Leto V. TRST, v četrtek ane I. marca IbOO. Štev. 6. Brije trikrat na mesec. Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pišMaHfe ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in npravdništvo se nahajata? v ulici S. Laz.zaro št." 11, II, nadstr. ar Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, St. Petru in Pragerskem po 6 nvč. Dvoboj. Resnična humoreska. — Dvoboj sta imela g. Ič. in Ed. V deveti deželi se je pripetilo, da sta dva dijaka se zaljubila v eno devojko. Ce-gava naj bo. Za blagor meč naj govori ! Sekundanta sta šla k nasprotniku ter ga povabila na dvoboj. Ta se j?'častno odzval temu povabilu. Orožje — sablja. II. Nabrušen bridki meč ! Napočil je krvavi dan Urau boj besneč ! Naš boj je svet in svet naš roj, Saj kliče nas v hrabri boj. Za čast, za ljubo v hrabri boj Tja sred sovražnih čet! Med nami vsak je ves junak....... S. Gregorčič. Napočil je določeni dan. Mirkotu, prvemu borileu so se danes hlače tresle, ko je vstal in ni mu šla kava v slast. Svojemu prijatelju Slavoju, ki je tr-dil, da pojde študirat medicino, je zaupal tudi to svojo "skrivnost ter mu dal eno krono zato, da nakupi potrebnih obližev iu obvez. Bal se je že za svoje življenje. Slavoj si je poplačal svoj trud kar v naprej in je kupil pri prvi hiši, kjer visi cesarski grb 15 »šport«. Za ostalih 35 kr. pa je nakupil angležkega obliža. III. Dvoboj po avstrijskih zakonih ni dovoljen, najmanj pa srednješolskim dija- kom. Zategadelj zo izbrali kraj za dvoboj zunaj mesta. Solnčui žarki so se odbijali v mirno tekoči Ljubljanici. Mirka pa se je polotila silna žalost. Mislil je : »Narava se smehlja v pomladnem cvetu, jaz pa bom moral..... Nisi upal več misliti. Zbledel je pri ti nrsli. Zraven pa ni pomisli' J a ima i on i njegov nasprotnik tako skrhano sabljo, da hi lehko jahal na nji. Sekundant je leno ležal na trebuhu, pušil papiroske in gledal v valove. Poleg njega pa je izkladal prepotrebni »dohtar« svojo lekarno. Lahkih nog sta prišla borilec Metod in njegov pomočnik. Metod je kazal veselo lice, kajti vedel je, da zmaga; bil je namreč dober sabljač. Na kratko se pozdravita nasprotnika. Sekundanta pričneta šteti: »Ena, dve, tri!« — Orožje zazveni in za par trenotkov vidimo v velikem loku pasti Mirkovo sabljo na sredo Ljubljanice. Mirko, poda svojemu nasprotniku roko v znak miru in sprave. IV. Odšli so v gostilno in tamkaj zapili zadnji krajcar. Peli so tudi zaljubljene, le Mirko ni mogel danes pomagati s svojim čistim tenorjem. V pozni noči, ko so se ga vsi pošteno nalezli, tedaj je napil »medicinec« Slavoj: Živijo, božja kapljica, ljubezen, petje in dvoboji! Zadnji so prava — poštena naredba«. In zlil jo kozarec vase in za par minut se noslonil na obe roki in začel smrčati .... Mešetarski pogovori. Jaka: Kaj misliš, kje bi jaz kupil dobre a ne predrage konje? — Jože: Veš kaj, jaz sem slišal, da so v Jblan pri Figabirt na prodaj. — J a k a : Kaj pa še ? Jože; Res, en gospod je ojal, da je dol nekje pri Smartnem boter Cofek, ki ima tri arabce po prav nizki ceni; enega dobiš za 17, druzega za 20 in tretjega za 47 ranjžev. To hi bli zate. Jaka: Ti me plavšaš; kako bodo arabci tako po ceni, saj so najdražji konji kar jih je na svetu. Jože: Ti ne veš, da ti konjiči so čisto nove pasmi, takih ne dobiš nikjer. Jaka: V katerem Smartnu pa je to? Jože; Kaj nek, v Smartnem pri L. tam samo se še dobč arabci, drugod nikjer ne v Evropi. Nekaj so jih imeli Angleži, pa so jih Buri postreljali. Saj tudi v Smatnem niso prej bili, le g. Cofek zna take zredeti, — Ti ne veš kakšni so, jaz sem jih videl: eden je črn, drugi je bel, tretji pa rdevi. — ■Kadar jih očka aaprega, morajo vsi sosedje pomagat, da jih po koncu spravijo —; potem pa gre kakor sam škrat. Jaz sem se žnjimi peljal v Litijo, pa smo se vozili poldrugo uro; nekdo je prišel pa peš v 20 minutah. J a k a : Potem jih pa ne maram, če so tudi prav po ceni. Jože: Tudi ne, ko bi bili županovi? — Jaka: Tudi ne! J o ž e: Ce bi ti jih pa županja sko-mandirala. Jaka: To pa že ne, kjer žena koraandira, ni dobro konje kupovati, če bi bili prav Arabci. — -r? To je preveč. Kmet, ki je imel hišo v »štanti«, pošlje svojemu upravitelju več kokoši in debelo gosko. Ko je upraviteljeva žena jemala iz košare vsa darila, je ponavljala vedno besede: »To pa je preveč!« Dekla, ki je prinesla vse te stvari, se odreže: »Seveda! Naša mati, so tudi dejali, da je preveč. Oče so pa odgovorili, da takem sebičnežu ni nikdar dovolj«. Uganjke. Kdo ua tem svetu šteje samo jasne urice ? Solnčna ura. Kteri Angleži hodijo po štirih ? Konji-angleži. Ali se moreta napolniti z jedno vrečo žita dve drugi, ki sta jednaki prvemu? Ako se jed na vreča dene v drugo. ir Slovenska deklica. Obraza krasota, života lepota te kinča deklica očesa bliščoba ust slastnih miloba te slavi devica Največa miloba, pa tvoja resnoba je v krasni milini, je srce, ki bije, ljubezen ki lilije zvesto domovini... Ostani mi večno oj dekle ti srečno z le-temi darovi, naj oče tvoj mili še z vsemi darili lepo blagoslovi. Jože. * Najboljši burski strelec. Stric Van Bosboon je republikanec. Star je 55 let. Se pred šestimi meseci imel je lepo premoženje v zlatu in cvetočo dru- žino. — Angleži so mu ubili edina sina. Do smrti potrti oče se poda k prijatelju Kriigerju in mu pove tužno vest in svoj namen. »Van, saj imaš še tvojo nekdanjo puško, ki je še vsacega zadela ?« »Imam«. »Torej potrebuješ samo patron«. »Ne, te izdelujem sam. (Zašepetal je predsedniku Transvala nekaj na uho, da je temu kar pi| lca z ust padla.) »Ker vže hočejo Angleži to od nas imeti naj ga imajo«. — Stisnil je roko predsedniku in odšel. - - Od novembra sem koraka stari lovec na čelu male hrabre čete Burov. — V večni spomin na svoja dva sina, zbira in zbere si vsaki dan v najhujšem boju — dva mlada angležka častnika — katera gotovo zadene. Toda samo dva, ne več ne manj ! — Ko po bitki zdravniki preiskujejo mrtve, najdejo dva mlada mrtva častnika. Ko ju odprejo, dobe gotovo ali v srcu ali v možganih ne svinčeno, ampak — zlato krogljo. — Tako se Van Bosboon maščuje. — o oo Dijaški večer. Priobčil Jože. Bila nas je lepa, vesela družba »Pri petelinčku«. Pili smo, kadili — saj ni bilo profesorjev — pogovarjali se, in peli. Med nami je bil tudi tovariš-sošolec Keber Do-broslav, naš prihodnji »poeta laureatus«, naš ponos, velik obožovatelj rudečeličnih in bledoličnih gospic in gospodičin. Nocoj je -bil zmirom nekako nervozen, in je zmi-rom segal z roko v notranji žep kamižole. »He, Dobroslave, kaj pa imaš v žepu ? odo, kaj ? Ven ž njo! reče eden. »Halo, preberi nam jo!« zakličejo vsi, razun Bevka, našega sošolca, ki se je pečal zmirom s trgovinskimi stvarmi. — Do-broslav privleče v resnici nek papir iz žepa, kjer je bila natisnena dolga lirska, zaljubljena pesem. Popravi si naočnike in nam jo začne »predavati« tako. (Bevk pa ni pazil, ampak je bral nek trgovinski časnik in je povdarjal nektere besede glasno) Keber: »Draga moja...« Bevk: » » Čebula,« « Keber: »Mila, Kako si ti lepa Lepša si ko...« Bevk: krompir. Keber: »Vila, Najlepša med vsemi« Bevk: »»po tržni ceni«« Keber: »Usta tvoja rdeča«. Bevk: »»slabejše vrste ceneje«« Keber: »Slastna kakor...« Bevk: »»Zelje, pesa...«« Keber: »med so«. Prsa ti kipeča«. Bevk: »»kakor po navadi Keber: »Strela, tajksl, vrag, ali boš tiho, sapramehe!!« Bevk: »»Kaj, kdo tiho, kdo, Perun, oblaki, kdo, a ? Kaj se repenčiš ? Če ne boš tiho te primem za »pativku« in vržem tebe in vse tvoje neumnosti iz možgan v — koš. Da veš !«« Keber: »Kdo bo mene sramotil, kdo, ti ki si toliko ljubic imel, kolikor je prstov na rokah in nogah, a vendar so te vse zapustile?« Bevk: » »Molči, pokveka neumna, kaj tebi mar to ? Ali nisi ti še slabejši kakor jaz, ali nisi imel že petindvajset jih, zdaj pa vendar nimaš nobene in tiste tvoje pesniške budalosti ali jih ne pe-vaš neki nuni na — papiiju, kakor si sam rekel? Da bi ne vedel, kako je s teboj! Sicer pusti mene pri miru radi »punce«, ker »kar jaz naredim, prav naredim«, razumeš?«« Res z velikim trudom se nam je posrečilo jih pomiriti in ziediniti razdražene duhove. Pozno zvečer pa ko smo šli do-domov polni kraškega terana , sta šla Keber in Bevk celo skupaj in sta se držala pod pazduho ter sta merila cesto. »Zakramiš, Perun, pa naj reče kdo, da se ga nisva nalezla, le naj reče kdo«, mrmlja Bevk. Keber pa začne peti in Bevk za njim basirati: Dvema hospodoma služiti, To je masa pratašku, Študirati in ljubiti, Je pa prepovedanu. »Perun, kaj pa to nam mari saj«: Na sveti več, več foušije ni, Kakor je, oj je študentovska Oj ja, oj ja tromlalalom ja... »No ali bosta tiha gospoda« zagrmi redar nad njima.« »Kdo, kaj tiho, kdo vkaže tukaj, kaj Dobroslove Sapho, ali ni res? Pa naj reč'e kdo, da nisva pijana. Oj pri nas je korajža, ko korajža, Pri vas je, je pa ni, oj ni...« Da bi ne pričel jaz ravno v tem času k njima morala bi iti jest fižol in bob k sv. Antonu, tako sem jih jaz srečno spravil domov, ko sem jih rešil iz redarjevih rok. Tako se je končal naš dijaški večer. Celjski ,,Befelshaber". (Konec). Vendar, glava modra ni zadela Prave, ampak varala se grozno. Trebalo ni Cehom biti v zvezi S hudim duhom, ampak po navadnem Potu prišli so v razvaline, So dobili k temu privoljenje. — Ni mi treba praviti, da potlej, Ko so viačali se zopet v mesto, So od vseh strani j jih oblajali Psi nemčurski, kakor po navadi. — Se do noči niso mirovali, Ampak prežali na »Josefsplac-u«, Da jim pride kak Slovenec v roke, Ki bo šel iz »Narodnega Doma.« To se tudi večkrat je zgodilo. Drugo jutro tla so oškropljena Vsa krvjo ponočnih še borilcev. — Kako drugi dan so spet divjali, Ko na vlak vračali se Cehi, Tega ni povedati mogoče. — Da še jezo svojo bi razlili Bolje po Slovencih, so drug večer Vsaki hiši, kjer je kak Slovenec, Podrobili šipe v drobne kosce, To so, Oex, junaška dela tvoja In pa tvojih slavnih pomagačev, S tem priboril svojemu imenu Na način hajduški boš nesmrtnost. Toda nič ne stri; saj tud Herostrat Je svetovnoznan, ker je posmodil Bivališče efeške Diane. — Kmalu boš »namalan« gor na fajfah, Kakor na primer je Wolf in drugi, Kmalu tvoja bo debela glava Urine verižice krasila. In ko boš umrl, mi smeš verjeti, Stal bo tam na slavnem »Bismarck-platz-u« Kip tvoj z batino debelo v roki. Vzgled boš čase vse Nemčurjem celjskim Bojevalca hrabrega za domovino, Kot Homer Ahila, opevali Pevci bodo tc še v poznih časih, Tvoj spomin ostal bo večne čase. Kocelj Nekaj našim filologom. Leveč pravi pišimo »bravec«. Perušek tudi tako meni. Hešič se pa postavlja obema po robu. »Kjer se pričkata dva, tretji vedno prav ima« pravi pregovor. Pišimo torej »bratec«. S tem bo ustreženo obema strankama. Bere pa lahko vsak po svoje. _BJIJ^V^C_____ Jezična Polonca XI. Ta zadnbart sem pravla, de sem per «Brivc» v taberk. Dons pa moram rečt, de m ta dinst ni bil nič kej po volj, zato sem Brivc kindigala in djala, de s more kakšnga moškega najet, de mu bo šel okol ta tragljivih naročnikov. Je pa djal: »Tvoja glava, Tvoj svet, jest Te ne bom silil«, pa sem šla, ker za tak dinst me ženske nismo. Prec, drug dan mi piše moja pekan-tarca Spela iz Novga Mesta, de je tam dinst za dobit per enmo p rov fajn gospod. »Pa nej bo!« sem djala in se peljala plint ke preke Novmo Mest. Špela me je že čakala na pajnhof in me peljala k tistmo gospod, k so glih eno kuharico nucal. Jest sem se jih hudo vstrašila, kakor kakšnga Turka, pa k so to zamerkal, so prav frajnd-leh preke men rekli: »Ti si tista Polonca! če bos flisk in voleng, ti ne bo nič falil Tud boš dobel Ion imela in v nedelo sla lahka na spencil. Dons ti se ni treba an-tletat, gles lahka se mal po mest, de se bos bel avskenala.« Tok sem pa šla, k sem svojo culo v kamro spravla s Špelo mal po mest. Prov fleten se m je zdel, na plač imajo rotovš glih koker Iblana, sam prav slab flajšter majo po mest. Gase so take, koker hribovske pota. Ta velka cerkev se mi je prov dopadla, gliii toko flečkajnarska. Samo ldje mal drgač zavijajo, kadar po kransk govore, tajčajo pa glih toko, koker v Iblan. Tud tukej so Slobenarji pa meškurji in frajlce se tud toko ta j o spakujejo koker drgod. Kako se m ja naprej godil per temo gospod, bom drugbart povedala. Zdej pa imam sam še eno prošnjo. K sem šla od Brivca stran, m je djal: »Pa glej, de m kakšnga človeka skomendereš, de bo šel okol tisteh špasneh naročnikov, k platelc kar tko prejemajo al pa še »Brivca«. Zato prosim zdej jest, k še nisem mogla nobenga tacga človeka dobit, de b se kdo meldal, ker ni glih tko velik oprav t v taberk per Brivc, sam fajn postave more bit pa jezik more imet fest namazan. Zdej pa adijo, drugbrat pa še kej. Vaša, Polonca. kuharea v Novmo Mest. (Brivec je Polonci pisal naj mu še sporoči o tistili imenitnih, »damah« v Šmihel pri Novem Mest, ki slovenske deklice dresi-rajo v staroveških nemških prestavah a slovenski očetje m matere vse (o poslušajo Str. 3 pa nič ne rečejo, ker so doma tako imenitne, da se jim zdi slovenski jezik preo-koren in rovstarsk — k večem za kakega »Jurčeta« bi še bil a za dolenjske dekleta — nikakor ne ! -) K Hudobni jeziki. Zenice šepetajo, Ko gledaje dekle, Ki jaz nekdaj sem ljubil, Jo ljubil sem črez vse. »No glejte, kdo bi mislil, Da takšen Jože je?... Jaz ne, in vendar, vendar Zapeljal je dekle«. »Saj takšen je ko angel, Ko mimo nas kdaj gre... Še ta. kaj še le drugi! Ob vse je podlo, vse!...» In jaz molčim in jokam, Saj lažejo ljudje. Saj ona mi nezvesti grešila z drugim je. — Jože. Zadeto. Oče : Jože, sinoči si na druge denarje pil, prav grdo je to od Tebe. Sin : Sem že danes vse povrnil. Oče: To se ne sme več zgoditi. Misliš, da se bom jaz pri ljudeh tako planiral (blamiral), da Ti še toliko denarja ne dam, kolikor potrebuješ. Tega nikdar več. Drobtinica. O g. Jakobu Alešovcu, največjem slovenskem humoristu, je znano, da so mu čevlji zmirom škripali in ker je še prav hitro hodil, so ga ljudje koj po hoji poznali. Nekoč ga vpraša točajka v gostilni pri Virantu, kjer je bil skoraj zmirem, zakaj da ima čevlje tako »na škrip,» Humorist pa hitro odgovori : »Zato, da mi ni dolgčas!« Smuk čez vrh. Na trgu. Gospodič je prevrnil branjevki jajca iz košare. »Pardon!« mati!« pravi- »O nič prdni, plačaj, sraka!« zarezi branjevka nad njim. Smuk čez vrh. Nekaj za g. župane. (Nekje bral in zapisal Silvester.) V nekem kraju (v Zabrdu?) dal je novi župan na desno nabiti sledeča verskih in zdravstvenih razmer se tisoča pravila: § 1. Kdor ob nedeljah zamenjuje cerkev s kremo ali pa eelo krčmo s cerkvijo, tedaj ni to nedeljska pobožnost in se mora kaznovati. Le popoldne sme se napiti do pijanosti, se reče, ako mu mošnja in žena dovoljujete. § 2. Kdor se hoče k pobožnosti zbrati, bodisi sam ali z drugimi, ne potrebuje posebnega dovoljenja. Ne sme pa motiti z veliko kašljanjem i. dr., ampak če ima mačka, naj si ga naspi doma in ne med pridigo, da ne bo gospoda župnika jezil. § 3. Kar se tiče zdravstvenih razmer, ozirati se je po kazenskem zakonu najprej na mrliče. Kdor torej mrliča odpre, predno je do eela mrtev, ali kdor z očitno hinav-šino mrtvega mrliča za živega izkaze ali pa ga na zrak postavi, mesto da bi ga v pravilno zemljo pokopal, bode ostro kaznovan. § 4. Z mazačenjem — kar se v tujem jeziku pravi »pfušarija« ne sme se nihče baviti, razun zdravnikov, kateri imajo temn pravico. §. 5. Kdor brez dovoljenja napravlja strup in ga ne žre sam, ampak ga daja drugim, tedaj je tak strup skrivnostno sredstvo, ker se kot tako oznanja v javnih časnikih. Posebno tudi ne sme biti vitriol ali pa žveplena kislina, ker se bo kot mišnica spoznala in kot taka kaznovala. § 6. Ce so v hišnem gospodarstvu na-nastopile koze ali špičke, kar je nalezljiva bolezen, mora jih gospodarstvo takoj naznaniti. Kdor pa je na kaki nalezljivi bolezni umrl in potem obleko prodava, bode kaznovan; kdor je pa na taki bolezni bolan, pa še živi, bode za kazen od drugih in tudi od žene ločen in ozdravljen, ako ako mu je ljubo ali ne. § 1. Kdor s svojo tovarno ali fabriko smrdljivo ali neprijetno sopari in zrak kuži, bode najprej kaznovan in z občinskim pečatom zadelan. Ta točka tiče se seveda tudi stranišč, katera so, kakor županstvo samo uvidi, zares potrebna naprava. § 8. Kdor gre proti občinski prepovedi na led, ta pade navadno v vodo, kar se seveda le po zimi zgodi, in bode kaznovan, ako se ne vtopi. Kdor gre pa po prejeti kazni še drugokrat na led, ta je — neumnejši kot osel, kateri to po pregovoru le enkrat stopi, in ne zasluži kazni. § Te so kratke zapovedi, po katerih se ima vsak občan ravnati, kar se tiče zdravja. Privatno pa si lahko vsak sdravje pokvarja, kolikor muje ljubo, ker je po postavi prost državljan. Oznanjeno dne 30. februarja 1899. Juri Muri m. p., župan. Postrežljivi služabnik. Grof; »Tine! Jutri zjutraj me zbudi ob sedmi uri, Če bo lepo vreme, če bo pa grdo vreme, me pa pokliči ob osmih (t. Služabnik zbudi gospodarja ob šestih. — »Zakaj me pa budiš tako hitro?« — »Zato, ker ni niti lepo vreme, niti ne dežuj««. Avstrij a se kneipa. K vragu še ta kura. Že nad 30 let se kneipam s to preklemano »Staatsspracho« pa sem vedno bolj revmatična. — Zobje mi tudi zadru-goma padajo, posebno češkega komisa ne morem jesti, ker je tako hudo z »z d e - p o p r o m zabeljei*. Nemci hočejo, da nosim p i k e 1 h a u b o, Slovani so hudi, ker se nisem še do danes naučila njih jezika in se branim upeljati ga kot notranji jezik. —• Nekdaj so moji narodi vsaj verovali »lepim besedam« danes hočejo »dejanja«.— Niti mojim ministrom ne verujejo več, če jim v parlamentu še tako lepo govore. Vsi mi pravijo, dokler ne pokličem čeških zdravnikov ne preženem te zastarele bolezni. — Dopisi. Iz Radeč, že dolgo je od tega, kar si bil zadnjič v Radečah. Od tega časa pa se je v našem kraju veliko predrugačilo »Auskoch« našega brivca je obešal, samo škric, kateri je bil pred par leti zdravnik starih in polomljenih miz še hodi tje. Pa misliš, da bi ta škric hodil k brivcu na hrano, če ne bi bilo nekaj dru-zcga. Moram ti povedati, da ima čevljar v bližini brivčevega stanovanja eno fraj-lico in da ga ta nazaj drži, kajti takšne pacarije ze more noben drug pod streho spraviti kakor kakšen prav zaljubljen. Našemu brivcu se od tistega časa kar je »Auskoch« opešal slabo godi. Doklei je bil »Auskoch« dobro obiskan je imel dohodke kakor kakšen »Pecirksrichtar«, sedaj mu pa že za vsakdanjo pijačo primankuje zato pa prav pridno po gostilnah šmaroca; ni kupčije, ni poroke, da ne bi ga dobil kakšen glažek. Nobeden pa bi mu tega oponašal, če ne bi on za kozarc cvička narodnosti prodal. Predragi Brivec tržaški, lepo te prosim pridi v Radeče za »Auskoch« agitirat ker ti imaš dobro nažajfan jezik, le tebe bodo ubogali; naš brivc pa ti bo gotovo hvaležen, če bo imel zopet prejšne dohodke in da mu ne bo treba pri nemčurjih šmaroca ti. Z Livka : Brivec! Drugod se oglašaš prav pogosto, a za nas se ne zmeniš prav nič. Veš, mi imamo tudi dokaj kosmatincev in kosmatink, katerim je prav potrebna Tvoja ostra britev. V prvi vrsti sta jo potrebna nas nuno in župan, ker mislita, da imata nas vse na vrvici, tako sta pisala v »Gorici«, a ne bosta teela! Jako zaraščeni sti pa tudi neki seni-čici na Ravnih, brez kojih se ne vrši nikak ples naj bo ta tudi v deveti deželi. Udeležili sti se tudi imenitnega »bala« pri »Fedrigu« kamor ju je spremljal seveda tudi oče »Zefa«. Tu se jim je baje pripetila grozna nesreča. Pssst! BRIVEC jimi ščetinastimi izdelki veliko trgovino napravit, pa mu je spodletelo, ker vzore, katerega je bil na ogled poslal v Opatijo in v Reko so nazaj poslali rekoč: da je še preveč nerodno izdelan naj ga za takrat sam doma porabi. Tudi sv. Juri ga"na konju išče, pa ga že davno ni srečal. Kaj mu neki hoče ! Hmhu. Kubed V Istri. Dragi Brivče, dobro bi bilo, da biš prišel v Kubed, s tvojo cenjeno britvo obrit in ostric naše župane in trgovce, posebno pa zvonarja, ker so tako strašno zakosmatili, da je strah jih srečat na cest'. Toraj oni dan ko so bili vsi Cubedski možje in žene zbrani, radi živinske takse, so si tudi zbrali nove župane. Imenovana sta bila Miče Jakec in Anton Mdičev, seveda Mihec z dolgo pipo in Jakec z kratkimi hlačami. Pozneje nekoliko dnij, seveda župana Mihec in Jakec gresta z svojim čuvajem Tinčetom, kateri je nesel seboj veliko vrečo ali žakelj. Šli so po vasi tirjat znano takso na živino, katero so nastavili oni dan. Začnejo pri Ivanu Marčini. Mihec: »Dobra dana Žvane, bodeste plačal tokso od mul«. Revež se prestraši in reče: »Sman, jas nimam mul, imam pa le samo eno kravico, katera je še na polovico od Pepeta Turko od sv. Antona«. Na to jo vreže Jakec župan: »Tone, kaj mu čeva, bomo naprej«. V režejo k Ančki Lukeevi udovi, zopet se postavi župan Mihec: »Dobra dana Ančaka, bodeste plačala eno takso«. Reva je ravno kuhal svojim čveterim otrokom zajutrek malo revnega soka, pa jima odgovori: »Draga moja župana, sta mi mogla prinesti kaj ubogajme, ne me prašat takso ker vidita, da ga nimam vinarja, v žepu«. Odvrneta ji župana: »Kadar bova midva podešta, vam bova dala eno mero dnarja«. — »Bosta dala mero hrastovih kapic«, ju odvrne žena. Župana jo vrežeta naprej, Tinče se je pa za hrbtom smejal bi, hi, hi. Prideta k Vencetu Tojaču : župan Mihec se predstavi: »Dobra dana Vence, bodeste plačal takso mul«. Vence skoči z ognjišča in začne debelo gledati kakor golob kadar uri mladiče, pa se jim odreže: »Kaj zato smo vas dali za župane, da nam bodete tirjali, mi smo mislili, da nam bodete dnar delili. Ce še enkrat pridete tirjat, bomo I hitro nazaj pod orehom druge župane stavili«. Zupana se prestrašita in jo vrežeta naprej po vasi. Tinče pa se je smejal hi, i hi, hi, hi ! Str. 5 Iz Katinare. Bila je nedelja. Na stopnicah gostilne »Pri mitnici« sedela je družba bledoličnih deklet. Predsedovala je menda Tončka od »Kaluže«. Nalivale in praznile so sladki nektar po domače »hudičeve solze«, da so se »bi-čerinčki kar potili. U tem zapiskajo godci, in hajd v »štalon«. Začetkom je šlo kakor veter, ali kaj je to. Tončka se vrteč zavali a druge okolo nje; vse na čast smrtnim solzicam. Pozno v noči pa se je odmevala tale: Mi smo pipe triještine, gremo gori v Brkine, tolčemo orehe in pijemo peteš. Dobro, dobro je odmevalo od lonjei-ske strani. — Dragi Brivče, pripelji karjelo žajfe, ostre krteče, da bodeš ostrgal ta Iti do 17 letna mlekozobne »parušule«. — Brezovko pa moraš tudi imeti seboj, da jim daš »biksa«, da bodo kar svetle. v. v. — Iz Lonerja. Ko bi vedli dobri ljudje kuj se je nam pripetilo. Naša vas je bila v temi, če se nas luna ni usmilila, je bila nevarnost da pademo vsi po osmi uri v kal. In zakaj to ? Naš užigalec je vanciral, pravijo da je šel v hotel Tigor kiblo prenašat. Mi pa se nismo mogli pomagat, ker v »gaši« je velika suša od tistega dne ko je prišel » u-dič« in je iz kase pobral dvesto tavžent povžev — pa bili so goldinarji — bi rekel šjor Don Pieri, tržaški župan, ki ima vso to stvar za všesi zapisano. Pa kaj to, saj Lahi ko so o tem zvedeli v kon-šilju, se samo vprašali »doveže scampa coi soldi ?« In ko se slišali, da je pobegnil hudiček v Italijo: alora so vsi veseli ribali suhe roke: »Manco mal, bašta che non sia and a in Cragno ii nostro sudor! — Zdaj vidiš Brivec kako bi bil potreben, pri tisti komisiji, ki bo preiskavala kaso, da bi veroval luč, da jo ne vpihnejo — predno posveti do dna! Človek se more pomagat, mi se bomo s ferali, katere nam jih pošlje šior Poldo — dokler so ne vrne naš picaferai iz instituta. (Cujemo, da se je že vrnil.) Iz Kozjega. Dragi Brivec ! Kje si pa, da te tako dolgo ni, ali spiš, ali bdiš, ali v kotu čepiš. Nedavno bila je veselica požarne hrambe, ter je bilo svakako veselo, samo neka kosmatinka (Jungfrava) bila je z svojima dvema otrokoma zraven, ter ko se je neki jeden otrok pod kozolcem slekel, je potem stara sama z nekim ki........ šla na sprehod. Iz Starega trga. Zelo ti zamerim, ker si bil vže v Markovcu, pa nisi na tamkajšnji parni žagi obril človeka, ki je zelo potreben tvoje ojstre britve. Preden se ga lotiš briti, daj britve prav ojstro nabrusit in še magnetizirat. On ima tudi svoj posel, katerega tudi vestno izpolnuje. Sam se lepo čisti, a pri tem seveda druge tudi zelo rad}' opraši. Ni davno od tega ker je enega služabnika zelo oprašil in strani zmel, ker mu ni ostrih ščetin gladil. Tudi je mislil z svo- Pred eduim letom pa je nekdo po noči prišel k njej čez okno, pes je pa na mizi sedel, a ona mu pravi: »Piite si, gen-gens cu liaus, home ja ire frau doma«. Pri njej je pa bil slučajno drugi gost. Prihodnjič ti pa pošljemo nekega davčnega slugo po imenu »Habadjare« in neko kosmatinko, katera ima zelo veliko za gu-čati. V, Pustni torek v Trstu. Ali vam je tržaški pust v dekadenci: par sto voz vsakdanjih, tu in tam kakšna nerodna šema — iz delavske aristokracije pod ničlo. — Visoka gospoda se ne udeležuje več teh neumnosti, ker se noče mešati z proletarci. Konfetura nekdanjih pustov se je spremenila v papirnati sneg in barvane trakove, katere si gledalci z okna na okno namečejo. Pač mimo so se peljali burski topniearji, ki so z lesenimi puškami stražili hrastov top. — Tudi voz poln ka-labrežev je dirjal mimo nas, celo dva polža sta lazila pridno po komi, v nekakem strahu, da jih kedo ne preteče. — V tem koraka po Barrieri mlada Br-žauka. V prtu nosila je slavne bige, ter jih ponujala lačnim gledalcem. Nekemu stražarju štev 43 je nedolžno dekle v domači narodni obleki tako zbodlo v oko, da jo ustavi rekoč : In cpiesto kostume non si viene al corso, — in zročil jo je drugemu, da jo je odpeljal na komisarjat. — Straža jo je hotela kar zvezati, no sunila jo je, boječ se, da mu ne zbeži. Naša mlada krušarica se pa ustavi : Ali sem morda tatica — da zmenoj tako ravnate. = Gospod komisar si ogleda mlado zlo-činko, ki si je upala v svoji obleki priti malo na tržaški corso. - V tem mu naša Jucka odkrije mlado lice, mu možato v lepi slovenščini pove kdo da je. Komisar je spoznal, da so je št. 43 debelo urezal. Čez časak stopi junaški 43 pred istega komisarja na raport. Komisar: Zakaj ste aretiral ono mlado Jucko? — »La sa šior komišarjo — kvela Juca me ga da nel očio. — Šla je na Korzo, tam je celo straž-nim komisarjem ponujala bige, eni bi jih bili celč radi vkupili; tako je hodila po piazza grandi, tam jo je menda en Šior komesar tudi vstavil, češ da v takem ko-štumu se ne sme v Trstu na pust. — Ta predrzna Juoka je šla celo v kofe špeči; tam sem jo kukal in slišal kako so jo laški gospodje klicali : »O ke bela Jucka, ke ben meša — a kvanto k vele bige?« to se mi je zdelo že preveč, da se slovenske Jucke upajo celo v kavarno od špeglov. Nisem mogel se zdržati, bal sem se, da bi zaradi te brškice znali lalii napraviti kakšen rebeljon, in ako gosp. komesar ne veruje naj praša Mihca in Jakca na magistratu, kako sta od same jeze bila na zvon in klicala ljudi na pomoč. - Komisar: Zakaj niste pa aretiral tiste kalabreže na vozu ? Štev. 43: .No gavevo 1' ordine di arestar italiani! Komisar: Kedo Vam je dal pa vkaz aretirati Slovenko ? Naj se to nikdar i več ne zgodi. — S t e v. 43 Sior komišarjo la perdoni — no ghe par ke iera ima bela mula ? Komisar: Vam bodem že dal jaz mu loj ste jo moral bolje pogledati, pa bi bil videl pod nosom male brčice. — La vada, la vada, vi ste mislil, da ste ulovil slovensko zajko — ste pa prijel Ivana Čeha — tistega "znanega Slovenca. Varde, ke vergogne che me fe. — Abtreten ! Poslano.*) Hvala lepa za tvoje res prijazne po-klone in lepe priimke v Brivcu z dne 20. febr. t. 1. Me veseli, da se tudi ti enkrat oglasiš, samo bolj pazljiv mi bodi drugič. Bruhal si svojo jezo na res neokreten način ! Kajti resnica oči kolje, kaj ne ljubi Tonček. Da pa kažeš svetu telesne napake na tak surov način, kojih itak ne skrivam, bi res ne bil verjel. Skrajna surovost! Res podla slika enega učitelja. . Nisem pa vedel, da skladaš i verze. Moderno! No, tak fanatik, ki je že toliko skušal ljubiti, pa — pa še nobenkrat ljubljen biti —- uh smola! S takimi verzi si ne pridobiš žene. Kar mi tam predbacivaš o snubitvi, meriš »brač« po sebi. Po domače bi se reklo, roga se kotel loncu! Upam, da me razumeš. Kaj hočeš, smola je smola, si že rojen nesrečen dan. Le srčno naprej, morda se te vendar ktera usmili. Ako hočeš imeti svetujem ti prijateljski in da ne bodeš več rekel, da brusim jezik o tebi. ker vem, da to »boli«, sledeče: Našo politiko pusti v miru in ne vtikaj se nič vmes. Torej ne brusi si jezika ! Pijan mi tudi ne bodi! Pri ženitvi pa, Bog ti daj srečo boljo ko do sedaj, kar *) Za vsebino v tem članku ne odgovarja uredništvo razim kar mu zakon veleva. — i meni lahko privoščiš akoravno nisem še bil v »žjehti« ! Da se pa vem ravnati, raztolmači mi iz tvojega dopisa kakor: »levični dohtar«, »poštenjaku« in konečno, kedaj sem pisal oni vorz in komu? Ker sem piirger ne-plemenite krvi« kakor praviš, nočem, da bi svet mislil, da se takih verzov poslužujem kakor ti. Ako hočeš dokazov o resničnosti mojih dopisov, imam ti jih na razpolago! Le zahtevaj! M. Ukmar. V A v bern, dne 24. febr. 1900. Slovanska doba. Za poj veselo struna mi naj glas se tvoj vesel glasi, oznani vsem, kar čutim jaz... Glej solnce vstaja zdaj Slovanom, iu bliža smrt se zdaj tiranom, oj prišel je plačila, čas. Na severju močan Slovan, oj gre sedaj na dan, na dan ! Spal dolgo spanje trdo je, a zdaj zbudil se je mogočen, gorje, tiran, ti krvoločen! Poplačano bo vse gorje... Oj dolgo let je bil tlačan naš narod ti, strašan tiran ; ti bil gospod si on — žival. Svoj jezik smel ni govoriti, trd jarem moral je nositi pokorno udano ko žival. Sam vedel ni, da je Slovan, je vedel le, da je tlačan, da zanj nikjer rešitve ni. Pomoči da ne sme iskati, in pa, da svojim zvest ostati tiranom mora večne dni. In bil pokoren vedno je, je bilo svesto mu srce. Za njega lil jo v vojni kri, za njega trpel in umiral, si solze iz oči otiral, oh, bili časi so res zli... Hudobni, kruti ti German, in ti, lažnjivi Italijan, zvijačna, zlobna, podla kača, zdaj ve Slovan, kdo gi je vklenil, mu smrten udarec dati sklenil, zdaj vse stotero vama plača. Jože. W Pozor! Opozarjamo one čast. naročnike, ki so nam na dolgu lansko naročnino, da nam jo čim prej pošljejo, ker vendar ne bodo zahtevali, da se jim j Brivec zastonj pošilja — Ako naročniki ustavijo plačevanje, zapre tudi Brivec svojo brivnico To je jasno kakor solnce. — Upravništvo. Štirje elementi. Učitelj: »Povej mi elemente«. Deček: »Ogenj, voda, zrak — — Učenec ne ve četrtega elementa.) Učitelj: »No! Kje pa stojiš?... Deček: »Četrti element so tla !» POZOR! Trst — ulica Giulia št. 25. — Trst. Kdor želi biti dobro in točno postrežen z svežim in vsakovrstnim kolonijalnim blagom kakor: kavo, rižem, oljem, testenino, moko, milom, sirom ter raznovrstna fina vina v buteljkah ter sploh z vsemi jestvinami naj se obrne do podpisanega. — Pošilja tudi na deželo proti poštnemu povzetju. V mestu dobe na željo prosto na dom. Nadejaje se obilo obiska beleži udani Vekoslav Plesničar. Zavaruj si dom in življenje. Prijatelj imate svoj dom ? — Ga imam. —• Imate družino? — Dve hčerki. — Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke? — sNiem še. —• Nepreviden je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj doni in življenje svojih, otrok To lekko storiš | ri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Soli d ti ost družbe kaže nje premoženje. Družba ima 5.250000 z al >ž. kapitala. Asikuracije so znašale : Varstvena zaloga je znašam 31. dec. 18%. 66 milijonov 174.000 gld. 1, v zavarovanju na žvljenje 189 mi-459.000 gld! Najceneja kupčija dokler je v zalogi. 2.20 gld. stane niklova — remontoir — žepnica z verižico in škatljico. 4.65 gld. prava srebrna — remontoir ura s posrebr. amer. verižico in etui. 4.90 gld. srebrna damen rem. ura z posr. verižico. 11.50 gld. prava z 14 kar. zlata rem. župnica z škat-in eleg. verižico. Ura je garant, na tri leta 1.50 gld. velja 6 kar. zlati prstan s kamnom. — Pošiljatev na povzetje ali po nakaznici. — Blago, ki ne konvetiira se tekom 8 dneh spet sprejme in denar vrne Bratje Hurviz (Ekspertna hiša.) Krakovo, Stradon 17. Bogato ilustr. katalog ur, zlatanin in srebrnin znižanimi cenami na razpolago. — Agentje se iščejo. Milnica (Aroma) B, Pol v Gorici Tržna ulica v poslopju okrož. sodišča Po zmernih cenah nudimo fino blago, i. s. suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd. Krčma Trst ulica S. Mareo štev. 6. Trst. Podpisani priporoča slav. občinstvu svojo gostilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno s 'pristnim istrskim črnim ter dalmatinskem črnim in belem vinom. — Dobivaj se tudi vedno mrzla jedila. Udani An t. Babic. D. Zadnik - Trst Via Nuova št. 28 "»S Trgovina z najboljšim manifattiiraini blagom, Udobiva se najboljša Kotonina bela in rajava za razno možko in žensko perilo. Mo- derci najnovejšega kroja. Forštanji v najnovejšem risanju. Pleti (šjali) v raznih modernih barvah, Udobivajo se žepniki in raznovrstna drobnarija spadajoča v krojaško stroko. Ovratniki in ovratnice nove mode. Izdelujejo se možke obleke po meri. Uzorci na deželo se pošiljajo zastonj in blago poštnine prosto. Za mnogobrojen obisk priporoča se udano D. Zadnik Ulica Nuova štev 28. Čemu v Ameriko ""VBMBHHBBHMHHBMMMBH^, ko si doma lahko denarja zasluži, kdor zna brati in pisati in mu je resna volja truditi se. Vprašanja v tej zadevi pošiljajo naj se v zaprtik pismih z napisom: »Ne v Ameriko !« poste restante v KfOOOOOOOOOOOOOi L VICIČ, krojač v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad. Izdeluje moške obleke vsake vrste. Kakor si vsak naroči v popolno zado-voljuost. Priporočuje se slovenskim krogom in drugim. Za obilno naročitev udani I. Vičič, krojač. „81ayisclies Echo" izhaja 1.. 10. in 20. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Sch\ventner po 14 nvč. __Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-tikarne bi smel biti brez tega lista. "3SO pohištva vsake vrste Itaiidro Levi Minzi v Trstu Piazza Rosario 2. (šolsko poslopji. Bogat izbor v tapetarijali, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik gratis in frank« vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunalo. 0XX> naprej pa po Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 železnici s povzetjem. Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali želč o raznih prilikah nabaviti si speciali-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in raje, sveže sadje, fino olje, itd. W Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni. ~Wi Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno. Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zainoreu dajati blago po tako nizkem kupu, da se ne bojim konkurence. Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja. Z odličnim spoštovanjem ERNEST PEGAN O Trst, ulica S. Francesco št. 6. Q ^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX0 xxxxxxxxxxxxxxx Gostilna Fran Potočnik ulica Ireneo st. 1. - trst - ulica Ireneo št.l, Toči pravo domače istrijansko, dalmatinsko in belo vipavsko vino, Steinfelsko vedno zveže pivo. Gosta se vsak čas postreže z gorko ali mrzlo jedjo. Vse čedno n zdravo. Postrežba točna. Odprto vedno do polnoči. Za obilni obisk se priporoča u dan i Fran Potočnik gostilničar. ČUDEN FRAN urar Glavni tli. - ljubljana - Glavni trg. Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Štiria kolesa in več drugili vrst koles. Ceniki na razpolago. [[ Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; pose bno pri povest i, pesmi in razne podučne nasvete za m a t e r e in h č e r-k e. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov : Upravništvo „Slovenke" — Trst. NOVAK MIHA trgovec ulica S. Catarina št. 9. - TRST - ulioa S. Catarina št. 9. (Nad 30 let stara firma). Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Po-šijja se na debelo in drobno. Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. —• Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj. Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč. Kave dobite: Cevlon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos. Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom. udani Novak Miha. ii rogistrovana zadruga t omejenim poroštvom, edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne ulogc in obrestuje 4°/„. Toliko ne plačuje v Trstu noben (lenarili zavod. i Prodajalnica jestvin Vekoslav Pečenko ulica Commerciale 11. Podružnica ravnotam št. 12. Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobč vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd. Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani Vekoslav Pečenko, trgovec. Prva slovenska trgovina i želežjein Konjedic & Zajec v Gorici, pred nadškofijo 5. Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjediou ct Zajcu dobim najboljše Štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, šte-dilnu ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove. za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah. Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagateljo Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice. Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.7ti 1893 „ 38.245.13 1894 „ 49.741.66 1895 „ 88.644.52 1896 „ 125.448.27 1897 „ 164.907.79 1898 „ 261.424.45 Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.09510 Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah. Svoji k Svojim! Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom : prodajalce, kramarje in odjemalce na debelo s primernim obifckom. Kruh so prinaša na zahtevo na dom. Prodaja so vseh vrst moke — domače pecivo — sladkarije in )iristiio domače maslo. — Sprejema v poko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v mr ulici Stadion št. 20. "IHt odprta je od ?>. ure zjutraj 'do 10. zvečer. Priporoča se udani Jakob Perhavc, lastnik. i Pozor! Pozor! za leto 1900 je izšel. Koledar se prodaja po knjigarnah in tobakarnah v Trstu, Gorici, Celju, Kranju, Ljubljani in na postajah južne železnice. Cena 30 nov. (60 h. po pošti 35 nč. 70 h.) m i ►