342   Enoosebna kapitalska družba in načelo omejene odgovornosti.
Enoosebna kapitalska družba in načelo omejene odgovornosti.
Dr. Božidar Kobe.
I. 1. Eno temeljnih načel privatnega prava je načelo neomejene odgovornosti kot osnova kredita. Dolžnik odgovarja s celotnim svojim premoženjem za svoje obveze. Omejitev te odgovornosti nastopi le izjemoma v zakonu določenih primerih (prim. §§ 821, 1283, 1409 odz. itd.), ali tudi pogodbeno, predvsem pa na splošno v obliki določenih vrst trgovinskih družb in gospodarskih zadrug.
Javni trgovinski družbi in komanditni družbi kot osebnim družbam stojita nasproti delniška družba in družba z omejeno zavezo kot kapitalski družbi.1 Dočim je bistvo javne trgovinske družbe in komanditne družbe skupnost več oseb, ki temelji na osebnem neomejenem kreditu vsakega posameznega družbenika (če izvzamemo komanditista pri komanditni družbi), temelji kredit delniške družbe in družbe z omejeno zavezo na družbeni imovini in na njenem ločenem upravljanju. Delniška družba in družba z omejeno zavezo predpostavljata določeno osnovno glavnico in, ker postavlja zakon za ločeno upravljanje ter ohranitev osnovne glavnice stroge pogoje, zato lahko na drugi strani
10 Telipinušev tekst (K Bo III, 1, II) v. 28.
1 Komanditne družbe na delnice ne navajam, ker v novem trgovinskem zakonu (NTZ) ni več urejena.
1'jnoosabna kapitalska družba in načelo omejene odgovornosti.   343
omeji jamstvo delničarja oz. družbenika pri dr. z o. z. na znesek vpisane vloge. Za obveze družbe niti delničarji niti družbeniki pri dr. z o. z. nikakor ne odgovarjajo (čl. 207 T. z.. § 61 zakona o družbah z omejeno zavezo z dne 6. marca 1906; §§ 179 2, 415/2 NTZ.). Tega načela ne spremeni niti nadaljnja določba, da vsak družbenik dr. z o. z. odgovarja tudi za plačilo vlog ostalih družbenikov do višine osnovne glavnice. (§ 70 in si. zak. o dr. z o. z.; § 415/2 v zvezi s §§ 435. 434/2, 435. 436, 450/2, 487/3 NTZ). Delničarjem oz. družbenikom daje zakon omejitev odgovornosti, ker prevladuje v kapitalskih družbah element kapitala. Nasproti upnikom d. d. in dr. z o. z. je torej odgovornost omejena na družbeno imovino.2
Osnovna gospodarska ideja vsake delniške družbe je, zbrati kapital širokih ljudskih slojev za ustanovitev gospodarskih podjetij v skupne gospodarsko pridobitne namene. Za družbe z omejeno zavezo to sicer v lolikšni meri ne velja, vendar pa tudi tu odločuje element kapitala. Struktura vsake kapitalske družbe je torej strogo kolektivistično-kapitalistična. In to ne velja samo za velika podjetja v obliki delniških družb, ampak tudi za srednja in mala podjetja v obliki družb z omejeno zavezo, čeprav v manjši meri. To je bil namen zakonodavca in to bi morali tudi v gospodarskem življenju pričakovati.3
II. 2. Pričakovali bi namreč, da zahtevata obe obliki trgovinskih družb, namreč osebne in kapitalske družbe kot pogoj dejansko obstoječe družbeno razmerje, brez katerega
2 Pri trgovinskih družbah moramo razlikovati odgovornost same družbe .nasproti upnikom, odgovornost družbenikov kot članov družbe nasproti upnikom družbe in odgovornost t. j. obvezo družbenika nasproti družbi. Tu mislimo predvsem na prvo odgovornost ali bolje zavezo družbene imovine za družbene dolgove. Seveda so vse tri odgovornosti v nujni zvezd. Da iz tega vidika izraz „družba z omejeno zavezo" ni osnovan, ker je dejanska meja odgovornosti vrednost cele družbene imovine, kakor pri vsakem posamezniku gl. Škerlj. Dali je osnovan naziv „društvo sa organičenom odgovornošču", Arhiv za pravne i društvene nauke, 1939 (LI) 551.
* Končno je gospodarska zadruga združba nedoločenega števila članov (zadružnikov) s spremenljivim številom poslovnih deležev, ki se je vsak udeležuje neposredno in ki ima namen, da pospešuje njihovo gospodarstvo s skupnim opravljanjem poslov po načelu vzajemne pomoči članov (§ 1, odst. 1., zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1957., SI. N. št. 217 LXII — 465; SI. L. z dne 9. oktobra 1957.. 519 — 81, ki je vstopil v veljavo in dobil obvezno moč dne 24. septembra 1937). Ker se problem dotika zadruge le v omejeni meri. bom omenil zadrugo na ustreznem mestu. — O pojmu zadruge rl. Skerlj, Omejitve poslovanja gospodarskih zadrug. Slovenski Pravnik. 1939. 2.
344   Enoosebna kapitalska družba in načelo omejene odgovornosti.
ne moreta niti nastati, niti obstajati. Toda dočim je pri javni trgovinski družbi in komanditni družbi združitev vse imovine v eni roki eden izmed razlogov prestanka družbe (ar<r. a contr. čl. 123, 170 TZ.; §§ 136, 166 NTZ.), ker je obstoj osebne družbe odvisen od trajnega osebnega in imovinskega sodelovanja vseh družbenikov, tega pri delniški družbi in družbi z omejeno zavezo spričo njihove strukture ni (čl. 24-2 TZ., § 84 zak. o dr. z o. z.; §§ 563, 475 NTZ.). Pri kapitalskih družbah zakon ne postavlja omejitve, da ne bi mogel en družbenik združiti v svoji roki vse delnice ali deleže (oz. združiti pri družbi z omejeno zavezo vse deleže v en delež, ker more imeti družbenik le en delež, § 75/2 zak. o dr. z o. z; §§ 415, 441 NTZ.). Element kapitala je torej odločilen tudi za vprašanje tkzv. enoosebne kapitalske družbe. Problem enoosebne družbe nastopi le pri kapitalskih družbah, nikakor pa ne pri osebnih.4
In res je nastalo v gospodarskem življenju zlasti po uveljavijenju zakona o dr. z o. z. nešteto enoosebnih družb (Einmanngesellschaft), družb, katerih vloge so združene v rokah enega družbenika in ki so na ta način dejansko postale prava poedinska trgovinska podjetja z omejeno zavezo (Einzelunternehmen mit beschriink-ter Haftung). Enoosebne družbe so tako de iure omogočile posameznim trgovcem brez posebnih težkoč omejeno odgovornost za podjetje. V bistvu vsake kapitalske družbe je namreč utemeljeno, da imovina podjetja s tako združitvijo delnic oz. deležev v rokah enega družbenika ne postane sestavni del celotne družbenikove imovine, ampak da ostane kakor prej ločena od ostalega imetja podjetnika kot posebna masa. ki obdrži tudi organizacijo d. d. ali dr. z o. z. in ki nudi prvenstveno varnost prejšnjim družbenim upnikom pred zasebnimi upniki družbenika.
3. Z združitvijo delnic ali deležev v eni roki se izvrši v osebnem sestavu dosedanje družbe globoka sprememba. Preostali družbenik postane edini predstavnik podjetja, njegova volja obvlada podjetje popolnoma, ne da bi bil vezan
4 Struktura gospodarske zadruge izključuje tvorbo enooisebne zadruge z omejeno zavezo, ker zakon določa minimalno število zadružnikov (§ 61 št. 4. zakona o gospodarskih zadrugah). Ker pa prestane zadruga le, če ostane število zadružnikov več kakor leto dni izpod deset, je treba priznati, da obstoji zadruga v tem letu lahko ne g".lede na število zadružnikov. Zadostuje celo en zadružnik. Teoretično je torej možna za .tisto leto pred prestankom zadruge ali izpopolnitvijo članstva tudi enočlanska zadruga, toda praktično to ni zaradi strukture gospodarskih zadrug. Prim. Markovič. Komentar zakona o privrednim zadrugama 1938, k §-u 3 str. 29 in §-u 61 str. 214.
Enoosebna kapitalska družba in načelo omejene odgovornosti.   345
na sodelovanje družbenikov kakor pri pravi družbi. Nastalo je iz družbe poedinsko podjetje v rokah preostalega družbenika, ki se okorišča nasproti upnikom z zavezo, omejeno le na „družbeno" imovino. Družba je izginila. Ostane le še posamično podjetje z omejeno zavezo, ki obdrži kot posebna imovinska masa svojo pravno samostojnost po pravu d. d. in dr. z o. z., na kateri ima družbenik neomejen vpliv prav tako kot nad svojo ostalo imovino.
Kadar se združi družbena imovina v eni roki, imajo družbeni upniki le pravico, da jim ostane ta imovina nedotaknjena za varnost njihovim terjatvam. V ta namen so upravičeni zahtevati upoštevanje zakonskih določil organizacije d. d. ali dr. z. o. z., ki ostane slej ko prej ista, le da edini družbenik pridobi neomejeno področje poslovanja v družbi. Sklep edinega družbenika nadomestuje sklep skupščine, on postavlja družbine organe itd. Spričo anonimnega značaja d. d. družbeni upniki tudi največkrat ne vedo, kolikšno je dejansko število delničarjev. Dejansko stanje članstva d. d. namreč ni ugotovljivo v trgovinskem registru, ker se delničarji ne vpisujejo, tako kot je via facti običaj za družbe z o. z. Nastanek enoosebne delniške družbe jim tako prav lahko ostane prikrit.
4. Že takoj vidimo, da so zlorabe tega dejanskega stanja ob pomanjkanju učinkovitih protiukrepov mogoče v neomejeni meri. Izvzeti je treba primer, kadar javno pravno telo pridobi vse delnice ali deleže. Ta primer ni nevaren. Problem nastane takrat, kadar pridobi vse delnice ali deleže neka druga fizična ali juristična oseba (n. pr. d. d.')-Edini družbenik združi družbeno imovino s svojo, razpolaga z obema imovinskima masama skupno, ne da bi ločil med družbenimi ter svojimi posli, sklepa med obema imovinama navidezne posle, ne loči med upniki družbe in upniki ostale svoje imovine ter daje prednost poslednjim na imovini družbe itd. S tem so v občutni meri ogrožene koristi upnikov. — Omejena zaveza družbe je upravičena le v toliko, kolikor se družbena imovina ločeno upravlja. Kadar pa takega ločenega upravljanja ni, omejena odgovornost ni več osnovana, ker je zakon nikakor ne dovoljuje za izigravanje družbene oblike.
Toda zlorabe tega dopustnega pravnega instituta ne ogražajo samo zasebnih upnikov ustanovitelja enočlanske družbe ter dosedanjih in bodočih upnikov družbe, ampak posegajo --glob oko v gospodarsko življenje.
5 Enoosebna družba igra veliko vlogo v koncemih, kartelih, sindikatih. Gl. o tem Frdedlander,  Konzernrecht, 192", 125 si.
346   fclnoosebna kapitalska družba in načelo omejene odgovornosti.
Pomislimo samo na komplicirana davčnopravna vprašanja, ki jih lahko povzroči tako združenje vlog družbe v eni roki, združenje zasebnega in družbenega imetja ter različni navidezni posli med obema imovinskima masama. Tudi finančno gospodarstvo države je torej lahko ogroženo z izigravanjem davčnopravnih predpisov."
Poleg tega sledi že iz osnovnega namena vsake kapitalske družbe, da je enoosebna družba sama na sebi nesmisel ter očitno nasprotuje smislu in namenu zakona. Kapitalska družba, nastala kot kapitalistično-kolektivistična zajednica. izgublja v enoosebni družbi svoje pravo bistvo in značaj.
Razumljivo je tedaj, da je problem enoosebne družbe v okviru d. d. in dr. z o. z. ter načela omejene odgovornosti danes v vseh državah eden najtežjih ter v ospredju trgovin-skopravnih prizadevanj po reformi dosedanjega prava delniških družb in družb z omejeno zavezo ter trgovinskega prava sploh. Vsa reformna prizadevanja so seveda v nujni zvezi s splošnim priznanjem škodljivih posledic liberalno-kapitalističnega sistema. Ob pričakovanem uveljavljenju novega jugoslovanskega trgovinskega zakona ne bo torej brez razloga ogledati si v kratkih potezah vsa najnovejša stremljenja po rešitvi tega problema ter navesti one tehtne razloge, ki so napotili jugoslovanskega zakonodavca, da je ostal v NTZ. v bistvu pri stari ureditvi.
III. 3. Problem enoosebne družbe je mogoče rešiti na več načinov. Z odklonitvijo, omejeno pripustitvijo, neomejeno pripustitvijo in s posebno uzakonitvijo poedinskega podjetja z omejeno odgovornostjo.
Kdor a priori odklanja enoosebno družbo, ima lahko stališče. Potrebno mu je naglasiti le pojmovno nesmiselnost take družbene oblike, češ zakonodavec ima pri ureditvi d. d. in dr. z o. z. le prave družbe v mislih. Če je potrebno za ustanovitev družbe večje število oseb (vsaj dve), potem naj bi tudi za obstoj družbe veljali isti pogoji. Družba kot organizirana zajednica predpostavlja pojmovno večje število oseb. Kakor hitro pa manjka ta osnova, tako da se število članov zmanjša na enega, potem ne moremo več govo-
6 Navedem naj samo en primer: ..družbenik" prevali izgubo, ki jo je utrpel v privatnih poslih na družbo ter skuša zmanjšati davčno osnovo. V ostalem napotim na razpravo Wacke. Die Einmannge-sellschaft im Steuerrecht, Zeitschrift fiir das gesamte Handelsrecht. zv. 105, str. 9. — Iz prakse pri okrožnem sodišču v Ljubljani mi je znan primer, kjer je bila država na ta način oškodovana za težke tisočake. In to ni edini primer.
Enoosebna kapitalska družba in načelo omejene odgovornosti.   347
riti o družbi ali korporaciji v pravem pomenu besede, ker ena edina oseba ne more tvoriti neko korporacijsko t. j. sestavljeno skupno voljo v strogem smislu besede. Če združi en družbenik vse delnice ali deleže v svoji roki, potem bi nujno sledilo, da družba prestane, kajti s tem izgubi po zakonu določen smisel in namen. Toda ne glede na to, da enoosebna družba res ni prava družba, sami pojmovni razlogi vendar še ne govore za odklanjanje tega instituta, ki se je razvil proti namenu zakonodavca v gospodarskem življenju, kajti tudi rimsko pravo je poznalo korporacije s samo enim članom („sed si universitas ad unum rediit, magis ad-mittitur posse eum convenire et conveniri, cum ius omnium in unum reciderit et stet nomen universitatis" — L. 7 § 2 D 3. 4T). Tudi pojem juristične osebe temu ne nasprotuje. Družba traja dalje, če ne kot družbena oblika (korporacija), pa kot jamstvena8 ter se približuje drugim vrstam juristične osebe (ustanovam, zavodom, zapuščinski masi itd.). Družbena imovina ostane pravno posebna masa, ki obdrži svojo pravno sposobnost, podjetje pa postane poedinsko z omejeno zavezo v okviru d. d. ali dr. z o. z. vendar praktično bistvo problema ni toliko v pojmovnih sporih nego v varovanju koristi privatnih upnikov ustanovitelja enočlanske družbe, še več pa v varovanju koristi dosedanjih in bodočih upnikov družbe. To je de lege lata in ferenda odločilno za priznanje ali nepri-znanje enoosebne družbe.
Absolutna prepoved enoosebne družbe ima nujno za posledico, da družba, kadar združi en družbenik vse delnice ali deleže v eni roki, prestane, preostali družbenik pa jamči za „družbene" dolgove neomejeno z vsem svojim premoženjem, kolikor nima pravice zahtevati likvidacijo družbe. Todci ali bi prepoved enoosebne družbe res odpravila vse zlorabe?
Če si stvar ogledamo bliže, moramo ugotoviti, da zlorabe, ki nastanejo pri enoosebni kapitalski družbi, niso omejene le na to obliko. Zlorabe nastanejo na ta način, da se neka le omejeno odgovorna pravna oseba more udejstvo-vati s pomočjo take oblike brez učinkovite kontrole. To je pravi vzrok za zlorabe. Ta vzrok pa ni omejen le na čisto enočlanske družbe, ampak nastopa pri vseh družbah, kjer si pridobi nek družbenik (n. pr. „veliki delničar") ali manjša skupina družbenikov (n. pr. sindikat delničarjev) neomejen
7 Dernburg,  Pandekten, 6 izd.. 1900, 148.
8 Wieland,  ITandelsrecht, L, 1921, 510 op. 9; II., 1951, 591.
348   Enoosebna kapitalska družba in načelo omejene odgovornosti.
vpliv." Isti položaj lahko nastopi pri rodbinskih, sorodstvenih, prijateljskih družbah in sploh pri vseh, kjer si en družbenik ali skupina družbenikov pridobi odločilen vpliv. Če torej napovemo boj enoosebnim družbam, bi morali prav isto storiti nasproti takim vrstam družb, ki se močno približujejo osebnim družbam. Ali ni zato tudi za take vrste družb utemeljena neomejena odgovornost za družbene dolgove?
Enostavna prepoved enoosebne družbe bi nikakor ne odpravila težav. Isti položaj si namreč družbenik lahko pridobi s fiktivnimi delničarji, uspeh bi bil pa ravno nasproten. Poslovno zaupanje bi bilo še bolj omajano spričo zamota-nejšega dejanskega članskega stanja družb.
Enoosebna družba, ki je podvržena v svojem poslovanju dalekosežni kontroli nadzornih organov ter države in kjer „družbenik" ob zlorabi svojega položaja kot edini dejanski gospodar družbe jamči s celotnim svojim premoženjem, nikakor ni nevarna; veččlanska družba, kjer en družbenik pod okriljem omejenega jamstva družbe uveljavlja svojo voljo neomejeno, je prav toliko nevarna in škodljiva kot čista enočlanska družba. Ne glede na to so upniki interesi-rani le v toliko, da se družbena imovina ohrani kot celota v varovanje njihovih koristi. Prav vseeno jim je, ali je osnovna glavnica najmanj milijon dinarjev pri d. d. (§ 188 odst. 1., NTZ.) oz. 200.000.— dinarjev pri dr. z o. z. (§ 420 odst. 2., NTZ.) razdeljena med številno članstvo ali pa jo ima v rokah en sam delničar oz. družbenik. Tudi s stališča družbenih upnikov torej enoosebna družba ni toliko nevarna, kakor na prvi mah izgleda. Prepoved take fiktivne družbe z določitvijo najmanjšega števila članov, ki je potrebno za obstoj družbe ali pa z določbo, da z združitvijo delnic oz. deležev v eni roki postane družbenik neomejeno odgovoren za družbene obveznosti, bi nikakor ne odpravila zlorab. Določbe zakona bi bilo prav lahko izigrati s fiktivnimi družbeniki z majhnim številom delnic ali majhnimi deleži, tako da bi odločilni družbenik prišel do istega položaja kakor pri enoosebni družbi. Na drugi strani nastopijo iste težkoče pri vseh družbah, kjer si pridobi en družbenik ali skupina družbenikov (n. pr. sindikat delničarjev) odločilen vpliv.
Absolutno prepoved navidezne družbe v rokah enega družbenika je usvojil znaten del zakonodaj10 ter
9 Š k e r 1 j , O odgovornosti organa akcijonarskih društava. Referat, Spomenica za III. glavnu skupštinu kongresa pravnika kraljevine Jugoslavije, 1927, 19, zlasti 30, 31.
10 Bolgarski zakon o dr. z o. z. od 8. maja 1924, čl. 105 t. 6; Švedski zakon o d. d. od 12. avgusta 1910 § 97 t. 2; Prim. Hallsteiu,
Enooseibna kapitalska družba in načelo omejene odgovornosti.   349
smatra združitev vlog v eni roki za razlog prestanka družbe. Preostali družbenik jamči odslej neomejeno. Če v zakonu ni zadevnih jasnih predpisov, sta v številnih državah tudi judikatura in pravna znanost zavzeli odklonilno stališče. V tem smislu je dosledna zlasti francoska judikatura.11 V Angliji so bile sprva take fiktivne družbe dovoljene pod imenom „One-man company", toda Companies Consolidation Act od 1908 (prav tako od 1929) jih je prepovedal. Če pade število družbenikov v angleški Private Company pod dva, jamči preostali družbenik neomejeno za družbene dolgove, lahko pa zahteva likvidacijo družbe. Prepoved je v Angliji povzročila ustanovitev številnih kapitalskih družb s fiktivnimi delničarji.12
6. Druga rešitev vprašanja enoosebne družbe obstoji v omejeni pripustitvi take navidezne družbe. Eno-osebna družba naj bi bila sicer dopustna, toda upniki bi imeli pravico, v določenem roku zahtevati pri sodišču prestanek družbe ter njeno likvidacijo. To rešitev poznata zlasti francoski in belgijski zakon o delniških družbah.13 Po splošnem mnenju pa tudi tu jamči družbenik za dobo združitve delnic v eni roki neomejeno z vso svojo imovino, da, družba celo prestane.14
Slično je rešil problem švicarski zakonodavec. V reformi obligacijskega prava (OR) z dne 18. decembra 1936 sicer ni opustil enoosebne družbe, vendar pa je dal upnikom pravico, da zahtevajo pri sodišču prestanek družbe ter njeno likvidacijo, če pade število družbenikov pod tri in se to protizakonito stanje z izpopolnitvijo števila družbenikov
Die Aktienrechte der Gegenwart, 1951, 555; franc, zakon o dr. z o. z. od 7. marca 1925 zahteva vsaj dva družbenika (čl. 5) ; francoskemu je sledil belgijski zakon o dr. z o. z. od 9. julija 1955.
11 Čl. 53 franc, zak. o d. d. od 24. julija 1867: La dissolution peut etre prononcée, sur la demande de toute partie intéressée, lorsqu'un an s'est écoulé depuis l'époque ou le nombre des associés est réduit a moins de sept. Pic, Des sociétés commerciales, 1926, III, n. 1224— 1226 in tam navedene odločbe; Houpin-Bosvieux, Traité général des sociétés civiles et commerciales, 6. izd. 1928, II, n. 1452, 1618; Lacour — De la Morandiere, Précis de droit commercial, 1958, 118, 125, 194; na tem niso spremenile niti številne novele zakona od 1867, predvsem od 9. avgusta 1955 in 51. avgusta 1957, niti najnovejša reforma od 19. septembra 1940, ki so le dalekosežno poostrile določbe o odgovornosti družbenih organov.
12 Wieland, 1. c. II, 588; Ardigó, La societa per azioni nel diritto inglese, 1959.
13 Cit. čl. 58. franc, zak. o d. d.: čl. 105 belg. zakona o d. d. od 18. maja 1875 (nov. 25. maja 1915, 50. maja 1919, 14. junija 1926 in 50. nov. 1955.)  Hallstein, 1. c. 556.
14 GI. op. 11 in tam navedeno literaturo (zlasti Pic,  1. c).
21*
350   Enoosebna kapitalska družba in načelo omejene odgovornosti.
ne odstrani v primernem roku, ki ga sodišče določi. V dvomljivih primerih odgovarja imetnik take fiktivne družbe nujno neomejeno (§ 625/2 za d. d. in § 775/2 za dr. z o. z.). Proti zlorabam velja kakor doslej načelo dobre vere in poštenja.15
Na prvi pogled lahko ugotovimo, da tudi ta rešitev ni dobra. Tudi tako sankcijo je prav lahko izigrati s fiktivnimi družbeniki.
Temu primeru lahko pridružimo nadaljnjo možnost, pripustitev enoosebne družbe, toda le za časovno omejeno dobo. Po brezuspešno pretekli dobi, če se namreč število družbenikov ne izpopolni, družba prestane avtomatično, preostali družbenik pa postane neomejeno odgovoren za dolgove.16 Tak položaj je teoretično mogoč po našem zakonu o gospodarskih zadrugah. Če ostane število zadružnikov več kakor leto dni izpod deset, zadruga prestane avtomatično, kar mora poslednji upravni odbor (preostali zadružnik) prijaviti v 15 dneh registrskemu sodišču radi vpisa v zadružni register (§§ 61 t. 4, 64/1 zak. o gospodarskih zadrugah). Ker je v tem primeru treba opraviti likvidacijo zadruge (§ 65/1), ni nujno, da bi preostali zadružnik postal neomejeno odgovoren za dolgove zadruge. Neomejeno odgovoren postane le v primeru zlorab v tistem letu pred pre-stankom in likvidacijo zadruge, zlasti kadar ne bo mogoče ločiti njegove zasebne imovine ter imovine zadruge. Zaradi strukture gospodarske zadruge se praktično tak primer enoosebne zadruge ne bo pojavil v gospodarskem življenju. Izjeme so seveda vedno mogoče.17
7. Neomejena pripustitev enoosebne kapitalske družbe z vsemi svojimi slabimi stranmi je povzročila zahtevo po reformi. Zato se sklicujem na prejšnja izvajanja. Splošno je priznana enoosebna družba v nemškem trgovinsko pravnem sistemu. Čeprav so mnenja o njeni upravičenosti deljena, so vendar vsi edini v tem, da taka družba ne prestane (če ni zakonske določbe), ampak živi svoje pravno življenje nemoteno naprej, le da dobi preostali družbenik neomejen vpliv na njeno poslovanje. Tako si je dejansko poedinsko podjetje z omejeno zavezo utrlo pot v gospodarsko življenje v okviru d. d., še več pa v okviru dr. z o. z. Dopustnost enoosebne družbe sicer ne prihaja v
1,6Guhl, Das Schweizerische Obligationemrecht (od 18. dec. 1936), II. zv., 2. izd. 1937, 275, 328: Goldschmidt, Grundfragen des neuen schweizerischen Aktienrechts, 1937, 136.
16 Prim. finski, norveški, danski zakon;   Hallstein,   1. c. 356.
17 Gl. op. 3 in 4.
Enoosebna kapitalska družba in načelo omejene odgovornosti.   351
zakonu do izraza, toda združitev delnic ali deležev v eni roki ni navedena med razlogi prestanka d. d. oz. dr. z o. z.18 Tudi ni dvoma, da kapitalska družba, ki ima samo enega družbenika, ni več družba v pravem pomenu besede, ker je pojmovno nesmisel. Zato je enoosebna družba našla številne nasprotnike.1'-1 Toda kljub temu pojmovnemu protislovju in upoštevanju nastalih zlorab ima enoosebna družba še danes mnogo zagovornikov, ki jim je vsem skupno to, da gospodarsko življenje potrebuje take vrste podjetja seveda pod strogo določenimi pogoji. V obliki enoosebne družbe je namreč dana možnost, tudi podjetje posameznega podjetnika v vseh pravnih razmerjih ločiti od osebnosti podjetnika ter njegove zasebne imovine in ga v pravnem prometu zenačiti kot samostojno maso z drugimi  družbenimi masam i.20
V italijanski doktrini so mnenja deljena. Prevladuje pritrdilno stališče spričo pomanjkanja nasprotne zakonske določbe. Ob najmanjšem dvomu glede zlorab se zahteva neomejena odgovornost družbenika po načelu dobre vere in poštenja.21 To stališče dosledno izvaja tudi nemško-av-strijska in italijanska judikatura. Družbenik naj odgovarja omejeno z družbeno imovino le pod določenimi, strogimi kavtelami, utemeljenimi v pozitivnem pravu.
18 Škerlj, Das Gesetz über Gesellschaften mit beschränkter Haftung-, 1909, op. k § 84, str. 130; P is ko, Lehrbuch des österreichischen Handelsrechts. 1923, 56, 416, 445, 472; Wieland, Handelsrecht, II. 1951, 588, Feine, Die Gesellschaft mit beschränkter Haftung v Ehrenberg's Handbuch des gesamten Handelsrechts, 1929. 425 sL; Fischer, Die Aktiengesellschaft istotam, 1916, 401; Staub-P inner. AG. Kommentar, 1921 k § 292 op. 18: Staub-Pisko, Kommentar zum HGB, 1908. II, k čl. 242 § 9; S t a u b - H a c h e n b u r g, GmbH-Kommentar, 1915, k § 60 op. 24; Brodmann, Aktienrecht, Kommentar, 1928, ,k § 292, str. 485; isti, GmbH, 1950, k § 2 op. 8.
19 Gierke, Die Genossenschaftstheorie und die deutsche Rechtsprechung, 1887, 854, 859; Feine, Die Gesellschaft mit beschränkter Haftung, Ehrenberg's Handbuch des gasarnmten Handelsrechts. 1929, 425.
20 J. v. Gierke, Handelsrecht und Schiffahrtsrecht, 4. izd. 1955. 588: Baumbach, GmbH-Gesetz, 1956 k § 15 op. 1; Aktiengesetz, 1957. 219: Brodmann, GmbH-Gesetz 2. izd., 1950, k § 20 op. 8, str. 16: Hachenburg, pri Düringer-Hachenburg HGB, 3. izd. 1934. III, 179 si.; K lau sin g, GmbH-Gesetz, 1936, 31, ki pa poleg tega predlaga tudi posebno zakonsko ureditev trgovinskega podjetja z omejeno odgovornostjo.
21 V i v a n t e , Trattato di diritto commerciale, 5. izd.. 1955, II, 462; Mossa. Diritto commerciale 1957, I. 216; isti Rivista del diritto commierciale (RDC) 1959, II, 261 (Abusi della persona giuridica sociale); je pa za široko reformo. Enoosebno družbo odklanja tudi za sedanje ital. trg .pravo Manara, RDC, 1911, I, 1C59.
352   Enoosebna kapitalska družba in načelo omejene odgovornosti.
8. Najučinkovitejša pripomoč proti enoosebnim kapitalskim družbam bi bila zakonska ureditev po-edinskega podjetja z omejeno odgovornostjo (ali zavezo) ter absolutna prepoved enoosebne družbe. V trgovinsko-pravni literaturi najdemo večkrat mnenje, da tvori podjetje trgovca neko določeno pravno samostojnost, tako da ne bi bilo prav nobene ovire omejiti odgovornost trgovca za obveze svojega obrata le na imovino podjetja. Zakaj naj bi imele tak privilegij le določene oblike družb, ne pa na splošno podjetje, ki je združitev materialnih, osebnih in nematerialnih sredstev v dosego gospodarskega ali drugačnega družabnega namena22 ter tvori prav tako neko zaključeno celoto? Pri pravilnem upoštevanju pomena podjetja kot gospodarske tvorbe v pravnem življenju bi morali priti do zaključka, da je trgovinsko podjetje osrednja točka, na kateri je zgrajeno celotno trgovinsko pravo (zahteva p o po polni objekti v izaciji trgovinskega  prava :  Trgovinsko  pravo  naj  postane
Er a v o trgovinskih podjetij!).23 Na tem sloni v istvu zahteva po posebnem pravnem institutu podjetja z omejeno zavezo, ki naj bi preprečilo družbenemu pravu nasprotne tvorbe enoosebne družbe v okviru d. d. ali dr. z o. z. V tem smislu je postavil zahtevo po posebni ureditvi poedinskega podjetja z omejeno zavezo že P i s k o s svojim zakonskim osnutkom ureditve poedinskega podjetja z omejeno zavezo.24 Na njegovi ideji temelje tudi novejša nemška prizadevanja.25
22 B a j i č ,  Delovno pravo, 1956, 99.
!3 Mossa, I problemi fondamentali del diritto commerciale, RDC.
1926. L, 245: „Diritto del commerciante e diritto della impresa dovranno significare una sola cosa, per il fatto che l'impresa, tale per la sua entita e portata o per la sua forma, diviene l'organismo economico che concentra in sé i mezzi, e gli uomini indispensabili per l'esercizio dell'attivita   commerciale";   Oppikofer,   Das   Unternehmemsrecht.
1927, 130.: „Bei einer eingehenden Würdigung der funktionellen Bedeutung des Unternehmens als wirtschaftlicher Erscheinung im Rechtsleben kann sich sehr wohl ergeben, daß die einheitliche Grundlage für systematische Abgrenzung und Aufbau des gesamten Handelsrechts im Unternehmen und der in ihm sich abwickelnden Tätigkeit zu suchen ist."
Načelo je dosledno izvedlo le sovjetsko trgovinsko pravo, ki je pravo trgovinskih podjetij. Za dolgove odgovarja podjetje do vrednosti imovine neodvisno od sprementi) v osebi lastnika podjetja. Prim. Gordon, Systeme du droit commercial des soviets (frane, prevod Dufour), 1933, 185 si.
24 P i s k o , Beschränkte Haftung des Einzelkaufmanns. Grün-hut's. Zeitschrift für das privat- und öffentliche Recht der Gegenwart. 37 zv. 1. 19)0.. 699: Entwurf zu einem Gesetz über Einzelunterneh-mungen mit beschränkter Haftung. 756.
Enoosebna kapitalska družba in načelo omejene odgovornosti.   353
9. Ob reformi prava delniških družb in družb z omejeno zavezo (in v tej zvezi rešitev vprašanja enoosebne družbe ter načela omejene odgovornosti), se je sicer v Nemčiji pojavilo dvoje možnosti: Efektivna uzakonitev načela neomejene odgovornosti za vsa podjetja z izjemo velikih podjetij, za katera naj se obdrži kot edino prikladna oblika delniška družba. Govorilo se je o poosebljenju gospodarstva, o spremembi malih d. d. v osebne družbe (zaradi škodljivih posledic raznih rodbinskih, sorodstvenih, prijateljskih in njim sorodnih d. d.), o povišanju osnovne glavnice, o obči prepovedi enoosebne družbe, da celo dr. z o. z., kajti od načelnega stališča nasproti omejeni odgovornosti je odvisno tudi stališče nasproti družbam z omejeno zavezo. S tem bi razmerje med državo in d. d. bilo postavljeno na povsem novo podlago. Če se ni mogoče odločiti za prvo alternativo, potem je treba pripustiti podjetja z omejeno zavezo v vseh oblikah torej tudi poedinska podjetja z omejeno zavezo.26 Da se končno nemški zakonodavec ni odločil niti za prvo niti za drugo alternativo, ampak je v novem Aktiengesetz-u z dne 30. januarja 1937 ostal pri stari ureditvi, nam dokazuje le to, da problem enoosebne družbe in podjetja z omejeno zavezo ni talko enostaven. Tudi po novem zakonu je enoosebna družba pravno dopustna v okviru d. d., seveda pa so zlorabe spričo strogih določb o publiciteti, nadzorstvu ter odgovornosti zmanjšane na najmanjšo mero. Ker igra tudi enoosebna družba veliko večjo vlogo na področju družbe z omejeno zavezo, si je zakonodavec pridržal rešitev7 problema enoosebne družbe in načela omejene odgovornosti za reformo dr. z o. z.2T
10. V italijanskih reformnih prizadevanjih öbstojita dve diametralno nasprotni mnenji. Tako ne predlaga V i v a n t e samo izrecnega priznanja enoosebne družbe v okviru d. d., ampak postavlja celo norme za njeno ustanovitev ter poskuša rešiti problem podjetja z omejeno odgovornostjo v okviru d. d.28 Temu nasprotno odločno zavrača obliko eno-
2-"' Predvsem Oppikofer, Das Untarnehmensrecht, 1927, 127; J. v. Gierke, Lc. 411 ; Friedländer, Konzernrecht, 1927, 125; Friedländer, Die Einmanngesellschaft, Zentralblatt für Handelsrecht. 1926, 22, 134; Wieland, Handelsrecht I, 1921, 144, 507 sl. in II. 1951, 385 sl.; Feine, lc. 451.
28 Klau s ing, Das kommende Aktienrecht, Deutsche Juristenzeitung, 1955, 1139.
27 Schlegelberger-Quassowski, Aktiengesetz, 1937, § 2, op. 14, str. 111.
28 Vi van te, Proposte per la riforma delle societa anonime, Foro Italiano 1935, Parte quarta, 1, 8. Zaradi zanimivosti citiram vsaj
354   Enoosebna kapitalska družba in načelo omejene odgovornosti.
osebne družbe kot gospodarskemu življenju skrajno škodljivo tvorbo ter vir zlorab Mossa,29 ki se zavzema za obliko d. d. le za velika podjetja, predlaga za mala podjetja dr. z o. z. in zahteva končno ureditev poedinskega podjetja z omejeno odgovornostjo kot pripomoč proti enoosebnim družbam. Ker v italijanskem pravu danes dr. z o. z. ni urejena, se je v Italiji razvilo neštevilno malih delniških družb, predvsem enoosebnih, tako da je tam danes problem posebno pereč.
11. Z redko izjemo se do danes zakonodavec še ni odločil za zakonsko ureditev podjetja z omejeno odgovornostjo; znak, da proti tako dalekosežni spremembi pravnega sistema obstoje še mnogi pomisleki. Navedenim modernim
Erizadevanjem je sledil odinole zakonodavec kneževine ichtenstein ter uredil v državljanskem zakoniku (osebno in družbeno pravo) z dne 20. januarja 1926 ne samo enoosebno podjetje z omejeno odgovornostjo v gospodarske ali pa tudi negospodarske svrhe (čl. 834 si.), nego tudi enoosebne „druzbe" („Einmannverbandsperson") v okviru d. d. ali dr. z o. z. (čl. 639), ki pa jih je podvrgel posebnim poostrenim določbam. Te določbe predvsem varujejo koristi upnikov, ki jim dajó pravico do uradne revizije in uprave in jim končno zasigurajo neomejeno odgovornost imetnika enoosebne družbe v primeru težkih namernih zlorab.30
IV. 12. Tudi jugoslovanski zakonodavec se v novem trgovinskem zakonu ni odločil za dalekosežno spremembo v smislu absolutne prepovedi enoosebne družbe ter uzakonitve podjetja z omejeno odgovornostjo, ampak je obdržal glede enoosebne družbe isto ureditev, kot jo ima trgovinski zakonik na področju Slovenije in Dalmacije.31 Tudi po NTZ.
prvi člen njegovega osnutka: La societa anonima per azioni puo costituirsi con atto pubblico anche da una solla persona mediante l'assegnazione di un capitale per l'esercizio di determinati affari commerciali. Osnutek je posnet po čl. 2 poljskega zakona z dne 26. marca 1928 in čl. 6, 7, sovjetskega réglementa o delniških družbah z dne 17. avgusta 1927, kajti tipična enoosebna družba je delniška družba v rokah države.
29 Mossa, L'impresa nell'ordine corporativo, 1955, 20; Saggio per il nuovo codice di commercio, 1927; Per la societa anonima italiana, RDC, 1959. I. 509; sistematično obravnava celoten problem enoosebne delniške družbe Bragantini, L'anonima con un solo azionista, 1940.
30 Beck, Die Einmannverbandspersonen nach dem Gesetz des Fürstentums Lichtenstein vom 20. Januar 1926, Zeitschrift für das gesamte Handelsrecht, 89, 1926, 218.
31 Enako je vprašanje urejeno tudi v trgovinskem pravu Hrvat-stke, Vojvodine, Bosne in Hercegovine; drugače je po srbskem zakonu o akcionarskim društvima z dne 10. decembra 18%, ki velja po zakonu z dne 50. marca 1922 tudi na področju Črne gore.   Ker je akcijsko
Enoosebna kapitalska družba in načelo omejene odgovornosti.   355
bo torej enoosebna družba dopustna. Zakon ne prepoveduje, da se vse delnice oz. deleži spoje v eni roki. To ni nikak razlog za prestanek družbe (§§ 565, 475 NTZ.). Družba s samo činjenico. da ima samo enega družbenika ne prestane, pač pa enoosebna družba nikdar ne more nastati originarno, ker je za nastanek vsake d. d. oz. dr. z o. z. potrebno večje število družbenikov (za d. d. najmanj pet, § 182 odst. 1., NTZ.; za dr. z o. z. vsaj dva, ker drugače ne gre za družbo v smislu zakonskih določb o ustanovitvi družbe, § 415 in sl.). Zakon daje slednjič kavtele za en posamezen primer (§ 182 NTZ.). Če namreč pravila določajo, da morajo biti člani družbenih organov delničarji, potem mora d. d. imeti vedno toliko delničarjev, kolikor je potrebno, da se sestavijo dotični organi v smislu pravil. S pravili je torej mogoče izrecno preprečiti nastanek enoosebne delniške družbe.
Zakon ureja celo en način nastanka enoosebne družbe, če namreč pridobi vse delnice (§ 579) oz. deleže (§ 480) država, banovina ali občina. V tem primeru more javnopravno telo izvrševati dolžnosti družbenih organov. Če družba, ki je vse njene delnice ali deleže pridobila država, banovina ali občina, prestane, se more izvršiti likvidacija na ta način, da javnopravno telo prevzame obvezo poplačati vse druž-bine dolgove. Končno ščiti zakon upnike s tem, da more občina to storiti samo z garancijo države ali banovine (§§ 579 odst. 2., 480; tudi §§ 581, 480 glede družbe v likvidaciji.). Ta način nastanka enoosebne družbe ni toliko nevaren, ker daje že samo javnopravno telo kot pridobitelj vseh delnic ali deležev zadostno garancijo družbenim upnikom. Ta način je celo v interesu narodnega gospodarstva. Problem nastane šele takrat, če neka druga fizična ali juridična oseba pridobi vse delnice ter pridobi izključen vpliv na poslovanje d. d. al dr. z o. z. V tem primeru so potrebne precejšnje kavtele, da se ne pojavijo škodljive posledice enoosebne kapitalske družbe.
15. Kljub temu, da je zavzel znaten del zakonodaj do tega vprašanja navidezne družbe v rokah enega družbenika odklonilno stališče, to še ni noben razlog, da bi zenačili naše pravo z inozemskim. Predvsem se moramo vprašati, ali je enoosebna kapitalska družba, kakor je dopustna danes
pravo tega zakona najbližje francoskemu, enoosebna družba ni mogoča, ker vsaka d. d. prestane, če pade število delničarjev pod deset (čl. 81, it. č). Izpopolnitev članstva iste ima za posledico nastanek nove družbe. Prim. Mirkovič, Nekoliko pitanja iz oblasti akcij-skog prava, Branič, 1940, 219, 223; Postanak i pravni sastav trgovačkih društava, Pravosudje, 1940, 254, 258.
356   Lnoosebna kapitalska družba in načelo omejene odgovornosti.
po Tz. in tudi po novem trgovinskem zakonu, gospodarsko pravilna organizacijska oblika za podjetja z omejeno odgovornostjo in ali je v skladu z duhom našega družbenega prava. Ali ni morda umestneje omogočiti tudi posameznemu podjetniku omejeno odgovornost za njegovo podjetje s posebno zakonsko ureditvijo, ne pa v obliki d. d. ali dr. z o. z.?
14. Jugoslovanski zakonodavec je sicer tudi v novem trgovinskem zakonu pripustil enoosebno kapitalsko družbo. Pri tem so ga vodili v prejšnjih izvajanjih navedeni razlogi, ki govore proti enostavni prepovedi enoosebne družbe, prav tako kot nemškega zakonodavca. Toda, ker je drugače poskrbel za odklonitev škodljivih posledic enoosebne družbe, ni zagrešil napake. Tudi z ureditvijo po zgledu švicarskega OR (§ 625 odst. 2.), da mora družba za dobo svojega obstoja imeti gotovo število članov ter bi v nasprotnem primeru vsak družbin upnik imel pravico s tožbo zahtevati presta-nek družbe v varovanje svojih koristi, ne bi bilo prav nič pomagano, ker bi se taka sankcija prav tako lahko izigrala s fiktivnimi družbeniki.32
V novem trgovinskem zakonu je izbranti druga, morda še učinkovitejša pot, namreč z določitvijo zadosti visoke osnovne glavnice, z izčrpnimi določbami o ustanavljanju, d a 1 e k o s e ž n o uredit v i j o nadzorstva, računovodstva, razširjenjem načela publioitete, predvsem pa s poostritvijo določb o odgovornosti (za škodo in kazenske odgovornosti). S tem je dana možnost, da enoosebne družbe ne postanejo nezdrava pojava gospodarskega življenja ter se omeje na gospodarsko želeno mero. Ena določba NTZ.-a nam kaže celo to, da je zakonodavec izrecno skušal onemogočiti vsako zlorabo neomejenega vpliva v družb i.33 Kdor namreč za zlorabo svojega vpliva, ki ga kot delničar ali družbenik pri družbi z o. z. ima v družbi, neposredno ali posredno stori, da član kakega družbenega organa, ki mu je poverjeno upravljanje družbenih poslov ali opravljanje nadzora nad tem upravljanjem, ali kdo drug, ki je zaposlen v družbi ali z družbo, prekrši svojo dolžnost, odgovarja za škodo, ki je povzročena s kršitvijo dolžnosti, kakor tudi kršilec (§§ 398 odst. 1., in 487 odst. 1.). Iz tega sledi nedvomno, da vsak del-ničar ali družbenik pri družbi z omejeno zavezo odgovarja
32 Tako tudi obrazloženje ministrstva pravde k § 182 NTZ.
33 Škerlj, Le societa per azioni secondo la nuova legge commerciale jugoslava, RDC, 1939, I, 190.
Enoosebna kapitalska družba in načelo omejene odgovornosti.   357
za vsako zlorabo svojega vpliva v družbi neomejeno z vsem svojim premoženjem.
Za družbo z omejeno zavezo je NTZ še izčrpnejši v pogledu varovanja koristi družbenih upnikov, ker izkustvo uči. da so upniki pri d. z o. z. še v večji nevarnosti kot pri delniški družbi in pa, ker je tu javna kontrola slabša. Če namreč način družbenega poslovanja očitno ograža poplačilo terjatev družbenih upnikov ali če bi bila v družbenem poslovanju na škodo upnikov storjena nepoštena dejanja ali hude kršitve zakona, imajo upniki, katerih terjatve dosegajo znesek vsaj polovice družbene osnovne glavnice, pravico predlagati registrskemu sodišču, da odredi preskušnjo s tkzv. poverjeniki za preskušnjo (§ 469, odst. 2.). Končno imajo upniki celo pravico, s tožbo zahtevati prestanek družile, če katera koli bilanca ali katera koli preskušnja pokaže, da je propadla polovica osnovne glavnice ali v primeru oškodovalnega načina družbenega poslovanja (§ 477, odst. 1.). Tudi ti dve določbi NTZ-a kažeta namen zakonodavca, odpraviti vsak, upnikom škodljiv način poslovanja v družbi ter vsako zlorabo neomejenega vpliva.
15. Seveda pa bo važna vloga kakor doslej prepuščena judikaturi. Družbenik, ki je združil v svoji roki vse delnice oz. deleže, ne sme tega svojega položaja izrabiti v gospodarsko nedovoljene, navidezne in zasebnim ter družbenim upnikom škodljive posle. Seveda je v takem primeru ločitev7 zasebnega ter družbenega imetja, ločitev zasebnih ter družbenih poslov težavna stvar, ker obvlada „družbenik" vse svoje premoženje v celoti ter gleda na oboje z istega vidika. Zato je načelo ločitve zelo težko posplošiti, marveč mora biti v vsakem posameznem primeru posebej presku-šeno. Odločevati mora v vsem načelo dobre vere in poštenja (^i; 865, 914 o. d. z., § 916 o. d. z. glede navideznih poslov; do neke mere tudi čl. 278, 279 Tz.) v trgovinskem prometu in po tem je tudi odvisno vprašanje o priznanju ali nepriznan ju načela omejene odgovornosti „družbenika", ki si je v okviru d. d. ali dr. z o. z. brez posebnih težkoč omogočil omejeno odgovornost za svoje podjetje.34
16. Gotovo bi bila uzakonitev posebne oblike podjetja z omejeno zavezo pod posebnimi strogimi kavtelami pri-kladnejša ter bolj ustrezajoča gospodarskemu življenju, toda našemu pravnemu sistemu z nekaterimi redkimi izje-
34 Schlegelberger-Quassowski, 1. e; Feine, 1. c. 4Ó0: Guh 1, 1. e, 275; Mossa, Abusi della persona giuridica sociale, RDC, 1939, 261.
358   Enoosebna kapitalska družba in načelo omejene odgovornosti.
mami (prim. § 1409 odz.) je to povsem tuja tvorba.35 Tudi bi se s tako ureditvijo kaj malo doseglo, čim bi bilo podjetje vezano na strožje pogoje nego pri družbi z omejeno zavezo.36 V tem primeru bi se s pomočjo fiktivnih družbenikov raje ustanovila družba z o. z. ter doseglo isti cilj.
17. Pri ureditvi d. d. in dr. z o. z. je moral zakonodavec imeti pred očmi, da so delniške družbe pa tudi družbe z omejeno zavezo ne samo sredstvo posameznih kapitalistov za obavljanje svojih dobička-nosnih poslov, nego važen instrument narodnega gospodarstva, ki naj bo čim bliže pojmu pravičnosti in onim idejam, na katerih ta pravičnost počiva. O tej vlogi je predvsem treba voditi račun. Jugoslovanskemu zakonodavcu se je to v polni meri posrečilo ter so zlasti določbe o odgovornosti zbudile poziv na posnemanje celo v reformnih prizadevanjih drugih držav z drugačnim gospodarskim sistemom, kakor je naš.37 Ne glede na to, da v NTZ.-u ni urejeno poedinsko podjetje z omejeno zavezo kot nadomestilo enočlanske  kapitalske
35 Načelo omejene odgovornosti velja v pomorskem pravu. Ladja tvori pomorsko podjetje. Po nemškem sistemu (§ 486 II G B) obstoji omejena stvarna odgovornost lastnika ladje po samem zakonu. Upnikom služi za varnost njihovim terjatvam samo ladja (brod) in brodarina. Po francoskem sistemu, ki velja tudi pri nas (II. knjiga code de commerce iz 1. 1807. v ital. prevodu tvori osnovno jugoslovansko pomorsko .pravo), sicer lastnik ladje in brodar odgovarjata upnikom načeloma neomejeno. Toda z institutom tkzv. na p usta (a bando na) ladje (broda) in brodarine jima je dana možnost, omejiti odgovornost le na ladjo in brodarino (čl. 216 code de commerce). Načelo omejene odgovornosti obstoji torej v institutu abandona. Jtigosl. načnt pomorskega zakona je opustil sistem abandona ter se odločil za angleški sistem omejene osebne odgovornosti brodovja v skladu z mednarodno konvencijo o omejitvi odgovornosti brodarja iz 1. 1924. (Bruselj). Brodar naj odgovarja za dolgove do višine vrednosti broda in brodarine. O načelu omejene odgovornosti v pomorskem pravu gl. Š p e h :t r , Odgovornost brodara, 1959, 109, 158 si.; Wüstendorfer, Das Seeschiffahrtsrecht v Ehrenberg's Handbuch des gesamten Handelsrechts, 1923, 199 sl.; Ripert, Droit maritime, 1929, IL, n. 1233 sl.; Scialoja, Sistema del diritto della navigazione, 1933, L, 225; tudi na pomorskem podjetju ter načelu omejene odgovornosti v pomorskem pravu opravičujejo nekateri ustanovo poedinskega podjetja z omejeno zavezo; prim. Mossa, L'impresa, 1. c. 70; il diritto alla impresa, 1953, 13; Oppikofer, 1. c. O načelu omejene odgovornosti v zračnem pravu ter o abandonu, ki velja v italijanskem zračnem pravu še danes v nekem pogledu gl. Ambrosini, Istituzioni di diritto aeronautico, 1959, 255 si.
36 Wie land, 1. c. Il, 389;37 Mossa, Per la societa anonima italiana, 516.
Vojaška služba in službeno razmerje.
359
družbe, bodo določbe NTZ.-a brez dvoma zajezile škodljive posledice takih gospodarskih tvorb ter jih reducirale na minimum ali vsaj napravile za popolnoma neškodljive.
V. 18. Današnji gospodarski razvoj nam seveda odpira zopet nove poglede. Država pridobiva vedno večji vpliv na delovanje gospodarskih podjetij in sicer od največjih delniških družb in koncernov do najmanjših podjetij posameznih trgovcev. Vedno bolj se priznava socialni značaj podjetja, ki sili k vedno večji nacionalizaciji in kolek ti vizaciji gospodarstva. V tem pravičnejšem sistemu seveda delniška družba in družba z omejeno zavezo ne bosta mogli biti prepuščeni eni sami osebi.