St. 19.
V Zagorju, dne 7. julija 1911
L. II.
* • •
Glasilo slovenskih rudarjev
• • •
Izhaja trikrat na mesec in sicer vsak prvi, drugi in četrti četrtek v mesecu, z datumom naslednjega dne. Naročnina znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni in za četrt leta 1 krono. Posamezne številke po 10 vinarjev. Reklamacije so poštnine proste. Nefranklrana pisma se ne sprejmejo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati po dogovoru. Uredništvo ln upravništvo lista Je v Zagorju ob Savi.
Saj se nič ne stori.
Na shodih, v zasebnih razgovorih in ob pivskih mizah smo že neštetokrat čuli očitanje: »Saj se nič ne stori". V vdani malodušnosti in v topi brezbrižnosti, v hrupnih in razburljivih besedah, kakor je že temperament nezadovoljnega, slišimo zveneti staro, razdružujoče očitanje: »Nič se ne stori". In kmalu se najde več podobnih nezadovoljnežev, ki si pripovedujejo, da imamo organizacijo, imamo stranko, časopisje in poslance, a se vkljub temu nič ne stori.
Ljudje so nehvaležna bitja, ne samo proti drugim, ampak tudi proti samim sebi. Mi ne pozabimo radi samo dogodkov in dejstev, ki so nam v korist, ampak marsikdaj tudi ne opazimo izprememb, ki se dogode v jadrnem diru časa in ki dado času in njega razmeram popolnoma novo zunanjost in značaj. To je tudi precej razumljivo. Kakor se namreč zemlja vedno vrti, a mi tega ne opazimo, ker živimo vedno v tem vrtenju, tako tudi ne opazimo raznih časovnih izprememb, ker živimo v njih.
Izpremembe v gospodarskem in socialnem življenju se vrše silno počasi, skoro neopaženo, tako, da se nam zdi, kakor bi bilo vse pri starem, opazimo izpremembe šele tedaj, kadar posebno bistro pogledamo v časovni razvoj zadnje dobe in premislimo, kje smo bili pred nekaj časa in kje smo zdaj. Takrat se nam šele zasvita spoznanje, da gremo vendarle naprej, čeprav ne tako naglo, kakor bi bila naša želja.
Treba je premisliti, da se ne da vse kar čez noč prenarediti in izboljšati. Zakaj slehrni napredek gre po stalnih zakonih naprej. In ti zakoni se ne dajo odpraviti. Popolnoma umevna je nezadovoljnost organiziranega rudarja, ki plačuje leta in leta prispevke v organizacijo, je naročen na strankino časopisje, a vkljub vsej njegovi po-
žrtvovalnosti je marsikaj drugače kot bi moralo biti. Toda pomisliti je treba, da ogromno število delavstva še ni probujenega, da bi se zavedlo svoje razrednosti in stopilo v vrste proletariata. Proletariat pa se bo šele tedaj boril uspešno za svoje zahteve, ako bo ves organiziran. Zategadelj naj ima vsak organiziran delavec ta cilj pred očmi, da agitira vedno in vedno za organizacijo in se živo zaveda, da se organizacija ne sme ceniti samo po trenutnih uspehih. - Kadar bodo strokovne organizacije dovolj krepke in se bodeta vsaj dve tretjini vsega proletariata zavedali svoje razrednosti ter se organizirali, tedaj pa bo delavstvo velikih uspehov in si bo znatno izboljšalo svoj položaj. Treba se je torej zavedati, da se ob sedanjih razmerah ni moglo toliko doseči, kakor bi bilo želeti.
Na drugi strani pa tudi ni res, da bi se ne bilo nič storilo. Vsak starejši rudar naj samo premisli za kakih dvajset let nazaj in naj se vpraša, kako je	bilo	tedaj in kako	je danes.
Priznati pa si bo	tudi	moral,	da je doseglo de-
lavstvo izboljšanje svojega položaja samo zategadelj, ker se je zavedalo svoje razrednosti in je složno stopilo v boj proti kapitalizmu. Kapitalizem tedaj še ni bil prav nič organiziran, zato so se lahko izvojevali	proti	njemu	uspehi.	Treba je
bilo le složnega,	vzajemnega	nastopa	in zmaga
je bila skoro gotova. Dandanes pa so se stvari v tem oziru popolnoma preobrnile. Kapitalisti so se organizirali brez ozira na narodnost in vero v jako močnih organizacijah in zato mora biti delavstvo v gospodarskih bojih jako previdno, da ne doživi poraza; predvsem pa se mora okrepiti organizacija, zakaj s samim složnim nastopom se ne bo nič doseglo, ako ne bo organizacija denarno dovolj močna. Toda to le mimogrede. Kar je glavno je dejstvo, da je delavstvo res nekaj doseglo, doseglo pa je samo z lastno
močjo, ki se dandanes javlja predvsem v strokovni organizaciji. Pa tudi s pomočjo delavske, parlamentarne politike je delavstvo marsikaj doseglo s svojimi poslanci. Še hujša bi bila dandanes draginja, še hujše bi bil izkoriščan proletariat, ako bi ne bilo v parlamentu socialističnih poslancev. In gorje delavstvu, ako bi z geslom »Saj se nič ne stori" pričelo opuščati svoje razredno gibanje, bodisi na gospodarskem, bodisi na političnem polju 1 V tem hipu bi bilo delavstvo vkovano v verige najhujše gospodarske in politične sužnosti, izročeno na milost in nemilost izkoriščajočemu kapitalizmu. In ta sužnost bi bila hujša od prejšnje, zakaj kapitalizem bi storil vse, da bi se delavstvo ne otreslo te sužnosti in bi že takoj v početku zatrl slehrno svobodno gibanje.
Strokovno in politično gibanje je priborilo delavstvu že lepih uspehov, strokovno in politično gibanje pa tudi čuva, da ostanejo delavstvu ti uspehi ohranjeni. To so zgodovinska dejstva, ki jih ne more nihče utajiti. Ako pa se časi zazdi, kakor da vsa stvar noče iti naprej in je vse pri starem, tedaj je to le navidezno. Treba pa se je ozreti na delavsko gibanje z vseobsežnim pogledom in tedaj bo spoznal vsakdo, da gre delavstvo naprej, naprej v zmagah in tudi v porazih. Zakaj slehrni poraz odkrije te ali one napake. Glavni vzrok pa, da delavsko gibanje ne gre tako naglo svojim uspehom nasproti kakor bi bilo želeti, je ta, da ogromno število delavstva še ni politično in gospodarsko prebujenega, da se ne zaveda svoje razrednosti. V tem tiči glavna ovira našemu napredku. In to oviro moremo odpraviti s smotrenim gospodarskim in političnim delom. Delajmo povsod za strokovno in politično organizacijo, razširjajmo strokovno in politično časopisje in delavsko gibanje bo hitelo naglih korakov svoji zmagi nasproti!
LISTEK.
Dunajske volitve.
Par slik izza zadnjih državnozborskih volitev na Dunaju, lur. Franc Peterlin.
Na dan glavnih volitev pred uredništvom „Arbeiter-Zeitung".
Ozračje je silno soparno. Mali kazalec ure na modernem, umetniško zidanem poslopju tiskarne „Vorwarts“, kjer se nahajajo prostori uredništva »Arbeiter -Zeitung", se pomika proti osmim. Tisoče in tisoče oči ogromne, črne množice, zbrane na široki ulici, se upira na balkon uredništva v nestrpnem, mrzličnem pričakovanju izida volitev. Na balkonu je razprostrta velika bela plahta, par metrov od plahte stoji v sobi za balkonom skioptikon, da s svetlobnimi črkami •naznani izid volitev.
Množica vedno bolj narašča, ulica pred uredništvom je popolnoma zamašena. Tesno stoje ljudje drug ob drugem, razgreti v težkem ozračju soparnega junijskega večera, živahno razpravljajo in ugibajo o izidu velitev. Negotove vesti krožijo, ki vsled svoje dvoumnosti le še bolj razburjajo vznemirjeno množico. Nenadno se pojavi nekdo s posebno izdajo zakotnega lista v rokah. Na mah se zgrne množica ljudi krog njega, list v njegovi roki je kakor magnet, ki privlači vse oči svoje okolice nase. In vse bere glasno iz lista; v tem okraju je izvoljen krščanski socialec, v tem socialni demokrat, tu je treba ožje vo-
litve. Naenkrat se začuje razburjen glas: »Toda saj ta poročila še niso gotova! Ali ne vidite, da ima list nad izidi volitev napis: »Morebitni izid volitev!" Vznemirjenost, ki je bila že močno narastla, se za trenutek zopet poleže. Nenadoma se začuje peket konjskih kopit, v majhni dalji se zasvetijo policijske čelade; policija na konjih prihaja. Z mirno vljudnostjo, ki je splošno znana pri dunajski policiji, se množica pozove, da se malo razmakne in naredi prost prehod. V par minutah je vse urejeno.
Dnevna luč ugaša, mrači se. Motno se sveti bela plata na balkonu v somrak. In vse pozorneje se upirajo oči v plahto, kajti vsak hip mora skioptikon zapisati izide volitev. Hipoma se plahta razsvetli s svetlo ploščo in še par hipov, pa so se pokazale prve črke na plahti. Z ostro napetostjo se upro uči ogromne množice na balkon. »Adler in Reumann izvoljena z ogromno večino". ‘,V tem hipu zagrme iz množice navdušeni vzkliki, ki so se stopili kakor v en sam gigantski krik zmagujočega proletarijata, in ta zmagoslavni krik se je razlegel daleč po ogromnem mestu, da se je stresalo težko ozračje. Črke ne plahti ugasnejo, par sekund žari v temo samo svetla ploskev na plahti. Nenadoma vzplameni na svetli ploskvi novo zmagoslavno poročilo: »Sodrug Seitz izvoljen z veliko večino*. In zopet zagrmi množica v zmagonosnih, samozavestnih vzklikih. .
Toda vznemirjenost pričakovanja in negotovosti se ni polegla niti za las ne. Na obrazih bereš, iz razgovorov slišiš, da glavna pozornost
množice ni posvečena okrajem, kjer je socialistična zmaga gotova. Kaj Favoriten, Floridsdorf, kaj Ottakring — za te okraje se je itak vedelo, da prodro socialisti! Toda kako je v notranjih dunajskih okrajih, kjer se je volilni boj tako strastno razvijal, kjer se ni moglo prav nič gotovega reči, ali zmaga krščanski socialist Lali protikrščanskosocialni kandidat?
Zopet ugasnejo črke, zopet se sveti kvadratna ploskev v temo. Ali zopet vzplamene črke na svetlobnem kvadratu bele plahte in z rdečimi črkami oznanja skioptikon v soparno junijsko noč veliko novico: »Princ Liechtenstein v ožji volitvi*.. Tedaj pa je izbruhnilo v desettisočih črne množice in gor pod črno nebo se je glasilo od radostnih vzklikov. In iznova ugasnejo črke na svetli ploskvi in iznova zažare v rdeči svetlobi: »Gessmann v ožji volitvi". In zopet orkan navdušenja, zopet oglušno ploskanje, vmes radosten smeh, posamezni veseli vzkliki obenem z izrazi velikega začudenja nad strahovitim porazom krščansko socialnih voditeljev.
Toda to so bila šele poročila iz okrajev; kjer se je dal izid več ali manj že naprej slutiti. Ko pa je pričel skioptikon metati na plahto poročila, kot jih nihče ni pričakoval, ko so prišli voditelji krščanskih socialcev v najgotovejših okrajih v ožjo volitev, kakor minister Weifikirch-ner in dunajski župan Neumayer — tedaj pa so se sunkoma utrgali iz množice burni kriki, ki so v mogočnem zmagoslavju doneli v noč. Bili so prizori, ki so morali razburiti tudi najhladnokrv-nejšega opazovalca.
Koliko slovenskih rudarjev je organiziranih na takozvani katoliški
o
podlagi.
Klerikalci so imeli pred nedavnim v Trbovljah „shod“ neke »Jugoslovanske strokovne zveze“, na katerem nam je prof. Dermastija obetal skoraj da ne nebesa na tem svetu, ako pristopimo njih strokovni organizaciji. Na tistem »shodu" je mož tudi dokazoval, da naše strokovne organizacije nazadujejo, ker da baje delavci nimajo več zaupanja v naše poslovanje. V zadnji številki »Rudarja" smo v članku: Mednarodno strokovno gibanje V letu 1909. s številkami dokazali, da naše strokovne organizacije po vsem svetu mogočno napredujejo. Vsekakor smo v posameznih deželah neznatno nazadovali, ali to so naravne posledice gospodarske krize in gospodarske stagnacije v dotočnih deželah, ravno tako seveda tudi v Avstriji. In prepričani smo lahko, da v času boljše gospodarske konjunkture število v naših organizacijah, organiziranih delavcev zopet tako mogočno narase, da kaka eventuelna momentalna izguba članov sploh v poštev ne bo prišla. No, v zadnji številki smo pa tudi prinesli Članek o takozvanih »krščanskih" ali krščansko-socialnih strokovnih organizacijah in smo tam razkrili ves .švindl", ki ga uganjajo krščanski socialci s svojimi »strokovnimi" združitvami. In v tem članku je tudi s številkami dokazano, da te krščansko socialne organizacije ne samo močno nazadujejo, ampak naravnost rapidno propadajo. O teh organizacijah se sploh ne more več govoriti, o kaki fluktuaciji članov, ki je sama po sebi naraven pojav in spremlja sleherno organizacijo živih bitij; ne, če enkrat odstopajo kar cele skupine kakor n. pr. uslužbenci dunajske mestne železnice in organizacija dunajskih hišnikov, potem je to tudi znak notranje gnilobe in sigurnega propadanja. Seveda skušajo krščanski socialci to z laž-njivim manipuliranjem številk prikriti. No, vse skupaj nič ne pomaga, tega dejstva ne morejo spraviti s sveta, da stalno in trajno nazadujejo. Če bi govorili o razgonu klerikalnega »organizatorja" prof. Dermastije, bi rekli, da so delavci v »denarno poslovanje" v »krščanskih" organizacijah sploh že vsako upanje izgubili. Pa mi nismo tako nesramni, da bi po »katoliških" manirah kakega Dermastije pavšalno sumničili, ampak smo toliko lojalni, da konštatiramo, da je propadanje takozvanih organizacij nekaj povsem naravnega. Delavstvo namreč bolj in bolj spoznava, da imajo mezdna gibanja, boji za okraj-šanje delavnega časa, za boljšo plačo itd. s krščanstvom ravnotoliko opraviti kakor n. pr. krompir s katoliško vero. Dalje to delavstvo ve, da v podjetniških organizacijah ni nobenega »krščan-
Na vseh obrazih si opazil nervozno trepetanje, oči so se svetile v nemirnem blesku, telesa so se gibala v hipnih, nenadnih kretnjah. Vso množico je navdajala samo ena zavest, vsa množica je mislila v tistih trenutkih samo na eno misel in je čuvstvovala samo eno čuvstvo: bilo je veliko, krasno zmagoslavje, ki se je prelivalo v vseh dušah. In to zmagoslavje je podrlo vse ozire, vse meje med množico, popolnoma neznani ljudje, najraznovrstnejših stanov, so govorili med sabo, kakor bi se bili poznali že od nekdaj in bi si bili čisto domači, govorili so razburjeno, v napol dovršenih stavkih, vzklikoma. In to veliko zmagoslavje je mahoma porodilo mogočno delavsko himno o delu, ki jo je pela množica tako globoko čuteno, kakor morda še nikoli ne. In ko je bila pesem odpeta, tedaj se je zopet streslo ozračje od zmagoslavnih vzklikov; nato se je pričela peti pesem iznova. In med zvoki delavske pesmi in med mogočnimi vzkliki zmagoslavja se je množica razšla pozno po noči.
*
* *
Prostorna dvorana v hotelu. Belo pogrnjene mize, ki so vse gosto zasedene; dvorana je napolnjena do zadnjenega kotička. Vrši se volilni shod.
Na govorniškem odru stoji sedanji poslanec pisatelj sodrug Winter, ki je bil izvoljen proti ministru krščanskemu socialcu WeiBkirchnerju. Pisateljski poklic Winterjev jasno kodseva iz njegovega kandidatnega govora. Mirno je pričel svoj govor, brez zanosa, kakor bi hotel pripove-
stva"; podjetniške organizacije niso ne krščanske in ne judovske, ne katoliške in ne protestantov-ske, ne verske in ne protiverske, ne nemške in ne slovenske, edini njih atribut obstoja temveč v tem, da so — protidelavske. Kapitalisti vseh ver in narodnosti se združujejo v njih proti delavstvu. In delavci se seveda nehote vprašujejo, zakaj bi morali biti ravno samo oni »krščanski", zakaj naj bi se pravo krščanstvo do tako daleč ponižalo, da bi se z njim na korist skoz in skoz nekrščanskih kapitalistov razbijalo toli potrebno slogo delavstva. To vprašanje si mora o teh resnih časih vsak delavec staviti in na to vprašanje bo tudi vsak pameten delavec odgovoril z izstopom iz takozvanih »krščanskih" organizacij in s tem, da se pridruži velikanski armadi mednarodno in medversko organiziranega proletarijata. To je navaden proces, ki se je moral uveljaviti med Nemci in drugimi kulturnimi narodi, pa se bo zato tudi na Slovenskem. Tudi naše »krščanske" strokovne organizacije, ki so seveda čisto navadne politične limanice za klerikalno stranko, zadeva ista usoda. Bili so še časi, ko je bila krščansko-socialna demagogija na Slovenskem še v bujnem cvetju. No, tudi slovensko delavstvo se je od teh političnih sleparjev do danes po ogromni večini že emancipiralo. Kolikor je danes na Slovenskem sploh še klerikalnih delavcev, so ali odvisni ali koristolovci, v najboljšem slučaju pa duševno toliko inferiorni, da zbujajo samo še pomilovanje svojih pametnejših tovarišev. Ravno taki elementi, na katere se danes klerikalci med delavci še ozirajo, pa so nam najboljši porok, da mora te krščansko-socialne komedije med delavstvom biti tudi na Slovenskem v doglednem času konec. To nam spričuje tudi naravnost klaverno število njihovih organiziranih pristašev. Klerikalci sicer to število ali skrbno zamolčijo ali pa, kakor prof. Dermastija grozno pretirajo, ali njihove »strokovne" organizacije vendar od časa do časa pokazujejo svojo prav slamnato streho ... Danes smo n. pr. v prijetnem položaju, da objavimo po krščansko-socialnem listu »Der christliche Gewerk-schafter" »velikansko" število slovenskih, na takozvani »krščanski" podlagi organiziranih rudarjev. Čujte in strmite! Klerikalna strokovna organizacija šteje celih 41 (beri enoinštirideset) članov! Če še sedaj upoštevamo, da še med temi člani čisto gotovo ne manjka primerno število kaplanov, potem si pač lahko predstavljamo vso klavernost te »krščanske" strokovne organizacije. — Zakaj nam raje tega niso povedali na na tistem »shodu" v Trbovljah, na katerem so nam vendar tako slovesno zatrjevati, da samo v »krščanskih" organizacijah teče med in mleko? ... Seveda tega niso smeli priznati, ker bi drugače pač tudi največji zaslepljenec med njimi lahko izprevidel, da so
dovati kak dogodek, kako povest. In res pripoveduje povest, toda to je povest o izkoriščanju ljudstva, to je povest o avstrijskem nazadnjaštvu na kulturnem polju, to je povest o protiljudskem delovanju meščanskih poslancev. In kakor je pričel sodrug Winter to povest uvodoma čisto mirno, ker se je dejanje povesti samo v začetku razvijalo mirno, tako mu je glas vedno strožje, ostreje zvenel, čim obupnejša, čim temnejša je bila ta težka povest o socialnem in kulturnem zatiranju delavstva. Ko je pričel pripovedovati to težko, mračno povest, tedaj je stal sodrug Winter na odru čisto miren, roke na mizi in brez najmanjšega giba, oči so mu zrle otožnomirno po dvorani, kakor oči človeka, ki so globoko pogledale v bol vseh trpečih in zatiranih. Toda ko je pripovedoval posebno temno poglavje te mračne povesti, tedaj mu je roka vztrepetala v jezni kretnji, stopil	je	od mize	korak nazaj, oči	so se
mu zasvetile	v	ostrem,	hladnem blesku	in v
trdo zvenečem glasu je obsodil krivico, storjeno proletariatu bodisi v zbornici, bodisi neposredno od kapitala samega. Toda ko je bilo to poglavje končano, mu je glas padel mahoma in je mirno nadaljeval, dokler mu ni glas zopet vzkipel. In zborovalci vidijo, kako mu vro besede naravnost iz duše, brez pretvarjanja, brez hinavstva, govori jim naravnost	iz	srca. In	na vseh obrazih	bereš,
da čutijo do	govornika	nenavadno nagnjenje;
bereš na suhem, trdem obrazu delavca, ki je položil svojo mišičasto, močno roko na beli mizni prt; bereš na obrazu inteligenta, ki zamišljeno posluša govornika, kakor tudi v mehkih potezah
tudi raznim »krščanskim" sleparjem in škodljivcem med slovenskim delavstvom ure štete!...
Tri metode.
Kapitalizem domače dežele je najzaneslivejši voditelj in učitelj strokovnega gibanja. Kakor hitro prodre v delavcih zavest o potrebi boja proti kapitalizmu, tedaj je samoposebi umevno prvi korak, da se urede bojna sredstva nasprotniku primerno. Ker pa je strokovna organizacija najboljše, najzaneslivejše in edino orožje v boju proti kapitalizmu, se iz tega jasno spozna, da ima kapitalizem odločujoči vpliv na uredbo organizacije, to se pravi, da se mora v vsaki deželi urediti strokovno gibanje po tem, kako je urejen kapitalizem dotične dežele.
Toda razvoj kapitalizma na eni strani, utrditev razredne zavednosti na drugi, nista povsod na isti višini in se ne razvijata povsod v enaki hitrici. Tako je mogoče in tudi potrebno, da se uče strokovne organizacije na zgledu svojih razrednih tovarišev drugih dežel. Ne samo, da to lahko store, to tudi morajo storiti, ako hočejo pospešiti socialno povzdigo delavskega razreda. Morajo se učiti tudi zategadelj, ker je kapitalizem povsod enak in ima povsod isti razvoj. Zgodovinsko poslanstvo kapitalizma, oblike izkoriščanja, oblike njega boja so povsod enake. Toda velikost razvoja in javnost razredne zavednosti pri delavstvu nista povsod enaki.
V zadnjem času opažamo v strokovnem gibanju posebno zanimanje za študij metod strokovnega gibanja. Tako je šla predkratkim iz Belgije posebna deputacija v Nemčijo, da bi spoznali strokovne uredbe na Nemškem, takozvano nemško metodo strokovnega gibanja. Zunanji povod k temu potovanju je dal zadnji belgijski strokovni kongres leta 1910, kjer se je živahno razpravljalo v vseh treh metodah, namreč francoski, nemški in angleški. Resnični povod temu potovanju pa je dejstvo, da se belgijske strokovne organizacije vedno bolj oklepajo nemške metode. Dlje časa že slišimo in beremo, kako se je ta ali ona skupina delavcev v Belgiji odcepila od sindikalistične, samo krajevne organizacije in se priklopila kaki obstoječi osrednji zvezi. Vsa smer tega razvoja je jasna: misel osrednjega (centralističnega) združevanja prodira bolj in bolj, radi-tega se delavstvo združuje v osrednjih zvezah. Ta misel osrednjega združevanja je nemška metoda.
Ta nemška metoda je zmagala tudi pri kongresu, zategadelj so potovali delegati belgijskega strokovnega gibanja v Nemčijo, da bi si od blizu ogledali nemško metodo strokovnega gibanja. Toda tudi drugod vedno bolj prodira nemška metoda, ki obstoja v tem, da naj se
elegantno oblečene dame. Najrazličnejši ljudje in vendar se vsi čutijo nekako za sorodne. Saj morajo delati vsi, vsi so delavci, pa naj si bo delavec, ki dela predvsem z rokami, v tvornici, ali delavec, ki dela kot uradnik z glavo v pisarni, ali delavec, ki mora delati kot zdravnik, ali pa delavka, ki mora šivati elegantne, najmodernejše obleke. Vsi žive od dela, pa naj si bo njih izobrazba različna in delo enega različno od drugega. Vsi so delavci, vsi so izkoriščani od kapitalizma, ki jim plača njih delo s siromašno plačo, da se sam košati z milijonskim bleskom. Zato tudi vsi pritrjujejo socialističnim idejam, ki jih razlaga govornik zdaj mirno, zdaj ognjevito.
Sodrug Winter je končal. Ko se poleže dolgotrajno odobravanje, se pojavi na odru mlada gospodična, ki z zvonkim, tankim glasom priporoča vsem ženam, naj delajo za socialističnega kandidata. Splošno so se žene močno udeleževale zadnjega volilnega boja na Dunaju. Shod radovedno in pozorno posluša mlado govornico, večkrat pretrga njen govor živo odobravanje, ki je bilo zlasti veliko in dolgotrajno ob koncu govora.
Nato so govorili zastopniki raznih stanov, uradnikov, obrtnikov, delavcev in drugih. Značilno za te govornike je bilo nenavadno ostro napadanje krščanskih socialcev. Končno se da kandidatura na glasovanje in se sprejme enoglasno med velikim navdušenjem.
Polagoma se prazni dvorana med živahnimi klici na kandidata. Ulica pred zborovalnim hotelom je polna zborovalcev; naenkrat prične
ustanavljajo enotne, osrednje zveze, tesno združene s socialnodemokratično stranko. Celo na Francoskem, kjer je pravi sedež strokovnega sindikalizma s svojim izrazitim nasprotstvom in sovraštvom proti socialistični stranki — zategadelj se imenuje ta metoda tudi francoska — celo tu vidimo rahlo bližanje k nemški metodi. V Holandiji stoji moderna strokovna osrednja zveza s svojimi 40.000 člani na čelu vsemu tamošnjemu strokovnemu gibanju, medtem ko šteje nekdaj vladajoča sindikalistična centrala samo 4000 članov.
Ta dejstva so velikega pomena, ker pričajo, kako prodira nemška metoda osrednjega strokovnega združevanja bolj in bolj, medtem ko sindikalizem razpada. V Italiji so že leta 1908 na strokovnem kongresu zavrgli dotedaj vladajočo sindikalistično metodo in so se oprijeli nemške. Kakor rečeno so ta dejstva jako pomembna in pričajo, kako silno se mora razvijati kapitalizem na Francoskem, Holandskem in v Belgiji, da opuščajo staro obliko svoje organizacije in se oprijemljejo nove oblike osrednjega združevanja, ki je uspešno orožje proti kapitalizmu.
Toda tudi tretja, angleška metoda ne more več zadovoljevati potreb v tako težkem boju s kapitalizmom. Angleška metoda hoče izvojevati osvobojevalni boj s kapitalizmom samo na gospodarskem polju. Sindikalistična metoda je jako revolucionarna, da se večkrat zvoditi k prenagljenosti in naredi radi tega v nepremišljenosti marsikak nesrečen korak. Angleška metoda pa je brezbrižna za socialno-politično delo. Raditega tudi imenujejo nekateri angleške strokovno orga-oizirane delavce konservativne, Francoze pa ro-mantično-revolucionarne. Angleško strokovno gibanje je tudi silno razcepljeno in razsuto, nima osrednjih zvez, kar je v veliko škodo delavstvu. To so pričeli v najzadnjem času Angleži tudi sami spoznavati ter so že storili prvi koraki do nemške metode.
Tako povsod zmaguje nemška metoda osrednjega (centralističnega) strokovnega združevanja. Nemška metoda strokovnega gibanja se ravna po načelu, da mora delati strokovno gibanje za blagor vsega delavskega razreda. Nemška metoda združuje delavstvo v velike, enotne bojne organizacije in vidi v socialni demokraciji politično zastopnico in zagovornico proletarijata. Ta metoda zameta sleherno razkosavanje proletarskih sil, bodisi krajevno, poklicno, versko ali narodnostno. Ta metoda se je doslej izkazala za najboljšo in je tudi naša metoda v strokovnem gibanju.
Mezdno gibanje rudarjev v Nemčiji.
Delegatje rudarjev okrožja Magdeburg-Helm-stedt, ki so organizirani v treh zvezah (zveza ru-
nekdo peti pesem o delu, mahoma se mu pridružijo številni glasovi in Jod visokih hiš se odbijajo mogočni zvoki ter se razlegajo v noč.
Razvije se majhen sprevod, ki se med petjem in vzkliki pomika dalje, dokler se ude-ležniki ne porazgube. Še par navdušenih vzklikov in zadnji udeležniki se razidejo, vsi vneti za socialističnega kandidata. Za socialistične shode je bila sploh značilna nenavadna navdušenost, ki je ni bilo nikdar opaziti v toliki meri na drugih shodih. Bila je pač navdušenost, ki jo je rodila vera v zmagovitost in bodočnost socializma.
*
* *
Dan ožjih volitev.
Dasi se je delalo od vseh strank z mrzlično agitacijo, na zunaj ni bilo skoro nič opaziti volilnega gibanja. Veliki, v najrazličnejših barvah nabiti lepaki, tupatam agitacijski lokal, *par policistov pred voliščem, kamor je pridrvel od časa do časa agitacijski avtomobil: to je bilo vse, kar si opazil na Dunaju od volilnega gibanja ta velepomembni dan, ako si polagoma šel po ulicah. In vendar se je volilno gibanje razvijalo s skrajno intenzivnostjo, po mestu je švigalo na stotine avtomobilov, tisoče in tisoče agitatorjev je hitelo od volilca do volilca; na posamnih krajih je prišlo med nasprotniki do manjših spopadov. Ako bi se vse to godilo v manjšem mestu, tedaj bi dalo volilno gibanje mestu čisto poseben značaj. V tem ogromnem, naddvemilijonskem mestu pa se je to veliko volilno gibanje porazgubilo skoro brez sledu. Vedel si, da se vrši krog tebe velikanski boj, toda opazil nisi skoraj
darjev, krščansko strokovno društvo, poljsko strokovno društvo), so na konferenci v Schoningenu dne 28. maja sklenili, tistim rudnikom, kjer obstojajo dobre in močne organizacije rudarjev odpovedati delo. Pri odpovedi pridejo pred vsem v poštev tisti delavci, ki so uposleni pri produkciji premoga in briketa. Vsa prizadevanja, da bi se mirnim potom sklenil mezdni tarif, so se razbila ob trdovratnem in brutalnem odporu rudniških posestnikov, tako da je rudarjem ostala samo še gori označena pot. Med tem, ko rudarji kolikor mogoče tiho in brez hrupa pripravljajo odpoved, pa so rudniške uprave že pričele z brezobzirnimi represalijami. Tako so rudniki v Braunschweigu v zadnjih tednih vrgli že 4 rudarje na cesto. Eden je bil pri rudniku »Viktoria* masreglovan samo zato, ker je v svojem prostem času raznašal letake.
Da se tem preganjanjem v okom pride, se je obrnil okrajni vodja rudarske zveze do Braunschweiškega revirnega uradnika s prošnjo, da naj posreduje in uporabi svoj vpliv, da se ta brutalna masreglovanja opuste. No, do današnjega dne o kaki tozadevni intervenciji še ni bilo slišati, še manj pa je došel kak odgovor na dotično vlogo.
Zanimivo in značilno je, kako se vede meščansko časopisje. Vsi listi, od najvplivnejšega do najmanjšega provincijalnega lističa se kar cede prijaznosti do podjetnikov. Z veliko slastjo so ti listi pred par tedni prinesli vest, da v tem okraju ne more priti do stavke, ker da se baje tamošnji rudarji niso mogli zjediniti glede vprašanja odpovedi. S to vestjo so hoteli gibanje razcepiti in oslabiti; no dosegli so ravno nasprotno, kar nam dokazuje sklep konference.
Posamezni rudniki si že na vso moč prizadevajo, da dobijo čimnajveč stavkokazov. Vendar zapeljani delavci, čim spoznajo položaj, takoj zopet odpotujejo ali pa kmalu zopet podpišejo odpovedni listek. Ponajveč se obračajo rudniški podjetniki do posredovalca služb, nekega Arnolda Ottawa v Myslowitzu, da jim preskrbuje stavkokaze iz inozemstva, katerim se navadno potem predloži polleten kontrakt. — Prosi se torej, danaj rudarji sedaj nikar ne potujejo v te kraje, da na ta način ne otežkočajo boja svojih tovariševi
Dopisi.
d Hrastnik. V nedeljo, dne 2. julija smo imeli pri nas jako dobro obiskan ljudski shod, ki se je vršil ob pol 4. uri pop. na vrtu gosp. Eržena. Sodrug Mrak je na shodu poročal o izidu državnozborskih volitev in o delovanju prihodnjega parlamenta. Govornik nam je v poldrugournem govoru opisoval zadnjo volilno borbo, iz katere je so-
nič od tega velikega boja; vršil se je tiho, mirno, neopaženo, brez šuma in ropota. Šele proti peti uri, ko se je bližal konec volitve, je stopilo volilno gibanje malce na dan s tem, da je ponekod drvelo nenavadno mnogo avtomobilov po ulici, ki so v brzi naglici dovažali	zadnje	volilce	na
volišče. Nato pa je zopet dobila ulica svoje na vadno, vsakdanje lice. Mimo tebe so hiteli ljudje, je drvel	avtomobil, pozvanjal	je tramvaj, da	je
udarjalo	na živce, ropotali so	vozovi.	Proti šesti
uri pa so se pričele ulice nenavadno polniti v bližini lokalov, kjer se je imel razglasiti izid. V devetem	okraju (Alsergrund)	se je	izbirala	na
ulici pred socialnodemokratičnim volilnim lokalom velika množica ljudi, ki so v veliki nestrpnosti pričakovali, kako je končal silni boj med socialistom Winterjem in krščanskim socialcem ministrom Weifikirchnerjem. Ta okraj je bil eden izmed tistih, ki so krščanski socialci stavili vanj nado, da prodro in so se z vso silo zagnali nanj. Pa tudi od socialistične strani se je vse storilo, da pade krščanskosocialni voditelj. Na ulici je vladala silna sopara. Ljudje z razgretimi obrazi so se živahno razgovarjali in ugibali o izidu. Nada na zmago se je zdaj dvigala, zdaj zopet padala. Kadar je kdo pripovedoval, kako so se tupatam volilci ustrahovali, da so volili Weifi-kirchnerja, kako se je prepozno zvedelo za razna volilna sleparstva, tedaj je nada na zmago padala in na obrazih si čital potrtost. Toda oglasil se je drugi, ki je živahno dokazoval, da je strahoviti polom pri glavnih volitvah odvzel krščanskosocialni stranki mnogo pristašev, da je vo-
cialna demokracija proti vsem združenim sovražnikom izšla s sijajno zmago. To naj nas pa vendar ne uspava, ker tudi največje zmage ne opravičujejo brezdelja. Nasprotno moramo na novo delo. Pred vsem naj delavstvo uvažuje to, da bo delovanje parlamentarne naše delegacije uspešno šele tedaj, kadar bo ta delegacija imela tudi trdno oporo v mogočnih političnih iu strokovnih organizacijah. Za to velja za zavedne delavce po volilni borbi edina deviza : Okrepimo in učvrstimo naše organizacije s tem, da jim pridobivamo zmeraj novih članov ! K drugi točki je govoril sodrug Malovrh, ki je v obširnem goyoru utemeljeval nujno potrebo dnevnega socialističnega časopisja. Vsak delavec naj smatra za svojo častno dolžnost, storiti vse, kar je v njegovih močeh, da se dvigne naša „Zarja“ na tisto stopnjo, da bo lahko vsestransko izpolnjevala svojo nalogo, da bo pa tudi kos nasprotniškemu časopisju. Zaključuo besedo je imel še sodrug Mrak, ki je poživljal zborovalce na vztrajno agitacijo za naš delavski list „Zaria“, rekoč da slovensko delavstvo gotovo ne bo pustilo na sebi te sramote, da ne bi moglo vzdržavati svojega dnevnika. — Takoj po shodu se je priglasilo kakih 20 novih naročnikov. Torej, sodrugi, le na delo ?a naš tisk !
d Zagorje. Pri nas se je vršil v nedeljo, dne 25. junija impozanten ljudski shod, na katerem so govorili o izidu državnozborskih volitev in o delovanju prihodnjega parlamenta — sodrug Mrak; o socialno-demokratičnem tisku — sodrug dr. Tomšič iz Ljubljane; o občinskih volitvah v Zagorju in v Aržišah pa sodrug Čobal, Natančnejšega poročila ne prinašamo, ker ga je itak prinesla »Zarja
d Trbovlje. V nedeljo, dne 2. julija popoldne se je pri nas na dvorišču .Delavskega doma* vršil velik ljudski shod, na katerem so govorili sodrugi: Čobal, dr. Tomšič in Sitter.— Šodrugil Slehernega delavca dolžnost in korist je, da je naročen, na naš delavski dnevnik »Zarja*.
d Velenje. (Nesramnosti krščanskosocialnega priganjača.) Pri nas imamo nekega priganjača, ki čuje na ime Vazner in je hud klerikalec, ki pa prav malo ceni Kristusove besede: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!*, ampak že ne ve več, na kakšen način bi se v svoji ošabnosti in podlosti znosil nad ubogimi delavci. Zadnjič se je spravil na sodruga Berlož-nika, ki mu je grozil, da ga bo »v r.. brcnil* (kakor se vidi, ima možakar prav lepe krščanske manire!) in to samo zato, ker se je ubogi delavec predrznil, da je šel — vodo pit!... Ker je pa delavec proti takim »krščanskim* psovkam priganjača Vaznerja primerno protestiral, pa ga je šla ta klerikalna kreatura tožit radi — lenobe. Ker pa ni bilo delovodje v pisarni, pa je kar sa-molastno zapisal na tisto kazensko tablo v čakalnici: »Josef Berložnik 1 K Strafe wegen Faulheit und Frechheit, am 27./6. Vazner.* No, ravnatelj, h kateremu se je šel delavec pritožit, ga je poučil, da so njegove »krščanske* manire prav barabske in mu je seveda takoj ukazal neopravičeno kazen izbrisati. Hud nad to blamažo, si je skušal sedaj Vazner svojo jezico na drug način ohladiti. Dal je dva delavca, ki jima je bolj naklonjen, les rezat in sicer tenki les, Berložnika pa in še nekemu njegovemu tovarišu, ki ju oba sovraži, pa je naročil, da naj gresta žagat debeli les, samo da ne bi mogla toliko narezati kakor
litev tajna in se z ustrahovanjem ne da mnogo doseči. Počasi so tekle minute, množica je vedno bolj naraščala; nemožno se ti je bilo preriti do agitacijskega lokala. V nestrpnem pričakovanju so se tesno gnetle množice. Ura bije polsedmih. Še par minut — od agitacijskega lokala sem se začujejo burni vzkliki. Zmaga! Winter je zmagal, krščanskosocialni minister je padel! Kakor vihra se je naglo prelila ta vest med tisoči in tisoči, ki so stali tesno drug ob drugem in vroči na ulici. Tedaj pa so mahoma padli vsi dvomi, vse plaho pričakovanje in mučna negotovost. V duši se je zjasnilo in je zavalovala mogočna radost, ki si je dala duška v zmagoslavnih, viharnih vzklikih. Ljudem so se svetile oči in obrazi, vsi razgreti in potni, so zijali v brezmejnem veselju. Zmagoslavno je končana vroča bitka, bogato je poplačan ves ogromni, požrtvovalni trud, niso bile zastonj prečute tolike noči, ko je dunajski proletarijat, truden od težkega dnevnega dela in krvavo potreben počitka, delal do ranega jutra za volilno borbo. Po trudapolnih dneh dela je visoko zasijal dan krasne zmage, veličastne zmage, da se prsa širijo veselja in ponosa.
Polagoma se je množica razhajala. In ko se je razšla po ulicah, tedaj so ji prihajala nova zmagoslavna poročila nasproti. Bila je zares veličastna zmaga, ki jo je izvojeval dunajski proletariat z mirno eleganco. Brez velikega hrupa in šuma, toda navdušeno in požrtvovalno je naskočil navidezno nepremagljive postojanke krščansko socialnega meščanstva in zasadil nanje vihrajočo rdečo zastavo.
ona dva in da bi jih na ta način zopet lahko obdolžil in zatožil radi lenobe. In res je šel tudi tokrat k delovodji denuncirat, da sta delavca lena, da režeta prepočasi itd. No, g. delovodja take špiceljne Vaznerjevega kalibra najbrž že predobro pozna, da jih ni nič drugega kot laž -njivost, zahrbtnost in podlost. Zato se je hotel tudi po tej denuncijaciji sam prepričati, kaj vendar Vaznerja tako neznansko skrbi. In rezultat je bil zopet ta, da je ostal Vaznerju — dolg nos! — Morda bosta ti dve blamaži tega srboriteža vendar enkrat izpametovali. Kaj si pa možakar prav za prav domišljuje? Očividno se ima za prav velikega gospoda. Ali v resnici je ravno tak delavec kakor smo mi? Sekiro in lopato so mu že dali v roke; še žago naj mu dajo in pa 2 K 60 vin. dnevnine, pa na delo ž njim in videli bomo, kakšno lenobo bo pasel ta nesramni priganjač. Saj je že zdaj tako len, da kar smrdi in se komaj guga tam po „HoIzplatzu“. Tiste nage babe po vratih „malati“, to možakar pač zna. Ni čuda, da se zmirom vpije, da mora naša gospa Daniel von Lapp toliko „gor plačati", saj pride skcraj na vsaka dva delavca en priganjač, ki vpije na vse grlo, da so delavci leni. No, najboljši priganjač za delavce je že tista skromna pogojna plača, tisti mali »Geding", ki delavce tako priganja, da se morajo skoraj pretrgati, da si zaslužijo tiste bore groše za življenje. Naj bi se tudi temu nesramnemu priganjaču dalo tak „Ge-ding“, pa bi gotovo prav kmalu bolj ponižen postal. — Velenjski delavci! Dobro si zapomnite take slučaje, ki vam kažejo, kako se z delavstvom postopa, če ni zadostno zavarovano proti takim šikanam. Zapomnite si, da se delavstvo šele takrat spoštuje, kadar je to delavstvo tudi dovolj močno, da na vsako nesramno žalitev tudi primerno lahko odgovori. Organizacija, to je tista sila, ki vam pripomore do spoštovanja in človeškega ravnanja! Zato pa se dajte vsi od prvega do zadnjega organizirati! Le s tem orožjem boste izpodkopali tla takim in sličnim kreaturam, ki danes mislijo, da je delavec navadna tovorna živina.
Narodno-gospodarski pregled.
Statistika avstrijskega premoga. April 1911.
O produkciji avstrijskega premoga meseca aprila 1.1. imamo sledeče uradne številke:
Kamenlti premog:
1911
1910
tone
Ostrava-Karvln........................... 609.300	640.000
Rožice-Oslawan............................. 33.900	36.400
Kladno-Šlan.............................. 212.300	224.000
Plzenj-Mies................................ 97.300	107.000
Schatzlar-Schwadowitz ....	33.300	35.300
Galicija................................. 120.600	111.300
Ostali premogokopi......................... 10.000_______10.100
april................
Proti prejšnjemu letu
Rjavi premog:
Mostec-Toplice-Komotau. . .
Falkenau-Elbogen-Karlovi vari.
Wolfsegg-Thomasroith . . .
Ljubno in Fohnsdorf ....
Voitsberg-KOflach..............
Trbovlje-Zagorje...............
Istra in Dalmacija.............
Galicija.......................
Ostale sudetske dežele . . .
Ostale alpske dežele ....
april................
Proti prejšnjemu letu
Potemtakem se je tako kamenitega kakor rujavega premoga manj izkopalo nego prejšnje leto, kar je gotovo tudi velikonočnim praznikom pripisati.
V preteklih mesecih je produkcija premoga narasla, kakor izkazuje sledeča tabela:
Januar-april	1911	1910
ton
Kameniti premog....................... 4,902.980	4,611.366
Rujavi premog......................... 8,856.775	8,372.536
Premog sploh....................... 13,559 755	12,983.902
Koliko se je produciralo o posameznih čeških okrožjih, se razvidi iz sledeče tabele:
Rujavi premog:
1,116.864
-47.517
1,412.000
287.300
30.000
76.000 53.500 81800 20.300
2.200
25.325
73.700
2,035.805
-65.560
1,164 381 +62.000
1,444.700
307.700
33.800 79.200
54.900
76.800
21.900 2.600
21.218
79.300
2,201.375
—55.500
	1911	1910
Briix-Toplice-Komotava ....	ton 5,904000	5,909.100
Falkenau-Eibogen		1,267.300	1,219 200
Januar-april ....	7,171.300	7,128.300
Proti prejšnjemu letu .	+43.000	+117.100
Kameniti premog:		
Kladno-Schlan		. 913 700	896 200
Pilsen-Mies			427.100
Schatzlau-Schwadowitz ....	. 142.800	141.300
Januar-april ....	. 1,488.300	1,464.600
Proti prejšnjemu letu .	. +23.700	-66.300
Češko........................... 8,659.600	8,562.900
Proti prejšnjemu letu . . +66.700	+50.800
Briketi kamenitega premoga:
1911
Ostrova-Karvin........................... 614
Rožica-Oslavvan..........................7.100
Kladno................................... —
Plzno....................................3.480
Ostala okrožja........................... —
April......................  11.194
Januar-april................ 53.400
Proti prejšnjemu letu .	—331
Briketi rujavega premoga:
Brux-Toplice Komotova ....	387
Falkenau-Eibogen........................14.287
Planinske dežele................... —
April....................... 14.674
Januar-april ....	70 409
Proti prejšnjemu letu . +10.517
Briketi za januar-april . 123.809 Proti prejšnjemu letu . . +10 186
ton
1910
1.500 8800
1.500
11 870
53.731 —6 800
15.200
100
15.395
59.892
-2.500
113 623 —9.300
Razne stvari,
r Pozor pred stavkokaznimi agenti! V
premogokopu .Stadt Gorlitz" v Kohlfurtu pri Gorlitzu (Nemčija) rudarji že štiri tedne stavkajo. Vzroki stavke so slabe mezdne razmere. Ker je rudniško podjetje stavljene zahteve kratkomalo odbilo, so stopili rudarji v stavko. Stavkujoči so izborno razpoloženi, polni poguma in pripravljeni, vztrajati v boju tako dolgo, dokler se jim ne dovolijo stavljene zahteve. Uprava rudnika „Stadt Gorlitz" pa hoče sedaj po starodavnem kapitalističnem receptu s pomočjov stavkokazov zlomiti moč stavkujočih rudarjev. Čuje se, da se posebno po Severo-Ceškem klatijo razni agenti, ki skušajo z različnimi obljubami, ki se seveda nikoli ne izpolnijo, speljati lahkoverne in nezavedne rudarje na led, da bi šli in padli svojim stavku-jočim bratom v hrbet. Žalibog se je tem podlim dušam posrečilo, premamiti celo vrsto delavcev. In seveda ni izključeno, da se eden ali drugi teh agentov priklati tudi v naše slovenske pokrajine. Zato slovenske rudarje opozarjamo na te zapeljivce in jih nujno svarimo, da nikar ne nasedejo njih lažnjivim in sleparskim obljubam.
r Bojkotirajte Singerjeve šivalne stroje. Internacionalni socialistični biro v Bruselju (Briissel) razpošilja socialističnim listom sledečo notico: Angleški sodrugi nas prosijo, da sporočimo socialističnemu časopisju vseh dežel, da je Singer - kompanija, ki poglavito izdeluje šivalne stroje in ima mnogo odjemalcev po vseh deželah, odpustila vse uslužbence in delavce, o kojih je sumila, da so socialisti. Ta tvrdka je delavskemu razredu objavila, da nas bo brez milosti pobijala. Angleški sodrugi nas prosijo, da na to opozorimo organizirano delavstvo. Torej sodrugi, če vam pride kdo ponujat Singerjeve šivalne stroje, odklonite ponudbo z mesta, ker pač ni častno in umestno, da s svojim denarjem podpirajo lasme svoje sovražnike.
Občno konsumno društvo v Zagorju
prodaja špecerijsko in manufak-turno blago po naj nižjih tržnih cenah, daje koncem vsacega leta še dividende elanom, član lahko postane vsak. Vstopnina 2 kroni, delež 40 kron, ki se ga lahka plača po obrokih.
Občno konsumno društvo v Idriji
priporoča svojim članom bogato zalogo vsakovrstnega blaga. Društvo ima na
izbiro moške narejene obleke po najnovejši modi, Ženskega blagil vsake vrste, slamnike za moške in
Otroke itd. Yse po jako nizki ceni. Pridite in kupujte, kajti v lastni prodajalni ste najbolje in najcenejše postreženi!
Izdelovanje drož.
Edina narodna tvrdka te stroke opremljena z najnovejšimi stroji. Gospode pekarje, mokarje in trgovce vabim, da poskusijo drože domačega izdelka. Od štirih kilogramov naprej pošiljam po pošti franko.
Prva ljubljanska izdelovalnica r-	žitnih	drož.	—-- ■
Maks Zalokar,
Ljubljana.
č~-
Kosumnu društvo rudarjev
T7* HZrebStanills-u.
priporoča
svojo bogato zalogo
špecerijskega in manufaktur-nega blaga, kakor tudi čevlje za otroke in odrasle.
Vse po jalso nizlsi ceni.
Delavci! Dolžnost Vaša je, da podpirate svoje podjetje. Član lahko postane vsak.
1. Jo & i
Ljubljana
Dunajska cesta št. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji
"Vozma, kolosa.
Cenilri zastonj in franko.
Občno konsumno
drUŠtVO v Trbovljah
se priporoča svojim članom
za nakupovanje vseh življenskih potrebščin kakor tudi manufak-turnega blaga po naj-nižjih cenah.
Priporočamo našim — gospodinjam —
= iz EIDIInTE Slovenslre
KOLINSKO CIKORIJO!
Tovarne tv	=
izdajatelja in zalagatelja Ignacij Sitar in Martin Repovš. — Odgovorni urednik M. Čobal v Zagorju. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.