Naravoznanstvo v Ijudski šoli. II. S p r i j e m n o s t. .9. Povodnih ptic voda ne premoči. (Vse plavarice imajo s tolščo napolnjcno žlczo, is Mere tolšco preneso s Ujunom na peresa, vsled tcga pa zveznost njih toliko oslabi; da se jih voda ne more prijcti.) —10. Po zimi in o molcrcm potu namažemo svoje obuvalo s tolščo. — 11. Leseno pohišje prevlečemo z laJcom, z gladčino ali tudi z oljnato pdkostjo ali firnežem. — 12. Z oljem namažemo rasne reči, da se jih rja ne prime. — 13. Obliž cdi obložek seneprime in ne derzi platna all papirja, alco smo ju prej -e milom ali tolščo namazali. — 14. Pri izdelovanji podob iz ilovice ali vosha, pomočijo poprej ulivalo ali Jcalup z vodo. — 15. Pri narejanji odtiskov v mavcu (gipsu) mojstri podobo ali olliJco preje z oljem pomažejo, pri rudninšhih livarnah ali ulivarnicah pa podobo preje s Jcredo potresejo. —16. Milo se naj ložje nareže s moJcrim inpogretim nošem. — 17. Suknjo in volno je trebaprecl barvanjem valjati. — 18. Popolno suho hupico zamoremo z vodo prav do verha napolniti. (Zveznost vode v kupici zaderžuje, da voda čez njo ne teče.) —19. Ako pa robove kupice zmočimo, tedaj voda precej čes teče. (Pomočeni roibovi itnajo sprijemnost, in ta dela zveznosti vode nasproti tako, da voda lahho ob robu teče.) — 20. Prav suha šivanJca, dasiravno je težja od vode, vendar plava na vodi. (Voda suho in znabiti nekoliko mastno šivanJco malo, ali kar nič ne zmoči, jo tedaj malo ali celo nič ne privlača; sprijemnost ne more tedaj sveznosti vode nasprotovati; ta pa je dovolj močna, da zabranjuje potopljenje šivanke.) — 21. NcMere zaželke čes vodo telco, a se ne potope. — 22. Na mastni papir se s tinto ne da pisati. — 23. Popki od nekterih rastlin prevlečeni so z nekako mastjo ali smolo, ktera je gelo vazna za njih obstanek. ZaJcaj? — 24. V kapljice se sbira na steJclu živo srebro, a voda na mastnih rečeh. — 25. Bosne kapljice. ne zmočijo zeljne rastline. (Voshu podoben prah, s kterem so rastline prevlečene, nima nikakorsne sprijemnosti do vode.) — 26. Rosne kapljice zderčepo listih cvetlic, a ne zmočijo jih. (Cvetličino perje ima neko žlahtno fmo olje.) — 27. Na steklu okenj narede se bolj pološne, nepravilno robčaste kapljice, ne pa okroc/le, kakor na Ustih rastlin. (Prah in maščobe nimate sprijemnosti do vode; zato voda na prašnih, mastnih ali smolnatih podlagah bres vse ovire sledi za zveznostjo, ter obel nc nareja. Steklo pa nasproti vma sprijemnost do vode; vendar je pa ona po sprijetcm prahu in tolšči toliko oslabljena, da obvisela voda za zveznostjo ne more slediti. Sprijemnost pa dela nasproti zveznosti, da se vodene kapljice od steklene poveršine ne morejo odločiti toliko, kolikor se morejo razširiti na stran.) — 28. čerJca sapisana s suhimperstom na steklo okna, postane vidljiva, ako dihamo okoli popisanega, prostora. (Natanjčna opozovanja so pokazala, da se po poteglejih vselej manj vodene pare prijemlje, kakor drugod po steklu. To pa kaže o spreminjavi sprijemnosti steklenih delkov zadetih po potegljejih (stekleni deli, po katerih se je čerka naredila, so spremenili sprijemnost). Ta spreminjava razlaga se pa od tod, da je na steklu nekoliko zraka obtičalo. Ako vtaknemo stekleno palcico v vrelo vodo, tedaj vidimo, da se zrak, kateri je bil na njej obtičal, precej v soparih vzdigujc. Tako so zračni skladi tudi na oknu od stekla. Pride tedaj v te sprijemljive sračne sklade vodena para, prizadeva si toraj steklo, da tudi od nje, kolikor mogoče, potegne na se, in dovoljuje sprijemnost. Koliko več sile pa mora ona za to porabiti, da ohrani in obderži zračne sJclade, toliko manj soparnih ali vodenih kapljic pa more ob enem obderžati. Mislimo si pa sedaj, da po utisu persta na steklo je bil ostali zrak na popisanih krajih skupaj sflačen, tedaj potetn lahko razumemo, da je ona s privlačnostjo redkeja postala, težji zračni delki privlačijo manj vode Jc sebi, tedaj se tudi manj porose. Ako pa pišemo n. p. z ledenim čertcdom, pa postane popisano mesto, ako ga obdihatno, zelo vidljivo, ker k tenm primerljeju rasen utisa hdenega konca tudi mraz Jc tanjščanju sprijetega zraka nekaj pripomore, da se po potegljejih vselej manj vodene pare prime, kakor drugod po steklu. (Dalje prih.)