—   67    —
Novičar iz slovanskih krajev.
Iz Radgone. V tem mescu so u vinogradih vso tersje obrezali, gnoj nanosili itd.; nekteri posestniki večin vinogradov so celo ukazali že vincarjem kopati; vendar jim je sledeči mraz 19. svečana prenaglo upanje protoletja vkončal. Na rozgah (Reben) se vidi polno polno zdravih očesic, kar ljudem upanje daje obilnega sadja, Bog daj! Vinska cena: lanjsko je po 80 do 95 fl. sreb. stertinjak; 1849. leta po 160 do 180 11.; 1848. leta pa po 200 fl. in tudi se čez. Jabol-čnice se po 30 do 40 fl. sreb. stertinjak dobi, brez lagvov (bučaljev). Ukazal sim, da naj se pri mojem vinogradu z gnojnišem ravna, kakor je bilo v ^Novicah" razjasnjeno; vincar je to spoznal za kompost, kakor oni pravijo, vendar je hitro po razlaganju različnost uspeha od njih komposta zapopadel.
F. Jančar, podžupnik.
Iz Celja. J. Š. Tudi pri nas je bilo zapovedano, da ob nedeljah in praznikih se ne sme teržiti, da morajo duri staciin in prodajavnic o nedeljah zaperte ostati. To se tudi zvesto spolnuje. Duri so zaperte, štacune prazne, ulice prazne, nasproti pa — ošta-rij e polne!
Od Savine. J. Š. Kako se časi spreminjajo! Viteški gradovi na sterminah , grajšinske poslopja u dolinah, rožlanje orožja in žvenklanje kozarcov, sužnost, tlaka in desetina, vse je minulo in zgodovini zapadlo. Pa na podertijah starodavnih poslopij klije in raste novo življenje, in mirne naprave umetnosti in obertnije razvijajo svoje bandera. Kakor po več deželah, tako tudi na doljnim Štajarskim zdaj mnogo nekdanjih grajšin praznih in skorej popolnama zapušenih stoji. Blizo Celja lepa velika grajšina Blagon (Rei-fenstein) je skorej tudi tej osodi zapadla; visoko zi-dovje prazno u zrak moli. Tamkej se bode zdaj krasna velika fahrika   mjila  (jžajfe)   in   sveč osnovala.
Iz Loške doline 20. svečana D—n. Z veseljem zamorem naznaniti, de od tistih 8 gold., ktere so Boijunski učenci in učenke po naznanilu 14. lista Novic za šolske ubožčike donesli, so učenci v Ložki soli ostale 3 gold. prejeli. Očitna hvala naj bo takim učencam in njih g. učitelju.
Iz Cate&a. Na pustni pondeljk je po preteklih 50 letih zakonskima stanu praznoval pošteni kmet Blaž Kisel s svojo ženo Jožefo ponovljenje nju ženitve. Po sv. maši sta se zbrala še terdna in vesela starčka v sredi 3 hčer,   5 vnukov in več žlahte v hiši nju   sinu,
v
organista v Čatežu, ki  jih  je tako prijazno gostil,   da je bila vsa drušina   prav zidane volje noter  do večera. Ker se je k godu   g. fajmoštra   ta   dan ravno   več duhovnih gospodov snidilo , jih je prišlo nekaj tudi to veselo družinico   obiskat,   ktere  posebno  zato   v Novicah spomnim, ker je dokaz žlahniga serca sinu, kije vesel, se vedno svoje ljube stariše imeti, čeravno so že stari. Iz Ljubljane.    Grozno   žalostna   prigodba   se je pripetila na dan  vesoljniga veselovanja — pustni torek ob eni popoldne v Podgorici, neki vasi čez Savo, pičlo poldrugo uro od Ljubljane med Št. Jakobam in Der-gomnam. Nanagloma je pogorelo 12 hiš s poslopji vred, in v pervi hiši,   kjer   se je   oginj začel, je  na mestu zgorelo cvetero otrok, en mož je zvečer po   strašnih bolečinah umeri.    Kako se je oginj pričel, ne vem za gotovo; eni pravijo, da je neka ženska cverla, drugi pripovedujejo,   da je   neko  deklice  ognjiček blizo  hiše zanetilo, in ker je tisti dan burja zlo pihala, se je plamen hipoma v listje in slamo zanesel; toliko pa je gotovo , dajegostač, brez da bi bil kaj od tega vedil, da že ognjeni petelin po strehi skače, s svojim in s še 3otroci hišniga gospodarja v hiši bil, in še le na hrup, da gori, z otroci iz nje pribežal s svojim otročičem v naročji.   Pa ko stopijo čez prag, jih verze silni plamen ob tla; očetu zderči otrok z naročja — vsi revčiki končajo življenje v stražnim požaru; oče ves ognjen, opečen in omotičen tavapreč; ko ga najdejo,  je že  vsa obleka   na njem zgorela,   le še hlačni rob mu je bil ostal; zvečer je tudi on   umeri po strašni spečenini.    Ker je burja silno pihala, ni bilo nobene pomoči mogoče; škoda je pa pogorelcam tolikanj veči,   ker   razun  4  nima   nobeden   pohištva   zavarova-niga.    Naj   bi   bila   ta  strašna   prigodba   ženskam  v novo  svarjenje,    kako   potreba   je   z   zabelo varno ravnati,  —   sta rišem pa,  da   nikdar ne morejo    preveč   na    otroke   paziti,    da   se   ne igrajo z ognjem!                                 A. Fleišman.
— Ravno pred natisam Novic smo prejeli od c. k. okrajniga poglavarstva sledeči razglas s prošnjo za pomoč pogorelcam:
14. dan t. m. je začelo ob eni popoldne v Podgorici 2 uri od Ljubljane goreti; do zdaj se se ne ve za gotovo kako je oginj vstal; ker je pa bila huda borja, je bilo kmalo 12 hiš in druzih kmetijskih poslopij v plamenu. Tudi čvetero otrok je zgorelo; nek mož hudo opečen je po ognji tudi že umeri, dva pa še bolna ležita.
Škode je po vradnl cenitvi za 6244 fl. in 14 kr.; zavarovani so bili pa le štirje posestniki in sicer vsi skupej za 1400 fl, Akoravno ni škoda , če se v 13 delov razdeli, tako velika, venderle je hudo občutljiva, zato ker je večidel le kaj zarje zadela, ki so po p o-goru ob vse svoje blago in prem oženje, ob vso zalogo živeža in ob vse orodja prišli. Ti reveži so sedaj v nar veči sili in revšini, ktere zamore le dobrotljivost beraske palice rešiti.
Zato prosim v imenu nesrečnih pogorelcov milo-Berčne prebivavce Ljubljanekiga mesta in bližnje okolice za mile darove;  vsak   še  tako   majhin   dar bo c. k.
—    68   —
okrajno poglavarstvo  v Ljubljani  hvaležno  prevzelo   in urno nesrečnim pogorelcam v Podgorico odrajtalo.
Pri ti priliki se ne morem zderžati imena tistih mož naznaniti, ki so se pri ognji čversto obnašali in branili, de se ni oginj še bolj razprostiral in še veči škode napravil. Ti le so: Podgoriški župan Janez Dol ni čar, soseskini svetova vci Andrej Cedivnik, Janez in Andrej Ručgaj, Andrej Snoj in Gregor L o žar, vsi iz Podgorice.
C. k. okrajno poglavarstvo v Ljubljani 26. feb. 1852.
Tomaž Glančnig, c. k. okrajni glavar.
Iz Ljubljane. Presvitli cesar so prišli v četertek o pol desetih po železnici v Ljubljano; na kolodvoru slovesno sprejeti so se berž na pot v Terst podali, kamor so kmalo po 4. uri popoldne došli. — Predsednik kmetijske podružnice Ljubljansko - Verhniške in okolice Ljubljanske je bil v sredo g. Anton Galle^ posestnik Bistriškiga grada izvoljen, g. Kari Obreza, c. k. poštar in župan na Verhniki in pa g. Jožef Eržen, posestnik v Ljubljani, pa sta bila odbornika imenovane podružnice izvoljena. — Prihodnji petek, to je, 5. marca zvečer bo že omenjena milodarna beseda v dvorani filharmoniške družbe, prihodnjič bomo naznanili posamske reci te besede.