim telesom 281 etn ega delavca v tovarni K. k D. Viktorja Korena, ki ga je raznesel peklenski stroj, ki je bil montiran tik ob stezi, po kateri se vračajo iz tovarne skozi gozdič na svoja stanovanja vodilni uradniki in inženjerji K. I. D. Policija je ugotovila, da je bila čez stezo napeljana tenka jeklena vrvica, ki je bila spojena s peklenskim strojeni. Očividno je bil pripravljen atentat na enega izmed vodilnih funkcionarjev KID. Zaenkrat še ni znano, ali je Koren sam montiral peklenski stroj, ali pa je postal žrtev neznanih” zločincev namesto nekoga drugega. Koren zapušča mlado ženo in 41etnega sinčka.
Dolgoprstneži so pridno na delu. V noči na 30. novembra je zalotil službujoči stražnik pred neko hišo v Smetanovi ulici dva neznana moška, natovorjena z dvema velikima svežnjema lesenih lat. Ko sta neznanca stražnika opazila, sta svoja tovora odvrgla in izginila brez sledu. Ko pa se je stražnik čez nekaj časa vrnil, je ugotovil, da sta neznanca z latami izginila. — Narednikovi ženi Neži Pečečnikovi je nekdo ukradel z domačega dvorišča v Stritarjevi ulici 400 Din vredno pločevinasto kopalno kad z lesenim dnom. — Trgovskemu potniku Franju Štiglicu iz Kranja je izginil med nakupovanjem sadja na Glavnem trgu nov črn moški dežnik.
Ukradeno kolo. Ko se je mudil po opravkih pri Trgovskem gremiju trgovec Josip Pečar, mu je neznan tat odpeljal iz veže gremialne hiše v Jurčičevi ulici kolo znamke »Aksman«, ki nosi evidenčno številko 2-2-74483.
Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 3. decembra. Ob 7.45: Namen letošnjih kme tijskih predavanj v radiu (inž. Zidanšek Josip); 8.15: poročila; 8.30: gimnastika (Pustišek Ivko); 9.00: naši izseljenci (p. K. Zakrajšek); 9.30: religiozna reproducirana glasba: 10.00: orgelski koncert, izvaja Blaž Arhič; vmes vokalni soli; 11.15: slovenska glasba, izvaja radio orkester; 12.00: čas, operetni in šlagerski venčki v reproducirani glasbi; 16.00: važna vprašanja iz pridelovanja krompirja (inž. Sadar Vinko); 16.30: izseljeniška nedelja; petje, deklamacije in igra v treh dejanjih: »Za srečo v nesrečo« (p Zakrajšek); 17.30: reproducirana lahka narodna glasba; 20.00; radio orkester (lahka glasba); 20.30: samospevi ge. Jo-sipine Sivec; 21.00: slovenske narodne v tercetu (sestre Sitar); 21.30: čas, poročila; 21.50: radiojazz. Ponedeljek 4. decembra. Ob 12.15: reproduciran in-strum. koncert (serenade); 12.45: poročila; 13.00:	čas, reproduciran vokalni
koncert (ruske pesmi); 18.00: gospodinjska ura: Drobno pecivo za Miklavža in Božič (ga. Svetelova); 18.30: o univerzitetni knjižnici (akad. Novak); 19.00: reprodukcija Straussovih valčkov; 19.30: pojdimo na naš jug (dr. Oblak); 20.00: reproducirana češka plesna glasba; 20.30: prenos opere iz Beograda, v odmoru čas in poročila.
Kino Union. Danes zadnjič izborna veseloigra »Nedolžnost z dežele« z Lucijo Englisch in Ralphom A. Robertsom. Od petka dalje senzacionelni velefilm »Neki gospod Gram, ki poleg napete vsebine nudi veliko humorja, ljubavnih zaplctlja-jev, krasne glasbe in posebno lepe posnetke Rima in Benetk. V glavnih vlogah Hans Albers, Karin Hardt, Olga Čehova, Albert Bassermann, Walter Rilla in Hans Sch!ettow.
Kino Union. Do vključno torka »Neki gospod Gran«, ki poleg napete vsebine nudi veliko humorja, ljubavnih zapletlja-jev, krasne glasbe in posebno lepe posnetke. V glavni vlogi Hans Albers, Olga Čehova.
Pri želodčnih težkočah, zgagi zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti, povzroči kozarec Franc-Jožefove
grenčice takojšnje poživljenje zastale prebave.
Nat ocifiio gledališč®
REPERTOAR.
Sobota, 2. decembra ob 20. uri: »Deseti brat«. Red A.
Nedelja, 3. decembra ob 15. uri: »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. Otroška predstava. Znižane cene. — Ob 20. uri; »Rože v snegu«. Znižane cene. Ponedeljek, 4. decembra: Zaprto.
Torek, 5. decembra: Zaprto.
Otroška predstava pri znižanih eenab bo v nedeljo 3. t. m. ob 15. uri. Ponove Biiclmerjevo pravljično igro »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. Delo je vele-zabavno ter pridejo mladi ljubitelji smeha v polni meri na svoj račun. Kdor hoče deci pripraviti za Miklavža veselje, naj jih pelje k tej predstavi. Cene znižane.
V nedeljo zvečer bo ponovitev operet# »Rože v snegu«. Glasbo tega dela je P° L6weju, slavnem skladatelju balad, prh redil Jascha. Muzikalno se ta opereta nagiblje povsem k operi, pevski part je izredno melodiozen. V orkestru je tudi harfa.
Djuka Trbuhovič, popularni operetni tenor, ki je tudi v Mariboru še v najboljšem spominu, gostuje prihodnji te« den v Granichstadtenovi opereti »Or* lov«. Nastopil bo kot Dorošinski, kar ie njegova najboljša uloga ter je ž njo 1 velikim uspehom gostoval tudi v tujini-»Orlova« pripravljata kapelnik HerzoŽ in režiser Harastovič. Zasedba je deloma nova.
Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore* čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice« Po izkušnjah nabranih na klinikah za notranje bolezni je »Franz Josefova« gre n* čica izvanredno dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh drogerijah, lekarnah in speč.-trgovinah.
DR. JOSIP BENCAN
primarij ginekološko-porodniškega oddelki se je preselil v Cankarjevo ulico 1.
Pojedina domačih klobas v nedeljo V gostilni Mras, Studenci.
Družabni večer »Peruna« bo drevi, * soboto ob 20. uri v restavraciji Narod* nega doma. Nastopil bo znani humorist Evgen Pancer. Vabljeni so vsi prijatelji kluba!
Česky klub v Mariboru — prosvetni i» dramski odsek — vabi svoje rojake k gledališki predstavi, ki jo priredi v nedeljo 3. decembra ob 8. uri zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke. Prijatelji Čehov, dobrodošli! Odbor.
Več ko 100 let že hodi vsako leto med ljudstvo Blasnikova »Velika Pratika«, ki je med narodom najbolj znani in priljubljeni ljudski koledar. Zato jo kupi sleherno leto vsaka družina, ček) stoletje že je ta pratika zvest in veren spremljevalec Slovencev, v dobrih in zlih časih Dobi se v vseh trgovinah.
Za koncert »Jadrana«, ki bo dne 13. decembra v kazinski dvorani, se dobijo vstopnice pri gospej Brišnikov! in pri posameznih pevcih.
Vse govori o modni trgovini »PetU Pariš«, Gosposka ulica 23. To je specialna trgovina za dame, kjer se dobi vse po najugodnejših cenah, elegantno, lepo in dobro.
Darila za Miklavža: pisemski papir« amaterske albume, spominske knjige, polnilna peresa, koledarje, šolske potreb ščine kupujte le pri Zlati Brišnik, Maribor, Slovenska ul. 11.
Miklavžev večer Pomočniškega odbora združenja trgovcev bo 9. decembra 1933 v Narodnem domu.
Godbeni odsek Nar. žel. glasbenega društva »Drava« priredi v soboto, dfl® 2. decembra v vseh prostorih gostilu® ge. Slugove v Studencih svoj tradicionalni Miklavžev večer. Začetek ob 20-uri. Darila se sprejemajo od 16. (4.) ur® naprej istotam. Vabljeni so vsi člani i* prijatelji godbe.
Čedni fianeii za domače obleke Tekstila na Dlldefeldt
mehki in volnati
Gosposka ulica 14
Združenje brezposelnih učiteljev sporoča: Iz dvorne -pisarne je prejel tov. predsednik zahvalo za rodoljubne in pa-triotične izraze vdanosti in vernosti, ki smo jih brzojavno poslali Njeg. Vel. kra-liu ob priliki ustanovnega občnega zbora našega Združenja brezposelnih učiteljev dravske banovine. — Seja Izvršnega odbora bo v nedeljo 3. decembra t. 1. ob 10. uri dopoldan v društveni Pisarni; za odbornike je strogo obvezna.
V naslednjem tednu priredimo prvi skupni sestanek aktivnih in brezposelnih učiteljev — gospodarskih delavcev; podrob 'tosti bomo še sporočili.
Zvišana carina na uvoz čevljev. Finančni minister je razposlal vsem carinarnicam naslednje pojasnilo: Za trako-Ve, ki so prišiti na obutev po tarifni številki 374, je treba plačati dodatno carino 30 odstotkov za to obutev. Ti trakovi so lahko iz tekstilnega blaga, prav tako pa tudi iz drugega navadnega, finega in najiinejšega blaga, kakor tudi za primer iz krzna.
Prošnja za dobra srca! Ubog slovenski rudar, ki je dolgo let delal v Belgiji,
Pa je bil lani meseca novembra reduciran, ker je radi splošne krize bil ukinjen njegov obrat, ih se je — ker vkliub vsestranskemu naporu v Belgiji ni mogel več najti zaposlitve — letos meseca junija z vso rodbino (žena in 4 otroci) preselil v Jugoslavijo in živi sedaj v veliki revščini v mariborski okolici (Pobrežje, ■%tna ul. 3), prosi usmiljena in dobra srca v prvi vrsti za zaposlitev v kakršnemkoli deiu, v drugi vrsti pa za trenutno pomoč bodisi v živilih, obleki ali denarju. Otroci so mu nagi in bosi in ne morejo v šolo, včasih so po cele dneve brež prehrane; ležati morajo na golih deskah v mrzli sobi, ker nima niti pare za kurjavo. Nevarnost je, da mu vsa rodbina oboli in od lakote pomre. Darovi še lahko oddajo bodisi naravnost prizadetemu, sprejema jih pa tudi uprava »Večernika«. Naslov reveža je v upravi »Večernika« na razpolago.
Prišel bo čas, ko sestavljajo občinski uradi svoje pioračune za bodoče poslovno leto. Menda ne bo nihče zamerjl, če tem potom opozorimo in prosimo župane in občinske odbornike, naj ne prezro Pomembne'akcije,'ki jo vodi 'agilna Pro-tituberkulozna liga v Mariboru In nai v ta namen vneso v svoj proračun izdatni znesek za podkrepitev gradbenega fonda za zgradbo azila PTL. Predvsem Pridejo v poštev sosedne občine mesta Maribora. Prošnja je gotovo upravičena in tudi utemeljena, zlasti ker biva pretežna večina delavstva, kateremu je namenjen protituberkulozni dom, prav v sosednih občinah. Občine pa so dobile Po novem zakonu širši obseg in s tem tudi večjo finančno moč, tako, da bo pri količkaj dobri volji lahko ustreči zahtevi, ki jo narekuje potreba današnjih časov. Če upoštevamo, da so prav postavke za socialne potrebe v času krize ponos vsakega javnega proračuna, lahko Kpamo, da ne bodo prezrli občinski ura di zadevne prošnje mariborske Protitu-berkulozne lige. Z združenipil močmi se lahko marsikaj stori!
Važen kmetijski sestanek. Občina Ko Šaki in tukajšnja podružnica Kmetijske družbe vabita vse kmetovalce iz mariborske okolice no sestanek, ki bo jutri 3. t. m. ob 10. uri dopoldne v krčevinski Soli v Tomšičevem drevoredu. Predaval bo živinozdravniški referent g. Zupanc o racionalni prašičereji- V zvezi s predavanjem bo tudi razprava o nakupovanju in prodaji kmetijskih pridelkov s pomočjo mariborskega skladišča Kmetijske družbe. Ker se bodo na jutrišnjem sestanku tudi določevale cene posameznin Pridelkov, bi bilo želeti, da se ga inf0* resenti polnoštevilno udeleže. Vabljen so tudi vsi kmetovalci, ki kupujejo in Prodajajo potom podružnice Kmetijske ■družbe.
Cene prašičem padajo. Z ozirom na močno zmanjšani izvoz v Avstrijo in češkoslovaško, so cene pitanim svinjam Pričele sredi izvozne kampanje močno Popuščati. V Sremu se plačujejo najdebelejše svinje po 6 do 6.50 Din, srednje debele pa tudi že po 5 Din kilogram žive teže. Precej višje pa so cene mesnatih svinj.
Letošnja Pomožna akcija v Mariboru
^ torek zvečer je bil na tukajšnjem magistratu sestanek predstavnikov mariborske mestne občine in mariborske tek-
j stilne industrije, na katerem se je raz-1
" pravljalo vprašanje izvedbe Pomožne akcije v letošnji zimi in preskrbe dohodkov v ta namen. Obširno poročilo je podal mestni župan g. dr. Lipold, ki je orisa! slabo finančno stanje občine in apeliral na mariborsko tekstilno industrijo, ki še med vsemi industrijami najboljše uspeva, da prispeva v podporo brezposelnih in najbednejših v našem mestu primerne izdatne zneske. Predstavniki tekstilne industrije so obljubili po vseh svojih močeh podpreti samaritansko stremljenje mestne pbeine in se bodo glede višine prispevkov še dogovorili na posebnem internem sestanku.
Poljski premog za plinarne. Te dni je
dospela za mestno plinarno velika pošiljka 700 ton črnega premoga iz Poljske. Premog je izvrstne kakovosti in ga je naročilo podjetje kakor običajno po Jugoslovanskem plinarniškem združenju, ki je izlicitiralo potrebo vseh plinarn Jugoslavije tokrat po zelo ugodnih pogojih na Poljskem. Pošiljka je bila natovorjena v Gdiniji, od koder je dospela po morski poti na Sušak in je bila odpremljena potem po železnici na vse plinarne.
Sprememba davčnega zakona glede Nabavljalnih zadrug. Na podlagi mnogoštevilnih pritožb in resolucij legalnih trgovcev iz vseh krajev naše države proti izjemnim davčnim ter ostalim olajšavam Nabavljalnih zadrug in proti njihovi prodajni praksi, je bil izdelan predlog novele k davčnemu zakonu, ki dodaja čl. 76. zakona o neposrednih davkih glede oprostitve naštetih ustanov od družbenega davka naslednji novi odstavek: »Potrošne (konzumne) zadruge iz točke 7. in 8., ako poslujejo z nečlani, nimajo pravice na oprostitev in ima vsako odstopanje od določb v teh točkah za posledico trajne izgube oprostitve od davkov«. Iz besedila te določbe je razvidno, ds velja prepoved poslovanja z nečlani le za konzumne, oziroma nabavljalne zadruge, ne pa tudi za ostale zadruge, ear je nedvomno v redu, ker bi sicer taka prepoved pomenila za kmetijske vrovčevalne ali produkcijske zadruge o-nemogočenje vsakega poslovanja. Ta omejitev je zlasti važna z ozirom na dej stvo, da se je letos državni svet v svoji načelni razsodbi postavil na stališče, da poslovanje samo s člani po zakonu o neposrednih davkih ni pogoj za davčno prostost.
Visoko zvišanje inseratiilh in reklamnih taks. Med novimi predlogi o spremembah taksnega zakona je tudi predlog na zvi; šanje taks na iepake in časopjsne oglase. Inseratni davek se bo zvišal od dosedanje izmere v znesku 0.50 do 5 Din na 2 do 80 Din napram velikosti oglasa.
Nakazilo drv mestnim ubožcem. V prvi polovici prihodnjega meseca se bodo razdeljevale vsem mestnim ubožcem podpore za drva. Do podpore so upravičeni vsi oni, ki dobivajo glasom sklepa seje mestnega ubožnega sveta redne mesečne ubožne podpore na knjižnice. Zadevne nakaznice se bodo izdajale v socialno-političnem oddelku mestnega načelstva, Rotovški trg štev. 9. Vsak naj prinese s seboj knjižico, s katero debi va podporo.
Mestna pomožna akcija. Združenje trgovcev v Mariboru apelira na svoje član stvo, da po svojih močeh podpre pomožno akcijo, katero je uvedla mestna občina za preživljanje revežev in brezposelnih mesta Maribora preko zime, bodisi z denarjem ali z blagom. Pričakovati je velike bede in beračenja po trgovinah, zato je bolje, da jih podpira z našo pomočjo mestna občina, kateri naj se pošljejo darila neposredno.
Izvoz naših sliv. Po zadnjih uradnih podatkih smo letos izvozili v tujino 5.316 vagonov svežih sliv, in sicer: v Avstrijo 1.834, na Madžarsko 1, v Nemčijo 29, na Poljsko 449, na Češkoslovaško 2.689, v Švico 302 in v Italijo 12 vagonov. Skupno smo izvozili okrog 35 milijonov kilogramov. Izvožene slive so bile vred ne okrog 50 milijonov dinarjev.
Spalni vozovi III. razreda tudi pri nas. S pristankom prometnega ministrstva bo uvedlo mednarodno društvo spalnih voz s 1. decembrom v svojih vozovih mimo dosedanjih oddelkbv tudi oddelke III. j razreda, in sicer najprej na progi Zagreb —Split in obratno. Ti oddelki III. razre-; da bodo imeli po 3 postelje drugo nad 1 drugo-	■	■-
Po indeksu Narodne banke so cene žitnih proizvodov pri nas od 1928 do avgusta 1.1. padle za 60%, a živina za 49%.
Pšenica za 6 mesecev od Din 230." na Din 100’- za 57%
Izvozna pariteta je Din 70’—.
Voli od junija 1932 od Din 6*75 na Din 3*38 za 50% Svinje od dec. 1932 od Din 9*75 na Din 6*75 Za 31%
Po indeksu Zagrebške delavske zbornice od decembra 1930 do junija 1.1.
plače so padle za • *••••*•* 33%
Politika z dne 1 novembra 1.1. piše, da znašajo dnevne plače v nekem podjetju 5 dinarjev.
Iz tega stanja sta dva alternativna izhod*:
bodisi umetno zvišanje cen poljedelskih proizvodov in plač ali pa znižanje cen industrijskih izdelkov.
Med konzumenti je opažati gibanje.
Zahteva se znižanje cen industrijskih izdelkov kot praktično edino možna rešitev.
Beograjska delavska zbornica zahteva poostritev zakona
0 pobijanju draginje.
Obutev spada v eno izmed štirih skupin ziv-1 je inskih potrebščin Človeka: hrana, stanovanje, obleka in kurjava.
Podjetje, ki ga jaz vodim, si je dovolj prizadevalo, da cene obutvi prilagodi zmanjšani kupni moči kmeta in delavca. Mi smo znižali cene obutvi:
od	Din	249.-	na	Din	149.-	za	40"/.
od	Din	199.-	na	Din	99.-	za	50«/,
od	Din	169.-	na	Din	89.-	za	47 /.
odnosno povprečno 45%. gumijaste škornje za kmetovalce pa
od Din 229.- na Din 99.- za 57%
Na ta način ima naše podjetje pravico na priznanje, da je omogočilo širokim masam kmetovalcev in delavcev, ki so vsled slabe kupne moči hodili bosi ali nezadostno obuti, da se higi-jensko obujejo.
Naša konkurenca, ki se dviga proti našim nizkim cenam, pozablja, da ni nobena umetnost drago proizvodi«. To bi mi tudi znali.
Ko imam na izbiro ali prijateljstvo konkurence ali službo širokim m^sam konzumentov, teda j se moram odločiti za konžumente.
Ker se ne more boriti proti nam z nacijonalno-ekonom-skimi in socijalnimi argumenti, se konkurenca poslužuje nacoonalno-političnih.
Predbacivajo nam. da smo tujci,
To ni resnica Pridite v Borovo in prepričajte se. Od mene pa do najmlajšega delavca, vsakdo je dober in veren
Jugoslovan v našem podjetju.	.
Z nacijonalnega stališča tuj kapital m dobrodošel, ako uporablja tuje sirovine, zaposluje tujo delavno moč in izvaza velike dobičke iz države. VSE TO SE NE NANAŠA NA NAS.
Uporabljamo izključno domače sirovine. Vse kar smo iz tujine, odnosno od naših bratov Čehoslcvakov uvozili, vse to sta duh in metoda industrijskega dela.
Toda tudi to smo nacljonaliziraM.
Mi smo Jugoslovani z jugoslovensko delavno
močjo in imamo pravico na priznanje važnosti v nacijo-nalno-ekonomskem in socijalnem smislu.
Plačamo najvišie plače in prodajamo najceneje svoje izdelke
Podjetje vodim jaz in ne dopušam nikomur, da niti najmanj oporeka mojemu jugoslovenskemu patriotizmu ta patriotizmu mojib 2.500 jugoslovensklh sodelavcev.
Toma Maksimovič
predsednik občine Borovo in ravnatelj firme
Mogočna proslava 1. decembra v Mariboru
Dostojno, kakor se je pripravil, je Maribor tudi proslavil včerajšnji državni praznik Zedinjenja. V četrtek zvečer je bila v gledališču velika slavnostna akademija Sokola-matice, o kateri poročamo na drugem mestu. Včeraj pa se je Maribor prebudil že v ranem jutru ves v svečani obleki in slavnostnem razpoloženju. Vsa poslopja so bila okrašena z državnimi zastavami, na ulicah pa je zavladalo živahno vrvenje.
V vseh cerkvah so se darovale svečane službe božje, in sicer ob 9. uri v Studencih, kjer je bila nato v Sokolskem domu skupna sokolska in šolska proslava z zaobljubo novega sokolskega članstva, ob 10. uri sta bili bogoslužji v pravoslavni kapeli v meljski vojašnici in v evangeljski cerkvi, ob 11. uri pa je opravil v stolnici knezoškof g. dr. Tomažič svečano daritev v proslavo petnajste obletnice našega največjega zgodovinskega dne. Pevski zbor Glasbene Matice je zapel Verdijev »Te Deum«, v cerkvi pa so bili zbrani predstavniki in zastopniki vseh tukajšnjih državnih in samoupravnih uradov, ustanov, zavodov in društev obenem z rezervnimi častniki, ki so prišli v uniformah in v civilu. Pred cerkvijo je stala medtem vojaška godba s strumno dijaško inženjersko četo.
Po končani cerkveni svečanosti so se predstavniki oblasti in društev podali na okrajno glavarstvo, kjer so se v sejni dvorani vpisali v spominsko knjigo čestitk. Istočasno je bila v mali dvorani Narodnega doma proslava Sokola-matice. ki se je je udeležilo članstvo v ogrom nem številu. Mariborsko mestno občino je zastopal magistratni direktor g. Rodošek. Slavnostni govor o pomenu velikega zgodovinskega dne pred 15 leti, ko smo prišli do svojega osvobojen ja in zedinjenja, je imel g. dr. Fornazarič, do-čim je svečanost povzdignil z ubranim petjem pevski zbor irčiteljiščnikov pod vodstvom prof. g. Pahorja. Nato je bilo zapriseženih 80 novih članov in članic, najboljšim telovadcem pa so bile razdeljene mnogoštevilne diplome in krasna darila, ki so si jih priborili na letošnjih prvenstvenih tekmovanjih.
Mariborski obrtniki, včlanjeni v »Slovenskem obrtnem društvu«, so imeli do-:
poldne ob 9.30 v bivši kino-dvorani v kazinskem poslopju svojo posebno proslavo narodnega praznika, ki je uspela nad vse dostojno in veličastno. Udeležilo se je je nad 500 obrtnikov, pomočnikov in vajencev, ki so prikorakali izpred Narodnega doma, kjer so imeli svoje zbirališče, z mesarsko godbo in tambura-škim zborom na čelu. Na proslavi so imeli priložnostne spominske govore načelnik društva g. Sojč, šolski nadzornik g. Tomažič, neki obrtnik in končno še neki vajenec, čigar vzorni govor je vzbu dil splošno pozornost in odobravanje.
Včeraj popoldne ob 15. uri se je ponovila v zopet do zadnjega kotička napolnjenem gledališču sokolska akademija, ki ji je prisostvovalo tudi precej podeželanov. Ob isti uri je bila na Pobrežju v Renčljevi dvorani sijajno obiska na svečanost in mladinska akademija Sokola II.. združena z zaobljubo novega članstva. Dvorana je bila natlačeno polna in so sodelovala pri proslavi vsa društva iz Pobrežja, med drugimi strelska družina, Narodna obrana, krajevna organizacija JNS, člani NSZ, pevsko društvo »Zarja«, gasilci itd.
Zvečer ob 18, uri pa je krenila izpred vojašnice Kralja Aleksandra I. v Melju po Meljski in Aleksandrovi cesti skozi Slovensko in Gosposko ulico čez državni most in dalje po Frankopanovi cesti mimo vojašnic Kralja Petra in vojvode Putnika ter vojaške bolnišnice do vojašnice vojvode Mišiča svečana bakljada, ki so se je udeležili v vzornih, dolgih vrstah za vojaško godbo oddelek vojakov s puškami, mnogoštevilni Maistrovi terci, sto in stoteri četniki viteških sekcij Narodne obrane, člani Jadranske straže s svojo mornarsko sekcijo in 89 člani železničarske sekcije z glavnega kolodvora, zastopniki Sokola in ostalih društev ter gasilci z bakljami.
Svoj veliki praznik je Maribor vzgled-no zaključil s prireditvijo nad vse uspelega in sijajno obiskanega večera Narodne obrane v veliki unionski dvorani, kjer se je zbralo res vse, kar v Mariboru čuti in misli nacionalno. V gledališču je bila zvečer slavnostna predstava »Desetega brata«.
Važno gospodarsko zborovanje
POROČILO NARODNEGA POSLANCA KREjCUA. OGORČENJE PRIDOBITNIH KROGOV RADI NAČR TOV ZAKONSKIH NOVEL.
Tukajšnje predstavništvo gospodarskih organizacij se je že pred dnevi v daljši seji bavilo z vsebino izdatnih ministrskih uredb in predloženih osnutkov zakonskih novel k trošarinskemu, taksnemu, in davčnemu zakonu, je pa radi obsežne snovi in predvidenih dalekosežnih sprememb omenjenih gospodarskih zakonov svoje posvetovanje preložilo, da informira o novih ukrepih vlade širše . gospodarske kroge in sliši njihovo mnenje. Gospodarsko predstavništvo je naprosilo svojega predsednika g. nar. posl. Krejčija, da je radi neobhodno potrebnih informacij za-sigural svojo udeležbo na zborovanju, ki se je radi nujnosti moralo sklicati že v sredo 29. novembra zvečer, o čemer smo na kratko poročali že v četrtek.
Čeprav radi kratkega časa ni bilo možno izvesti niti male propagande, se je vendarle že ob določeni uri napolnila lovska dvorana hotela »Orel« z najvidnejšimi predstavniki našega gospodarskega življenja. Narodni poslanec gosp. Krejči je v daljšem predavanju temeljito razpravljal o zadnjih ukrepih vlade za ozdravljenje našega gospodarstva. Po uvodu, v katerem je očrtal predzgodovino teh gospodarskih ukrepov iti vidike, s katerih se je dala vlada voditi pri svojem delu, je podrobno razpravljal o uredbah za zaščito kmeta in o javnem delu, o predlaganih spremembah k davčnim zakonom, trošarinskemu zakonu in taksnemu zakonu, kakor tudi o potrebi nadaljnjih uredb o obrestni meri, o denarnih zavodih in o kartelih. Posebno je detajlno obravnaval vsebino davčne, tro-šarinske in taksne novele, objektivno navajal dobre in slabe strani in naglaša! najboljšo voljo vlade, da s svojimi go-
spodarskimi ukrepi privede naše gospodarstvo do normalnega razvoja, in njeno pripravljenost, da uvažuje pri tem delu vsak dober nasvet.
V novem davčnem zakonu je na vsak način hvalevredna določba, da se za malo obrtništvo uvede pavšalacija pridob-nine, treba pa je uvesti to pavšalacijo ne samo za podeželsko marveč tudi za mestno rokodelstvo. Pri ostalih določbah je vlado vodila želja, da se davčna o-bremenitev izvede kolikor možno sorazmerno s premoženjskimi prilikami poedi-nih davčnih zavezancev in dvigne davčna morala. Gospod poslanec je izrecno naglašal, da smatra trošarino na lesno produkcijo za ponesrečeno in bi s to trošarino prebivalstvo Slovenije bilo zelo udarjeno, zaradi česar bodo poslanci zastavili vse moči, da se ta trošarina ne uvede. Končno je apeliral na zborovalce, da uvažujejo nujno potrebo, da država mora dobiti novih denarnih sredstev in da torej ne zadostuje samo glasovanje proti novim uredbam in zakonom, marveč je treba staviti tudi pozitivne predloge.
Na to poročilo se je priključila daljša debata, ki je trajala preko 2 uri, v kateri so izrekli svoje pomisleke proti poedinim delom novih fiskalnih ukrepov in predlagali druge načine uravnovesenja državnega proračuna mnogoštevilni zborovalci, kakor gg. Založnik, Weixl, Ro-glič, Valjak, Ošlak, Meglič, Lipovšek, dr. Rapotec, Voršlč in dr. Rapoc. Na predlog g. dir. Rapoca je končno bila izrečena g. poslancu zaupnica za njegovo delo in prošnja, da tudi v bodoče v sporazumu z ostalimi narodnimi poslanci,
posebno onimi iz Slovenije, stori vse za odpravo trdot, ki jih predvidevajo novi vladni ukrepi za naše gospodarstvo. — Sklepi gospodarskega predstavništva bo do predloženi parlamentu v pismenih pod stavkah. Največja nevolja se je pokazala
glede začrtane trošarine na gradbeni materija!, obveznega izdajanja taksiranih računov v vseh nabavkah nad Din 5, odmere pridobnine po zunanjih znakih in poostrene kontrole trgovskega knjigovodstva.
Mestni promet in mladina
VARUJMO OTROKE PRED
Tudi pri nas niso redke lažje ali težje nesreče in nezgode, ki jih zahteva moderni, vedno hitrejši in povečani promet na naših cestah. Iz nezgodne in policijske kronike pa je razvidno, da jo večina žrtev otrok največ v starosti do 12 oziroma 14 leta. Zato so se že ponovno javno načenjala vprašanja zaščite otrok pred prometnimi nezgodami in pred drugimi nevarnostmi, ki jih nosi s seboj tok časa in tehnično modernizirani promet.
V drugih večjih jugoslovanskih mestih so razna društva za zaščito mladine v omenjenih nevarnostih. Tako je bilo te dni v Zagrebu sklenjeno na pobudo staršev, da se takoj prično v sporazumu s policijskimi oblastmi izvajati potrebni ukrepi. V prvi vrsti se bodo pred vsemi šolami postavile pred izhodom iz poslopja varnostne ograje, ki bodo preprečevale, da bi se mogli otroci po končanem pouku zadreviti naravnost na cesto. Obenem so bili pred šole na prometnejših ulicah postavljeni prometni stražniki, ki opozarjajo vse voznike in kolesarje, naj vozijo skrajno previdno in tako ne o-grožajo življenje šolske mladine. Mimo tega so opozarjali stražniki vsakega kolesarja, ki je moral stopiti s kolesa, naj ne vozi v času, ko mladina zapušča svoj učni zavod, mimo poslopja, temveč naj rajše vodi kolo poleg sebe peš. Zakaj dokazano je, da so kolesarji zakrivili na omenjeni način že brezštevilne nesreče, ki so imele včasih tudi tragičen konec. Pri nas se sicer tega ni bati, ker so šolski zavodi po veliki večini odmaknjeni od bučnega cestnega prometa glavnih ulic.
V mnogih primerih pa se je zopet ugotovilo, da vozniki in kolesarji vozijo počasi in točno po predpisih, da pa so nezgode zakrivili otroci sami s svojo lahko miselnostjo in brezglavostjo. Zato je
PROMETNIMI NEZGODAMI!
nujno potrebno, da se v šolah mladim stalno in sistematično vzgaja za obnašanje na prometnih cestah in se ta vzgoja ne omeji samo na nekaj slučajnih poukov v začetku šolskega leta. S to vzgojo je združen tudi še drug obširen življenjski pouk o ostalih pretečih nezgodah, ki groze otrokom na cesti od snežnih plazov s streli, padajoče opeke ali reklamnih desk v viharnih dneh, odmetavanja sadnih o-lupkov in drugih smeti na cestah, kjer kaj kmalu komu na gladki sadeževi lupini spodrsne in si igraje zlomi kak ud itd. Istočasno s šolo pa mora mladina dobivati tak skrben, prepotreben praktičen pouk tudi od svojih staršev, katerih dolžnost je, da skrbc neprestano za svoj naraščaj in ga ne puščajo samega brez nadzorstva na ulice. S tem bi se otroci obvarovali tudi raznih drugih nevarnosti in skušnjav, ki jih pač nudi ulica v večjih, zlasti pa obmejnih mestih.
Zagrebške javne oblasti so ob tej priložnosti rešile še tudi neko drugo važno vprašanje, ki pa sicer ni v nobeni direktni zvezi s prej obravnavanim. S svojo odredbo je prepovedala policija v poznih nočnih urah preglasno signaliziranje * avtomobilskimi hupami po mestnih ulicah. To piskanje, žvižganje in tuljenje je marsikoga po večkrat v eni sami noči spravilo iz spanja. Odslej je vsako hupanje in trobljenje v nočnih urah v Zagrebu prepovedano, avtomobilisti pa so pre jeli nalog, da vozijo z največjo previdnostjo in bodo tako še bolj sigurno odstranjene eventualne prometne nesreče, ki so se dogajale doslej ponoči prav zato, ker so se šoferji zanašali vse preveč na svoje piskajoče, živce spečih meščanov pretresujoče signale. Morda W kazalo odpraviti to neprijetno nočno brliz-ganje tudi v našem Mariboru?
Dvoje predavanj v Ljudski univerzi
Bistvo in pomen psihotehnike. Potovanje po Švedski.
O bistvu, pomenu in smereh psihotehnike, novi panogi eksperimentalne psihologije, je govoril v okviru naše Ljud ske univerze g. dr. Zlatko Pregrad, psiholog pri poklicni svetovalnici v Zagrebu. Gospod predavatelj je poučeval dve leti na naši klasični gimnaziji ter zapustil zaradi svojega globokega znanja in velike osebne kulture najboljši spomin.
Psihotehnika je znanost, ki praktično uporablja dognanja eksperimentalnega dušeslovja v celokupnem javnem življenju, posebno pa pri izbiri poklica in preizkušnji sposobnosti za določeni poklic, za smotreno vršenje poklica itd. Znameniti profesor Miinsterberg, psiholog na harvardski univerzi v Newyorku, je duhovni oče psihotehnike. Uporabil in preizkusil je prvič svoja dognanja pri preizkušnji šoferjev in telefonistk, ko se je praktično izkazalo, da visok odstotek ne ustreza zahtevam svojega poklica. S pridom jo je tudi uporabil pri preizkušnji inteligence ameriških vojakov, saj je morala Amerika ob vstopu v svetovno vojno na hitro izobraziti kader najrazličnejših vojaških strok. Tudi v gospodarskem in tehničnem področju za ugotovitev in izboljšanje delovnega procesa (Taylorjev sistem) se uporablja. Na celini se posebno brigajo za to panogo Nemci. Vsekakor gre dandanes psihoteh-tiiki največja pažnja in briga kot najvažnejšemu smotrenemu vodstvu na strogo znanstveni osnovi k pravilni izbiri poklica, preizkušnji inteligence in vseh panog praktičnega življenja.
Globoko zasnovano predavanje je želo toplo pohvalo številnih poslušalcev.
Docent dr. L j. S p p i t je obudil pred nami niz lepih spominov na . Švedsko, koder je bival lansko leto po zaslugi našega bivšega konzula v Stockholmu, ki je ustanovil na zagrebški univerzi poseben sklad za potovanje Jugoslovanov po
Švedski.
Mnogo skioptičnili slik je tolmačilo posebnost te na granitu zgrajene dežele severa, ki bi segla po svoji dolžini od najjužnejšega dela Italije do Berlina.
Švedska, dežela svobode in prave demokracije, je izoblikovala narod, ki je eden prvih nositeljev kulture in civilizacije.
V besedi nam je gosp. predavatelj ori sal posebnosti Švedske in Švedov, ki jim velika svoboda in napredek v vsakem oziru nista pokvarila zdravega teka. žal ga pa ne morejo gasiti z dobro kapljico po naši šegi, ker vlada na Švedskem delna prohibicija: alkohol je pod strogo državno kontrolo kot monopolsko blago. Malenkost res dobre pijače stane nad 100 Din. Zato je tam malo zločincev in umobolnih m po vsej deželi vlada vzor na poštenost. Svoj kovčeg pustiš lahko kar na kolodvorskem hodniku, če te je volja, pa ga vedno najdeš na starem mestu.
Radi smo sledili gospodu predavatelju po švedski; še rajši bi šli satni pogledat, če so zakuske tam gori res tako obilne in poceni.
N	i novi	rman
Ker bo napovedani roman »Semisi-r i s« izhajal več časa, smo sklenili pričeti objavljati ga šele z Novim letom. Tako bodo imeli tudi tisti, ki se zanimajo zanj, pa še niso naročniki našega lista, več časa naročiti se nanj in pridobiti tudi še novih naročnikov. Da izpolnimo vrzel, ki bi sicer nastala, smo pričeli z današnjim dnem objavljati prevod romana znanega francoskega pisatelja Denisa Diderota »SKRIVNOSTI SAMOSTANA«. Denis Diderot je bil rojen S. oktobra leta 1713., umrl pa je 13. junija leta 1784. Pisal je drame in romanc, ki žive še danes in so prevedeni na vse kulturne jezike. Prepričani smo, da te njegov roman »SKRIVNOSTI SAMOSTANA« vzbudil veliko zrnb-inje P®* sebno med našimi čitateljicaini.
Sokolske vesti
Akademija Sokola Maribor-Matica
NARODNO GLEDALIŠČE, V ČETRTEK ZVEČER IN V PETEK POPOLDNE.
V četrtek se nam je društvo Maribor
Matica predstavilo v Narodnem gledališču s svojo že tradicionalno akademijo. Dosedai so se vse akademije vršile v Narodnem domu in zadnja leta v veliki Unionski dvorani, katera je bila ob tej Priliki še premala in je mnogo občinstva moralo oditi ter ni bilo več prostora. Zato nam je nerazumljivo, zakaj se je društvo odločilo za malo gledališče, ko is vendar v interesu Sokolstva, da akademijam prisostvuje čimveč občinstva.
Spored je otvorila vojaška godba z državno himno in Smetanovo »Slavnostno predigro«. Pogrešali pa smo sokolsko koračnico.
Sledil je ženski naraščaj s češko skladbo s. Kamenicke. Sestava obravnava v zadnjih časih tako priljubljeno žensko gimnastiko, ki se vrhunči v raznih stojah na lopaticah, prevalih in mostovih. Videli pa smo že na prejšnjih akademijah skladbe iz te panoge v lepši, krajši in vezanejši obliki. Sama skladba pogreša Prave razporedbe telovadk in logične vezave. Naraščaj, zelo lepih postav, je nastopil nekoliko premalo navežban.
K telovadbi na konju je društvo Postavilo vrsto, ki je štela le pet telovadcev. Vrsta, razen prvega, ni bila dobre pripravljena. Tudi oprema vrste bi baj bila svečani priliki primerna. Vajeni smo videti in želeli bi vedno videti ' vrste, ki tudi na odru ne pogrešajo Strumnosti.	‘
»Z ritmične ure« je bil naslov sestavi s. Vere Kovačeve, izvajani po 8 članicah. Deli skladbe so bili od časa do časa uspeli, mnogo osnov in zamisli še ni dozorelo. Sestavi je manjkala vodilna nit, povezanost posameznih delov ni bila niti po smislu niti ritmu pravilna. Telovadke mnogih gibov niso obvladale, s skladno in dobro izvedbo pa tudi šibkejša vaja ugodnejše učinkuje. Naziv sam je zelo širok pojm, njemu skladba
v celoti nikakor ni odgovarjala.
Ženski naraščaj je na doprsni gredi izvajal nekaj kombinacij sestre V. Kovačeve. Razen postavitve v vrsti ni različna obleka telovadk (po dve modri, beli in rdeči) bila razumljiva in primerna. Tudi začetek vaj ni vplival dobro. Telovadke, sama mlada in izredno prožna telesa, so nam pri svojih individualnih vajah pokazale nekaj zelo uspelih gibov in položajev.
Moški naraščaj, kombiniran s člani, je izvajal »Turški marš« dr. Murnika, ki pa smo ga v Mariboru videli že na prejšnjih akademijah. Vaje, ki jih je v zelo kratki dobi navežbal brat inž. Lintner, so izredno dobro uspele, za kar mu gre vse priznanje. Razen male neskladnosti pri poskokih iz čepa so naraščajniki vse težke gibe in prehode izvedli z velikim razumevanjem. Bila je to najboljša točka večera.
Na drogu je nastopilo tokrat šest telovadcev. Bratje Čelhar, Arnuš in Bela so s svojimi vajami dokazali visoko pripravljenost. Ugajala je lahkotna izvedba brata Čelharja, izredno težke, lepo spojene in zaključene vaje brata Arnuša, mladosti elan brata Bele, katerega te lovadba še mnogo obeta.
Članice, kombinirane z naraščajnicami, so izvedle sestavo br. Apiha po znani pesmi »Prišla je miška«. Ideja, mnogo pri mernejša za deco, ni bila izražena po vsem posrečeno. Pogrešali smo pravega in govorečega izražanja. Enoličnost gibov je vplivala dolgočasno. Gibi telovadk, mnOgo bolj stremeči za grotesknim izgledom, kakor za pravim notranjim doživetjem, nam niso mogli ustvariti duševne zveze s skladateljem. Vendar nam je pohvalno omeniti izredno uporabljivo in dovršeno telesno sposobnost telovadk.
Osma točka — članice na bradlji — je izostala in je sledila »Mladost«, sestava
brata F. Vrunča, ki jo je izvedla zopet 1 kombinirana skupina po godbi V. Mla-dovana in ki bi nam pokazala nekatere faze duševnega razvoja mladine kakor veselje, iskanje, zmago ideje in slično. Iznenadila nas je sličnost mnogih gibov in skupin (konec!) z že izvajanimi in po raznih publikacijah ilustriranimi kompozicijami. V celoti se nikakor ne moremo strinjati s skladateljevo obdelavo te teme. Po dobro zamišljenem začetku smo mogli videti zelo razumljivo izraženo veselje, ki pa se je polagoma izgubljalo v vse preveč sentimentalne in nemladostne gibe in položaje, ki so sestavo prepletali in ji dajali značaj žalosti, ki se vse do konca ni mogel izgubiti. Tudi oba monologa, ki bi lahko na-značevala klicanje ali vabilo, nista bila govorjena v izrazitem in dostopnem jeziku; skladatelj je zašel v idejno zgrešen kompleks telesnega izražanja, da ne omenimo pomanjkljivega prehoda v skupno delo in malo prepričujoče zveze med solistom in zborom. Pogrešali smo močno izraz iskanja. Skladatelj se giblje v panogi telovadbe, ki je bila ob priliki reklame za akademijo označena kot »nova« oz. »tuja« smer, ki jo zasleduje v Nemčiji že delj časa nešteto telovadnih šol. Mnogokrat pozabljajo te šole radi izraza na osnovni postulat tel§sne vzgoje, na telo. Vsako stremljenje, ki gre za popolnitvijo programov naših akademij pozdravljamo. Pri vodilnih društvih naj bi pa samobitnost in specialnost bile svetel vzor drugim društvom. Glede telovadcev nam je reči, da so v primernih oblekah svojo nalogo zelo dobro izvedli.
Kot zadnjo točko nam je 8 članov in 6 članic pokazalo telovadno skladbo dr. Murnika »Faust« ix> Gounodovem valčku iz istoimene opere. To skladbo je društvo že izvajalo pod vodstvom brata Primožiča (tako kot Turški marš) v sklo pu skladbe »Epopeja«. Br. inž. Lintner je opravil z navežbanjem te sestave veliko in požrtvovalno delo. Skladba je bila izvedena dobro, malo več- preciznosti tu pa tam bi pa ne škodilo, kar pa gre najbrže na rovaš premalemu prosto ru.
GčiVidno je bila akademija prezgodaj izvršena; še kaka dva tedna trde vadbe
CIKORI1A
PRAVI DOMAČI IZDELEK
bi bila vsekakor potrebna. Vendar je občinstvo, ki je napolnilo gledališče v četrtek zvečer in pri reprizi v petek popoldne do zadnjega kotička, zapustilo prireditev z dobrim vtisom.
Vsem voditeljem in vaditeljem je pa treba priznati veliko požrtvovalnost in dobro voljo do dela. Njih stremljenje v bodoče mora iti za tem, da se enkrat opažene napake odpravijo.	Jus.
Sokol Studenci. Dramski odsek uprizori v soboto 2. in v nedeljo 3. decembra ob 20. uri v Sokolskem domu krasno igro »Mucek« (Scampolo), ki je na vseh odrih popolnoma uspela. V Studencih bo igrana prvič v originalni sce-nični in režijski priredbi br. Mlakerja. Nedvomno bodo Studenčani oba večera napolnili Sokolski dom, ki nekaj takega še ni videl. Iskreno vabljeni!
Sokol Maribor II, Pobrežje naznanja vsem svojim članom in članicam, da bo Miklavžev večer v petek, dne 8. decembra pri br. Renčlju. Zdravo!
Moško perilo v solidni izdelavi	Tekstilana Budefeldt
moderni vzorci — nizke cene
Gosooska ulica 14
Arkadij Averčenko:
Lepa žena
Posestnik vile in državni uradnik Plinmašev je šel v gozd na izprehod. Kmalu je prišel na breg reke. Njegove kratkovidne oči so zrle preko vodne gladine. Tam je bilo kopališče. Na obzorju Je videl postavo, ki je. stala v vodi. Glava ji je bila zavezana z zeleno ruto. Z rokami si je ulivala vodo na glavo.
»Zenska!« si je mislil Plinmašev in malce zatisnil oči, tako da so bile videt; kot dva vezaja.
»Za Boga, ženska! Videti je mlada, hm...«
Stare noge so se mu zašibile; spreletela ga je groza.
»Oh!« je stokal, »ta prekleta kratkovidnost. Kakšna neumna navada, da Človek ne vzame nikoli daljnogleda s seboj!«
Pomel si je oči in vzdihnil.
»Hm, vidim nekaj belega, nekaj progastega, a vse je tako nejasno. O, tam je hribček. Sedel bom za grmovje in čakal; morda priplava sem!«
Šel je k sriču. Ko je s tresočo iroko raz delil grmovje, je zagledal gimnazijca, ki je ležal zleknjen za grmovjem.
»Kanalija, ta si je našel pravi prostor!« .ie pomislil Plinmašev poln nevoščljivosti. Tu je zapazil, da drži gimnazijec v roki črn daljnogled in gleda na oni breg.
Gimnazijec se je obrnil, prijazno pomignil Plinmaševu it) rekel:
»Vi tudi?«
»Capin!« si je mislil Plinmašev. »Kako domač postaja!« Mislil ga je osorno nahruliti, ko se je spomnil daljnogleda, sedel h gimnazijcu in smehljaje se dejal:
»Hm, zabavno, kaj ne?«
»Ha-ha-ha, brhka ženska,« je rekel gimnazijec. »Brez napake. Venera. Bajne noge. Častna beseda.«
»In kakšna je postava?« je polteno vprašal Plinmašev.
»Klasična!«
»Klasična?« Plinmašev je mlasnil z jezikom, nato je neodločno dejal:
»Posodite mi za trenotek daljnogled!«
Gimnazijec je odmajal z glavo:
»Izključeno! Zalraj niste vzeli sami svojega s seboj?«
Plinmašev je iztegnil drgetajočo roko.
»Samo za trenotek!«
»Kaj še? Mar sem zato izmaknil daljno gled iz tetinega predalnika, da bi ga posojal drugim? Če bi imeli vi svoj daljnogled — mi ga tudi ne bi posodili.«
»Samo za nekaj sekund.«
»Ne motite me, oh...«
Gimnazijec se je dvignil:
»Zdaj kaže hrbet. Kakšen hrbet! Nisem si mislil, da ima tak plemiški hrbet.«
Plinmašev se je obrnil v stran. Bil je ogorčen nad žalitvijo.
»Prav za prav,« je dejal s hripavim giasom, »prav za prav je nesramno, da opazujete dame pri kopanju. To je nemoralno!«
»Saj ste sami prosili za daljnogled! Vi smete, jaz pa ne? Čudno!«
Plinmašev je molčal. Nato:
»Vzamem vam daljnogled iz rok. Močnejši šem in pošteno vas bom tiabun-kal!«
»Le poskusite! Tak krik zaženem, da bodo prileteli vsi prebivalci vil na kup. Kaj se mi more zgoditi? Deček sem, tepli me bodo. Vi pa ste starejši gospod, državni uradnik. Kompromitirani boste. Oh! Zdaj se je obrnila, ne, te noge! Čakajte — povedal vam bom vse. kar vidim. «
»Vrag te vzemi!«
»Vas naj vzame vrag!« je hladnokrvno odvrnil gimnazijec.
»Sirovež!«
»Vi ste sami sirove/.!«
Plinmašev je zaškripal z zobmi; že je hotel primazati dečku klofuto in iti svojo pot, a premislil si je, sedel nazaj in rekel gimnazije«;
»Vi ste pravi fant! Veste kaj, dragi, prodajte mi daljnogled!«
»Prodajte? In kaj poreče teta? Tuje daljnoglede naj prodajam?«
»Prepričan sem, mladi mož,« je pripomnil Plinmašev, »da vaši teti ne bo prišlo na um, da ste vi vzeli daljnogled! Služinčad tako rada krade! Kar pri tej priči vam plačam polno vrednost daljnogleda!«
Na gitnnazijčeveim obrazu sta se zrcalili dve nasprotni čuvstvi.
»Hm. Kaj mi daste?«
»Tri rublje.«
»Smešno. Pri optiku stane tak daljnogled osem rubljev.« Gimnazijec je zaničljivo skomignil z rameni in zopet pogledal na oni breg.
»Hočete pet rubljev?« je vprašal Plinmašev.
»Dajte mi deset rubljev, in stvar je končana!«
»To je nesramno. Sami pravite, da stane nov daljnogled osem rubljev. Pijavka!«
»če vam Je premalo, lahko plačate dvajset! Oh. Zdaj se je nagnila. Bajno izgleda. Oh, sedaj sedi na i>rodu. Noge ji lahko vidim. Gležnji, rečem vam, ni jim enakih.«
Prej se je gimnazijec v resnici navduševal, a zdaj je delal to iz trgovskih raz logov.
»Oh, kaj ima! Jamice na plečih. Prav zares snežnobele roke. Oh, te jamice na komolcu.«
»Mladi mož,« je hripavo dejal Plinma šev, »ali hočete — dam vam deset rub ljev.«
»Samo deset rubljev?«
Nimam več pri sebi. Tu je moja mošnja, osem rubljev in deset kopejk. Vzemite z mošnjo vred. Mošnja je čisto nova; tri rublje je stala.«
»Več tudi vredna ni!«
Plinmašev je hotel nekaj odgovoriti, ker pa se je bal, da ne bi gimnazijec po-
višal daljnogledu ceno, je molčal.
»Oho. Zdaj se je nagnila. Kaj je to? Triko se ji je na eni strani odpel!«
»Poslušajte,« je z drhtečim glasom rekel Plinmašev. »Razen denarnice z osmimi rublji vam dam še žepni nož in pikantno razglednico.«
»Je nož nov?«
»Včeraj sem ga kupil.«
»Imate cigarete?«
»Da. Vam smem ponuditi cigareto?«
»Oj, usnjata tobačnica, šest cigaret Torej — cigarete s tobačnico, nož, razglednico, denarnico, denar in vi dobite daljnogled.«
»Dobro, a dve cigareti mi morate pustiti za pot domov!«
»Ali vse cigarete, ali ne dobite daljnogleda.«
»Nate. Deuar lahko preštejete. Tu je nož, tu razglednica, tu doza, denarnica. Čujte — ali je odšla?«
»Ne. Tam stoji v vsej svoji lepoti! Sedaj je obrnjena na stran. Poglejte!«
Gimnazijec je vzel zaklade, uščipnil Plinmaševa v nogo, zažvižgal najnovejši shimmy »Sem videl Helo tam v kopeli...« in hitro izginil v goščavi.
Plinmašev se je samo zadovoljno nasmehnil, nastavil daljnogled na oči in pogledal: na produ je stala v progasti kopalni obleki z dolgimi kopalnimi hlačami — njegova žena Marija Pavlovna. Držala se je z roko za glavo in si naravnavala zeleno ruto.
Plinmaševu je stopila kri v glavo; z divjo kletvico je vrgel daljnogled v vodo in stekel proč.
Do mostu, ki je vodil na drugi breg, tja, kjer je stala njegova vila, je bilo peš tri vrste hoda. Telo mu je omahovalo, noge so se mu šibile, za vse na svetu bi bil rad pokadil cigareto, a gimnazijec, ki ga je imel tako za norca, mu je bil odnesel vse.
Šport
Nacionalna športna prireditev mariborskih
lahkoatietov
Tek skozi mesto. Zmagovalec Krevs (Primorje).
V proslavo osvobojenja Maribora in počastitev državnega praznika 1. decembra se je včeraj dopoldne na skrajno slabem terenu vršil po mariborskih ulicah tradicionalni tek »Osvobojenja« v spomin narodnega borca Toneta Vahtarja za pokal znane tvrdke Miho Vahtar v Mariboru.
Tek se je vršil pod visokim pokroviteljstvom gospoda komandanta mesta Maribora gospoda pehotnega brigadne-ga generala I. S. Hadžiča, ter v zastopstvu gospoda adjutanta pri prireditvi.
Malo po 10. uri se je začela v Ljudskem vrtu in na startu zbirati armada odličnih atletov mariborskih klubov, malo pred začetkom pa se je pojavila na startu ekipa ASK Primorja iz Ljubljane z .državnim prvakom Krevsom na čelu.
Start je bil točno ob 11. uri. Skupno je bilo na startu 35 atletov (prijavljenih 52), vsi ostali so odstopili radi slabega terena. Na znak starterja so atleti takoj v začetku otvorili ostro borbo za vodstvo. Do učiteljišča in do gozdarske šole je bila borba nad vse interesantna in dramatična. Na vodstvo se je povzpel naš domači tekač Germovšek, ki je vodstvo obdržal do Kolodvorske ulice, tu pa je vodstvo prevzel drž. prvak Krevs in se precej oddaljil od ostale vodeče skupine: Grmovšek, Grad, Gaberšček, Srakar (Primorje) in Dolenc (Železničar). Vsi ostali tekači pa so se razvrstili v dolgo vrsto. Precej so zaostali tekači brez večjega treninga. Na progi je odstopilo skupno 6 tekačev.
Na cilju se je' med tem ob rediteljstvu policije in požarne hrambe zbrala ogromna množica občinstva, ki je prvega tekača, zmagovalca Krevsa (ASK Primorje, Ljubljana), burno aklamirala. Burno je bil pozdravljen na cilju tudi drugi tekač, domačin Germovšek, kakor tudi vsi ostali.
Na cilj so pritekli v sledečem vrstnem edu:
I. Krevs, Primorje št. 48 v času 5.47!
?. Germovšek, Maraton, Maribor, št. 17 v času 5.48.2, 3. Gaberšček, Primorje, št. 49 v času 5.51.2, 4. Grad, Primorje, št. 47 v času 5.54.3, 5. Srakar, Primorje, št. 46 v času 5.56.1, 6. Dolenc, Železničar, št. 32 v času 5.58, 7. Rozman, Maraton, 8. Purgaj, Železničar, 9. Uratnik, Maraton, 10. Štrucl, Maraton, 11. Podpečan, Železničar, 12. Lah, Maraton, 13. Herič, Železničar, 14. Kangler, Svoboda, 15. Rošker, Svoboda, 16. Ribarič, ISSK Maribor, 17. Muraus, Železničar, 18. Firm, Železničar, 19. Kojič, Svoboda, 20. Kebrič, Maraton, 21. Hiti, ISSK Maribor,
22. Fišer, Svoboda, 23. Rahle, Svoboda, 24. Karitaničnik, ISSK Maribor. Šest tekmovalcev je odstopilo na progi, ostali prijavljeni pa radi slabega vremena že na startu!
Po teku je v hotelu »Orel« jurija razglasila rezultate ob navzočnosti zastopnika komandanta mesta g. poročnika Novaka, darovalca pokala g. Miho Vahtarja, zastopnika ASK Primorja, ISSK Ma ribora, prireditelja teka, zastopnika JLAS g. Berganta ter vseh načelnikov lahkoatletskih odsekov sodelujočih klubov. Darila so prevzeli gg. zastopniki, ker tekačem radi velikega napora ni bilo mogoče osebno prisostvovati razdelitvi in razglasitvi rezultatov.
Na uspeli prireditvi moramo naši agilni lahkoatletski sekciji ISSK Maribora
čestitati ter želimo, da borno tudi v bodoče lahko videli še mnogo sličnih prireditev. Tako je tudi naš športni Maribor včeraj na najsvečanejši način proslavil naš največji državni praznik — 1. december — dan zedinjenja vseh Jugoslovanov.
Zagreb-.Beograd 1:1 (1:0). V Beogradu se je včeraj odigrala medmestna tekma Zagreb :Beograd, ki se je'končala neodločeno. Sodil je g.' Jolič.
V prvenstvenem tekmovanju železničarskih klubov Jugoslavije leta 1934 bo sodelovalo 19 klubov, ki so razdeljeni v tri skupine. V prvi skupini bodo igrali klubi iz Maribora, Ljubljane, Belišča, Zagreba, Sarajeva in Osijeka; v drugi skupini: Vel. Kikinda, Vel. Bečkerek, Som-bor, Novi Sad in Vinkovci; v tretji pa Smederovo, Beograd, Niš, Zaječar, Skop Ije in Prilep. Razen tega pa bo igral lanskoletni prvak ŽAK iz Subotice.
Jutri bodo tri velike mednarodne tekme, in sicer v Londonu Anglija tFrancija, v Florenci Italija:Švica in v Berlinu Poljska-.Nemčija.
Ptuj
Koroški pevci v Ptuju! V soboto, dne 9. decembra t. 1. pride v Ptuj skupina koroških pevcev, večinoma iz Podjune. Vodi jih župnik in deželni poslanec g. Poljanec. Koroški pevski zbori so zadnje čase že večkrat obiskali Slovenijo, v naše mesto pa le niso utegnili priti. Zato se tem bolj veselimo njihovega prihoda. Spored gostovanja koroških pevcev v Ptuju, dne 9. decembra, je sledeči: ob 11. uri pevski nastop za srednješolsko mladino v mestnem gledališču, ob
12.30	skupno kosilo, ob 20. uri pa je glavni nastop za ostalo občinstvo, istotako v mestnem gledališču. Gostovanje koroških pevcev v Ptuju se vrši pod okriljem tukajšnje Glasbene Matice. Naj ne bo 'zavednega Slovenca, ki bi v soboto 9. decembra manjkal pri koncertu naših bratov od onstran Karavank, pokažimo jim, da v naših srcih neugasno tli ljubezen do slovenske Koroške in-njene pesmi.
Proslavitev zedinjenja dne 1. decembra v Ptuju se je vršila na svečan način. Ob 9. uri je celebriral pfošt dr. Žagar v mestni župni cerkvi pontifikalno mašo, katere so sc udeležili zastopniki vojaške oblasti s četo vojaštva in zastopniki vseh civilnih oblastev in uradov, ter razna društva in korporacije, kakor ogromna množica ostalega prebivalstva. Ob 11. uri je bila slavnostna seja Sokola v Narodnem domu, popoldan pa Sokolska akademija v mestnem gledališču, ki je bilo nabito polno občinstva.. Akademija je prav dobro izpadla. Mesto je bilo v zastavah.
Na Bregu pri Ptuju so odkrili na nekem vrtu dobro ohranjene rimske grobo-
ve. Izkopavanje nadaljujejo.
Avto trčil v voznika. Tovorni avto, ki je nedavno vozil iz Maribora proti Ptuju, je v vasi Skorba dohiteval voznika Martinca Kokola z vozom natovorjenim z gnojem za njivo. Avto se je Kokolu vedno bolj bližal, ni pa dajal znamenja. Radi tega ga Kokol tudi ni opazil, tembolj ker ga je glušil ropot lastnega voza. Ko je avtomobil dosegel voz, je zavozil v nič hudega slutečega voznika in ga po drl. Brez pomišljanja je nato odbrzel naprej, prepustivši Kokola usodi. Kokol je obležal nezavesten s hudimi poškodbami na glavi in plečih. Dognalo se je, da je avto iz Belovara in ga je šofiral šofer Schadt iz Osijeka.
Kino. V soboto, 2. decembra, ob 20. uri in v nedeljo, 3. decembra, ob 18.30 in
20.30	se vprizori filmska opereta »V žaru puste«. V glavnih vlogah Rosy Bar-sony, Tibor vort Halmay in Albach Retty. Kot dodatek Ufin tednik in kulturni film »-Vrt Eden«.
Ljutomer
. Odhod postajenačelnika in brata gospodarja Sokolskega doma Avgusta Lukačiča. Pred kratkim nas. je zapustil naš najboljši sokolski delavec jter se preselil na svoje novo službeno mesto v Maribor. Pred 8 leti, ko je Sokolsko društvo ravno spravilo svoj lastni dom pod streho, je prišel v Ljutomer kot energičen in vzoren društveni gospodar, ki nam je dovršil in preuredil naš Sokolski dom tako, da je pravi ponos ne samo Ljutomera in okolice, temveč vse Prlekije. Koliko truda ftt nesebičnega požrtvova-nja je bilo treba, preden je izoblikoval Sokolsko društvo v vsem podrobno. Pa
tudi precej veselih dni je doživel naš Luka v Sokolskem domu. Kako radi smo ga videli pri predstavah, kjer je svojo vlogo rešil vedno mojstrsko. Pri družabnih večerih smo občudovali njegove krepostne duhovite »guče«, v katerih je gotovo med vsemi Prleki neprekosljiv. Pa tudi turist je bil naš Luka. Če je imel Je kako pičlo urico časa, jo je mahnil v Jeruzalem, da pregleda, kako se njegova ožja domovina Prlekija razvija v nacionalnem in sokolskem smislu. Ker pa je mož težak, ne toliko p^ denarju kakor po telesni teži, je večkrat zamenjal strme gorice z ravnino tja proti Muri, kjer, so doma prleški krapci, mastne gibajnce in pečene ribe. Kajti naš prleški odličnjak ima tudi dober želodec in okus. Kot kristalnočistega Jugoslovana so ga ponesle državno-narodnostne prilike v politiko. Bil je neumoren tajnik okrajne organizacije JNS. Volitve v občinske odbore okraja Ljutomer so njegovo delo, in ta uspeh naj mu bo v zadoščenje za njegov velik trud. 2 odhodom br. Lukačiča smo izgubili nenadomestljivega sokolskega delavca, iskrenega Jugoslovana in izredno prijetnega družabnika, Po sokolskem geslu »Ne časti ne slave* ni maral niti skromne odhodnice, pri kateri bi se vsaj nekoliko očrtalo njegovo veliko delo. Ostalo pa je delo v sren slehernega ljutomerskega narodnega delavca. Dragi Luka! Ostani nam zdrav in skoraj, skoraj se vrni med svoje PhlekeJ
Studenci pri Mariboru
4
Prvi december je potekel v svečanem razpoloženju prebivalstva. Obe osnovni šoli sta imeli po maši proslavo v Sokolskem domu, kjer se je zbralo mnogo staršev ter zastopnikov občine in uradov. Spored je nazorno pokazal lepote naiše domovine, pevski zbor pa jo zapel več narodnih pesmi. Župan g. Kaloh se je v domoljubnem govoru spominjal prevrata, narodne straže v Studencih pred 15. leti in osvobojenja naših krajev. Š°L upravitelj g. Hren se je vsem iskreno zahvalil za odličen obisk prireditve. Končno so Sokoli imeli še svojo svečanost s slovesno zaobljubo številnega novega članstva. Tudi večer »Narodne obrane« pri g. Slugovi je bil dobro obiskan.
Gospa Steherjeva je namesto venca na grob' pok. ge. Orše Mlinaričeve darovala za studenške uboge 200 Din, za kar ji izreka obč. uprava iskreno zahvalo!
Miklavževanje bo letos bolj v znamenju krize. Sokol je svojo prireditev opustil, pač pa bi bil Miklavž pripravljen obiskati deco na domu, če to starši proti mali odškodnini žele. Prijave v Sokolskem domu!
»Mucek« (Scampolo) krasna gledališka igra, se vprizori v Sokolskem domu v soboto 2. in v nedeljo 3. decembra ob 20, uri ob običajnih cenah. Vsi prijatelji dobrodošli!
Denis Diderot:
Skrivnosti
Roman.
Prvo poglavje.
Moj oče je bil odvetnik. V že starejših letih se je poročil z mojo materjo. Iz tega zakona so se rodile tri hčerke. Bil ie bogatejši, kakor bi mu bilo treba za lagotovitev življenja nam trem, zato pa bi bila morala biti njegova ljubezen razdeljena med nas enako, toda to se žal ni zgodilo. Nobenega dvoma ni: jaz sem bila telesno in duševno lepša in sposobnejša, kakor moji dve sestri; tudi po talentu in' značaju sem ju prekašala, pa prav to je povzročalo mojima roditeljema največ skrbi. Moje prednosti so bile samo izvor mojega trpljenja; odvzele so mi’ljubezen staršev in prijateljstvo rodbine, tako, da sem često v. srcu želela, da bi bila grda in bolj podobna svojima sestrama, če je kdo rekel moji materi: »Kako imate lepe otroke...«, to nikoli ni bilo radi mene. Samo včasih sem prejela odškodnino za to krivico, toda polivale, ki sem jih dobivala, sem morala drago plačevati, čim smo ostali sami; za-
to sem ljubila bolj ravnodušnost in prezir. Čim bolj so me tujci hvalili, tem več sem morala pretrpeti. O, kako sem se mnogokrat jokala, da nisem prišla na svet gluha, neumna in grda, skratka, zakaj nimam vseh onih napak, ki delajo moji dve sestri v očeh staršev tako prijetni! Mnogokrat sem se vprašala, odkod ta okrutnost staršev, ko so vendar bili v bistvu dobri? Moram li to priznati? Nekoliko besed, ki jih je izrekel oče v nastopu jeze, posameznosti, ki sem jih'od časa do časa zaslutila, potem razgovori sosedov in služinčadi, vse to mi je dalo povod, da sem začela o tem razmišljati. Moj oče je dvomil o tem, da sem njegova hčerka, za mater sem pa morda bila živ spomin na nek pregrešek in slika človeka, kateremu je preveč popustila. Ta slutnja je morda popolnoma' napačna. Ali kaj zato? Teh lističev ne bo nikoli zagledal tuj človek, ker jih bom pred smrtjo zažgala.
Med menoj in mojima sestrama ni bilo
velike razlike v starosti, tako smo skoraj istočasno postala dekleta za možitev. Snubci so, prihajali; neki krasni mladenič se je trudil za roko moje starejše sestre, toda le prekmalu sem opazila, da mu je bila to samo pretveza, da so njegovi obiski pri nas bili v resnici namenjeni meni. Čuteč, da bom zaradi tega mOrala zopet trpeti, sem vse povedala materi. Za plačilo so mi nekaj dni na to sporočili, da so našli zame prostor v samostanu, in kmalu sem morala tudi res odpotovati. Življenje v hiši staršev ni bilo znosljivo, zato sem pričakala to spremembo z velikim veseljem in sem vsa srečna stopila v svoj prvi samostan Sv.; Mari je. Ljubimec moje sestre me je kmalii pozabil. Takoj nato, ko sem odšla, je:;bifa poroka.,Njegov zakon je bil nesrečen,'druga sestra se je pa tudi kmalu pozneje srečno poročila v Pariz.
Pričela sem upati — bilo mi je komaj sedemnajst let — da me bodo starši vzeli iz samostana in poskrbeli za mojo možitev. Vsaka sestra je dobila lepo doto in tako sem se nadejala tudi jaz. Glava mi je bila prepolna najlepših upov v bodočnost, kp so me'nekega dne poklicali v sobo ža pogovore. Tam sem na-
šla očeta Serafina, ki mi je svetoval, naj postanem redovnica, kar sem odklonila, ker nimam veselja za samostansko življenje.
»Tem slabše,« je odgovoril oče Sera-fin, »ker so vas starši razdedinili v korist samostanskih sester in vam jaz v tem ne morem prav nič pomagati. Izbrati morate izmed dvojega eno: da stopite trajno v red te hiše, ali pa da živite nekje na deželi s skrajno neznatnimi dohodki.«
Pri teh njegovih besedah sem se pričela jokati in kričati. Predstojnica samostana, ki je prav tedaj vstopila, me je našla nepopisno razburjeno. Delala se je, kakor da ne pozna predloga očeta Serafina, čeprav ga je zelo dobro poznala« ter mi je rekla:	.
»Kaj se je dogodilo? Še nikoli vas nisem videla v tako obupnem stanju. Vattt je morda umrl oče ali mati?«
Hotela sem reči:
»Da bi vsaj Bog tako storil,« toda premagala sem se in dejala: »Nimam niti očeta niti matere. Zavrgla sta me in m« Iiočeta živo pokopati.«
(Dalje prihodnjič.)
Izborno blago za plašče in obleke
moderne vezave in barve
i!ana Budefeldt
Gosposka ulica 14
Paroplovne družbe brez morja
Češkoslovaška ima 540 ladij.
Nedvomno je Io malo znano, da razpolaga Češkoslovaška z znatnim paroplov-oitn voznim parkom. To je skoraj izključno le rečni plovni park, ki pa je velikanskega pomena za trgovinske odnose Češkoslovaške s tujino. Po Donavi ta Labi jfpaja namreč ta vodni promet češkoslovaško notranjost z važnimi med narodnimi pristanišči.
Ob priliki razprave o proračunu ministrstva za javna dela v češkoslovaškem Parlamentu je minister za javna dela inž. Jan Dostalek seznanil javnost z razvojem češkoslovaške trgovske paroplovbe. Češkoslovaška državna uprava je letos nadaljevala urejevanje in popravljanje razrner na Labi, Vltavi in Donavi ter deta na izpopolnjevanju naprav v češko-?'ovaških pristaniščih za vskladiščenje M Pretovarjenje blaga.
češkoslovaška rečna mornarica za Mednarodni promet šteje danes 540 ladij, Med njimi 80 tovornih parnikov in vlačilcev, 20 motornih ladij in 440 tovornih tadij. Te ladje opravljajo približno četr-kno češkoslovaškega vodnega prometa s [ujmo in prinašajo na leto okrog 75 milijonov čeških kron dohodkov.
češkoslovaško ministrstvo za javna ttela se trudi, da bi še bolj pomnožilo in krepilo sodelovanje češkoslovaškega rečnega voznega parka v češkoslovaški Mednarodni trgovini in tako še povečalo dohodke iz tega prometa. V bodoče se r«*Čuna, da bo treba manj ekonomične Parnike zamenjati z novimi motornimi tadjami, ker je vzdrževanje motornih ladij polovico cenejše, kakor pa vzdrževanje sedanjih parnikov, ki se kurijo s Premogom.
riskantni polet, zaenkrat še ni znano, ker je Piccardova žena čudež med ženskami in drži dan in kraj poleta v najstrožji tajnosti. Kakor se pa da slutiti, bosta zakonca tokrat poletela v stratosfero s popolnoma novim in specialno grajenim aerostatom in bosta poskušala ob tej priliki potolči nedavno postavljeni rekord ruskih stratosferskih letalcev. Stratosferski balon gospe Piccardove bo opremljen z moderno oddajno radio-po-stajo, s pomočjo katere bosta drzna letalca v stalni zvezi z vodstvom letališča, s katerega bosta startala.
Prva ženska v stratosferi
Žena Jeana Piccarda, brata znanega Učenjaka in stratosferskega letalca, je izjavila v Wilmingtonu v severnoameriški zvezni državi Delaware, da namerava v bližji bodočnosti s svojim možem vred Poleteti v stratosfero. Kdaj in kje bo ta
Pariška Šola za tujski promet.
Komisija za tujski promet v Franciji je pod predsedstvom državnega tajnika Pierra Appella ustanovila v Parizu posebno tujskoprometno šolo. V tej šoli, ki je pod zaščito države, se bodo, prirejali tečaji za začetnike in posebej za že iz-vežbanejše in naprednejše'tujskopromet-ne činitelje. Vsi mlajši ljudje z določeno predizobrazbo, ki žele sodelovati v tujskem prometu, se morejo v dveh letih študija specializirati v tej stroki. Ta pouk je v tesni zvezi s hotelsko šolo v Parizu in tvori prav za prav poseben razred te strokovne šole. Mimo tega pa se prirejajo neodvisno od začetniških tečajev še posebni večerni tečaji, ki trajajo 6 mesecev, za one, ki že imajo svoj poklic in žele samo pridobiti strokovno zna nje v vseh predmetih, ki so v zvezi s tujskim prometom. Posebna pozornost se posveča dejstvu, da mora teorija koristiti praksi. Zato je v vsakem tečaju obvezno praktično sodelovanje v kakem potniškem uradu kot vodnik tujcev ali podobno. Začetniki in že nekoliko izurje-nejši končujejo svoj študij s končnim izpitom. Kdor položi z uspehom ta sicer strogo izpit, dobi državno diplomo.
Na pravi naslov.
Tujec v Parizu si je hotel ogledati muzej v Carnevaletu. Pa je ustavil starejšega gospoda in ga prijazno vprašal, po katerih ulicah bi prišel do muzeja. Odgovorjeni se je malo zamislil, zmajal z glavo in odgovoril v zadregi: »Svetujem vam, obrnite se na prvega tujca, ki ga srečate. Jaz sem namreč Parižan.«
Celo
ni
Površniki za dame
od Din 390 —
Otroški kostumi	Din	70.—	170—
Moške obleke	Din	140.—	790—
Kratke, tople suknje Din	240.—	370—
Naši nepremočljivi Hubertusi Din 320— Modne hlače	Din	80,—	290—
sv. Miklavž brez toplega
★
v»v >WEKB« Maribor, Msidrevii c. 15
se priporoča za nabavo praktičnih stanovanjskih potrebščin:
kuhinSo: spalnico: obednico: dnevno sobo: otroško sobo: kopalnico:
moderno kuhinjsko opremo, praktične mize za pomivanje
udobni couche, lepi predposteljniki, tople odeje različnih vrst.
kanadier fotelji, veliki in mali, nove zavese, plišaste in vozlane preproge.
tkanine za tapeciranje, preproge, pregrinjala za divan.
moderne otroške postelje, posteljno opremo,
linolej, kokus preproge in različne druge predmete.
Velika zaloga orientalskih preprog
Popolno jamstvo za solidno in točno postrežbo!
ainiuniiinniiinmnunnnininnniiiniiiniumimiiiiu> „,i,t,.,imniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuininiiniiiiiiiiilnmiiHiiuuiiiiiiniiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiuiiHininiiniHiiitHniiiiHiiniiiiiiiB
555	55
imun m mme im
Centrala: MARIBOR	Podružnica: CELJE
v lastni novi paiači na oglu Gosposke-Slovenske ulice	nasproti pošte prej jU&NOSTAJERSKA HRANILNICA
Sprejema vloge na IcnJIžIce in tekoči
račun proti najugodnefšemu obrestovanju	**.
Nafbolj varna naložba denarja, kei j arin čl za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo Hranilnica izvršuje vae v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno
HUimiiiiiiiiuuuiiiuuiiiuuiHiuuiiiiiiniiiumiiiiiiiiuiiiiiiiiiaiiiiuiiiiiuiuuiiuiuiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiuiiuuimiuiiiuiumiuiiiiiiuuiiiniiiuiuiiiiiiiiuiuHiHUiiiiHiHiiniinHiiHiiiimimte
stanovljena i. 1882, tanje hranilnih vlo
H!
milijonov' Din Rezervni zakladi 8,860.000 Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. — Rentni davek plačuje iz svojega.
Puščavnik Fedor Kuzmič
SKRIVNOSTI CARSKE GROBNICE V PETROPAVLOVSKI TRDNJAVI.
Evropska javnost je le mimogrede in površno opazila zanimivo odkritje v grobnici ruskih carjev, ki je šele vrglo prvo jasno svetlobo v znano legendo devetnajstega stoletja, ki jo je poznala sleherna vas v širni carski Rusiji, kakor je bila tudi znana carskim dvornim krogom. Ta legenda je bila tudi predmet resnih zgodovinskih raziskovanj, obdelal pa jo je celo sam Lev Tolstoj v svoji znani povesti o Fedorju Kuzmiču. Šepetanja, ki so se širila tudi na ruskem dvom v zvezi s to legendo, in pa razna praznoverja so vzpodbudila carja Nikolaja II., da je leta 1909. odredil, naj se odpre grobnica Aleksandra I., kar pa je preprečil s svojo intervencijo veliki knez Vladimir.
Nedavno pa so sovjetske oblasti odredile, da se odpro grobnice ruskih carjev v petropavlovski trdnjavi in da se ves nakit ter bogastvo, ki je tamkaj, zapleni v korist državne blagajne. Ob tej priložnosti so sovjetski mogotci doživeli silno presenečenje: krsta carja Aleksandra I. je bila popolnoma prazna.
Aleksander I., zmagovalec Napoleona in iniciator svete alianse, je bil na ruskem prestolu naslednik svojega umorjenega očeta Pavla I., sina carice Katarine Velike. Govorilo se je, da je sin sodeloval v zaroti prod svojemu očetu in da je bil vsaj indirektno krivec umora. Za zgodovino je ostala vsa zadeva vse do danes zagonetna. Gotovo je le to, da je car Aleksander ob koncu svojega vladanja mnogo trpel, da je čutil potrebo kesa nad nekim velikim grehom, da je prebil cele noči v joku in ječanju, da je hodil od samostana do samostana in po-legal v molitvi na kamen itih pragih ter tolkel z glavo ob tla. Ali se je car res čutil morilca lastnega očeta? Zdravniki so ugotovili pri njem popolno živčno razrvanost in vsi dvorni krogi so živeli v neprestanem strahu, da se carju vsak trenutek popolnoma omrači razum. Nagla carjeva Smrt v Taganrogu na Krimu dne 19. novembra leta 1825. ga je po uradnem poročilu rešila telesnega in duševnega trpljenja.
Od takrat pa vse do danes je krožil po Rusiji glas, da car takrat ni umrl, temveč da se je umaknil v Sibirijo, kjer je živel kot preprost kmet in da je njegova grobnica v petropavlovski trdnjavi prazna. Odpretje grobnice je potrdilo to legendo. Pa tudi že prej so se pojavili zgodovinski dokazi, ki so z vso odločnostjo pobijali verodostojnost uradnega datuma carjeve smrti.
V Parizu je nedavno izšla izpod peresa kneza Barjatinskega knjiga, ki vsebuje zgodovinska raziskovanja v tej zadevi.
Dogodki, ki so obkrožali carjevo bolezen, so bili zelo nenavadni in tajinstve-ni. Aleksander I. je bil močan človek in je bil ob svoji smrti še mlad. Stel je komaj 48 let. Zdravniki so trdHi, da je zbolel za zastrupljanjem krvi. Njegova bolezen v začetku ni izglodala nevarna in je bilo šele nekaj dni nato razglašeno,. da se je carjevo zdravstveno stanje nevarno poslabšalo. V splošnem pa so bila poročila o poteku carjeve bolezni med seboj v velikih protislovjih, prav taki pa so bili tudi spomini carice Elizabete, kneza Volkonskega in dveh zdravnikov, ki sta bila v zadnjih trenutkih ob carjevi postelji. ■ Caričin dnevnik se preneha prav 11. novembra, torej na dan, ko je imela Elizabeta z Aleksandrom zelo važen razgovor. Nastaja vprašanje, ali ga je res sama prenehala ali pa je že napisane strani pozneje iztrgala in uničila. Znano je le to, da je dal car Nikolaj I., brat in naslednik Aleksandrov, takoj po njegovi smrti sežgati mnoge rodbinske dokumente.
Pričanja o dogodkih na dan carjeve smrti so si tudi zelo protislovna. Uradno je bilo sporočeno, da je car sprejel sve-totajstva za umirajoče, dejstvo pa je, da ni bil noben duhovnik poklican k umirajočemu carju. .Akt o carjevi smrti sploh ne omenja vrste bolezni, za katero je car umrl. Zdravnik Tarasov, ki je preiskal carjevo truplo in o tem sestavil zapisnik, tega zapisniku- ni hotel podpisati. Pozneje se je ugotovilo, da je bil njegov podpis ria aktu, ki leži v držav-
nem arhivu, ponarejen. Carica ni spremljala trupla Svojega moža v Petrograd, temveč je iz neznanih vzrokov ostala še kar nadaljnje štiri mesece v Taganrogu. Ljudstvo je zaman pričakovalo, da bo pripitščeho k carjevemu mrtvaškemu odru; čeprav, je bil to starodaven običaj, da je' bilo truplo vsakega carja izpostavljeno-.osem dni v cerkvi. Samo carska rodbiha-je imela prost dostop do mrtveca. Carjeva mati Marija Feodorov-ha je izjavila-,: gledajoča mrtveca:-»Kako zelo se je spremenil! Kaj je to-res -moj sin?«	;
Končno pa je bilo splošno znano dejstvo, da je car Aleksander že od leta 1819. neprestano ponavljal željo, da bi se odrekel prestolu in da bi rad živel popolnoma ločen od sveta. V samem letu svoje smrti je večkrat ponovil željo, da bi rad zapustil carski dvor. Izjavljal-je: »Kmalu bom odšel, da pričnem živeti življenje navadnega-’ smrtnika. Domd-■ vini sem zvesto služil pet in dvajset let. Vsak vojak dobiva po tolikih letih službe pokojnino.«
Junak Tolstega povesti Fedor Kuzmič je res živel. Pojavil se je prvič leta 1836., torej enajst let po carjevi smrti. Prijeli so ga'zaradi potepuštva v Krasnojefim-sku v permskem okrožju. Pri sebi ni imel nobenih listin in ni hotel pred oblastmi izjaviti ničesar drugega, kakor samo svoje ime. Zakon o pobijanju potepuštva je bil takrat v Rusiji zelo strog in so bili obtoženci po njegovih določilih kaznovani z batinami. Fedor je bil obsojen na 25 palic, ki jih je tudi moral iz-držati. Sceno, kako pretepajo Carja-pote-puha, je Tolstoj izredno živo opisal v svoji noveli.
Med tern pa je nekoliko pozneje pri-spel v Krasnojefimsk brat carja Nikolaja I., veliki knez Mihael, in osebno obiskal jetnika. Očital je oblastim, da so tako kruto postopale s starcem in zagrozi! sodnikom, ki so izrekli kazen. Vprašal je Fedorja, kaj želi, da mu stori car. Ta pa je odklonil vsako pomoč in podporo ter je le zahteval, da ga pošljejo v j Sibirijo, kamor Je tudi res kmalu odpo- j toval s prvim transportom kaznjencev.! Pet let je.žjvel Fedor Kuzmič na ozem- ; lju državnih petrolejskih vrelcev in -de- i
lal kot navaden delavec. Pozneje pa se je umaknil v samotno ozemlje Sibirije in živel med gozdnimi delavci. Poučeval je otroke, dajal nasvete in zdravil bolnike z molitvami. Okoliški prebivalci so pričeli prihajati k njemu na božjo pot kot k svetniku. Vladika Atanasij iz Irkutska je tudi prihajal k njemu in padal pred njim v prah kot pred božanstvom. Fedor se je razgovarjal z vladiko v nekem tujem jeziku. Nekega dne je prispel v Sibirijo r stari vojak Olanjev, ki se je boril proti Napoleonu. Ko je zagledal starca, je kar otrpnil od začudenja, nato pa ga je vojaško pozdravil z besedami, ki so jih slišali’ navzoči: »To je naš car Aleksander Pavlovič!«.
Fedor Kuzmič, je odgovoril: »Nikdar več ne reci, da. sem car. Jaz šem navaden potepuh, in če boš svoje besede še enkrat ponovil, te bom kaznoval, sarn bom pa zapustil ta kraj!«
Aleksandra Nikiforovna, hči siromašnih kmetov, ki jo je Kuzmič vzljubil in poučeval, je potovala leta 1849. v Moskvo. Ko je car Nikolaj izvedel, da je Kuzmi-čeva pohčerjenk-a, jo je poklical k sebi in se zelo zanimal za usodo starca. Deklica je ob tej priložnosti videla na dvoru sliko Aleksandra I. Ko se je vrnila v Sibirijo, je rekla Kuzmiču:
»Dragi batjuška, kako zelo ste podobni carju Aleksandru!«
Nad vsem tem pa je še en dokaz, ki je ugotovljen z izjavami nad vse verodostojnih prič. Marija Balakina je našla po smrti Fedorja Kuzmiča v njegovi sobi poročni akt carja Aleksandra s carico Elizabeto.
Fedor Kuzmič je umrl leta 1864. oboževan kot svetnik. Knez Barjatinski trdi, da je na smrtni postelji sprejel obisk carjeviča. Pokopan je v Sibiriji in nad njegovim grobom stoji cerkvica, v katero še dandanes zahajajo mnogi pobožni romarji.
Ali je Fedor Kuzmič bil res car Aleksander I.?
Priznati je treba, da je odpretje car-i ske grobnice in prazni grob carja Ale-j ksandra precejšnje potrdilo stare legert-i de, ki ustvarja Aleksandra I. kot najza-; nimivejšo osebnost med vsemi vladarji v človeški zgodovini. j.
Za Miklavža veselo presenečenje so skrajno
Din 85*-
Športni čevelj za deklice ln dečke, z okrašefilm jezikom iz rjavega boksa s prvovrstnimi podplati. Od štev. 26 do 27 Din 85.—, od 28—30 Din 95.—, od 31—35 Din 115,— od 36—39 Din 145.—,
Din 75*-
Visok fantovski in dekliški čevelj za slabo vretne. rjav in črn boks. Od štev. 25 do 30 Din 75.—, od 81 do 35 Din 95.-. od 36 do 39 Din 125.—.
znižane cene priznano najboljši obutvi
Dlft 95
Okusen damski čevelj na zapono ali v salonski obliki.
Lakasti
Din 125‘
Topli suknjeni čevlji, visoko z usnjem obšiti, ** dom in za cesto Vas obvarujejo prehlada.
Za elegantne gospode, iz črnega ali rjavega usnf®
Izborni podplati.
Din 38*'
Udobna topla cdpatu iž- velbiodjc dlnke, tieobhodfl* potrebna vsaki gospodinji.
Din 125*-. 145*
Imamo tudi venko izbiro snežk svetovnoznanih znamk „Tretorn“, „Riga“ i. t. d.
Mali o
Razno
POHIŠTVO
lastnega Izdelka dobavlja po krajno zmernih cenah Zalo-8a oohištva združenih mizar-iev. Vetrinjska ul. 22. nasproti 'vrdke V. Weixl.
ZLATO.
zlatnike in platin kupuje po "ajvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata. Orož-°ova ulica 8	2642
JOS riCHV IN DRUG
Konces. elektrotehnnično po djetje, Maribor. Slovenska ut. 16. tel. 27—56. proizvaja dektroinstalaciie stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motoriev. lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga do kan-kurečnih cenah
Sobo odda
BOLJŠEGA GOSPODA
sprejmem na stanovanje. Jen kova ulica 5.	4633
OPREMLJENO SOBO,
solnčno, z vso oskrbo, oddam. Janežičeva ulica 3. Tomšičev drevored.	 4631
DVA GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanje. Frankopanova ulica 41. 4622
GOSPODA
sprejmem v vso oskrbo po nizki ceni. Mlinska ulica 31 4603
Stanovanie
tOUCHl, ZOFE. MADRACE
kakor tudi vsa tapetniška de-ja naročite najugodneje pri Perdo Kuharju, Vetrinjska ul. 26^_______________________4413
GOSTILNA ROBIN. STUDENCI.
uanes in jutri pojedina peče-oih klobas in krvavic. 4634
. POSTELJNO PERJE
'h Puh nudi tvrdka Franjo Majer. Maribor. Glavni trg 9. ^	46.35
SPALNE ju jedilne sobe, šperane, iz kavkaškega orehovega lesa, Politirane ter kuhinje in spalnice iz mehkega lesa. prepleskane. po ugodni ceni prodam. Mizarstvo. Aleksandrova cesta 48____________________2460
POHIŠTVO VSAKE VRSTE lastni izdelek, kupite po zrncr no nizki ceni. Za vsaki komad jamčim. K. Železimger, Tržaška cesta 18, Linhartova 4, 4628
SOBO IN KUHINJO
oddam takoj. Ferkova ulica 3. 4605
lokal
VELIKE LEPE DELAVNICE.
pripravne za skladišče v centru mesta oddam v najem. Vprašati Gosposka ulica 11. pri hišniku.	70°’
Kupim
Sukno za
Smitarski
kroji
v raznih modnih barvah
Franto MliSr
Naribor
Glavni Org 9
KUPIM STARE URE.
zlato in srebro, zastavne liste itd. Izdelujem nezlomljiva stekla Popravila izvršujem najcenejše. Ignac Jan. Glavni trg, Maribor.	2823
Prodam____________
KLAVIR.
kratek, črn. kakor nov. strune navskriž, pancerplošča, krasen glas, znamka »Luner«, Dunaj, prodam. Maribor. Taborska 7.	4423
SMUČI.
omaro, posteljo, poceni prodam. Kettejeva ulica 3, dvoriščno poslopje.___________ 4625
DAMSKI »TRENCHCOAT«-
plašč, dobro ohranjen, poceni na prodaj. Gajeva ul. 4. 4621
Preselitveno naznanilo!
Dovoljujem si cenj. občinstvu naznaniti, da sem preselil svojo trgovino mesnih izdelkov iz Meljske ceste 18 v novo hišo gospoda Piricha Meljska cesta 26 Cenjene odjemalce prosim, da mi tudi na novem mestu ohranijo svojo naklonjenost.
Se priporoča Mihael Hohnjec-
Zgublieno
ZGUBIL
se je tri mesece star. rjav doberman psiček. Odda naj se ga proti nagradi v Stross-inajerjevi ulici 31.	4623
Pouk
NEMŠČINA!
Inteligenčna metoda brez učenja posameznih besed. Odličen uspeh tudi pri jezikovno nenadarjenih. Naslov v upravi.	4580
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih l
isarniški
in pisarniške potrebščine kupite najboljše v
l
MARIBOR Aleksandrova c. 13
;C jr
KOLJE
t sadna drevesa, suha bu-)va, drva in rezan les za lizarje, prodaja Gnilšejk. izlagovn 25._______________ 4626
SAMO SULCER
zna postreči, zato urno k nje-uiu teči. Nizke cene! Sodar-stvo. Vojašniška ul. 7.	4622
L JUGOSL. »IZMENJAL-NICA*
dobrin (dela, izumov, blaga, vrcdnot). — Novogospodarski krediti. Sprejemajo se sodc-[ežniki (prednost z lokali). Ponudbe na: »Marstan«. Sio-Venska ulica 22.	4620
POJEDINA KLOBAS
i, v nedeljo, v gostilni iingerb, preje Fuchs, v /i vasi. Za obilen obisk >si gostilničarka. 4602
ŠTAJERSKI ŠRAMEL
*e išče za prvovrstni lokal v Magrebu, po možnosti v naroa nih nošah in z nekaterimi ženskimi članicami. Nujne ponudbe pod »36014« na »Publi-;itas«, Zagreb, Iliča 9.	4615
stna podjetja ■ Maribor
razpisujejo mesta:
r
a) upravnika,	.
b) gospodarsko-upravnega uradnika (tajnika)
c) strojnega inženerja.
Splošni pogoji: Jugoslovansko državljanstvo, pogodbena namestitev, prejemki po dogovoru.
Posebni pogoji:	...
a) za upravnika: starost 35 do 45 let. primerna gospodarska m po možnosti tudi tehnična izobrazba, večletna praksa na vodilnem mestu večjega industrijskega podjetja, organižatorična sposobnost, reprezentativ-
b) za gospodarsko-upravnega uradnika: starost 30 do 40 let, ekonom sko-komercijelna fakultetna izobrazba, temeljito poznavanje trgovske in socijalne zakonodaje, davčnih zadev, bančnih poslov, zavarovalništva, financiranja, računovodstva sploh, industrijskega se posebej, samostojnega bilanciranja, industrijskega budžetiranja, zasebno-gospodarske Statistike, obvladanje stila in organiziranja, obvladanje vseh pisarniških poslov in pisarniške tehnike ter primerna večletna praksa:
c) za strojnega Inženerja: diploma strojnega oddelka tehnike, primerna večletna praksa ter dovoljno poznavanje toplotne tehnike.
Rok za vlaganje ponudb do vključno 20. decembra 1933. Vsaka ponudba moTa imeti priložen podroben curiculum vitae in fotografiio kandidata ter utora vsebovati točno označene zahtevke.
Reflektira se samo na v resnici prvovrstne moči in se stavljenim zahtevam neodgovariajoče ponudbe ne bodo jemale v poštev.
PERJE, PUH.
blazine, zavese, vatirane odele, flanelaste odeje, najceneje Dri NOVAKU. Koroška 8. Vetrinjska 7.	4609
S00 .Beka' smuči..!
MIKLAVŽ Ima lahko izbiro!
2a mal denar lepe in strokovnjaško izdelane jesenove ali hikory smuči, katere odgovarjajo vsem zahtevam.
STGJEC-SPORT
TRG SVOBODE it. 6
Velika izbira orig. norveških nogavic in rokavic, palic, 'rezi, maže in drugih zimsko-sportnih potrebščin! 4616
Posteljne odeje
fine, svilene, s puhom, z vato ter klo-taste odeje najcenejše samo pri
A. Štuhec, Izdelovanje posteljnih odej.
Maribor, Slovanska ulica 24
Aktovk,, rožno In potovalne kovžeke, denarnice. Hotnice, tobačne mošnje, kov-čeke, nahrbtnike, gamaše itd. ao najprimernejša
Miklavžev
darila
Velika izbira, najnižje cene pri
IVANU KRAVOSU
Maribor, Aleksandrova c. 13
Vel. 22—25. Topli čeveljčki iz finega, rdečega meltona, podplat iz klobučevine in usnja. Vel. 26—30 samo Din 32.—.
s 38-
Tople, moške copate, dober materija!, najboljša Izdelava. Din 48.— in Din 65.—.
ii38'
Ženske copate v lepih desenih, zelo tople, najfinejša izdelava Din 48.— in Din 65.—.
i4T-
Tople copate iz klobučevine v modernih barvah. Iste s peto samo Din 75.—.
155'-
Copate iz velblodje dlake, podplat iz klobučevine in usnja. Moške vel. Din 65.—, vel. 31—35 Din 35.—. vel. 26—30 Din 30.—, vel 20—25 Din 28.—.
jr*
Topli, ženski, črni melton čevlji, usnjen podplat. Isti z lakom ali usnjem obšiti samo Dht 125.—, moški z usnjem Din 145.—.
B.
88
Ženski čevlji iz črnega ali rjavega boksa, dober podplat iz usnja. Druga vrsta samo Din 110.—, lakirani Din 115.—.
B.
85*
Moški galoši, samo najboljši izdelek. Znanka »Tretorn« Din 98.—.
B.
110
Cevtji iz gumija z manšeto in volneno podlogo. Otroške velikosti Din 80.— in Din 95.—.
Isti z zip-zapiračem, črni ali rjavi, od Dm 135.— dalje.
4himonik
Maribor, Gosposka ulica 17 Ptui. Slovanski trg, „Petovia“
dala konzorcij ,Jutra. » Ljubljani; oredstavnik Izdaiateliu m »rednik; RADIVOJ RTHAR v Mariboru..Tiska Mariborska tiskarna d. d. M*«**
STANKO DETELA v Maribpr*
Mariborski »V e č e r n i k « Jutra
Kartolei
Trgovec z manufakturo
Aleksandrova c. 27
najcenejša oblaga za tla po m2 Din 30*—
„W e k a“
Maribor
Aleksandrova c. 15
vabi na odprodajo 200 angleških in čeških moških oblek po nabavni ceni.
Kožuhovina
Peizijanti od »in 115'- napr. W&itcat (morski lev) „	55fl-	„
Skanks	„	140-
Ufalabi	,,	no-
Svizec (flormi)	„	120-	„
Tiuleni (Seal)	„	40-	„
Bifieret	„	35-	„
Kotiiet	„	80'-	„
Kilt Hiaueo Karakflll
moške 39.
Ne zamudite izredne prilike! Prepričajte se!
Za dečke, ki nikdar ne mirujejo evo, dobrih visokih _čevl jev iz močnega mastnega usnja in trpežnim gumijastim podplatom. —
Vel. 35-38 Din. 59.-
Vel. 23-26	Vrsta 9892-82
Za živahne dečke in deklice v dežlju, snegu in blatu. Ni jih treba čistiti, operejo se z navadno vodo. 27-34 Din. 79.-. Zenske 99.-
vrata In oknaf les od ostrešja, tramovja, stara opeka 1.t. d.
od podiranja hiše Meljska cesta štev. 75, poceni na prodaj.
Rudolf Kiffmann,
mestni stavbenik, Maribor
Samo strokovno izborno blago dobite pri
Petru Seniku
krznarju Maribor, Oospozka ul. 37
Zdravo spanie postalo ceneiSe
Želite Vaše spanje še nadalje motiti s slabo madraco, težko odejo in težkim perjem.
Oglejte si cene in kvaliteto perja, puha, odej in madrac pri tvrdki
Vrsta 9815-03
Okusen salonski čeveljček iz finega baržuna ali satena. Ne sme manjkati v garderobi nobene praktične dame.
V teh snežkah brez skrbi greste v najslabšem vremenu. Usnjeni čevlji in nocc Vam ostane jo popolnoma suhi. V njih nosilo naše čevlje iz satena za Din. 49.-
Weka*Marlbor
Črni ali rjavi baržunasti kombinirani z usnjem. Elegantni in udobni, za vsako nogo in vsak žep. Lahko jih obujete v snežke.
Najpripravnejše za delo doma in po dvorišču so naše „ZEPE ‘. Ker imajo gumijasti podplat, so nepremočljive. Otroške 25, moške 35.-
„Tivar“ obleke, plašče itd. po tovarn, cenah
SMUK!
Največja Izbira vseli vrst puloverjev, nogavic, rokavic itd. ter največja izbira vseh vrst smuči in ves ostali smučarski pribor najcenejše samo v modni in športni trgovini
M. Tomažič, Maribor
Ulica 10. oktobra št. 4
Obiščite nas in oglejte si brezobvezno naše blago!	4578
.	  Vrsta	2055
Udobni toda elegantni čevlji iz toplega volnenega sukna z okrašenim robom iz krimer* ja. Za občutljive noge v zimski dobi nenadomestljivi.
Vrsta 9895-08
Eleganten čeveljček iz laka z okusnim okrasom, primeren za vsako priliko.
Priporočam
bogato zalogo toka vic, nogavic, samoveznic. perila za dame,In gospode, razne drobne toaletne
prodmete in najrazličnejše vsakovrstno perilo.
MAKS PUCHER
Maribor. Ctosposka 19
Vse blago je poceni in iz priznanih svetovnih tovarn!
Zdravje in drago usnjeno obutev Vam naj-	Eleganten čevelj šivan na ram. Izdelan	iz
bolje obvarujejo naše galoše. Imeli boste	najboljšega boksa z usnjenim podplatom	in
vedno suhe noge in čisto stanovanje. Jamči-	peto.
mo za dobro kvaliteto.	m	----
Ni vsak poljudni prejemnik. Ako želite nekaj prvovrstnega, oglejte si pri nas novodošle Radio modele prvih svetovnih tovarn.
Tttlefunkan — Evropa in Svetski super Nornyphon - 3, 4 in 10 cevni Super Bertlner — Standard Super
Neprekosljiva selektiviteta in čistoča zvoka.
Odplačila na obroke. Kulantna zamenjava aparatov.
— Nizke cene,
Strokovna postrežba.
R&DIO-STARKEL. MARIBOR