Poštnina plačana t rotovlnl Cena 2 din NUVAg I s p g m A tk Rdeči križ borec za nfir in bratstvo med narodi Solkan. 1. oktobra 1948 GLASILO OSVOBODILNB FRONTB ZA GORIŠKI OKRAJ Leto D. — Štev. 2$ S tekmovanjem se OF pripravlja na II. Kongres KPS, ki bo nov temeljiti kamen naše socialistične države Tako kot se Je Osvobodilna tronta pripravljala z delom za V. kongres KPJ. tako tudi danes naše frontne organizacije sprejemajo vrsto sklepov y zvezi s pripravami za II. kongres KPS. Naša Osvobodilna fronta na vasi je pod vodstvom Partije dosegla že mnogo uspehov pri socializaciji naše vasi. še več pa moramo doseči v času, ko stojimo pred novim važnim dogodkom, ko bomo pregledali dosedanje delo Komunistične partije Slovenije, obenem pa začrtal! delo za naprej. Ker je bila naša Partija vodnik nas vseh v najtežjem prehodu našega delovnega ljudstva skozi revolucionarno dobo družbene preureditve, moramo v tem času. ko bomo še enkrat dokazali pravilnost naše poti, podvojiti svoje delo prav zato, da dogradimo čim prej to, kar pred nas postavlja Partija. Na sestankih vseh odbornikov okrajnih sekretariatov množičnih organizacij je bilo sprejeto tekmovanje na čast II. kongresa KPS. ki bo nov dokaz našega vztrajnega dela. Vsi člani so temeljito pretresli probleme, ki so pri nas in s tem v zvezi tudi sprejeli vrsto sklepov, ki bodo v teh tednih izvedeni 8 pomočjo vseh zavednih frontovcev. Na tem sestanku se je tudi sprejelo tekmovanje Okrajnega OF Ptuj z namenom. da sc dosežejo čim boljši uspehi. Sprejete so bile sledeče točke tekmovanja: 1. Do II. kongresa KPS bo pokritih 28 zadružnih domov, med temi 9 končanih. Do pritličja bodo zidana štiri gradilišča. 2. Katero gradilišče bo imelo največ kulturno prosvetnih prireditev. Vsako gradilišče jih mora imeti najmanj tri. 3- Katero gradilišče bo najboljše organiziralo agitacijsko delo in v fron-tovski brigadi zadolžilo najboljšega agitatorja, ki bo v celoti odgovarjal tako za nazorno agitacijo, kakor za tisk. 4. Do sedaj imamo formiranih 48 frontovskih brigad, ki štejejo vsaka preko 150 članov. Do kongresa jih bomo organizirali še 40. 5. Po vseh frontovskih brigadah bomo organizirali tedenski študij materiala V. kongresa KPJ. 6. V krajih, kjer sc gradijo zadružni domovi, bomo vključili v prostovoljno delo 95 % vsega dela zmožnega prebivalstva. 7- Za sodelovanje med delavci in kmeti bomo vključili v delo pri gradnji zadružnih domov čim več članov sindikalnih podružnic, ki bodo opravili strokovna dela. 8. Zagotovili bomo. da bo polletni plan OF izveden do II. kongresa KPS za 75%. 9. Po vseh OF odborih bomo organizirali tričlansko komisijo, ki bo točno vodila evidenco in statistiko o doseženih uspehih pri prostovoljnem delu, kulturno prosvetnem udejstvovanju, študiju in aktlvlzaciii frontovcev. 10. Formirali bomo štiri frontovske brigade za na gradnjo Nove Gorice, ki bodo delale po 10 dni. 11. Zainteresirali bomo vse frontne organizacije, da se vse oblastvene akcije izvršijo 100%. 12. 11. November bomo proslavljali kot dan kongresa, organizirali bomo zborovanja, kjer se bo pregledalo dosežene uspehe v času pred kongresom. 13. 14. novembra bo v Solkanu zborovanje vseh odbornikov KLO-lcv, kakor tudi vseh odbornikov množičnih organizacij, kjer se bo pregledalo vse delo, obenem pa bodo razdeljene nagrade najboljšim frontovskim brigadam. Te točke našega tekmovanja naj bodo izraz našega dela v času pred II. kongresom KPS ter tudi dokaz naše vztrajne borbe na poti v socializem v okviru OF, pod vodstvom naše Partije, ki nas vzgaja in uči v zavestne borce novih velikih ustvarjanj. Volitve AFŽ bodo 17. oktobra Sindikalna podružnica kovinarjev iz Batuj napoveduje tekmovanje v čast I. kongresu Enotnih sindikatov Aktiv sindikalne podružnice kovinarjev v Batujah, ki šteje 34 članov, je sprejel na svojem sestanku več sklepov v zvezi z delom pred I. kongresom Enotnih sindikatov Jugoslavije. Po plodni debati so končno sprejeli tudi sklep, da napovedo vsem podružnicam v okraju tekmovanje v naslednjih točkah: 1. Plan bodo izvršili 20 dni pred postavljenim rokom. 2. Do kongresa bodo imeli tri študijske sestanke, na katerih bodo študirali strokovno in politično literaturo. 3. Borili se bodo za znižanje proizvodnih stroškov. 4. V predkongresnem tekmovanju bodo naredili 200 udarniških ur pri gradnji zadružnega doma v Batujah. 5. Poživeli bodo vsestransko kultur-no-prosvetno delo na vasi in se sami v največji meri udejstvovali. 6. Na dan kongresa bodo čim lepše okrasili svoje podjetje. 7. Vložili bodo vse sdlc, da zmanjšajo število izostankov pri delu. Aktiv sindikalne podružnice v Batujah se dobro zaveda, da je tekmovanje najboljši način uspešnega dela, ko gradimo socializem, zato ni nič čudnega, če ima podjetje pri delu lepe uspehe in se plan izvršuje. Ker pa vedo, da ni samo delo tisto, ki vzgaja naprednega državljana, se vključujejo tudi v vse ostale akcije, ki jim kot delavcem razširjajo obzorje znanosti. Vsekakor bodo prav zato ostale sindi kalne podružnice to tekmovanje sprejele in tako dokazale pravilnost poti našega delavskega razreda, ki z jasnim pogledom stopa danes v socializem ne glede na klevete, ki padajo na našo Partijo, kot avantgardo njih samih. Ugotovilo sc Jei da so zn izvedbo volitev AFŽ politične in tehnične priprave nezadostne, zato Je Glavni odlbor AFŽ — Slovenije določil datum volitev AFŽ na 17. oktobra. Zato naj vsi odbori z resnostjo primejo za delo in takoj izvedejo vse politične in tehnične priprave tako, da bodo res vse žene na vasi seznanjene o pomenu volitev, katere bomo Izvajali pod geslom »žena mati ali si za mir«. Prva naloga odbora AFŽ in OF Je, da takoj napravijo Imenik žena vodilnih upravičenk, to se pravi imenik žena, ki Imajo izkaznice OF. Preštudirajo naj v redu vse okrožnice in navodila za volitve, da bodo tehnične priprave na dan volitev v redu. Napravijo naj skupno z mladino načrt okrasitve prostora, kjer bodo volitve — odnosno volilna konferenca. Po vseh okrajih Slovenije so pristopile žene v predvolilno in predkongresno tekmovanje, žene gort-škega okraja napovedujejo tekmovanje vsem okrajem Slovenije v sledečih točkah: 1. Katera vas bo 17. oktobra, prva izvedla volitve 100%. 2. Katera vas bo na predvečer alt na dan volitev napravila naj lepšo kulturno prireditev v sodelovanju OF—ZB—UMS in pionirske' organizacije. Katera vas bo od čistega dobička največ prispevala za fond »Naše žene« in »Kmečke žene« (2% ostane krajevnemu odboru, 80% poslati še Isti dan na okrajni odbor AFŽ). , 3. Katera vaa bo do U. kongresa KPS preštudirala polletni plan OF- 4. Katera vas bo do 4. decembra 1948 po liniji -AFŽ dosegla naj višjo komtrahažo volne, vina, prašičjih kož, koruzo. i 5. Katera vas bo do volitev t. J. do 17. oktobra napravila največ prostovoljnih ur pri gradnji zadružnega doma. i 6. Katera vas bo zgradilo, zadružni dom do H. kongresa KPS — odnosno katera vas bo začela zadružni dom graditi. 7. Katera vas bo do volitev pridom bila največ rednih podpornikov socialnega fonda In patronatov. 9. Katera vas bo mobilizirala največ žena za sodelovanje v vseh množičnih organizacijah za reševanje gospodarskih problemov (nalog). 10. Katera vas bo z novo izvoljenim odborom prva pristopila k organizaciji delavnih aktivov kakor piše okrožnica z dne 20. Vlil. 1948. Zavedajmo se, da je največja dolžnost vsake članice AFŽ, da spremlja predvolilne in predkongresne pripaši* ve, da bo 100% Izid volitev naših odborov AFŽ garancija graditve socializma, srečnejše bodočnosti naših otrok, največ ji izraz ljubezni do domovine ln močan branik miru V svetu. I Samo leto dni je za nami. od kar je Primorska zaživela novo življenje. Miren je s krivično postavljeno nam mejo postal obmejen kraj in marsikdo je mislil, da bo s to mejo onemogočen gospodarski razvoj tega kraja. Mirenski čevljarji, ki že od nekdaj slave s svojimi izdelki, prav tako tudi ostali obrtniki in delavci, ki so v novi Jugoslaviji s pomočjo ljudske oblasti pričeli s kolektivnim delom, z delom v novo osnovanih zadrugah, so v dobi kratkega leta dosegli uspehe, ki so možki samo tam. kjer delavec ve, zakaj dela. Delo in neomajna volja ter brezmejna predanost vsega delavstva v mirenskih podjetjih je pripomogla k uspehom. katere so nam prikazali s svo« jo razstavo v dveh učilnicah mirenske sedcmletke. Ves prikaz dela na Frontovska brigada pri Izkopu temeljev Kmetijsko šole Razstava v Mirnu , J tej razstavi je zahteval skozi vsfl leto ogromne napore In tudi borbe predvsem onih, ki so prevzeli težo! odgovornosti, ko so postavili temelje in vodili ta podjetja. „ i To tiho. nenehno delo mirenskega delavstva je ob priliki nedeljske razstave našlo vse priznanje ljudstva in ljudske oblasti. B I Ob 9. uri dopoldne je bilo zbrano ljudstvo Mirna, ki je prihitelo k svečani otvoritvi razstave. Ves prostor pred šolo in na cestf je bil poln ljudstva. Šola je bila vsa v zastavah' in zelenju. Učitelj tov. Stele je na kratko orisal pomen tega dne tet podčrtal, da so ti uspehi mogoči le v državi kot je nova Jugoslavija, kjer oblast stremi po Izboljšanju živ* ljenjskega položaja našega delovnega človeka, kjer oblast nudi vso po* moč pri razvoju socialističnega s ek-, torja. _ 1 Predsednik OIO tov. Primožič Je pohvalil mirensko delavstvo ter obenem prikazal, česa se poslužuje peščica domače reakcije, da bi omajala moč in uspehe našega dela. Parole o odstopitvi Mirna Italiji in slično niso omajale delovnega poleta našega delavstva. Pod vodstvom naše Partije sl je ljudstvo priborilo svobodo^ pod vodstvom iste Partije si je ustvarilo svoja podjetja in pod istim vod* stvora z vsemi silami še nadalje vodi borbo za čimprejšnjo Izvedbo socializma. Posebej je prikazal požrtvovalno delo in zasluge, ki jih Ima za delo in razvoj usnjarne tov. Silič, kateremu je OIO v znak priznanja dodelil nagrado 5000 din. Prav tako tudi zasluge tov. Saksida Ivana, kt (Nadaljevanje na 2. strani! ] Pozek odmere dohodnine za I. 1948 v gor š mm okra u Odkritje spomenika padlim borcem in žrtvam vojne v Mirnu V članku, ki ic izšel v Novi Gorici dne 6. 8. pod naslovom »Kako bomo v letu 1948 odmerjali dohodnino«, se fe v kratkem pojasnil smisel nove uredbe o dohodnini, predvsem pa kmečkih gospodarstev. (Ob tej priliki popravljamo napako v 3 stolpcu članka, kjer bi se moralo pravilno glasiti »bo plačal 600 do 800« in ne »600 do 8000 din davka). Smisel uredbe ni težko razumeti, toda nočejo ga razumeti oni, ki se lih tiče. tisti, ki hočejo izigravati naše napore za dvg blagostanja, tisti, ki še vedno mislijo, da bodo sedeli na tilniku malega kmeta in v škodo tega špekulirali, se vrinjali v naše organizacije, odbore, hoteč s svojim dozdevnim vplivom zmanjševati širino socializacije naše vasi. Prav proti takim elementom pa moramo voditi neizprosen boj. / Sklep V. kongresa KPJ. da se mora Iz naše vasi izriniti vaški kupita* ilzem. nam mora biti samo v spodbudo. da ta sklep uresničimo. En način tega izrivanja bomo uporabili z odmero dohodnine. Toda če bomo k temu delu pristopili na tak način, kakor ga je bilo in ga še opažamo pri samem začetku dela in v samem delu. potem ni govora o kaltem uresničenju sklepov V. kongresa. Evo soplo nekaj primerov: Vs/ KLO so bili pravočasno opozorjeni na sestavo krajevnih davčnih komisij. Toda kaj se je zgodilo? !sip Po dveh mesecih je bilo veliko število Kl.0, ki so šele vsled številnih osebnih intervencij in urgenc te komisije sestavil, Bukovica šele na (Nadaljevanje 8 1. strani) le bil nagrajen s 4000 din. To pri-zharile prikazuje, kako smo že pri-ŠtObHi k demokratičnemu načinu nagrajevanja — za večje delo večje plačilo; kdor skupnosti več daje. lahko od iste več zahteva. PO končanem govoru so bili proglašeni za udarnike in nagrajeni z 2000 din: tov. Martinuč Rudolf, tov. Nemec Jožefa in Černič Dominik. Ljudstvo jim je izkazalo priznanje burnim aplavzom. Nadalje je bilo nagrajeno še večje število delavcev, mod njimi tudi nekaj vajencev. Nato je sledilo ogled razstave Vsak, ki sl le razstavo ogleda,l je od« ha]aJ z občutkom ponosa nad ustvar Jalni m delom našega delavca. Us* njbma Ie s svojimi izdelki prikazala dclio od surove kože skozi vse delavne etape do fino izdelanega usnja iri močnih podplatov. Kar zraven so bljl razstavljeni izdelki naših čevljarje?, ki so kazali v raznih modelih svoje mojstrstvo. Težko se bfto ločiti od teh čevljev mojstrske kvalitete. Vendar sta nas prav tako pritegnili k sebi dve majhni električni vodni črpalki, kateri je izde* lal delavec tov. Russo Gaetan za Šfrojarno. Krojaška zadruga ic razstavila lepo izdelana zimska plašča. Tudi apnenica je bila zastopana Svojim Izdelkom, katerega jc že Veliki meri pošiljala za gradnjo Novega Beograda. V drugi sobi so bila razstavljena ženska ročna dela, nadalje izdelki mizarske zadruge invalidov ktok. Svoj “kotiček jc imelo pohištvo kompletne ambulante. Mizarji so razsta vffi tudi lično opremo za pisarno avtomatičnim odpiranjem vrat Iz redno pozornost so zbudile v vseh obiskovalcih razstave igračk, izdelanim fe časopisnega papirja in mavca, aeto domačina tov. Davorina Zvana. Ves razstavni prostor le bil do* bro razporejen ter okrašen s primarnimi slikami in parolami. Razsta Vid so obiskali predstavniki okraja, tjlistvo Mirna in bližnje okolice ter podpredsednik prczfdija LRS tovariš France Bfcvk. S to feredtio dobro uspelo razstavo fe delavstvo Mirna pokazalo ogromen napredek ter pričakujemo sfc večjega razmah; vseh do zadfhfega vaščani večer pred splošno konferenco z vsemi krajevnimi davčnimi komisija* mi, nič boljša ni bilu Vipava in drugi KLO. Velika doza oportunizma do samega dela. izmikanje od dela. to je I začetek. Drugi primer: Ministrstvo za finance LRS je razposlalo vsem KLO Pinančni zbornik štev. 33. kateri je vseboval obvezna navodila za ugotavljanje dohodka Ime tki h gospodarstev. Te zbornike so KLO dobili, toda na sektorskih konferencah je bilo ugotovljeno, da KLO sami niso preštudirali navodila, še manj pa sklicali davčne komisije zaradi proučitve teh navodil, z eno besedo ti zborniki so bili nerazrezani in ležali po predalih. Izjema jc Medana, Ajdovščina in Šempeter, Predsednik Grgarju je trdil pred inšpektor* jem ministrstva za finance, da niso dobili nikakih navodil, toda po iskanju so vendarle našli nerazrezani zbornik. V Vogcrskem se komisija sestala še en teden po obiska istega inšpektorja. Ajševica še danes. to je do 27. sept., ni pristopila delu. In tako dalje! Kaj pa Okrajna davčna komisija? Tudi člani Okrajne davčne komisije ne delujejo tako, kakor bi morali in se more reči. da Uh je od 15 devet samo na papirju. Prav člani te komisije pa bi morali voditi posebno kontrolo in dajati z eno besedo vso pomoč krajevnim davčnim komisijam. Mišljenje, da je odmera dohodnine delo poverjeništva za finance, zgrešeno. Organi poverjeništva bodo dajali strokovne nasvete in ostalo pomoč v tehnični izpeljavi odmere, v nasprotnem slučaju pa bi predstavljali davčne komisije in sedanji način odmere ne bi imel de» mokratične oblike. S takimi pomanjkljivostmi je jasno, da se delo ne odvija plansko in da ne bomo mogli dokončati delo ob terminu, t.j. do 10. oktobra. Ze iz prvih poročil (od 83 komisij poslalo poročilo pravočasno le 10) je razvidno, da se plan ne dosegai. Med najboljšimi pa so Lokve, Opatje selo. Otlica. Lig. Kamnje. Vrtojba. Priporočamo tem le vztrajnost in rezultat ne bo zaman! Tudi način, da se komisije sestavljajo enkrat ali dvakrat tedensko, je nemogoč. Pravilno pa je stališče komisije v Kolškem, kjer so sklenili, da bodo en teden nepretrgano delali ter le stoodstotna sigurnost, da bo delo opravljeno do termina. Dosedanje delo jc tudi pokazalo, da mnogi člani komisij niso vredni zaupanja. ki ga je naša oblast njim dode lila, prav zaradi njih neaktivnosti ter vnašanja oportunizma in malodušnosti v delo in sume komisije. Talce člane je potrebno odstraniti, mesto njih pa določiti ljudi, ki bodo imeli voljo do tega zaupanega sicer pa odgovornega dela. Do danes tudi ni opaziti, da bi naše množične organizacije po svojih predstavnikih posegle s posvetovalnim glasom v samo delo komisij, če prav jim to uredba dovoljuje. Ni čuda, da je uspeh dela zelo slab in 'da je Goriški okraj med najslabšimi okraji v republiki. Toda še je čas. da se stanle temeljito popravi in delo brezpogojno do termina konča in izvrši. Potrebno je vložiti samo voljo v delo ter od* straniti malodušneže in oportuniste, ki ovirajo delo. Pomniti je potrebno, da ta odmera ni samo delo davčnih komisij, temveč nas vseh! Boj Miren je imel v nedeljo izredno svečano lice. Raz hiš so plapolale zastave in v srcu vsakega domačina je bilo praznično razpoloženje. Dan je bil kot naročen — ves svet poln sonca. Lep prostor so si vaščani zbrali za svoj spomenik — tik Vipave in ob mostu no najbolj vidnem n najlepšem mestu. Na tu dan se je ljudstvo, predvsem pa organizacije ž.e delj časa ripravljale. Svojim najboljšim, ki so se žrtvovali za veliko stvar, so postavili spomenik, ki bo poznejšim rodovom zgovorno pričal, du je svoboda terjala ogromne žrtve — življenja najpretlanejših sinov našega naroda. Tik zagrnjenega spomenika je stala okrašena tribuna, na kateri se je pojavil naš primorski rojak podpredsednik Prezidija LRS tov. France Bevk, poleg ostalih zastopnikov OIO in KLO-jn. Prihitel je v našo sredo, da nam ob tem slavnostnem trenutku pove nekaj besed o borbi in predanosti ljudstva, ki je tudi danes tik meje poleg neomajnega, vzstrajnega dela vsak hip pripravljeno hraniti voje s krvjo prepojeno in priborjeno svobodno zemljo. Spored svečanosti je bil tako peter, du bo prav gotovo ta dan vsem prisotnim ostal v trajnem spominu. Ves prostor ob spomeniku, preko trga in na mestu je bil poln ljudstva. Pri lovesnosti sta sodelovala domača godba in pevski zbor. Slovesnost jo otvoril tov. Vuk, ki je v lepih besedah prikazal pomen postavitve spo menika. Sledile so ž.nlostinke, na kar jo zastopnik krujuvnega odbora 'ZB idkril spomenik ter ga predal v var-:> KLO-ju. Ljudstvo je ostrmelo I lepoto spomenika, ki bo večen ltnbol naše giguntske borbe, za svobodo. Sledilo jc polaganje vencev raznih organizacij. Zelo pretresljiv je bil prizor ko je tov. K-omel Karlina, mati 2 padlih partizanov in prve-gu partizana iz Mirna položila cvetje ob spomenik. Ob pesmi: »Na oknu glej obrazek bled ...« katero je tako ganljivo in než,no zapel pevski zbor se jc mnogim orosilo oko. 7. dolgotrajnim aplavzom jc na to ljudstvo pozdravilo tov. Bevka ko je prevzel besedo ter pozdravil navzoče v imenu fO OF za Slovenijo. V lepih, klenih besedah je prešel borbo Primorcev do današnjega dne ter pozival, da z nadnljnim dolom pod vodstvom Partije dokažemo, da sledimo vzgledom padlih. Po govoru predsednika okrajnega lO za Gorico tov. Primožiča in dijaka domače sedemletkc se je tovariš Vuk zahvalil govornikom ter prevzel v imenu KLO-ja Miren spomenik v varstvo s pozivom, da spomenik ne bo samo last odbora temveč vsakega posameznika, ki naj se vselej spominja Kajuhovega verza, ki je vklesan v spomenik: »Zdaj veter raznaša besede njegove, prisluhni natanko, da čuješ glasove: Lepo je, veš, mama, lepo jc živeti, toda, za kar sem umrl, bi hotel Še enkrat umreti.« Ljudstvo se je oddolžilo svojim borcem — spomenik stoji. Težave s pripravljalnimi deli in vse ostalo delo je pozabljeno in vsi oni, ki so si najbolj prizadevali in trudili so lahko veseli doseženega uspeha. Njim pripada posebna zahvala, da jima Miren tako lep spomenik posvečen padlim borcem in žrtvam vojne. S. E. Pan odkupa krompirja smo doseg!? 90 odstotkov V zadnji številki našega lista, smo prikazali napake v zvezi z odkupom krompirja. Te napake so se v zadnjem tednu precej odpravile, vendar pa so še pomanjkljivosti, Iti ovirajo odkup, tako da plan ni dosežen, čeprav so dani vsi pogoji. Še edno imamo nekatere KLO-je, ki do danes niso poslali poročila o številu pogodb kon.trahiran ih količin, čeprav jo od tega že mesec dni. Ti KLO-ji kat Ročinj, Lože, Zapotok, Zalošče, Plave in Višnjevik bi vsekakor marali odpraviti to malomarnost svojega poslovanja in imeti pred očmi, da je ta gospodarska akcija važen činitelj za dvig blagostanja našega delavnega ljudstva. Ce bi tl slabši KLO-ji pravilno razumeli uredbo o odkupu krompirja, bi vsakemu kmetovalcu prikazali ugodnosti, ki jih ima pri sklepanju pogodb in oddaji krompirja in bi tako prav gotovo imeli zadovoljive uspehe. Pa tudi okrajni aktiv, ki gre na teren po tem vprašanju, bi moral zainteresirati prav vse množične organizacije, ne pa da tej akciji vidi zgolj administrativno poslovanje. Vse naše gospodarske akcije so nujno povezane z vsem našim političnim dogajanjem, ki gre vzporedno z graditvijo socializacije vasi, za katero so v prvi vrsti zainteresirane naše kmečke zadruge, ki morajo postati gospodarsko središče. 2e -zadnjič je bilo povdarjeno, da so pri odkupu krompirja največ zainteresirani naši mali kmetje, ki razumejo In hočejo izboljšati položaj na ntfšd vasi, ni pa tega razumevanja pri večjih kmetih, zato je razumljivo, da so 89% vsega do sedaj oddanega krompirja kontrahirali in oddali mali kmetje in le 11% večji kmetje. To Vsekakor ni uspeh in bodo morali v Objava interesente večerne delavske tlir-rRia.*? lantske namene, ki ovirajo vse naše delovanje. Vedeti moramo, da bomo le s tesnim sodelovanjem našega delavca s kmetom lahko dogradili to, kar »i danes želi vsak pošten delaven državljan, ki stremi za tem, da iz naše srede odpravi vse elemente, ki hočejo živeti še na račun drugih ljudi. Nujno je, da v tem času storimo vse, kar bo omogočilo, d» plan odkupa krompirja dosežemo, ker bomo le tako dokazali visok patriotizem do naše mlade socialistične države. V Ravnah bodo elektrificirali vas V majhni vasici Ravne na Grgar-skem je v zadnjih dneh zelo živo. Vsi prebivalci hite na delo; kako pa tudi ne bi. saj bo v kratkem času s pomočlo njih samih elektrificirana vas. Že prej so sprejeli na masovnem sestanku sklep, da bodo vse jame za postavitev drogov izkopali sa« mi s prostovoljnim delom. Vsekakor delo ni bilo lahko, če so morali 2 m dolge in 1.50 m globoke iamc kopati v skalovitem terenu. Nekatere jame so morali kopati celo po štiri dni, kar pa jim ni odbijalo volje do dela. Delali so od zore do teme.z zavestjo, ker so vedeli, kaj pomeni za vas elektrika in koliko bodo z njo pridobili. Tudi tekmovali so med seboi in so zaradi tega dovršili delo dva dni pred postavljenim rokom. Izkopali so 69 jam in postavili prav toliko drogov. Vsi so prav pridno prihajali na delo. Skupno so napravili 4000 prostovoljnih ur. Najbolj pož.rtvovalen jc bil tov. Bratkič Rudolf, podoficir Jugoslovanske armije na dopustu, ki ie sam napravil 140 prostovoljnih ur. Sedaj Laščani iz Ravn težko pričakujejo, kdai bo v njihovi vasi zasev-tila elektrika. Vsekakor bo elektrika v vasi za niili še večje vrednosti ker ■rofuen napredek ter oričakuiemo čer. vsi interesenti naj se pnceuui "... , -- v v vhm za nun v, X“rSha 'ki brt hoTj informativnega značaja [vključijo tudi našega večjega kmeta se bodo zaveda,ida so sami v vchkl večjega razmana op suuerovanju ^-----------. j lin mu g tun onemogočijo vse špeku- 1 mcri prjp0mogli k napeljavi. I brezpogojno udeležijo. Če hočemo zvišati hektarski donos, moramo Skrbeti za dobro seme Dobro uspel pevski koncert v Dornbergu Vprašanje semen v našem okraju je I taki meri, kot bi želeli, drugič pa pri I Kakor smo že poročali, so v Dorn-v letošnjem letu zelo pereče vpraša-1 nas rastejo kulture, za katerih seme [bergli resno pristopili k gradnji za- nje, ki dela vsakemu skrbnemu in na prodnemu kmetovalcu velike skrbi. Zato je nujno, da se o problemih nabave semen seznani vsak kmetovalec, da si bo na jasnem, v koliko Se s semeni razpolaga in odkod bomo semena za bodočo setev dobiii. Vedeti moramo, da je bil naš okraj v preteklosti za nabavljanje semen navezan na južne kraje, ker je pač pri nas isto podnebje in iste vremenske prilike. Zaradi tega nismo bili navezani na domačo proizvodnjo, s katero bi zalagali svoje potrebe. Danes je položaj popolnoma drugačen zato, ker so naši kraji po priključitvi navezani na ostale dele naše skupne domovine in je zato naš kmet poklican, da izvrši prelomnico v kmetijstvu prav v tem, da začne samostojno reševati vprašanje semen. Razumljivo je, da semena iz mrzlejših krajev tu ne ustrezajo v moramo skrbeti sami. Zato je dolžnost | družnega donia s tem, da so vse orga-vsakega kmetovalca, ljudske oblasti pa nizacije sprejele vrsto sklepov, kako tudi Osvobodilne fronte, predvsem pa I bi čim boljše in čim prej dvignili za borcev za večji hektarski donos, dal družni dom. Tudi pevski zbor je v ne posvetijo v tem času največ pažnjcldeljo prispeval k gradnji s tem, da je odbiri in selekciji semen najboljših vrst [organiziral kvaliteten koncert parti-tistih kultur, ki se pridelujejo pri nas panskih, narodnih in umetnih pesmi, in ki so za naše kmetijstvo življenjske | Pevci so zapeli 23 pesmi, ki so bile važnosti. Tudi kmečko-obdelovalnc za- vse na umetniški višini. Zato ni čudno, druge ne smejo prezreti tega proble-1 da je na koncert prišlo mnogo ljudstva, ma, ker je prav nabava semen njihovo I ki so z navdušenjem poslušali zapete delo, da bodo lahko članstvu nudili pesmi številnega pevskega zbora iz najpotrebnejše. Vsak kmetovalec pa naj | Dornberga. vzporedno s to akcijo razume, da brez | ■a pevski koncert je bil dosedaj dobrega semena, ki ga lahko sam pri-1 eden največjih, kar jih je bilo na naših dela, ne bomo zvišali hektarskega do-1 gradbiščih, zato gre pevcem in tov. di- nosa, še manj pa bomo rešili vpraša nje nabave semen za celotni okraj. Kvalitetno seme naj ima kmetovalec iz leta v leto pripravljenega, da ne bo v tem času nepotrebnega tekanja sem in tia. kje dobiti seme. rigentu vsa pohvala za požrtvovalnost. ki so jo pokazali ves čas, ko so sc vadili. Gotovo je uspeh večji še zato, ker pevski zbor vodi preprost deloven človek, tov. Brce, ki je za ta koncert vložil vse svoje glasbene sposobnosti s pomočjo tov. Gregoriča iz Prvačine. Ves izkupiček koncerta so pevci podarili za gradnjo zadružnega doma, obenem pa so tudi sklenili, da bodo naštudirali še nove pesmi in jili zapeli takrat, ko bo zgrajena dvorana v zadružnem domu. Prav zato pevce najbolj zanima in se tudi trudijo pri delu kulturne dvorane, v kateri hočejo Čim prej nastopati. Razumljivo je, da bo zadružni dom v Dornbergu zato lahko služil svojemu namenu, ker so zato danes dani vsi pogoji. V Gojačevem so pristopili k gradnji zadružnega doma V Neblcm so ustanovili vinogradniško obdelovalno zadrugo Že več časa so se koloni iz okolice Ncblega v Brdih pripravljali, da ustanovijo svojo zadrugo, ki jo bo center dela pni socializaciji vasi. Na masovnem sestanku, k je bil v nedeljo. so se zbrali vsi koloni iz okolice; Nebla in tam pretresali, kako bi najboljše pripravili vse. da bo zadruga čim boljše uspevala. Vse nejasnosti jim je obrazložil predsednik OILO — Gorica tov. Prmožič, ki je naglasil, da bodo lahko le s pomočjo eden drugemu izboljšali svoj položaj in tako tudi v sami vasi zagotovili blagostanje. Le koloni iz vasi Neblo tega niso hoteli razumeti, ker so pač nasedli elementu, kj mu ni interes, da bi sc zadruga ustanovila iln je hotel zato tudi razbiti ustanovni občni zbor. kar Pa so ostati kmetje odločno preprečili. V zadrugo se je vključilo 39 kolonov, kS so izbrali svoj upravni in nadzorni odbor. Za predsednika so izbrali Mavrič Ludvika, ki ic kot član KP eden od najaktivnejših bor- Vaščani Gojačeva in Malovšč so več časa gledali okoli sebe, kako v okoliških vaseh gradijo zadružne domove, kako organizirajo frontov ske brigade in kako na čim cenejši način nabavljajo material. Najprej so hoteli, da pomagajo pri zadružnem domu v Črničah, kasneje v Selu. cev za dv.ig zadružništva na naši I končno pa so rešili tako, da ga zgra vasi. I dijo sami. To je drugi primer v Brdih, da sc l>ri ustanavljanju zadrug, le P I nega doma, so vaščani sklenili, du vrst' treba Pripisati z vc t l K ' prevzamejo vse po planu odmerjeno, no,n. OF, ki sledijo smernicam Ko- |)(, tis( J gracij|jgfa‘ |^. zadružni dom spravijo pod strelni, vzgled tud, ostalim Znaki dela sc že vidijo. Ta teden ž, Okraju da bodo fmntne organKOcite k ].j() teme|j pripravili so tudi pristopile k ustanavljanju Z{^9. pesek, katerega bodo speljali vo/, istocasno pa iztrebile in razkrinkale I ^.fe. yasj tam k.£ sc kopI j,. vse taste elemente, ki danes hočejol)o saTnPga jrni