ŠTEV. 2 JANUAR 24. 1920 SLOVENSKIM KATOLIŠKIM DRUŽINAM AVE M ARI A. Izhaja vsako drugo soboto Published every secoiid Saturday ,by FRANCISCAN FATHERS' in the interest of the Order of St. Francis. 1852 W. 22nd PL,,CHICAGO, ILL. Naročnina $2.00 na leto. — Suscrib-tion Price $2.00 a. Year- Published and .distributed under permit (No.-650). authorized by the Act of Oct. 6. 1917. on file at the Post Office of New York, N. Y. By order of the President, .A. S. Burleson. Postmaster General Entered as secnd-class mater Oct. 20, 1919..^ 'the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Acceptance for mailing at special rate of October 3, 1917. authorized October 25, 1919. ZA MATERIA IN DEKLIŠKA DRUSTYA. imamo v zalogi OBREDNIKE. VEZANE, 25, ZNAKE, (Badges, Regalije) z društveno medaljo, — DRUŠTVENE zastave (Bandere) Društvene uradne KNJIGE (REGISTER) ZA im^na in mesečnino, SV. OBHAJILA IN SEJE. OBRAČAJTE SE NA NAS ZA TE STVARI. "AVE MARIA" : 1852 W. 22nd PL, Chicago, 111. ROJAKOM V M1NNESOTI! nica MRS: PREGLET okrog in na- Lepa prilika se naročiti na lista bira naročnino. Prav toplo jo pripo- "Ave Maria",in "Edinost" za vse ročamo v§em rojakom! Vsem bode slovenske rojake po naselbinah t z veseljem postregla! Minn, je sedaj, ko hodi naša zastop- uprava "Ave Maria" in "Edinosti" SAMO ŠE NEKAJ DNI JE ČAS! HOČEŠ ZAMUDITI? namreč čas za znižano naročitev na dva NAJLEPŠA slovenska lista v AMERIKI: ^ "AVE MARIA" IN -'EDINOST" Oba ta dva lista dobiš za celo leto SAMO ZA TRI DOLARJE Samo tri dolarje, pa te bodeta' ta dva lepa lista obiskovala: eden vsaki teden, drugi vsakih štirinajst dni. Ali ni to vredno? Saj veš, da je! Kajti: "AVE MARIA" je edini pravi prijatelj slovenskega delavstva v Ameriki, "Ave Maria", edini pravi učitelj slovenskega delavstva v Ameriki, "AVE MARIA" edini pravi voditelj slpvenskega delavstva y Ameriki. KAJTI. "Ave MARIA" je še Vsikdar in povsodi nastopal nevstrašeno in je vsakemu povedal v brk resnico, pa če je bila še bolj grenka, pa če je komu tudi malo. jezica zrastla, pa če je tudi koga v nos zaščegetalo. "AVE MARIA" je vedno povedal in učil, resnico in pravico. Drugi so delavstvo sleparili, slepili, da so več dolarče-, . kov iz njegovega žepa izvlekli, "AVE MARIA" je vedno zagovarjal delavske koristi, toda iz stališča pameti in zdravega človeškega razuma in iz stališča vseh modrih in pametnih mož, iz stališča, kjer se da res kaj doseči. IN DA. "EDINOST" je sicer še fantek, toda je fest kerelc, ki hitro raste in napreduje. Hoteli so ga uničiti. Pa se je pokazal, da se ne da kar tako tebi nič meni nič ugnati! Ne boš Jaka kaše pihal, je rekel in stekel naprej, vo razviti otroci. V najkrajšem času pa ne bode Saj veste! Kakor so vsi zdravi in krepki in zdra-več fantek, to bode junak, kajti ima krepko mater — AVE MARIA. "EDINOST" je samo bratec lista "Ave Maria". Oba lista sta po vsebini samo en list. ZATO, ROJAK '! Mesec se bliža h koncu! Hiti! Nikar ne zamudi! Ti bode žal! Nad 500 novih. naročnikov v treh tednih, to je, česar še noben list v Ameriki ne more pokazati. NAROČITE SE TAKOJ! SAMO TRI DOLARJE DO KONEC JANUARJA. "AVE MARIA 1852 W. 22. PLACE CHICAGO, ILL. Nekoliko prijateljskih besedi, DUHOVSKI POKLICIso T"" med 7 mi Ameriški Slovenci. Na vseh koncih se pozna praznota. V Thomasu bi potrebovali slovenskega duhovnika. V Denverju ga zastonj iščejo. V Barbertonu zdihujejo po njem. V koliko krajih po Pennsylvaniji pa bi bil slovenski duhovnik pravi blagoslov hožji za naselbine. Pa jih ni. — Pa se kdo morda čudi temu? — Da, junak mora biti mladenič, ki se odloči med nami Slovenci, da bi postal duhovnik. Kaj ga pa čaka? Neke matere sin se je odločil za duhovski stan. Mati se je tega prestrašila. "Kaj, sin moj? Tebe naj tako preganjajo in še po katoliških listih in jednotah sramote, kakor vidim, da delajo z drugimi? Naj še jaz s teboj prestajam toliko sramote in zaničevanja? Sin nikar!" Da, "Jeruzalem, Jeruzalem, ki kamenjaš tiste, ki so k tebi poslani! Tvoja hiša ti bo prazna puščena!" To je kazen za preganjanje duhovnikov. Zato mora vsak katolik tako zelo obsojati gonjo, katero je še katoliška organizacija in katliški list pred nekaj meseci vodil proti delavnemu duhovniku samo radi tega, ker je par oseb mislilo, da ta duhovnik škodi njih sebičnim namenom. — Ali je med irskimi organizacijami kaj takega mogoče? Bi K. o C. kaj takega storili? To naj razmišljajo možje, ki so to gonjo povzročili in naj mislijo, koliko škode so naredili svoji veri, ako je katoliška vera sploh res še njih vera. — Preberite dopis Rev. P. Cirila Zupana iz Denver-ja. — Drage slovenske matere, to velja zlasti vam! POMAGAJTE, ROJAKIkličej0 - dorvine: 0r\so ' organizacija, ki se je posta- vila v obrambo domačega ognjišča in oltarja. Sokoli so se izneverili svojemu programu Udinjali so se protiver-skemu fanatizmu in postavili so si za nalogo, da pomagajo podirati oltar-je po slovenski zemlji. Kar si je ubogi slovenski oratar z velikanskimi, žrtvami postavil in kar mu je bilo do sedaj tako drago in milo, njegove bele in mične cerkvice, hočejo mu podreti. Šole hočejo narediti popolnoma brezverske. Orli so pa organizacija slovenskih fantov, ki so se postavili po robu celo sedanji socijalistiški in liberalni vladi in pravijo, da bodo branili vero svojih očetov in domače ognjišče in domače oltarje, če treba tudi s svojo krvjo. Sokolom pomagajo brez-verski srbski pravoslavni fanatiki. Zato je težek njih boj. Naša dolžnost je, da jim pomagamo. Prečitajte njih poziv in oklic. Zveza Katoliških Slovencev bode poskusila vse, da jim izprosi od zavednih katoliških rojakov po Ameriki vsaj nekoliko pomoči. "EDINOST"Je bratcc "AVE MARIA"- Mest0 Ave Maria tedenjsko, prevzeli smo raje "EDINOST," ki naj nadomesti tedensko izdajo "AVE MARIA." Kdor hoče toraj celo "AVE MARIA" mora naročiti oba lista. Da pokažemo, da ne mislimo izžemati ali se s tem okoriščati, smo pa dali za januar zelo znižano ceno za oba lista. -- Prve tedne, ko smo to oglasili, se je priglasilo nad 500 naročnikov na "EDINOST". Vsaki dan prihajajo novi. Naročniki poslužite se lepe prilike, ker s tem, da takoj naročite še "EDINOST" prihranite sebi cel dolar, nam pa s tem silno pomagate. DDAPTI T CMA za pomoč naše naročnike, da bomo mo- rauoiiii oiiiu gli plačati nove strojC( katere smo bili prisiljeni naročiti. Ako bi od pet tisoč naročnikov vsaki naročnik, ali vsaj polovica storila vsaj nekoliko in nam poslala malo pomoč, kako bi mi lahko list povečali in uredili in mu postavili trdno podlago. — Dragi brat, draga sestra! Dobil (a) si morda malo kovertico za našo božično kolekto. Jo boš strgal in proč vrgel? Ne! Mal darček boš dal na oltar svoji Materi Mariji in v obrambo naše svete vere med nami ameriškimi Slovenci, "Ave Maria" jo tudi zasluži! Ali ni res? ¥ PREHODNI DOBI SMO. ff"voit' katere smo bili priča. Kaj takega svet še ne pomni. Človeški rod je šel že skozi marsikako veliko krizo. Toda do sedaj največja je bila minula svetovna vojska. Pomislimo cel svet se je razburil. Celega sveta se je polastila neka čudna zmedenost. Sovraštvo se je netilo, kakor velikanski požar in razne-tilo vse najnižje človeške strasti. Da tolika vojska in tako dolga ne more biti brez posledic, je umljivo. Da se v enem dnevu duhovi ne bodo dali pomiriti, da se v enem tednu razmere ne bodo dale urediti, to je umljivo. BOLJŠEVIZEM JE NEZAKONSKOdelc »'fT ga očeta liberalizma in vlačuge brezverstva. Vojska je ta pojav pospešila, židovstvo ga je v svoji premetenosti izrabilo v svoji nenasitni lakoti po zlatu, da je cel narod okradlo. Toda ljudstva so začela sama misliti. V začetku vojske so se dala navdušiti za vojsko. Toda velikanske žrtve, nezmerno trpljenje je to navdušenje ohladilo. Tako so narodi spoznali, da so bili goljufani in zapeljani v strašno bratomorno krvavo vojsko. Pa zakaj? Da, zakaj? Sila pa rodi protisilo. Prišla je reakcija. Ljudstev se je polastila mržnja do vladarjev in voditeljev narodov. Tako je padel mogočni Kajzer. Tako je šel Avstrijski cesar. Tisti, ki so se še ohraniJi so izgubili pa dobro ime in svojo veljavo. V TEH RAZMERAH!! ziral v židovskem boljševizmu. "Nobene vlade nočemo" — toraj drug ekstrem, ki je pa še osodepolnejši, kakor prvi — autokratizem. Nesrečna Rusija je žalostna slika, kaj pomenja za vsak narod ta drugi sovražnik. Vendar je pa vse to dalo lepo priliko vsem raznim prekucuhom, da se oni pokažejo. In res so se začeli dvigati razni "voditelji" med raznimi narodnimi skupinami, ki so skušali zanesti zmedo v vse sloje, povzročiti svetovno zmedo, kakoršna je bila ob času zidanja Babilonskega stolpa in še hujšo. In tako so se res začeli majati tudi že stebri Washingtonske-ga kapitola. Toda, hvala Bogu! Združene države imajo za svoje voditelje še izvrstne može, trezne in premišljene. Ti so videli to spodkopavanje temeljnih stebrov države in cele človeške družbe. Zavedli so se svoje dolžnosti in — nastopili nevstrašeno za varstvo onih neprav, za katerih čuvaje so bili izvoljeni od ljudstva. In tako je prišlo — "preganjanje ta-rdečih." QTI)jiQ17W KRTK so za£nali ta rdeči' ker se -'e vlada OllUiODil MUIV yendar enkrat zavedla in začela misliti, da je dolžna braniti življenje in imetje svojim državljanom pred raznimi morilci in tatovi. "TATOVI IN MORILCI," pravimo. Ali ni tat oziroma ropar, kdor ropa ali sam ali pa kdor ščuva druge naj ropajo? Kaj delajo pa socijalisti drugega, kakor ščuvajo k ropu, ko pravijo, da naj se pokrade, oziroma s silo vzame vsem, kar so si s žulji svojih rok pridobili? Ali ni morilec, kdor mori ali sam, ali kdor ščuva k umoru? Kaj dela socijalizem druzega, kakor ščuva k poboju in pobijanju in klanju vseh onih, ki ne morejo biti njih misli? "Zunaj "vsemira" piše rdeči učenjak Gorshe ni nič! — Kaj pa misli ta modrijan pod besedo "vsemir," tega pa ni razložil. "Vse, kar je na svetu je naredila narava," pravijo. — Kdo pa je ta "narava," ali je to kak človek? Ali je kak hudiček? ali ima ta narava glavo? ima roke? — Tega pa naši brezverski učenjaki (?) nočejo razložiti. Pa bi bilo vendar to glavno vprašanje. "Svet se je sam naredil," — trdijo drugi rdeči učenjaki. — Kaj bi mi rekel, prijatelj, če bi ti jaz rekel: "Chicago je sama sebe naredila?" ali "tvoja hiša je sama sebe sezidala." — Ali bi me ne vprašal, če sera že kdaj bil v norišnici? Za novo leto je navada, da dajemo prijateljem kako dar. — Če je naš list tvoj prijatelj in veš, kako je potreben, ga gotovo ne boš pre-irl. ČRNI DNEVI V RDEČIH ČASIH. Po časnikarskih poročilih sestavil K. Ta povest bode jako zanimiva, ker je zgodovinska in bode podala jasno sliko sedanjih žalostnih muk in razmer. Ob-jednem bode pa pokazala boljševiška "nebesa," za katera se naši slovenski boljševiki toliko ogrevajo- Za katero so zelo zbirali po celi Ameriki med rojaki. Želimo, naj bi jo čitali zlasti vsi oni, ki so prispevali za nekaj, za kar niso vedeli, kaj je! Tu naj pogledajo! LAVA Jezusu ! Oče, vi ste me klicali?" "Slava mu bodi na vek omaj! Da, Zofro-ne, klical sem tel" "Oče, kaj želite?" "Zofrone, tu sedi. Važno besedo imam govoriti s teboj. Ker bode pa nekoliko dalja, izvoli sesti." Prišlec sede na ponujeni leseni stolec poleg mize. "Zofrone, kaj zopet čujem o tebi!?" "Oče, ne morem vedeti?" "Ne moreš vedeti? Jaz sem pa mislil, da se mi boš sam obtožil in odkril svoje srce!" "Ne razumem, kaj mislite, oče?" "Tako, še vedno ne razumeš? Zofrone, to je slabo znamenje. To mi priča, da moje zadnje opominje-vanje ni nič pomagalo, oziroma, da si ga že popolnoma pozabil ... Ti molčiš? Da, prav je, da molčiš, ker se opravičiti itak ne moreš. Tvoja žena je bila danes dopoldne tukaj. Kako je rcvica jokala. V srce se mi je smilila!" "Tako? Toraj tako daleč gre njena zloba, da me je prišla tožiti sem k Vam?" "Sinko moj, počasi! Ni te prišla tožit. Prišla je revica po tolažbe. Bila je najprej v cerkvi, kjer je pred sveto Bogorodnico najprej izlila svojo bol in potem je prišla še sem prosit pomoči!" "Hinavka hinavska! Prav uzrok ima iskati tolažbe." S svojim Detetom — Nas blagoslavljaj, Mati Marija! "Zofron, kako si zabredel! Smiliš se mi!" "Jaz ne potrebujem nobenega usmiljenja! Jaz vem kaj delam. Svojo kantorsko službo opravljam vestno in to je dovolj!" "Nikakor, dragi Zafron! Ti si tudi kristjan, ali ne? In kot tak si dol- žan krščansko živeti!" "Oče, ne žalite me! Ali ni moje življenje krščansko? Ali ne hodim redno v cerkev? Kaj mi morete očitati?" "Dobro, sinko! Govoril bodem od krito! Ze zadnjič sem te posvaril, da ne zahajaj k Židu Kugelsteinu. Pa me ne ubogaš. Včeraj si bil zopet tam in v kakšnem stanu si prišel domov?" "Kugelstein je žid, toda pošten človek in dober mož. Včeraj je imel svoj rojstni dan in je povabil svoje sosede in nam napravil malo zabavo. Ali je to kaj hudega? Ali ni žid tudi človek? Ali ni lepo od Žida, da nam mužikom tako postreže?" "Zofrone. Že sem te svaril pred tem premetenim Židom. Od kar se je on naselil tu v Krasnaji, prišlo je z njim prekletstvo v našo občino in nesreča v naše družine? Nesrečna "vodka," je že tolikim zmešala pamet. Vidiš Zofrone, kako si bil ti dober mož in dober oče svoji družinici. Z malimi svojimi zaslužki si si postavil svoj dom. Lepo si vzgojeval svoje otroke. Danes? Kolikrat prihajaš vinjen domov. Danes zjutraj pri službah si tudi tako odpeval, da je vsakdo vedel, da si bil sinoči pijan! Ali je to lepo? Toraj doma slabo gospodariš in daješ slab zgled svoji družini v cerkvi enako, ali misliš, da bom to trpel? Dolgo časa že trpim. Enkrat sem te že posvaril. Danes te posvarim drugič. Če še ne bode pomagalo, dobro, pomagaj si sam. Toda Kan-tor pa ne moreš več biti pri meni! Misl.il sem se s teboj prijateljsko pogovoriti. Vendar, ker vidim, da si že popolnoma v oblasti Kugelsteina, potem se bojim, da bode vsaka moja beseda zastonj. Komur je enkrat Žid več, vodka več kot lastna žena in lastni otročiči, tam bode težko kak lep opomin izdal. Zato, Zofro-ne, poslušaj me!" in častljiva postava duhovnika se je vzravnala kvišku in tudi Kantor Zofron je vstal. — "Poslušaj glas svojega o-četa in prijatelja. Pusti Kugelsteina, pusti vodko. Ako pa nočeš, dobro ! Glej sam. To je pa moja zadnja beseda." "Oče . . ." "Nobene besede, Zofrone! Samo dejanja hočem od tebe. Opravičiti se ne moreš. Obljubi tvoji ne vrja-mem več, ker si zadnjo prelomil. To-raj samo eno še hočem — dejanje, poboljšanje. Slava Jezusu!" in molče je odšel okregani Kantor iz žup-nišča proti domu Sveštenik Epifarij — tako je bilo ime duhovnemu pastirju župnije Sv. Očeta Nikolaja v Krasnaji, mali ruski občini nekako 50 milj daleč od Moskve na Stepah — je bil jako ča-stitlj iv starček. Visoko postavo je jako lepo krasila dolga siva brada, .ki se je vila po prsih kakor svilnat prediv in mu dajala izvanredno ča-stitljivost. Žive modre oči, ki so po-mižkovale izza tega sivega predi-va, so kazale izvanredno milino in dobroto. In tak je bil v resnici "Oče Epifanij", kakor so ga imenovali župljani. Oče bi ne mogel bolj ljubeče skrbeti za svojo družino, kakor je Sveštenik Epifanij skrbel za svojo župnijo. Bil je sam tudi družinski oče in vzgojil veliko družino osmih otrok, ki so pa bili že vsi po-ženjeni in pomoženi razun najmanjše hčerke, štiri in dvajset letne Ma-riške. Kakor je bil skrben duhovni pastir svoji župniji, "občestvu", tako je tbil dober oče svoji družini. Njegov najstarejši sin je bil tudi duhovnik in sicer je bil v Moskvi pri Arhijereju (škofu) pomočnik in tajnik pisarne. Zofron, kateri je prav kar jezno in užaljen zapustil stanovanje Sve-štenika Epifanija, je bil njegov kantor, (organist in cerkvenik). Bil je to mož kakih trideset let star. Sveštenik Epifanij ga je kot pobožnega mladeniča naučil potrebnega čitanja ruskih molitvenih knjig in spevov in mu potem dal to službo pri cerkvi Sv. Očeta Nikolaja. Oženil se je z dobro, in pošteno nevesto, s katero sta živela sedem let srečno in zadovoljno, dokler ni prišel v Krasnojo nov mlad židovski trgovec Kugelstein, ki je kupil sosedovo hišo in tam otvoril prodajalno in žganjarno z "vodko." V najkrajšem času je bil kantor Zofron največji prijatelj mlademu Kugel-steinu, ki je takoj izračunal koliko mu bode kontor lahko koristil pri trgovini, kioliko ljudi bode več k njemu prišlo. Večkrat mu je dal kako malo delo narediti v trgovini ali okrog hiše, ali na vrtu, samo, da so ga ljudje veliko videli pri njem in tako tudi sami prišli. Vselej kadar je pa izgotovil kako delo, mu je pa dal žid kot nameček še nekoliko "vodke." Tako se je nesrečni kantor Zofron res navadil vodke in bil večkrat in večkrat pijan. Po malem si jo je tudi sam kupoval. S strahom in žalostjo je vse to gledala njegova žena. Svarila in prosila ga je, naj se ogiblje Žida. Zatekla se je tudi k duhovniku in ga prosila pomoči ln sveta. Duhovnik ie sam zapazil vse to in tako mu je tožba žene prav prišla, da je resno opomnil kantorja in mu kazal na žalostne posledice takega življenja. Kantorja je bilo sram pred duhovnikom in obljubil je poboljšanje in se nekaj tednov res ogibal židove trgovine. Ta žid ga je znal pridobiti, da je pozabil na vse svoje obljube in trdne sklepe in tako je prišlo že tako daleč, da je duhovnik videl, da tako ne more več dalje in zadnjič posvaril nesrečnega moža, posebno, ko je uboga žena povedala, kolikrat se opije njen mož. 2. Žid Kugelstein je bil mlad člo- vek. Morda ni bil več star kakor kakih trideset let. Od kod je prišel v Krasnajo, nihče ni vedel. Toliko se je videlo na njegovi ruščini, da mu ne gre pregladko, pač pa da mu gre prav gladko nemščina. Mešal je tudi nemške besede z ruščino. Vse to ga je izdajalo, da je moral priti iz Nemčije, ali pa da je bil vzgojen v nemškem duhu. Občestvo, ali občina Krasnaja je bila nekak mal trg. Nekako dvesto petdeset poslopij je štel Ležal je ob glavni cesti, ki je vodila iz svete Moskve proti carskemu Petro-gradu. Ker je bil od Moskve oddaljen nekako petdeset milj, je bilo to počivališče za konje in voznike, ki so prevažali (blago iz Moskve ali v Moskvo. Zato je bilo blagostanje prebivalcev precej dobro in imelo je več trgovin. Kakor malo drugih ruskih trgov, Krasnaja ni imela do prihoda Kugelsteina nobenega da. Zakaj se noben Žid do tedaj ni naselil še v Krasnaji, ko so vendar našli vsako še manjšo vasico sredi najširših step in pustinj, ni bilo ravno jasno. Najbrže je ušlo blagostanje trga njih pozornosti. Kako je Kugelstein zašel v Krasnajo, ni nihče vedel. Bilo je neke nedelje popoldne, ko se je pripeljal po poti iz Moskve mlad človek z dvema čilima konjičema in izpre-gel na prvi "Gospodi." Mužiki in matuške Krasnajanski so zvedavo gledali za njim in se izpraševali kdo bi to bil. Vendar, ker so bili vajeni tujcev, so si pač razložili njegov*prihod kot prihod tujca, ki potuje skozi njih "občestvo." (Dalje sledi.) Pijanski oče — je največje gorje za nesrečne svoje otročiče! — Brat — si ti tako gorje za tvojo družino? NAŠIM DRUŽINAM. A MESEC nam sv. cerkev kaže sveto nazareško družini-co kot krasni zgled kako bi moralo biti tudi življenje po naših krščanskih družinah urejeno in uravnano. Družinsko življenje je podlaga sreče na svetu, pa tudi začetek in izvor vsega gorja. Glavno, kar potrebuje človek je — dober do.m "Hišica očetova," je za vsakega človeka najmilejši in naj--pd as feg -npAs tju >poi}o>[ isqnfi ček rad poleti, kjer se zvali! Družinsko življenje je pa tudi ogeljni kamen svetovnega reda človeškega rodu. Svetovni red bi bilo mogoče za to porušiti šele tedaj, ko bi se enkrat porušil ta vogelni kamen. Zato vidimo, da so se vsi rdeči prekucuhi spravili pred vsem na ta vogelni kamen in ga skušajo razbiti. Uničiti hočejo sveto in skrivnostno vez vzvišene zakonske ljubezni, ki tako tajinstveno spojuje dvoje ljubečih se src v eno in iz tega dvojnega enega pa se poraja kot nežna in mila lilija v topli spomladi — tretji — rajska rožica — nedolžna otroška dušica. Zato se mora najprej razbiti ta sladka vez, da se bode začela rušiti potem potem cela stavba svetovnega rodu. Uničiti hočejo tako tudi še drugo vez tega vogelj-nega kamena — ljubezen starišev do otročičev in otročičev do starišev. Morda slovenska mati, slovenski oče zmajuje z glavo: češ saj se jim to ne bode posrečilo. Človek bi moral postati preje nema žival, pred-110 bi se dalo kaj takega doseči! In vendar, brat, sestra, pojdi na civilna sodišča, pa bosta tam videla, kako se že te vezi hladnokrvno trgajo ! Divorce! — razporoka — to je sramotni madež sedanje dobe — pa imaš dokaz, da je to mogoče. Poglej v naše slovensko časopisje, ali ne zagovarja nauk, ki uči, da so otroci "pridelek" države, kakor na pr. telički —? da ima država pravico nad njimi in ne stariši, naj se vzgajajo od države po sirotišnicah? Ali se ne zagovarja pod-bestialni nauk, naj matere pobijejo svoje nedolžne otročiče pod svojim srcem, predno zagledajo 'beli dan? Ali niso matere, ki to vrše? Pa pojdimo bližje! Slovenska mati, slovenski oče, ki to čitaš, posluštj! Morda živiš v nesrečnem zakonu. Ni ga moru pri nas in ga ni! Ti in tvoj mož se ne razumeta. Prepir in prepir in sam prepir! Morda pa sta vidva zakonska med seboj prijatelja — toda — slabi otroci, poreden sin, poredna hči beli vama vajine lase s prezgodno sivo barvo. Da, veliko nesrečnih družinskih življenj je! Pa zakaj ? — Zato ker naše družine nočejo sreče! Zato ker pehajo proč od sebe srečo in zadovoljnost. Mož, ti tožiš nad svojo ženo. Če bi te jaz zdajle vprašal, zakaj ni ljubezni med vama z ženo, morda bi ti rekel hitro: žena! žena je uzrok. Dobro! Vzemimo, da je to res! Vendar jaz te vprašam: ali si pa že kdaj začel resno misliti, morda pa ti tudi nisi tako nedolžen. Žena, praviš, da je taka, pa taka! Mož, kakšen si pa ti? Prostor je preozko odmerjen, da bi mogli iti v globje razmotrivanje tega vprašanja. Rečem samo eno: slovenski mož, oče, ki živiš nesrečno s svojo ženo, vzemi pred se sliko nazareške družinice. Tam vidiš sv. Jožefa. To bi moral biti tvoj zgled, kako moraš tudi ti živeti delati, čutiti, misliti, govoriti, da bi bil pravi oče, da bi bil varili in vodnik svoje družine, da bi mogel osrečiti one, ki tebe imenujejo svojega očeta. Žena ti tožiš nad svojim možem in ga dolžiš, da je tak pa tak. Žena, kakšna si pa ti sama? Kako ravnaš in živiš ti? Glej, sveta cerkev ti kaže lep zgled matere in gospodinje Nazareške družinice. Krasen zgled za te! Ga posnemaš? Si ti tako potrpežljiva, ljubeča žena svojega moža, si tako skrbna in ljubeča mati svojili otročičev? Stariši! Otroci so zrastli. Iz otrok so se razvili v amerikanske mladeniče in dekleta. Toda nagajajo! Ne žive tako, kakor bi vi radi. Marši- kako grenko solzo vara iztisnejo iz oči. Marsikako težko uro povzročijo v družini. Stariši, kdo je uzrok tega- So jih res samo slabi tovariši pokvarili? Kako ste živeli, kako ravnali ž njimi. ko so bili mladi, v otroških deških letih? Marsikaka grenka solza starišev je samo kazen za zanemarjene dolžnosti otroških let. Srečno je živela Nazareška dru-žinica, srečno, kakor še nobena druga družinica na svetu in sicer srečno vkljub obilni revščini, vkljub marsikaki grenki poskušnji, vkljub marsikaki boli, kajti sreča je v srcu, je v duši, je v ljubezni do Boga in v medsebojni ljubezni. O, ko bi vse naše družine posnemale ta lepi zgled! Ko bi bili naši možje zvesti posnemovalci zgleda sv. Jožefa, ko bi bile naše žene in matere zveste posnemovalke zgleda Marije, ko bi ibili vsi naši otroci posnemovalci zgleda deteta Jezusa, o koliko sreče bi bilo po naših družinah ! Kako srečna bi bila vsa srca! Tu je "recept" za tako srečo: t. Zvesta in potrpežljiva ljubezen med možem in ženo. 2. Ljubeznjiva in stroga skrb starišev za otroke. 3. Natančna in točna pokorščina otrok do starišev. 4. Molitev, vestna služba božja, posti. 5. Dobro časopisje, dobre knjige. 6. Predvsem pa strah in ljubezen do boga. Mati! — kako sladka beseda je za vsako človeško srce. Kako smo žene lahko ponosne, da je ta čast, biti komu--mati — prihranjena nam! Slovenska žena se zavedaš, kaj to pomeni za te? Kaj to pomeni za tvoje dete? NAŠIM MATERINIM .DRUŠT-VAM. f SLADKA beseda — Mati! Kako si prijetna človeškemu srcu ! Kakor sladka, da kakor najslajša pesem zadoniš vsakemu človeškemu srcu. Kako mi pri tej besedici hiti duh nazaj, nazaj v pretekle dni, nazaj v mojo bujno mladost, v hišico očetovo! In tam vidim mili in ljubi obraz, nepozaben mojemu spominu, ne pozaben mojemu srcu. Tam vidim še mile, vedno se smehljajoče oči, ki so tako skrbno zrle na me, ki so se tolikrat sklanjale nad mojo posteljico, ko naj mi je njen vroč materin poljub za-tisnil trudne nedolžne oči. Mati! Kako mi pri tej besedici vhaja spomin nazaj na vse lepe nauke in opomine, katere sem sprejemal od tega bitja — najljubšega mi bitja na zemlji — v svojih mladih letih. Vidim jo, dobro mater, vidim jo v svojem vzvišenem sijaju lepega njenega zgleda — zgleda prave slovenske krščanske matere. Mati! Kako mi pri tej besedici uhaja duh tja na tiho vaško pokopališče tam okrog cerkvice in išče tam med grobi — grob, ki mi je zakril najdražje, kar sem imel — ljubo mater. Da, o sladka besedica — matil — Vidiš slovenska ameriška mati, to si ti, oziroma to bi morala biti ti tvojim ljubim otročičkom. Draga, ameriška Slovenka! Tvoji otroci bodo zrastli! Ti se boš postarala. Iz krepke čvrste slovenske žene postala boš, recimo raje, že postajaš — stara ženica, — stara mamica. Vprašam te: bode tvojim otroči-čim tvoje ime tudi tako sladko? da, najslajše ime? Bode spomin tvojega otročička še v poznih letih, ko bode čul to besedico: mati — pohitel z veseljem, z ginjenostjo, z ljubez-njivim spominom nazaj v to tvojo hišo, kjer sedaj živite in se bode naslajal v sladkih spominih na — te, — na svojo mater? Bode li tudi tvoj otročiček v spominu na svojo mladost videl tebe, vzvišeno bitje, bitje, ki mu bode drago in milo nad vsa bitja? Bode li tudi tvoj obraz, tvoje oko, tvoje srce oni sladki spomin, ono odpoči-vališče, kjer se bode srce tvojega o-tročička v bojih in trpljenjih življenja odpočilo, kjer bode našlo nove tolažbe? novega navdušenja? nove gorečnosti? novega upanja? Slovenska ameriška mati, bode mal prostorčke na tihem pokopališču, kjer bode počivalo tvoje srce — bode tvoj grob svet prostorček za tvoje dete, za tvojega otročička? kamor bode romal zopet in zopet, ko bode njegovo srce potrebovalo nove toplote ljubezni? novega navdušenja za tvoja sveta načela? Mati, na tebi je to ležeče! Sveto bode tvoje ime tvojim o-tročičkom, če jim bode tvoje življenje sedaj sveto, če bode tvoj zgled svet, če bodo tvoji nauki sveti, če jim boš prava mati, če jim bodeš prava slovenska mati, če jim bodeš prava katoliška slovenska mati. Da vzvišeni zgled natanjčne , vestne, pobožne matere — o kako močan vpliv ima na otroško srce. Velika mati, veliko dete! Mati velikih, vzvišenih idej — dete tako! Navdušiti slovenske ameriške matere, da bi bile take prave katoliške slovenske matere svojim otro-čičem — je glavni namen naših materinih društev. Ni to vzvišen namen? Ni to plemenit namen? Ali ne zasluži, da se zavzame za to društvo vsak slovenski duhovni pastir in pomaga našim materam, da bodo vse postale tako prave katoliške slovenske matere? Ali ne bode ta vzvišeni namen, slovenska mati, tebe silil, da se boš pridružila drugim dobrim slovenskim materam v tem društvu, da boš združila svoje molitve z molitvami tisoče in tisoče katol. mater za božjo pomoč, da boš tudi ti mogla biti taka prava katoliška slovenska mati? Zato, slovenske žene, slovenske matere v materino društvo! Kjer ga nimate v naselbini, vpišite se tu pri nas! Vstopnina je $1.00. Vsaki mesec je ioc. članarine! DVA IZVANREDNA JUBILEJA RT. REV. MSGR. J. F. BUHA bil in je še naš velik dobrotnik in podpornik. Cela leta obstanka lista nas je vsikdar podpiral finančno in s svojim vplivom. Zato smo mu dolžni veliko hvaležnost. Monsignore Buh je pa tudi silno veliko storil za naše rojake po Iron Range. Dolga leta svojega pastiro-vanja in misijonarjenja je hodil za svojimi rojaki kakor skrbni pastir za svojimi ovčicami. Monsignor Buh je bil oče Indijancev v reservaciji pri Towerju, ob Vermillion jezeru. Do najnovejšega šasa jih je še v svoji sivi starosti obiskoval in skrbel za nje. Oče bi ne mogel bolj skrbeti za svoje 0-tročiče, kakor je skrbel Monsignore Buh za svoje Indijance. Monsignore Buh je silno veliko storil za Duluthsko škofijo, katere generalni vikarij, ali namestnik škofov je. Bil je večkrat na listi, da bi bil postal škof, pa je v svoji skromnosti vedno znal, doseči, da je to preprečil. Monsignore _ Buh je bil tudi prvi urednik in časnikar med Slovenci v Ameriki in tudi prvi poskusil surovosti slovenskih verskih opadnikov. Glas Naroda ima tudi v tem svoj nečastni "record." Preč. g. Monsignore: Tudi list "Ave Maria" Vam k Vaši slavnosti iskreno častita in Vam želi, da bi Vas ljubi Bog ohranil še do skrajnih let Vaše častite starosti. Naročnike pa prosimo, da zmolijo vsaki po eno Češčeno Marijo za tega dušnega misijonarja in našega rojaka. UREDNIK. Rt. Rev. Monsignor Jos. F. Buh, generalni vikar Dulutske škofije je te dni obhajal 20-letnico od kar je postal Monsignor in 30 letnico od kar opravlja službo generalnega vikarja Duluthske škofije. Ob tej priliki mu je priredil njegov škof, mil. g. Mc Nicholas malo slovesnost, da je pokazal, kako zna čislati velike zasluge, katere si je preč. g. Monsignor stekel za Duluthsko škofijo. Mi se pridružujemo vsem častilcem tega preblagega gospoda in mu prav iskreno častitamo ob tem slavnostnem dnevu. Prečastiti g. Monsignore Buh je Ali si se že naročil na "Edinost" in "Ave Maria." Hiti! Januar tudi hiti! Kaj čakaš? Pošlji hitro $3.00 za naročnino za dva lista, katerih vsaki je vreden dvakrat toliko! Trije spominčki blaženosti človeka v raju so nam ostali: zvezdice, rožice in — otroško nedolžno oko! O, kako je lepo človeško srce, dokler je čisto nepokvarjeno, nedolžno! Zato pa gorje onemu, ki pokonča to nedolžnost! Gorje svetu radi pohujšanja! Kdor pohujša katerega teli mojih malih, ki vame verjejo, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi se potopil v globočino morja!" Vzemimo da nekdo pohujša eno nedolžno srce- To pokvarjeno srce zastrupi dva druga, ta dva pohujšata štiri, ti štirje 8, teh osem 16, teh 16 pohujša 256 . . . itd. tako strašno narašča greh pohujšanja! CENA MIRU. Rev. J. Plaznik. (Nadaljevanje.) Duhovnik je pazno poslušal govornika in tudi videl, kako sta se potočili dve solzi po njegovem licu. Sedaj je izginil zadnji dvom. Podal mu je obe roki, rekoč: "Hočem vam vstreči, gospod. Dajte mi natančnejša poročila, ker moram biti tukaj za polnočno mašo." "To je tudi čas za moj vlak v Havre. Sedaj je ura šest, čas večerje. Ljudi bote našli doma." Ko je govoril, je izvlekel iz žepa kos papirja. "Tu je navodilo. Prvi in najbolj oddaljeni je Louis Duble, pisatelj. Ko sem odšel, je bil še zelo mlad in se je rad postavljal. Od tedaj je imel precej sreče. Če pa še ni opustil svojih starih navad, mu bo ta denar prav prišel. Druga je Mile Latournure, ki ima šolo za dekleta. Bila je ali je še, bolna. Ta denar bo za zdravila za precej časa in lahko bo izmenjavala toplice, kolikokrat bo hotela. Tretji je Henrry Burtal, arhitekt, vse kar vem o njem je, da je živel samo za razve-seljevanje, sedaj je oženjen in denar mu bo prav prišel za doto njegovim hčeram, če jih ima. Sedaj gospod, ni več časa za pogovor." Renaudel je vstal, vzel svetilko, posvetil v vežo, pomagal duhovniku obleči suknjo in zaprl vrata za njim. Potem se je vsedel k ognju vzel smodko, jo prižgal, položil noge na drog pred ognjem in pričel kaditi, kakor lokomotiva pod močnim pritiskom. II. Megla je postajala še gostejša. Duhovnika je najprej nekoliko mraz tresel. Dal je vozniku naslove in odšel po svojem čudnem poslu. Kmalu je bil pri hiši Louis Double-ja. "Peto nadstropje, prva vrata," je rekel vratar. Duhovnik se je predstavljal pisatelja revnega, napol sestradanega, živečega v podstrešju. Denar mu bo gotovo prav prišel. Hitel je po stopnicah, da je pozabil na svojo naduho. Sprevidel je pa, da peto nadstropje ni bilo zadnje. Kar čudil se je, ko se je znašel pred čednim stanovanjem. Potegnil je za ročaj pri zvoncu. Mlad človek, elegentno oblečen, ravno pripravljen na pot na gostijo, pisatelj sam, je odprl vrata. Duhovnik je bil kar razočaran, ko je prosil za kratek razgovor. Pisatelj ga je peljal v veliko in lepo opremljeno sobo. Velika miza, polna knjig, in časopisov, je pričala o štu-diranju. Ko sta se vsedla, je duhovnik povedal, po kaj je prišel. Segel je v žep, privlekel iz njega najprej to-bakiro, potem rožni venec, očala in nazadnje šele denarnico. Ko je vse drugo dejal nazaj v žep, je odprl denarnico in izvlekel "draft," katerega je ponudil pisatelju. "Moj obisk" je pojasnjeval," nima drugega namena, kakor, da vam izročim to. Potrdilo se zahteva, seveda" "Kaj?" je vzkliknil Duble, ko je opazil papir. " Dvestoinpetdesettisoč tri *sto in devetdeset frankov? Na moje ime? Kaj to pomeni?" "To pomeni, da je Renaudel..." "Moj prejšnji bankir? Ta orekli-cani tat?" "Začel obžalovati in skleni) vrniti svojim upnikom. Hoče umiriti svojo vest." "Toraj je ničvrednež postal po- FR. KOREN Naš zastopnik za Chicago in okolico. steni" "Dolžnik je, kateri plačuje svojim upnikom," je odvrnil duhovnik resno. Pisatelj je pričel razlagati: "Morda se boste čudili, da se bolj ne zveselim toliko denarja. Z veseljem ga sprejmem, ker mi bo dal več svobode in časa za pisateljevanje. Je pa tudi druga nevarnost, da se ne podam nazaj v svoje prejšnje napake, lenobo in sanjarjenje. Vi ste dober človek in zdi se mi, da občudujete Renaudelovo početje. Naj se le potolaži. S tem, da mi je odvzel bogastvo, storil mi je s tem tudi veliko uslugo. Bil sem len, New Yorski slovenski otroci. (Glej dopis.) brezbrižen in nepoznan. Od tedaj sem pričel delati in dosegel tudi precej vspeha." Ker se je mudilo, je obiskovalec vstal", da bi odšel. "Oprostite gospod," pravi pisatelj. "Vidim, da sem dobil božično darilo. Moram se vam vsaj zahvaliti. Ni mi mogoče zmenjati tega nocoj. Tu imam petsto frankov. Vzemite to; gotovo poznate kaj dobrih otrok, katere lahko razveselite." "Hvala lepa," je rekel duhovnik in sprejel bankovec. " Že vem, kam jih bom dejal. Pet sirot —" (Dalje prihodnjič.) ko kolikor še nikdar preje. — Tudi je dobila cerkev več krasnih božičnih darov. Tako je Mrs. Joe Bobič darovala krasne nove altarne prte iz belega platnenega damaska in veliko prtičkov za kelih, Mrs. Klemen-čič je darovala platnene prte za vse tri oltarje, dekleta Mary in Katarina Gregorič in Mary Koščak so naredile lepe čipke (špice) za vse tri oltarje. Trgovec s črevlji na 22. cesti in Hoyne, Mr. Voršči je pa daroval dve veliki okrašeni voščeni sveči. Bog plačaj vsem darovalcem. Cleveland, O. — Prosim malo prostora v listu "Ave Maria." Lep je bil dan, pripomogli k tako lepemu vspehu. Zahvaliti se moramo botru g. Pavel Schne-lerju in botri g. Kavšek za njiju veliko dušna darova, oba sta dala vsak po $s°.oo. Enako zahvalo vsem društvom ža udeležbo, in za krasno darilo društvu Sv-Vida ki je darovalo $25.00. Druga društva so dala po $15. in po $10. Tako da smo dobile $238.00 — Nadalje se zahvalimo g. Ponikvarju za cerkveno opravilo in pomenljiv govor ob blagoslovu- G. St. Sterniša kot maršalu ,g-Antonu Grdina kot slavnostnemu govorniku. Pozabiti pa tudi ne smemo vrle natakarje in kuharice in postrežnice. Društvo Marija Magdalena pa bode vse ohranilo v hvaležnem spominu in bode vračalo ob priliki. Julia Mally, tajnica. VELIKODUŠEN DAR f FRANKA GASPARI. Mrs. Ivanka Gaspari, žena pokojnega Franka Gaspari nam je sporočila, da pokojni naš prijatelj in navdušen sotrudnik tudi ob smrti ni pozabil na naš list. Zapustil mu je v svoji oporoki $500.00. Tudi je silno želel pred smrtjo se še enkrat v nekoliko vrsticah le posloviti od lista "Ave Maria" in od njegovih naročnikov, zlasti od Cle-velandskih prijateljev. Umirajoče ustnice bi bile rade še enkrat vsaj lepo besedico dale v spodbudo rojakom, naj ljubijo list "Ave Maria," naj ga podpirajo, naj mu ostanejo zvesti, naj pomagajo, da bode list napredoval, se širil. — Toda smrt je pokosila dobrega Franka preje in mu strla pero iz rok in ni mogel tega izvršiti. Vemo pa vsi, ki smo ga poznali, ka jbi bil rad povedal, kaj bi bil rac' napisal: Rojaki! Bratje! vsi, katerim je mar sveta vera — okrog lista "Ave Maria"! Blagemu Franku naj pa Mati Marija v večnosti povrne ta velikodušen dar. Ljubi Frank, počivaj v miru! List Ave Maria ti bode pa ohranil hvaležen spomin. Pri vseh sv. mašah, ki se ibero skoraj vsako nedeljo za naročnike "Ave Maria," se bomo posebej spominjali Franka Gaspari. V Jolietu, 111. je bila božična ko-lekta $1,426.00. Lepa svota! Kar priča, da so župljani storili svojo dolžnost. V So. Chicagi so imeli božično kolekto $810.00, kolikor še nikdar preje v zgodovini župnije. Tudi so imeli lepo petje, ki se je vsem žup-ljanom dopadlo. V Chicagi, pri Sv. Štefanu je znašala božična kolekta $1621.85, toli- katerega smo imeli 28- septembra. Ta dan smo blagoslovili lepo in krasno zastavo sv. Marije Magdalene štev- 162 K-S. K. J. Ponosne smo bile sestre, da je to zastavo naredila naša sestra lastnoročno. To je krasuo delo. Bog živi našo umetnico in želimo, da bi naša K. S. K. Čednota imela še več takih deklet. Slavnost blagoslovljenja se je izvršila jako lepo. Sestre so se jako lepo udeležile, kakor tudi bratska naša društva. To nas je jako navduševalo. Tudi velika kolekta je bila, več, kakor smo pričakovali. V dolžnost si štejem, da se moramo zahvaliti vsem, ki so nam Denver, Colo. — Jugoslovani v Den-verju se res zelo trudijo za svojo novo župnijo- Občudovanja je gorečnost in navdušenost za to cerkev med njimi, kar kaže kako so dobrega duha in kako verno je to ljudstvo. Čez en mesec bomo že imeli službo božjo v novi cerkvi. Razni rojaki so kupili vsa barvena okna- Za veliki oltar je že tudi denar skupaj in skoraj vse za stranjska oltarja. Veliki zvon je plačal g- J. Jarc za $750.00. Naročili smo tudi dva druga nova zvona, katerega enega je kupil Frank Horvat v spomin svoji pokojni ženi in pokojnemu sinu za $30000, za srednjega so pa ljudje skupno zložili. za obhajati) imajo nabranega že več kakor $25000 Večno lampo je kupil g. Peter Gabrian za $120.00, in krstni kamen je kupilo društvo sv- Jakoba za $150.00. V nedeljo 28. decembra so sklenili, da bodo sedeži vsi prosti. Vendar Za monštranco, kelih in ciborij (kelih pa bodo zato pobirali mesečno kolekto. Vsak oženjeni dobi 12 kovertic in plača mesečno po dva dolarja in vsa fant ali dekle, ki je več kakor. 16 let dobi enako 12 kovertic, da plača mesečno po $100 Za te prispevke so odglasovali vsi enoglasno. Družin je približno 14°-Božična kolekta je bila $327-00. Stalnega župnika jim še ni bilo mogoče preskrbeti do sedaj. Morda se kmalu kateri slovenskih duhovnikov oglasi, ki bi bil pripravljen iti v Denver. G. George Pavlakovič se selno veliko trudi za to stvar. V Denver se je priselil tudi G. Marko Sodja iz farme v Neo-desha, Kans- Farani te nove župnije so večinoma Slovenci ,tudi je precej Hrvatov, ki pa so v bratski slogi z drugimi farani. Župnija bode imela tudi svoje meje, in bodo vanjo spadali tudi vsi drugi katoličani v tem distriktu, izvzemši Polakov, ki imajo tu tudi svojo cerkev. Silno pa pogrešamo slovenskih duhovnikov- Vedno manj je mladeničev, ki bi se posvetili duhovskemu stanu- Vse drugo bolj miče sedanjo mladino, kakor posvetiti se duhovskemu stanu in delovati med svojim narodom za duševni in telesni prid. Ljubi Bog kliče in vabi, da bi se značajni mladeniči oglasili za to najimenitnejšo delo in za najpotrebnejši poselj na svetu. Toda Njegovo plačilo ne blesti tako kakor zlato in srebro, katerega ponuja svet in tudi nima toliko mikavnosti, kakor jih imajo druge dobrinje tega sveta. Tako pa ostaja vedno bolj in bolj Gospodova žetev brez delavcev in neobdelana. V naših družinah je vse premalo skupne molitve in pravega duha in gorečnosti za večne resnice. Zelo potrebujemo onega blagega duha navdušenosti in nesebičnosti, kateri je preveval naš narod za časov, ko je dal Afriki Abuno So-limana — Misjonarja Knobleharja, Ameriki Barago, Pirca in druge- Dal Bog, da bii se ta duh med nami zopet poživil. Vaš prisrčno in bratsko udani (Rev.) P. Ciril Zupan OSB- New York, N. Y- Naj ohrani "Ave Maria" spomin na prvo predstavo slovenskih učencev, ki je bila v nedeljo 23. nov. v cerkveni dvorani. Namen predstave je bil vzvišen: dobiti denarno pomoč vbogim otročičem v Sloveniji. Ker pripada to domoljubno delo zlasti v področpe "Ilirije" podružnice S. N. Z- ie ona vzela v oskrbo vso prireditev- Kakor je bila lepa misel: otročiči naj igrajo za otročiče, tako je bil pa tudi vspeh prireditve lep v vsakem oziru. Učenci so igrali živahno, ves čas je bila vesela do zadnjega kotička napolnjena dvorana domoljubnega občinstva, ki je pri vsaki točki bogatega vsporeda navdušeno ploskalo malim igralcem. Devetletni učenec Alojzij Rup-nik je deklamoval gladko in čvrsto naslednji prolog Pogodi! je, res dobro so igrali, -pa tudi dosti so nabrali. Ko so mladi vojaki morali na odru ponoviti ljubki prizor, so korakali mej sviranjem godbe po dvorani. Štiri učenke so nosile razprostrto slovensko zastavo in v njo so metali navzoči darove, katerih je bilo 95 dolarjev in 36 c- Vseh dohodkov pa se je nabralo 336 dolarjev in 45c. Stroškov je bilo 64 dolarjev in 13c. Čistih dohodkov je ostalo 272 dolarjev in 32c- kateri so se odposlali vbogim otročičem v Slovenijo. Iz pisem naših naročnikov. Joliet, 111. — Priloženo pošiljam $5 00 £& Božični Dar "Ave Maria". Vam in /sem naročnikom "Ave Maria" vošim veselo srečno Novo leto. J. N. Pazdirti-Indianapolis, Ind. — Pošiljam Vam za dober tisk iz ljubezni do naše ljube Gospe Presvetega Srca 1........$ 500 za častito sestro Elizabeto ......$ 5.00 za Rev. F. X. Meško ............$ 1.00 Vam in vsem čitateljem vošim veselo in srečno novo leto! Mrs. T- C. Č- g. Meško nam je poslal krasen spis o razmerah doma v domovini, katerega bomo začeli priobčevati prihodnjič. Veliko tvarine, do-Ipisov in poročil smo Imorali odložiti radi otroške priloge "Mali Ave Maria." Prosi-Imo potrpljenja. cA; m- m* To je slika zastave Društva Marije Mag-dal. iz Clevelanda, O. (Glej dopis iz Clevelanda) MS •»»«» •»T»t Dragi moji otroci: — Kako sem vas vesel danes! Hura! Poglejte, koliko se Vas je zbralo na našem ljubem "cornerju." Hm! To je pa veselje! In kako lepa pisma ste mi pisali in kako lepo! Čast Vam! Three cheers for our Slovenian American children. Veste jaz sem priobčil vaša pisma prav tako, kakor ste jih pisali. To pa iz dveh uzrokov: i- zato, da bodo vsi Slovenci videli, kako dobro znate pisati slovensko, 2. pa tudi za to, da boste sami videli napake in jih prihodnjič popravili- Posebno ste me pa razveselili, da vas je toliko prejelo sv. obhajilo na Xmas za me in moje namene. Oh, how happy I am! Kako ste me razveselili. Bog vas blagoslovi za ta lepi Xmas prezent- Tudi jaz sem vsakemu poslal lep Xmas prezent. Ali ste ga vsi dobili? Lepega Jezuščka, katerega lahko postavite na vaš domači oltarček. Vidite, ta Jezušček vam govori, da morate biti tudi vi tako dobri in pridni, kakor je bil On. Nekateri so uganjke rešili. Drugi ste me razveselili z novimi naročniki- Oh, realy, children, I am pound of you! Danes imate zopet nekaj uganjk. Kar nanje- Vsak kdor bode poslal rešitev, bode dobil lep darček. Kdor pa pošlje še novega naročnika, dobi pa še lepo "prayerbook," ali angleško ali slovensko, kakoršno hoče. Prihodnji mesec, v drugi številki bomo zopet dobili prostora v "Ave Maria" za naš corner. Otroci, na delo! Toraj so long, children! Good bye! Vaš Striček. CORNER. Skakalnico so še rešili: Joliet: Frances Gregorich (zadnjič pomota v imenu), — North Chicago. Math- Šetina, — Am-bridge Peter Svegel (poslal eno novo naročnico). — Barberton, Ohio- Josefi-na Tonya (zadnjič pomota v imenu) — Bressler, Pa- — Ana Petrič, Soudan, Minn.: Barbara M. Nemanich, — Tioga, Wis.: Angela Toleni. Steelton Pa-: Ana M- Plut, Pittsburg, Pa. — Mary Hlebe<~( dobila novega na- ročnika.) New York.: Ivanka Ovca-Pueblo, Colo.: R. Trontel, Steelton, Pa.: Mary Serotsky- Sartell, Minn: — Agnes Hlebajna- Joliet, 111. Mary Horvat, North Chicago Mat Setničar. NOVE UGANJKE! Hura otroci! Na delo! Tu imate nove uganjke! Prvo je poslala naša Jennie Grimšič iz Waukegana, 111- Ona piše: Ker ste me zadnjič tako pohvalili Vam zopet tukaj pošljem besedno u-ganjko, ki pa mislim, da ne bode tako težka kot je bila prva. Glasi se: i. Možko ime. 2- Žena, ki ni bila rojena, pa je vendar umrla. 3. Se rabi v jedi. 4. Število- 5. Se rabi v temi- 6. Del sveta. 7. Se je vsakdo boji. 8. Žensko ime. 9. Rabi kovač- 10. Ima vsaki človek. 11. Se nahaja v knjigi. 12. Ime očaka stare zaveze. 13- Prerok. 14- Ime apostola. 15- Živi v vodi. 16. Dežela, kjer živimo. 17- Dobra jed. 18. Žensko ime- 19. Rabi krojač- 20. Domača žival. 21. Možko ime. Začetne črke značijo lepo vošilo. Tako dragi striček, zdaj pa po nji. Bom vsaj vedla, če ste kaj brihtne glave- Vas pozdravlja Jennie Grimšič. Vidiš, draga Jennie, ti si mislila mene vjeti, jaz sem pa tebe- Kar na Corner sem jo dal, pa boš videla, da jo bodo otroci kmalu pogruntali. Čust watch them! Tvoj Striček. North Chicago, 111.: _ Tudi jaz Vam pošljem eno računsko nalogo za rešitev: Neki trgovec sreča jato gosi in jih ogovori: Dobro jutro, sto gosi! Gosi mu pa odgovore! Nikakor nas ni sto, biti bi jih moralo še enkrat toliko, kakor je nas in še polovico toliko in še eno četrtino in še ti zraven potem bi nas bilo še le sto. — Sedaj si pa Vi, striček terite glavo. Vem pa da m ine boste odrekli malo nagradico- O prvi priliki Vam še bolj kako kunštno zasolim. Vaš unuk Joseph Ludvig Drašler-Vidiš dragi Joe, tudi tebe sem- Boš videl, da bodo tudi tvojo kunštno uganj-ko kmalu rešili moji otroci po Ameriki! Come on! otroci! Kdo bode preje? Vaš Striček. Vidite Drašlarjev Joe je jako brih-ten deček. Še eno nam je poslal. On piše iz North Chicago: Še eno sem zvedel, da si belite glavo tudi Vi dragi striček. Ako je ne boste uganili Vam bom pa na uho povedal. Neki posestnik je imel na eni strani vode volka, kozo in zelnato glavo-. Čoln pa ni nič več nesel črez vodo kakor da je vsako posebe vozil črez vodo. Kako je vozil, da bi volk ne snedel koze, koza pa ne zelja- Tudi za to uganjko mi morate dati lep Xmas prezent. ker vem, da je ne boste tudi vi rešli ako ravno ste že sivih las. Joe Ludvig Drašler. Za rešitev vsake te zastavice dam posebno nagrado. Kdor reši vse tri dobi tri nagrade, kdor reši dve, dve nagradi, kdor eno dobi pa eno nagrado sedaj pa kar vsi na delo. Vaš Striček. Danes vas je pa toliko, da ne vem, kje bi začel. Zato bom začel kar po vrsti. Tisti, ki je prvi pisal, pride prvi 11a vrsto- Pittsburg, P«.: — Vašo skakalnico iem rešila. Ta ni bila težka- Ali ta druga je pa bolj težavna: naročnika dobiti pa zato sem se vseglih potrudila da sem enega dobila da bom dobila prayer-book to naj za zdaj zadostuje še en pozdrav in vam vošim srečno novo leto in da bi se večkrat na corner srečali. Good bye Striček- Mary Hlebes. Joliet, 111.: — Jaz vam vošim vesele praznike in srečno novo leto- Tudi uganjko sem rešila. Mary Glavan. North Chicago, 111. — Jaz sem učenka petega razreda in sem enajst let stara. Hodim v šolo Matere Božje- Jaz sem ugenila uganjko katero je Jennie Grimšič dala v Ave Maria-Vedno vaša Jennie Cepon. Pueblo, Colo- — Prosim da priobčite ta moj skromen dopis iz našega za-pada. Jaz sem učenka osmiga razreda cerkve Marije Pomagaj. Vaš list "Ave Maria" radi prebiramo in tudi jaz hočem rešiti skakalnico v našem cornerju Namreč to je nam znana Marijina pesem ki jo v naši cerkvi dostikrat pojejo. In zraven pristavim, da smo imeli v naši cerkvi šterdeset urno pobožnost šestega sedmega in osmega decembra. Je bilo vse tri dni veliko ljudi v cerkvi in so odpravili svete zakramente za ad-ventni čas. Častiti gospod Rev- P. Cyril in Rev. P. Peter so nas lepo učili v tem času- Novega naročnika ne morem dobiti ker so tukaj slabe delavske razmere. Zatorej Vam pošljem deset c. in želim Vaš Xmas prezent- Z Bogom! R. Trontel. Joliet, 111. — Čitala sem zastavico v "Ave Maria na cornerju in sem jo rešila jest hodim v šolo svetega Jožefa v Joliet pozdrav vsem rešilcem od cor-nerja posebno pa vam Striček Vam u-dane Christine Kern- Sartell, Minn. — Zopet sem pri Vas na kornerju. Rešila sem zastavico in dobila sem vam noviga naročnika. Agnes Hlebajna-Sartell, Minn. — Dragi striček ker so lepi božični prazniki tukaj se čutim dolžno vam vošiti par besedic in te so: res srečni smo otroci mali, da ste se v velik trud za nas podali dobri striček hvala vam. Vsem ljudem naj bo očito kar je v naših srčkih skrito mi vas ljubimo zelo. Vedno bomo vas ljubili in Jezuška v jaslicah za vas prosili, da kadar odmrje vaše telo vas sprejme v sveto nebo- Vam daj Bog veliko dobrih naročnikov nam kmalu zopet Mali Ave Maria nazaj po katerem je nam otrokom tako dolg čas, Vaša Anica Bernick. Joliet, 111- — Tudi jaz bi vam rada pisala čitala sem r zadnji številki zastavico in jo rešila. Naj še razložim vrstice v skladalnici. Te vrstice pomenijo to: Da vsi ljudje ljubijo Marijo, Da Marija je češčena nad rse kore angelske, Da Marija je Mati Jezusova in da jo vsi ljudje zato časte, Da mi se darujemo Mariji, Da mi ysi upamo k Mariji, Da Marijo prosimo da bi nas varovala vse nesreče. To pomenijo vrstice te pesmi. Dragi striček zdej vam ne morem po slati naročnika, bom kar naj prej mogoče- Vas pozdravlja Mary Horvat. North Chicago, 111. — Jaz sem vam pisal 16. novembra- Jaz sem gledal v "Ave Maria" 16. novembra in sem videl na zadnji strani puzzle in sem pisal vam tisti dan za tisto puzzle- V "Ave Maria" ie bilo napisano da tisti ki bode zvedel tisti puzzle bode dobil eni molit-venik za $1.50. Jaz sem pisal pr-ec k vam in jaz še sedaj čakam kdaj bi dobil to darilo. Odpisajte prec ko dobite to pismo Z Bogom Address for back.. .. Happy New Year! Matthew Setničar. Žalostni Xmas našega Johnija- Waukegan, 111. — Uganjke sem rešil tako- S uljudnim spoštovanjem Joseph G. Umek- učenec 7. razreda šole Matere Bošje Waukegan, 111. Cleveland, Newburgh, O. — Zopet ste nas obložili z delom, zakaj treba je rešiti Vašo Skakalnico. To pa Vam povem, da ni bilo preveč teško za skakati- Veste jaz hodim na kor s sestro Charles- Ona nas uči vse Marijine pesmi zato sem pa tudi skakalnico precej dobila- Jaz bi Vam zelo rada poslala novega naročnika pa sem šla v par hiš pa so se vsi zgovorili da ne delajo da so na štrajku. Pri nas smo imeli 40 urna pobožnost, katere so se vsi farani zelo udeležili. Se vodja so nas pohvalili- Potem veste, da smo pridni v Newburgu. Vaš Rosie Glavič. North Chicago, 111. — Vas najprej lepo pozdravim in Vam vošim vesele božične praznike. Vam povem, da sem rešila skakalnico in mi je prav znana. Tukaj imate oboje skakalnico rešeno in enega novega narčnika- Pričakujem rao-litvenika in Xmas prezent- Josephine Remžgar. North Chicago, 111. — Zdaj Vam drugikrat pišem in Vam naznanim da sem tudi uganila skakalnico. Vam bom drugikrat več pisala. Marija Ogrin. North Chicago, 111. — Jest Vam čem povedati, da sem dobila skakalnico. Jest sem v šestem razredu sem enajst let stara in grem v šolo Matere Božje Z Bogoml Frances Starič. P. S. Jast sem tudi v Marijinem društvu. Cleveland, O. — Vas lepo pozdravim. Jast hodim v St. Lawrence School in sem v osmem razredu moja učiteljica je Sr. Alocoque. Well striček jest sem te sloge sestavila v pesmico. So long, Striček. Anna Planinšek. Cleveland, O. — To je rešitev Skakalnice- Tvoja spoštovana Frances Cimperman. Collinwood, O. — Jaz sem učenka šestega razreda sem 11 let stara in hodim v St. Mary School v Collinwoodu in Vam naznanim da rada berem Ave Maria in sem vesela kadar je kej od konerja- V zadnji številki "Ave Maria" sem tudi videla nekake skakalnice in tu Vam pošljem rešitev. Adijo Z Bogom, Mary Mevšek. Cleveland, Newburg, O. — Tudi jest seli se namenila pisati našemu stričku. Če prav slabo pišem in še mal znam slovensko pisati- U šoli se učim malo, malo pa doma. Jaz bi se rada naučila dobro slovensko brati pisati in govoriti. Jaz sem stara 11 let in sem v šestem razred. Moji ata in mama so mi umrli in sem sirota zato stanujem v župnišču pri materi Fathra Omana. Z Bogom-Emma Devey. Cleveland, Newburg, O. — Prosim da mi pošlete lepo nagrado ker sem jumping puzzle rešila ali Marijina pesmico ki je tako ljubim prepevat novega naročnika pa nisem še dobila kakor hitro ga pa bom dobila bom prec pisala zato sem tako hitro pisala da bi ne bila prepozna za nagrado. Z Bogom. Rose Legan. Cleveland, O- — Vam pišem to pi-srnice in vas lepo pozdravim in vošim vesele praznike in srečno novo leto da bi dolgo živeli pa poglejte tole pesmico sem razložila od Ave Maria. Dragi striček želim, da bi mi lep Xmas prezent poslali Good bye! Frances Breznikar. North Chicago, 111. — Enega naročnika sem vam pridobila za eno leto tukaj ga imate- Hočem pa še kaj naročnikov dobiti na Ave Maria — Josephine Remzgar. Draga Josephine, ti si pa res pridna. Bog te blagoslovi! Otroci posnemajte pridno Josephino! Three checrs for Josephine! — Tvoj Striček. Cleveland, O.: Tukaj je en nov na- ročnik za pol leta. Emma Devey. Draga Emma: Three cheersl Tvoj Striček! Cleveland, O-: — Vašo skakalnico sem prav rešila če je prau pošlite mi nagrado- Jaz sem učenka 4 razreda šole svetega Vida pa me je zanimala vaša uganka če sem jo prau rešila neznam prau dobro pišsati slovensko pa sebom že še naučila. Z Bogom striček. Čennie Otoničar- Cleveland, O.: Jaz sem učenka svetega Vida šole četrtega razreda tudi rada prebiram list Ave Maria. Rešila sem tudi rebus in tudi prilagam novega naročnika. Pišem prvič, dragi striček. drugič kaj več. Prosim nagrado. Frances Bogovič! Draga Frances! Three cheers, da si se potrudila dobiti novega naročnika- Tvoj sstriček. Cleveland, O. — Najprej vas lepo pozdravim in Vam naznanim, da sem tako skakal da sem skakalnico uganil je Marijna pesmica- Dobila sem namest enega kar dve novi naročnici tako u-pam dragi striček da mi podarite molit-venik katerega se že tako vrs-elim, da kar mislim, da ga že imam sedaj Vas pa pozdravim Vas in vse na conerju Thomas Meivar, Jr. Dragi Thomas: Three cheers! Tvoj Stričekl Lasalle, 111. — Mislim, da bom sama prišla na corner, ker je tako mrzlo. — Pri nas nimamo šole, ker nimamo premoga. Zelo nam je dolg čas po šoli. Mary Bučar. Bressler, Pa- — Te že dolgo, kar Vam nisem pisala- Jako rada berem Ave Maria in takoj pogledam, če ie kaj o našem stričku ali če je kakšna uganj- ka- Ana Petrič. Barberton, O. — Ravno sem prišla iz šole, ko sem dobila list Ave Maria. Hitro sem ga pogledala. Videla sem da danes je nekaj za me. Jest pa prec na delo z nim. V petih minutah je bila uganjka rešena in uganjena- Nov naročnik je bil pa še preje uganjen. Spomnila sem se na Mrs- Gerbec vselej pogleda list Ave Maria kedar pride k nam. Zato sem pa sklenila da bo dobila darilo za Božič — list Ave Maria za eno leto. Jest sem stara 14 let in hodim v osmi razred- Prihodnjič Vam bom kaj več pisala. Vas lepo pozdravlja, Josephine Tonya. Obrnite! En dolar pošlem pa za Xmis prezent. Draga Josephine I Kako si me zve-selila! Otroci zakličimo Three Cheers for our dear Josephine Tonya! Ambridge, Pa. — Jest bi Vam rad kaj pisal pa gre še bolj slabo- Jest hodim v publik šolo hodim v četrti razred in sem 9 let star. Vsak mesec kupim en liberty bond to je eno sv. Obhalijo za Vas. Priloženo $2.00 za novo naročnico, ki je moja botra- Peter Svegel. Dragi Pet: Bog ti plačaj zlasti za tvoj mesečni Liberty Bond I Ni čuda ako nam Bog tako pomaga, ako nom pa pridni otroci toliko božjih Liberty Bon-dov kupijo. Hvala tudi za novo naročnico. Otroci tudi Pet mora dobiti naše Three Cheers! — Tvoj Striček. Ambcidge, Pa- List Ave Maria ne znam slovensko brat samo slike si ogledam ker so lepe pa tudi kero velko čerko poberem jaz sem star 8 let in hodim v public School tretji razred- vašo uganjko sem rešil s pomočjo. Albert Svegel. Dragi Ali: bo že šlo počasi. Kar vsaki krat vsaj nekaj preberi pa bode šlo- Tvoj Striček. North Chicago, 111- Jaz hodim v šolo Matere Božje in sem v petem razredu in se prav dobro učim. Naša častita sestra je M. Winnefrieda- Mathew Setničar-Joliet, 111.: Vas lepo pozdravim in pošljem skakalnico in za ioc. stamps da mi boste poslali Xmas present. Frances Gregorčich. Rock Springs, Wyo- — To je moje prvo pismo, katerega pišem Vam. Jas še nisem nobenega pisma videla iz Wyo-minga r Vašem coneru. Mary Novak-Toraj si ti prva! Fine, Mary! Three cheers! — Tvoj striček. Hegewisch, II- — To je moj drugi dopis. Striček zdaj nismo daleč od vas bomo vas prišli obiskati v Chicago jest sem bla že. Vas pozdravlja Anna Verbich. Le pridi, draga Annie, bom prav vesel. Tvoj striček- Willard, Wis. — Sedaj imamo tukaj hudo zimo kadar bode topleje vreme bom jest skušala dobit še več naročnikov za list Ave Maria. Rose Perovšek-Neodesha, Kans. — Jest znam tudi že čitati enmalo slovensko čerauno hodim v publik School tukaj ni katolik School in prau rad pogledam v List Ave Maria posebno v predalček našega strička- Ludvik Centa. Burdine, Pa. — Jest sem ugenu skakalnico v Ave Maria. — Jest grem v katolški šolo v Bridgeville, Pa- in sem v 6tem razredu. Jest rad čitam krajn-ske bukve. Rudolf Kopač. Cherryvale, Kans. — Rad bi Vam poslal enega novega naročnika pa smo mi edini Slovenci v Cheryvale. J- Stipanek. Thomas, W. Va. — Sedaj sem zopet reševal Skakalnico. Ene dvej čerki sem moral spremeniti- V treti vrstici sem mora! zmenjati j za 1 in v šesti vrsti z za ter. Pa še kaj nam dajte za reševat. Tony Baraga. Kansas City, Kans- — Vas, dragi stiček in vse cenjene sotrudnike in so-trudnice Vašega nam najbolj priljubljenega lista Ave Maria srčno pozdravljam. Katarina Majerle. Chisholm, Minn- — Jest Vam vošim srečne božične praznike jest bom 18. decembra 9 let stara se šele učim pisat po slovensko to je moje prvo pisanje. Vas pozdravim John Kordish. Dragi Johnie: Za tvoj rojstni dan three cheers! — Tvoj Striček- Lorain, O. — Tudi jaz želim biti na vašem corner z drugimi otroci. Jaz sem učenec 4. razreda šole sv- Cirila in Metoda. John Breščak. North Chicago, 111- — Jaz moram tudi kaj Vam pisat povedati, da sem jaz našla v Ave Maria rebus. Jaz hodim v šolo Matere Božje in sem v petem razredu in sem 11 let stara. Jaz upam da ste vi veseli in zdravi in da dobro živeste. Antonija Hladnik-North Chicago, 111. — Ne morem Vam povedati, kako težko pričakujem priljubljenega lista "Ave Maria" posebno pa novic od drugih otrok po celi Ameriki v Corner. Hočem Vam nekaj krasnega povedati: obhajali smo 40-urna pobožnost od 30- novembra do 2. decembra. Otroci smo korakali v procesiji, ko se je ta pobožnost začela in ko se je zaključila. Odraščeni so rekli, da pogled na nedolžne male karakati pred Najsvetejšim je bil ganljiv- — V nedeljo zvečer dne 7. decembra smo pa zopet imeli krasno slovesnost. Marijine Družbenice so se posvetile Preblaženi Devici Mariji. Jez sem bila tudi ena izmed tistih srečnih deklet- Dan mi ne bo nikdar pozabljen. Res povelati Vam ne morem kako lepo je bilo videti okoli 35 deklet v belih oblačilih in venci obljubiti svojo zvestobo in udanost svoji nebeški materi Mariji. Ali ni to lepo število? Mogoče se mojega pisma še spominjate. Kadar bo zopet kaj novic tukaj v našem mestu se Vam zopet oglasim. Mislim, da po Božič hočem priti zopet na corner- — Stara sem 14 let in sem učenka 8. razreda šole Matere Božje, Wau-kegan, 111. — Z Bogom! Josephine Remžgar. Joliet, 111.: Tukaj Vam pošiljam u-ganko in upam da sem jo prav rešil ker je to moje prvo pismo. — Jerry Laurich-Joliet, 111.: Mislim, da sem skakalnico prav rešila, mislim, da ste vi en stavek izpustili enega ste pa preveč deli. Mary Russ. Joliet, 111. — To je moje prvo pismo, katerega pišem- Najlepši pozdrav Ana Terlep. Pussy čaka Jmas prezent. Kansas City, Kan«. — Želim vam vesele božične praznike in srečno novo leto. Frances Drcher. Johnstown, Pa.: Najprej Vas srčno pozdravljam- Nadalje Vam sporočim, da sem rešila skakalnico. Žal mi je, ker nisem dobila Vam novega naročnika. Posebno tukaj v Johnstownu je težko dobit naročnika. Mary Nemanich. Johnstown, Pa-: Ja in svoja mama vošimo vem vesele Prasnike In da bli velikrat vesel in da bi dolgo švel ja mislim ta bo konec mojega pisma. Your lovely Friend John Omerzu-Cleveland, O. — Jaz sem učenka šestega razreda stara 12 let in hodim v šolo St. Lowrence. Ko pridem iz šole pa zaslišim poštarja hitro skočim pogledat Ko zagledam Ave Maria pa hitro skočim v hišo in malo pogledam, ako spet kaj zagledam vašo zastavico in takoj sem se postopila rešiti- Zdaj pa končam te vrstice. Albina Adler. Cleveland, O.: To prvo pismo ki je pišem danes. Tut jest rat skačem po kor-nerju jest sam šular 13 let star šulo hodim v svetega Pavla. Nas gasput pridejo vsak dan v šulo in nas učijo hrvaško in engleško- Naš gospod ljubijo otroke in vsi smo veseli kadar pridejo v školo in z nam se igra kedaj. Našemu duhovniku je ime Father Domladovac. In sdaj pošlem dolar za rojstvo Jezusa, ki se bo rodil sada. Kumej čakam svet-ka Rojstva- Z Bogom in Marijo za narod! Francis Blatnik. Cleveland, O. Jest hodim v šolo svetega Vida v S rasred. Želim Vam vesele praznike. Vaš Anthony Sterniša-Cleveland, O.: Ne zamerte mi ko vam nisem že dolgo nič pisala- Sedaj sem pa ravno našla novo uganjko v Vašem listu in ta uganjka se mi je spremenila kaj hitro v lepo pesmico Marijino. Za enkrat nimam kaj novega pisati. Želim Vam obilo blagoslova Božiga v vseh vaših delih in mi bomo molili za Vas in za Vašo delo. z Bogom! Angela Godec- Cleveland, O. — To je skakalnica. Tukaj priložim 10 stamps in $1.00 za naročnika novga pa prosim rezit. Jaz sem iz šole svetga Vida- Anna Ponikvar. Draga Annie! Three cheers- Tvoj striček. Barberton, O. Danes smo dobili Ave Maria bukve vzel sem v roke in začel čitati in našel sem vašo uganjko skakalnico. In mislim, da sem jo rešil-Tukaj Vam naznanim našel sem pomoto na vaši skakalnici če ne boste hudi na mest rodila je pa rodija. Prosim za naročnika pa ne morem dobit nobenega. Jožef Mekina. Forest City, Pa. Tukaj pri nas v Forest City j« zdej bolj žalostno ker nej še našega župnika Tomšiča domu ob nedeljah je samo ena sv- maša vam vošim vesele božične praznike de bi jih srečno dočakali in še dosti doživeli do smrti po smrti pa milost božjo dosegli to vam vošim in želim jest in vsi kar nas je pri hiši. Vaša mala Mary Šivic-St. Stephens, Minn. — Najprej Vas pozdravim in se Vam zahvalim za nagrado ki sem jo bila dobila- Tukaj poš-Ije.m skakalnico. Mary Smerke. Carnegie, Pa.: Velikokrat bi bil že rad kaj pisal ko sem videl druge dopisovati ali uzrok je ta da se na učim slovensko pisati vendar pa berem lahko slovensko in mislim da sem prau rešil skakalnico ker bi rad dobil kaj za kriz-mus prezent jaz sem učenec 6. razreda sem star 13 let in pišem prvikrat slovensko Vas lepu pozdravim dragi striček. Edward Sauly-Dragi Edie! Le še večkrat piši, pa se boš navadil. So long! Tvoj striček- Dete, poznaš to zapoved? Braddock, Pa. — Rad bi Vam dobil novega naročnika pa tukaj je malo Slovencev in tudi od teh imajo že nekateri list Ave Maria naročeni. Daleč za naročniki me pa stariši ne puste ker sem še premajhen- Vam vošim vesele praznike in srečno novo leto, dragi striček, da bi dali v novem letu veliko zastavic na komer. Vaš Ivan Zaje. Pittsburg, Pa. — Tudi jaz vam pišem in pošiljam puzzle. Jaz hodim v šola St.Marys Pittsburg četrti razred-Louis Heinrichar-Chicago, 111. — Vi ste dali nam skakalnico in jaz sem najdel v nji to le pesem, Pošiljam vam mal darček za okrasek Božične številke Ave Maria. Srčen pozdrav. Mathias Hiti-Burdine, Pa. Vam pošljem eno božično staro pesemeo: Le pust me, le pust me, da en cajta še spim, »trah me je silno za to te budim. O kaj si pa vidu? Strah me je silno Ena zvezda svetla pred mano je šla. O kaj nek to bo? Le vstani, le vstani, da greva za njo. Le malo počakaj da denem še punkelček svoj na ramo- nad štalca je obstala kaj se bova bala to se men čudno zlo zdi. U štalci pa luč tako močno gori Gori na štalci stoji pa en fant morbet je to angel k ma svatovski gvant- Slišiš kaj pravi. Slišim kaj pravi Gloria Gloria in excelsis Deo. Notri v tej štalci stoji pa en mož prav lepa gospa je bla tudi v nji- Nikar se ne čudi jaz pravim tako dej mi oblasti uiti v nebo. O kak iaz v štalca šu bi rad pa moram klobuček iz glavce pred snet. Kaj bova strila, dol pokleknila b.ova rekla tako čast in hvala Bogu za dete mlado! O kako Jezusa zebe močno v srce se mi smili k se trese tako. Tako ti jaz pravim, da sukna naj b šla dol iz hrbta da bi Jezusa odela. Jezus je pa zaspau, ko se je segru ker sem ga jaz s suknico odu- Kaj bova strila, dol pokleknila in rekla tako aj ne, aj ni a j ni ni ni kol" Ta pesmica dajte v božična številka v Ave Maria pa ne smete zagnat ▼ scrap pile Rudolf Kopač. North Chicago, 111. — Pošiljam stamps za Xmas prezent. Tudi sem bila pri sv- obhajilu za vas, dragi striček. Pričakujem prezenta- Josie Remžgar-Milwoukee, Wis. — Ker večkrat či-tam v cenjenem listu Ave Maria na kornerju o Vas, dragi striček in to vašo prijetno mlado družbico že tudi nomalo poznam sem se jaz tudi namenila zdaj v božičnih počitnicah pogledat nomalo na Vaš corner. Jaz sem stara 12 let obiskujem St. Leo's Church šolo v Milwaukee, Wis. 7 razred. V nedeljo 28. decembra sem prejela zakrament' svete birme Tudi jaz sem za Vas, dragi striček — kar Vam pa tihu na uhu povem, da ne bi kdo rekel, da se rada hvalim — daruvala na Christmas dan za Vas Sv. Obhajilo in želela Vam vesele božične praznike in sveto novo leto Sedaj pa zdravi dokler se ne vidimo- Prijateljica vašega cornerja- Evana Mohorko-No. Chicago, 111. Vesele božične praznike in veselo novo leto 1920. Lepo se mi dopadejo vaši dopisi in povesti in posebno pa uganke. Kadar dobimo knii-go Ave Maria, je takoj preberemn. če nimam časa jo pa večer po večerji tako da jo beremo skupaj do 10 do 11. ure predno idemo spat. Z Bogom striček. Dalje prihodnjič- Mike Modrich-Cleveland, O.: Srčno Vas pozdrav-lam želim vam naznanit kako smo obhajali v cerkvi sv. Lovrenca božični dan imeli smo 6 sv. maš. Pri prvi sv^ maši ki je bila ob 5. uri zjutraj se je udeležilo celo ministran-tovsko društvo h katerim tudi jest spadam ravno tako pri zadnji sv. maši, ki je bila ob 11. uri- Svetih maš so se tudi drugi pridno udeleževali jast mislem da ga ni farana da bi ne bil pri sv. maši na sveti Dan. Pa veste striček kaj se mi je dopadlo na božični dan ki je tulko ljudi pristopilo k sv. obhajilu tudi jast sem šel za vas Xmas prezent ki ste zadnjič rekli da bi bili tega prezenta najbolj veseli samo to niste nam povedali kaj želite da bi pri sv. obhajilu Jezuščka za Vas prosili. Jast sem kar taku rekel: Ljubi Jezušček prosim te, daj našemu stričku kar si najbolj žel_e. Pa še ena žalostna novica moram vam povedat da so se naš predobri Oče Father Oman 26- dec. roka zlomili- Bog daj da bi bili kmalu zopet zdravi. Jast sem 14 let star hodim v šola sv- Lovrenca u 7 razred. Sestra ki nas uči se z nartji veliko trudi zatu smo ji vsi učenci iz srca hvaležni. Frank Šuštaršič. Dragi Frankie: Vidiš, vi otroci, bi mojih prošnja, katere sem imel na sveti dan in katere sem prinesel Jezuščku pred jaslice niti ne razumeli. Zato Vam jih nisem hotel razkladati. Zato si popolnoma prav naredil, da si tako molil, kajti jaz sem vse poveda. Jezuščku, kaj bi rad. Zato, ljubi Franki, Bog ti plačaj ta lepi Xmas prezent- Bog te blagoslovi! Tvoj Striček. Joliet, 111-: Zelo sem pa vesela in dam vam znat, da sem bila na Božič pri sv. obhajilu za vas, da bi vas Bog ohranil še mnogo let- Z Bogom striček. Mary Horvat. Steelton, Pa.: Jaz Vas lepo pozdravim in se Vam zahvalim za lepo nagrado. Mary Scrotsky. Chisholm, Minn.: Jest Vam taprvi pot pišem pa ne znam še fajn pisat pa bom se navadla od mame- Jest sem tre-naist let stara, jest sni šla tudi za vas h sv- obhajilu na svet dan na petindvajsetega decembra, pa vam pošljem pet centu jaz bi rada da bi mi poslali en prezent, pa vam želim veselu novo le-New York.: Sprejela sem vaše raz-tu. Mary Raushel. dlednico in božično darilo. Bila sem zelo vesela, ker nisem pričakovala, da bi Vi meni pisali. Tukaj Vam pošiljam naročnino za Ave Maria za mojo sestrico v Ljubljani. — Ne morem vam popisati, dragi striček. kako lepe božične praznike sem jaz imela to leto in tudi zato, ker sedaj vemo. da sta moia sestrica in brat še živa ki sta v stari domovini Jaz sein že komaj čakala, da smo šli v sobo kjer so bili darovi in drevesce. Hm, to bo okusen Xmas diner. Naša Kitty je dobra kuharica. Potem smo šli vsi k polnočnici v cerkev Sv- Cirila in Metoda. Cerkev je bila krasno okinčana. Kipi Srca Jezusovega in Matere Božje so bili z elektriko razsvit-ljeni. V enem trenutku povedano vse je je bilo tako lepo da človek ni mogel nekoliko časa moliti- Dragi striček, Vi mene gotovo ne poznate toda jaz sem Vas pa velikrat videla v New Yorku. Kadar pridete sem prosim nas tudi obiščite. Mama in ata in jaz bi bili zelo veseli. Upam, da mi bodete kmalu zopet pisali in jaz bom že težko čakala Vašega pisma — Vaša Ivanka Ovca. Cleveland, O- — Par beset Vam napišem jaz se še nikoli nisem oglasila u našem Ave Maria nu se bom pa sedaj še enkrat morda se ne bom nikol več letos jast sem brala u Ave Maria zadnjikrat in sem videla kako ste lepo prosili nas da naj eno obhajilo za vas darujemo. Vsi otroci sv. Lovrenca šole smo šli na Xmas Day sv- obhajilu in mislim da je marsikdo šel za vas jast sem tudi šla in sem za vas darovala da bi enkrat srečnu umrli in sem Mater Božjo in St. Joseph prosila da naj vam da čas se spokoriti in vsem ljudem in vam vošim srečno novo leto da bi še enkrat dočakali druzega. Minilo je leto in dan, mesece za mesecem dan za dnem ura za ura- Blažene srečne in vesele praznike in novo leto vam iz srca želim iskreno ljubeča in udana Jennie Zupančich. P. S. in če boste poslali kak prezent tukaj je moj atres. Doylestown, O- Mojga imena še niste dali na v Ave Maria. Jast rada či-tam Ave Maria. Jast nisem šla k svetemu obhajilu zato ki nimamo svoje cerkve pa h angleškem ne smemo hoditi ki nas nečejo- Jast sem 13 let stara pa sem v šestem razredu. — Tukaj pošilam tisto računsko nalogo, ki je Jennie Grimšič ugenila. Hi! Ha! Ha! Ha! Ha! Jast sem pa šestna razrednica in sem to računsko nalogo rešila- Happy new year, striček. Da bi pa tudi jaz Vam nekoliko pokazala kako Vas dragi striček čislam in spoštujem hočem Vas zopet razveseliti z novim naročnikom- Miss Josephine Stanger. Cleveland, O. V prvi vrsti se najpri-srčneje zahvalim za darilo, katerega sem bila neizmerno vesela in za katerega se Vam dobri striček prav lepo zahvalim. Kaj pa moj rebus? Ali sem ga prav rešila. Povedati vam tudi moram zakaj sem se tako zakasnila z odgovorom. Imela sem se dosti učiti, ker sem bila za angeljčka pri prvi sveti maši na božični praznik- Dragi striček Vas prav lepo pozdravim in Vam prav iz otroškega srca vošim veselo novo leto. Listu Ave Maria pa vspešen napredek Frances Bogovič. Cleveland, Newburg, O- Dragi striček molil bom za vas in danes sem daroval za Vas sv. obhajilo. Thomas Mervar Jr. Steelton, Pa.: Tu pošljam skakalnico in računsko nalogo- Če je prav ml pa pošlite prezent. Anna M. Plut-Pittsburg, Pa.: Bog lonaj za dar. Tu je računska naloga- Le še kaj, striček. Mama je dala 1 dol. za Ave Maria. Louis Heinricher. Cleveland, O--Nagrada sem dobila in se Vam prav lepo zahvalim. Frances Kasunič- St. Vitus School. Richmond, W. Va- — Vas ljepu sr-dačno zahvalim za dar Molim Vas ne zaboravite mene neču ni ja vas. vreme imamo tu sat ljepo samo malo je mraz Čestitam sretan Božič i Vam želim od višjega Boga da bi ga veseli sproveli. Josephine Paulin-North Chicago, 111.: Jaz sem stara devet let in sem v četrtem razredu in hodim v šola Matere božje- In bom šla za vas k svetemu obhajilu na sveti dan. Js bom naredila za božič lepe jaslice-Z Bogom. Evanka Setničar-North Chicaga, 111- — Jaz sem stara deset let in sem v četrtem razredu in hodim v šolo Matere Božje in bom šla na sveti dan za vas k svet. obhajilu. Z Bogom Anna Pustavrh. North Chicago, 111. Zahvalim se za darilo. Vošim vesel božič in novo leto-Jaz bom šel k sv. obhajilu za vas. Z Bogom. Mathew Setničar-Ambridge, Pa-: Dobil sem jest in moj Brat Albert lep dar od Vas. lepu se zahvalimo oba naj Vam Bog povrne stoterokrat knjige so v resnici lepe Francis Fleck. Lorain, O.: Tudi Vam moram povedati dragi striček, da je meni zelu dolg čas po malem Ave Maria prej ko sem ga dobival sem ga vsakikrat nesel v šolo in tam smo brali vsi iz njega. In tukaj vam pošiljam en dolar, ki so ga mama dali za božični dar za list Ave Maria- Vas pozdravlja Vaš Joseph Brešček. Dragi Joe! Tudi meni je jako žal za njim. Toda premalo smo dobili podpore zanj. Tako sem naredil v enem letu veliko sto izgube pa sem ga moral ustaviti. Vidiš ko bi ga povsodi tako radi imeli in bi ga vsi otroci naročili, pa bi ga še danes imeli- Vendar boš pa letos imel večkrat prilogo, da bode nadomestila Mali Ave Maria- Tvoj Striček. Forest City, Pa.: Pošiljam ček za $2.15 Xmas present za list A. M- ki sem nabral 14. decembra Vas lepo pozdravim. Štefan Gerčman. Forest City, Pa.: Priloženo ček za $200 ki smo nabrala za Xmas present za list A- M. Z Bogom dragi striček. J- Turšič, B. Gerčman. Po 25c. so dali: T. Zidar, Fr. Sever, A, Rudolf, M. Suhadolnik, C- Dobiš, po 20c. so dali: M. Žigon, Marg, Svete, M- Šivic, 15c. A. Železnikar, E- Zupančič, M. Vrhovšek, J. Semro-, ioc. so dali: M. Klemenčič, M. Bradač, M- Frank J. Urbas, K- Turšič, A. Gerčman, A. Treme, A- Novak, J. Lavrič, M. Telban, M- Svete, M. Lavrič, po Sc. C. Rosi, Grum, N- Eržen, M. Oblak, A. Polon-čič. Dragi otroci, kakor sem se Vam že enkrat zahvalil, tako se Vam še enkrat danes: Bog Vam plačaj! Bog Vas blagoslovi! Otroci, zakličimo three Cheers za te dobre otroke iz Forest City. Vaš striček- Greenwood, Wis. Tudi jest hočem priti na korner enkrat jas hodim v Public School in sem star 11 let. Vendar sem pa bil pri sveti birmi ker so naš Father Novak rekli da če se bom pridno učil, da bom tudi jaz šel. Mama so nam prebrali dopis iz Tioga, Wis-Dopisnik pišejo od svete birme. Dragi striček bol na uho vam povem, da tisti mladoletni birmanec ko je vedel junaško povedat mislim, da sem bil pa rav- Waukegan, 111- — Dragi Striček: — Jaz že nisem vam dolgo pisala. Jaz sem > osmem razredu in sem 12 let stara. Jaz hodim vsaki dan t šolo in k sveti maši. Jaz imam novo učiteljica po imenu Sr. Scholastica. In je jako stroga. Jaz se dobro učim da bodem drugo leto že graduirala- In vaš rebus sem tudi rešila takole: Frances Grom, 140a Jackson St- Cleveland, Ohio. — Dragi striček: — Vam želim rebus razlagat jest hodim v Sola Svetega Lawrenca sem v tretim razredu našem gospodu župniku ime je Rev. J. J. Oman. Srčen pozdrav vam dragi striček! Vaš pdani učenec John Perko 3545 E. 81 Str- Cleveland, Ohio. — Dragi Striček: — Jas rada berem vaš priljubljeni list "Are Maria." Vas lepo pozdravlja, Šola Svetega Lawrenca. Alvina Adler. Cleveland, O. — Dragi Striček: — Jaz hodim v šolo Sv. Vida sem v 6- razredu, vseh učencu in učenk je 1700, v naši šoli- In naša šola je gotovo ena največja slovenska šola, v Ameriki. Za naš šolarje se Rev. Father Bornbač, jako zanimajo in so večkrat med nami. In Rev, Father Ponikvar nas večkrat obiščejo- Ko sem prišel domov iz šole sem prebiral "Ave Maria" in sem našel na zadnji strani Rebus in sem se jako trudil, da bi ga pravilno rešil. In tukaj vam pošiljam rešitev na drugi strani In oni ki nas rad ima je (srednje črke) Naš Striček" Johnny Hrovat, 6711 Edna Ave. ____Pittsburgh, Pa. — Dragi Striček: — Deli ste že večkrat zastavice v list Ave Maria ja nisem še nobene rešila bom zdaj jedno probala, če bom mogla ja hodim nemško šolo St. Mary se učim samo inglish, na zamerite na slabem pisanju še vam en pozdrav od Mary Hlebec, 817 Virgin Ally, Pa- Cleveland, O. — Dragi striček: — jaz vam prvikrat pišem, ko sem začela brati Ave Maria pa sem zagledala zastavice, ker sem se jih postopila rešiti. Naš Striček. Angela Adler 3594 E- 81. Str. Waukegan, 111. — Dragi Striček: — Podpisana sem rešila rebus na 365 strani našega preljubljinega časopisa "Ave Maria" in se vam priporočam za nagrado. Ker vem da je rebus pravilno rešen, upam da bom slišala od Vas "Zelcčc" "Ave Marija" obilno vspeha in naročnikov. Vas srčno Pozdravljam Jos. Remžgar, učenka 8-mega razreda- Tvoj Striček. La Salle, 111: — Dragi Striček: — Jaz sem najmanjša v našem roomu se prav rada učim pa jo večkrat tudi dobim. Hodim v četrti razred. Barbara Rapsel. La Salle, 111.: — Dragi Striček: — Žc spet sem na conerju, da se malo pogovorimo. Kako se vam pa kaj godi? Kajne tudi mi imamo strička radi, ker imajo oni nas. Prosimo vsi skupaj, da nam še več rebusov in zastavic pošljejo- Mary Bučar. no jas ki se je še našemo Fathro No-vako tako dobro zdelo da so se fajn nasmejali vsadaj za škofovm herbtom. Snabit ste radovedni kaj so me vprašal g. škof- They asked me how long our Church is in the world and if there is any other Church as old as ours and I said I did not know any and they said that they did not know any either. Jaz sem se tudi sato učil veliko sem mislil da bodo prišli moj č. stric John Se-liškar od Saint Clouda, Minn- na birma da bodo videli da nisem pri sadneh v šoli. Ata so rekli da so gospod preveč bussy da oni imajo dost učeneov in pa mraz je bil. Moj ata so bili boter tudi dvema na potu ko .smo se tam pelali je pa sapa jim vzela klobuk, ata pa hitro za nim in mama so rekli, da jih še niso nikdar videli tako tečt kot ravno ta dan. Pa če nas je tudi zeblo smo bili vsi ta dan vesel ker jas in moj brat Jake sma prejela sakrament sv. birme-Če boste mogli brati te moje kavke se bom še kdaj oglasil v listu "Ave Maria". Želim vsem mojim stricam in tetam vesele praznike pa od mojega ata stricu mil- g. škofu Trobcu. Z Bogom Johan Seliškar. JOHNIYEV XMAS PREZENT. Johnek naš, kar nič ne vboga ne v šoli ne doma. Zadnja reč mu je naloga, na ulci vedno se igra- Prišel je pa Božič mili — Najlepši čas — hura! Kaj mu Santa Claus prinese to Johnek vse že zna. Sanjke lepe in pa candy konjička, ki ma pravi rep, ---Ko na Xmas pa naš Johnek vstane in najde v nogavicah — hm — hm-- strap! Za danes mi je zmanjkalo prostora-Otroci, potrpite. Vsi, ki so do sedaj pisali, pridejo pa prihodnjič 11a vrsto. Vaš Striček. Telephone: Canal 1614 1 \ VSTANOVLJENO 1888 A. M. KAPSA Slovencem priporočam svojo trgovino z železnino. Pošteno blago — zmerne cene. 2000-2004 Blue Island Ave., Cor. 20th St. Chicago, 111 Pridite in prepričajte se! Severova zdravila vzdrzufejo zdravje v družinah. je znan kot eden najbolj znanih znakov, ki spremlja prehlad, eripo in kadarkoli so prizadete cevi sapnika. Zato potrebujete zdravilo, ski bo olajšalo .Vtotje in nil ta način ustavilo 'Vznemirjenje' ter kašelj. Nobeno zdravilo ni boljSe, kakor S everas Balsam for Lungs (Severov Balzam za pljuča', ki je dobro poznan iz za leta 1881. kot vspešno zdravilo za zdravljenja prehlada, hripavosti in kaSlja, zlasti če izhaja iz vnetja sapnih cevi, krčnih napadov in influnce. Cena . S5e in lo davka, ali 5 T«.y T -"-T«"- T .».T .»•-▼.»«-▼.•«. T ®@®®®@®©®®®©®®