Za poduk in kratek čas. Dubrovnik. IV. Dubrovnik je zibelj jugoslovanakih vil. On je rodno mesto mnogih pesaikov, učenjakov ia umetaikov, ki so doma ali na tujem širili slavo Dubrovaiško. Dubrovaik je bil vrt, iz kterega se jevdozorel in pošiljal nepokvarjea sad v Italijo, Spanijo, Francijo, v Turčijo, Rusijo in druge kraje, kder so Dubrovčaai alužili kot kardinali, miaistri, geaerali, knezi, učitelji. Književnost Dubrovaiaka je pričela v poloviai 15. veka, je cvetela najlepše proti koncu 18. veka ia jela veneti v 18. stoletji. Gojevala se je v treh jezicih: latinskem, italijanskem in slovaaskem. Ni je skoro stroke, v kterej ne bi se bili odlikovali Dubrovčani. Rektori Paduaaskega vaeučilišča so bili Dubrovaški smovi; a. p. 1. 1397. Ranjina; 1. 1492. Roza; 1. 1579. Din- ko Zlataric, domač pesnik, ki je umrl 1. 1607. Leta 1415. je bil v Padovi profesor bogoslovja Dubrovčaa Serafin Bunic; 1. 1811 Baselj ia 1. 1730. Zurkovic. Na parižki sorboai (vseučiliače tako imenovano po svojem ustanovitelji Robertu Sorbonu, dvoraem kapelaau Ludovika IX.) je shil 1. 1421. Ivan Stojkovic, ki je po ukazu papeža Eugeaija IV. dae 19. maja 1431. 1. odprl Basilejski občrn zbor z vvodaim nagovorom. Modroslovje sta učila v Padovi 1. 1622. Gjuro in 1. 1631. Cerva; v Sieni Zuzeri; v Rimu in Florenciji Rajmund Kunid, vrli prelagatelj grških klasikov v latinščiao; v Boloniji Remedelli, v Rimu Benedikt Stojkovič; v Milanu Beraard Zamanja, filolog aa glaau. Kot matimatikarja slovita Marino Getaldic v R,imu ia Josip Boskovič v Parizu; kot zdravaika Galeotti v Boloniji ia v Rimu Baljivi. Stjepan Gradic, čuvar vatikaaske biblioteke, bil je učen, da sta ga papeža Urban VIII. in Aleksander VI. zvala orakelj onega časa. Pesaiatvo počenja z Minčeticem in Gjurom Gržičem. Za tima sled6 Mavro Vetranic, Stjepaa Gučetič (aapisal (,,Dervišjado"), Aadrija Cubranovic, Nikola Nalješkovic ia Marin Držic. Razvijali so pesništvo po načinu sosedae Italije. Izvirneje so popevali Dinko Raajiaa, Diako Zlatarič in Diako Cubranovic. Tako je dospelo pesništvo do cveta, ki se je najlepše razvil in. do najlepšega sadd dozorel v treh. največjih jugoslovaaskih pesnikih: Ivanu Gundulic-u, Zjonu Pabnotic-n m Ignjatu Zurkovic-u, ki so dalmatinski Dante, Petrarca ia Ariosto. Tem trem pesnikom se bližajo Ivan Bunic Vučevic, Vladislav Minčetic in Palmotic Dionoric. V 18. veku je utihaila v Dubrovniku vila pesnica vsled liudili nesreč, ki so mah za mahom zadevale nesrečno mesto. Od katastrofe na Kosovem polji je ohranil le Dubrovnik od jugoalovanskib dežel neodvisnost do 1. 1808. Vlada je bila aristpkratiška v posledajih letih obstoječa iz 50—60 vlastelov ali plemičev, ki so bili razporedjeni 1. v veliki zbor, 2. v aenat ia 3. v mali zbor. Vsem je bil načelnik ali predsednik kaez, ki je bil le za mesec dni voljen, v kterem času je moral stanovati v palači in je nikoli zapnstiti izvzemši, kedar je bila kaka javna slovesnost. Ta aamostalaost je nehala 1. 1808. po zapovedi Napoleona I., ki se je polastil Raguse. Fraacozi so pozidali na viaokem hribu tvrdnjavo: forte iraperiale, s ktere ozaanujejo aedaj razaobarvaae zastave prihod in odhod parnikov in ladij. Pozneje je bil Dubrovnik izročea Avstrijskemu cesarju, pod kterega žezlom se zopet vzdiga, ker skrbno neguje trgoviao, ki je vir sreče ia bogastva Dubrovčanov. Sedaj šteje mesto kacih 6000 staaovnikov in 1000 pravoslavnih, ki imajo aovo, prav dično cerkvico. Ima gimnazijo, zavod za najdence, bolenišnico in narodno gledališče. Luka Gruž ali Gravosa po- staja od dae do dne važneja za trgoviao v Boano in Hercegovino. Za duševai aapredek, bi rekel, pa aedanji Sotomci menda premalo skrbe in store. Skoro a jih slovstvo ne zaaima poaebao; v tem oziru sem aaletel na neodpuatljivo aevednost. Ponašajo se res se avojimi predniki, pa zakaj treba te častiti, tega ne vedo, zato jib pa tudi ae um6 posnemati. V tiskarai Dragotina Pretner-a izhaja ali je vsaj takrat izhajal edini leposlovni liat ,,Slovinac" po dvakrat v meseci. Tako se vse spreminja. Mesto književaosti, mogočnosti, bogastva je sedaj romantaške žalosti. ,,Dubrovnik je preaehal, piše neki popotaik, zrušil se še ni, ali ugasail je. Preživel je aebe in sedaj se sveti v lastneai grobu. Morje in hribi so ostali isti, a Dubrovnik ni, kar je bil. Zidovje jegovo ga kroži kakor poprej, kamen ne umre, a umrl je Dubrovnik. Republika spi in počiva v tišini svojega zidovja kakor Ivan Črnojevic, knez Crnogorski in Barbarosa, cesar nemški. Ivan in Barbarosa se bosta probudila, republika Dubrovniška se neče več. Omolknila je in omolknila na veke". Svedoči pa nam Dubrovaik, kako zamorejo delavaost ia strpljivost in previdaost in edinost mestjanov tudi majhno mesto povzdigniti do svetovne znamenitosti in oblasti; in. da sta dva stebra sreče in blagra: vera v Boga in vera v vlast. Sraešnica40. Učitelj: ,,Zapomaite si, jutri mora vsak priti k skušaji". Eden učenec*. Gospod, naš Tonek je uže včeraj doma povedal da bode jutri bolen 1 Janko.