Xlli. letnik.
V Gorici, dne 0. novembra 1905.
45. številka.
,1 o vensko ljudstvo nafl.;
iz. vero dornoesa r
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan v Gorici.	Tifika	»Narodna	Tiskarna"	(odgov.	J.	Marušič)	v	Gorici.
« —
Naročnino in naznanila s pr i'j cm a upravnišlvo, Gorica, Semeniška ulica St. 10. Posamezne številko so prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskom bregu (Hiva Como) št. 11 po 8 vin.
Oglasi in poslanice so računljopo petit vrs'ali, in sicer: če sc tiska enkrat II vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
■ 1
Izhaja vsak četrtek ob 11. uri dopoldne, liokopisi se ne vra-čajo. jNefrankovaua pisma sc ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto -ijjkrono, za pol leta 2 krom. Za manj premožne za celo leto 3 krone, 2a pol leta'K |150. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turinf^St*4l
zagotovljeno, mej tem ko puščajo večji del ljudstva politično popolnoma brezpraven ali pa mn dajejo le navidezne politične pravice. Ravno ta veliki del ljndstva, k; je sedaj še politično brezpraven, mora dobiti novih pravic, da bode imel tudi besedo v zakonodajnih zastopih.
Za razširjenje volilne pravice v tem smislu bila je večina v državni zbornici. Res bo šn nekateri, ki z vsemi močmi nasprotujejo taki izpremembi za državni zbor. Pred vsem so to nekateri privilegiranci, a ti privilegiji, te predpravice so neopravičene in konečno bodo morale razširjenju volilne pravice nasprotujoče stranke tudi plavati z ljudsko voljo, ako ne bodo hotele utoniti.
Ako se bode npeljala v Avstriji splošna in enaka volilna pravica, kakor se jo zahteva — zgubili bodo Nemci, ki so Slovanom storili že toliko krivic, svojo premoč. Če se za sločaj splošne in enako volilne pravice določijo volilni okraji za približno 50.000 prebivalcev, dobili bodo v državnem zboru neslovanski narodi: Neuaci, Italijani in Ru-muni skupaj 206 poslancev; združeni Slovani 306 poslancev. S tem bi bila strta-nemška premoč v Avstriji in prenehale bi krivice, katerih so neštevilno zakrivili Nemci nasproti Slovanom. Prav iz tega razloga upira se veliko nemških poslancev razširjenju volilne pravice na najširši podlagi, ker se boje izgubiti svojo dosedanjo po vse krivično premoč.
Nam Slovanom ni se treba bati uvedbe splošne in enake volilne pravice, ker s to ne bodemo zgubili prav ničesar, nasprotno bodemo dobili v državnem zboru ono moč in vpliv, ki nam po številu ljudstva gre.	D.
»Zavod sd. Nikolaja11 za brezposelne služkinje u Trstu.
Dne 22. oktobra vršil se je z zavodu izvanredni občni zbor. z dnevnim redom : 1. Volitev odbora in 2. slučajnosti.
Zborovanja so je udeležilo izvun-redno veliko zborovalk narodnih dam in deklet. V odbor so bilo enoglasno izvoljene Bledeče gospe in gospodične :
Karla Ponikvarjeva, predsednica; Roža dr. Gregorinova, podpredsednica; Olga Sancin in Marija Kovač, tajnici; Marija Ž;tnik, voditeljica notranje urirave, in Lucija Sere, namestnica; Rezika Gruden in Tončka Čarga, .pregledovalki računov; č. g. I. A. Budin, duhovni voditelj.
Odbornice: Ema Bartelj, Franica Batista, Kunigunda Blatnik, Katinka Cotič, Marija Čarga, Marica Forčesin, Mara in Lota Gregorič, Jelisava Galič, Miša Grom, Antonija Grahli, Marija Istinič, Angela Jan, Katinka Jugavic, Uršika Kern, Milka Mankoč, Ivanka Mrakuža, Ana Mišič, Antonija Pondelek, Nežika Reselj, Nežika Reven, Zinka dr. Rybareva, Lojzika Štoka, Marija Sancin, Amalija Vidmar in Karolina Zadnik.
Na predlog č. 8. I. A. Budina se je sklenilo ustanoviti „Čebelico hranilnicoil, da douašajo dekleta po stotinkah kar so prihranile, a vsa svota se naloži v Tržaško hranilnico in posojilnico. Tudi ta predlog je bil enoglasno sprejet z navdušenjem.
Da je bila „Čebelica“ potrebna, znači že to, da so dekleta tekom 9 dni prinesle 257 K 90 st., koje se je naložilo v hranilnico. Novci so ta gotovi, če dekle izgubi tudi knjižico lahko prejme svoj vložek; za jamstvo je odgovoren pa sam zavod sv. Nikolaja. Tedaj dekleta, le pridno nosite in hranite, da bode „Čebelica„ res polna pridnih nosilk, pa tudi stotakov.
Ni treba naštevati kakega velikega pomena je zavod za uboge dekleta v tem velikem, a tudi pokvarjenem mestu, kot je Trst. Tu se za dekleta skrbi po-■. materinsko, tu najdejo zavetišče in tudi službo.
Zavod obstoji že 7 let, in v tem se jih je sprejelo nad 6500.
Dnevno jih je sedaj 30—40
Novi, navedeni odbor, to je naše plemenite narodne dame, bo se združile
Boj za volilno pravico.
Završalo je zadnje dni po celi Avstriji, odkar se je govorilo in razpravljalo v. državni zbornici o razširjanju volilne pravice, posebno pa o splošni in enaki volilni pravici. Prirejali so se v ta namen veliKi shodi in zlasti združeno delavstvo je prirejalo po vseh večjih in tudi manjših mestih velike manifestacije v prilog splošne enake volilne pravice. Taka manifestacija je bila v Brnu, kjer se jo je udeležilo okoli 30 tisoč ljudij; velika je bila tudi manifestacija v Pragi, ki pa se je izvršila v najlopšom redu. Pretekli teden pa so klicali v isti namen delavci na Dunaju velik shod, kjer je prišlo do krvavih izgredov. Na shodu so povzdignili delavci svoj glas za splošno in enako volilno pravico in so pretili, ako iste ne dobe, da bodo pričeli generalni štrajk, t. j. da bodo z delom prenehali in so objednem zagrozili, da bodo govorili „ruskoJ, t. j. da izbruhne revolucija. Po končanem shodu je šlo delavstvo na ulico in je hotelo udreti v cesarski dvor. Tu se je postavila delavcem nasproti policija in prišlo je do krvavih izgredov, pri kojih je bilo precejšnje število oseb težko ranjenih.
Ko se je govorilo v državni zbornici
o	splošni in enaki volilni pravici, bila je večina državnega zbora za isto. Gotovo je, da je sedanji volilni red naravnost krivičen. Vsi državljani brez izjeme morajo plačevati neposredne davke in dajati krvni davek. Ljudstvo se smatra sicer zrelo za težko družabno življenje in izpolnjevanje dolžnosti, nikakor pa se je ne smatra za zrelo za izvrševanje volilnih pravic.
Brez izjeme in brez razlike razreda, bogastva, dohodkov in socijalnega položaja so vsi državljani dolžni se pokoriti zakonom. A zelo različen je vpliv, ki ga imajo posamezni razredi dražbo na določanje za vse enako veljavnih zakonov. Sedanji volilni redovi dajejo razmerno malemu številu državljanov na temelju njih posesti take pravice, da jim je odlo-čevanje v javnih stvareh za vse slučaje
LISTEK.
Po zmoti k pravi poti.
i.
V vasi N. na Češkem je živel bogaboječ, pošten in pravičen kmet po imenu Juri. Imel je največjo kmetijo v vasi in mnogo živine; gospodarstvo je bilo v dobrem stanu. Živel je preprosto, po domače, pa vendar dobro; tudi svojim ljudem in poslom je dajal redilne, tečne hrane. Podložniki so ga radi slu-šali in bili so zaupljivi do njega. Vsi so morali vstajati hkratu ; in ko so bili pomolili vsi skupaj v izbi, so šli na delo. Opolndne je kosil gospodar ž njimi in vselej je molil prGd njimi. Prav tako je bila skupna tudi večerna molitev. Ob nedeljah ste hodili gospodinja in jedna dekla k zgodnji bv. maši, on sam pa in ostali k veliki.	*
V svoji hiši ni trpel Burove jeze in ostudnega preklinjevanja; tako tudi ne, da bi ravnali surovo in nečloveško z živino. Učil pa je svoje ljudi, naj krotijo jezu ter bodo krotki, pohlevni in zataje-valni. Nespodobnih šal ni trpel in ne gr-
dih ali dvoumljivih govoric in ne grešnega fantovanja in ljubkovanja. V mraku so m orali biti doma vsi njegovi ljudje. Kdor se pa ni hotel ravnati po tem pravilu, odpustil ga je na kratko iz službe.
Pravilo mu jo bilo tako : Če kristjan ne čaiti svojega Stvarnika, in ne moli in ne zahvaljuje Boga, pa zanemarja božjo službo, tak je mlačen. In taki Bogu niso ljubi; saj je dejal o takih, da jih bo izpljunil iz svojih ust. Če torej mlač-než ni všeč Bogu, kako ga bo Bog blagoslovil? Kako bo dosegel tak zdravje in srečo ? Saj vse to pride od Boga, človek sam si tega ne more narediti! — Vrha tega je bil tudi prepričan, da je hišni gospodar dolžan skrbeti za vse Bvoje podložnike, da jih mora napeljevati k dobremu in da si obteži Bvojo vest z vzročenimi (ptujimi) grehi, ako ne zavira greha pri svojih ljudeh, marveč jih malomarno dopušča.
Juri je bil tudi ljubezniv, ljudomil in radodaren. Nobenega berača ni pustil brez daru od hiše ; in če je želel kdo prenočiti pri njem, vsprejel ga je lepo ter ga oskrbel. Tudi njegova pridraga je bila tako usmiljena do ubogih. Zato pa
ju je Bog tudi obilno blagoslovil; četudi nista delila milostinje iz sebičnosti, da bi si zasluž:la časno srečo, ampak sta delala dobro le iz ljubezni do Boga. Otroci so ju ljubili in radi ubogali. In Jurija so spoštovali tudi po vsej občini, in zaradi njegove razumnosti so ga izbrali tudi za župana.
Jurijev sosed je bil Vid. Bil je ubo-žen in zato je delal za dnino pri premožnem Juriju. Imel je jedino hčer, ki je bila vrstnica Jurijevemu Vojtehu in je služila pri Juriju. V otročjih letih sta se igrala skupaj z Vojtehom, zajedno sta hodila v šolo in se imela rada kot brat in sestra. Ko sta pa odrastla, se je to nagnjenje spremenilo v ljubav. In Vojteh je sklenil, da hoče poročiti Elizo. Ali kaj pa poreče oče?
Juri je bil še v najboljši moški dobi: ni bilo torej misliti, da izroči že zdaj gospodarstvo svojemu jedincu. Roditelji so zapazili, kako se gledata Vojteh in Eliza; in nekega dne povpraša oče sina o tem. Vojteh mu pove svoje čiste namone ter prosi očetovega dovoljenja v to. Ali ni šlo.
Juri je bil kot premožen kmet ne
z dekleti, in vse te nam jamčijo, v kakih rokah j*> sedaj zavod sv. Nikolaja.
Odbor si je nadel veliko in važno nalogo, notranjo upravo hoče urediti tako, da bode v vsem, tudi v zdravstvenem obziru, odgovarjal potrebam naših deklet, naročilo se jo mnogo potrebščin. A temu delavnemu odboru je treba tudi nekaj, treba je človekoljubnih src, da pomagajo izvršiti ideje, treba je denarja. Tedaj Slovenke in Slovenci, spominjajte se zavoda sv. Nikolaja.
Tudi slavna županstva naj se ob letnih bilancah spominjajo tega preko-ristnega zavoda v Trstu. Njim se mnogokrat mnogo prihrani, da se dekleta brez sredstva sprejmo v zavod, ter za nje skrbi. Zuvod sv. Nikolajo bodi vsem Slovencem širom naše domovine v vednem spominu. Tu se ohranujejo, učijo, vadijo v vsem dobrem, da ostanejo zveste veri, a zveste tudi svojemu narodu.
Novi odbor pa naj vstrajno deluje naprej, da bode zavod v notranjem in vnanjem obziru res pravno zavetišče brezposelnih služkinj v Trstu.
V	to pomozi Bog in sv. Nikolaj !
Politični pregled.
Boj za splošno in enako volilno pravico. — Skoro povsod se vršijo dan na dan demonstracije v prid splošne in enake volilno pravice. Na Dunaju je prišlo minoli teden do krvavih izgredov. De-monstrajoči socijulci so imeli namreč v petek neki shod in so hoteli iti po shoda pred cesarsko palačo. Tu jim je pa zastavila pot policija na konjih, in prišlo je med policijo in mod demonstranti do spopada. Policija je rabila pri ti priliki sablje, ker so se ji demonstranti ustavljali. Bilo je več oseb ranjenih, mnogo pa celo nevarno. V nedeljo ho se demonstracije ponovile, a prišlo ni do spopada med policijo in demonstranti. — Vse drugače pa je bilo v nedeljo v Pragi. Ko so namreč demonstrantje po nekem shodu prihajali proti središču mesta in so naleteli na oddelek policije, začeli s 3
kako ponosen in častiželjen mož. Ni mn šlo v glavo, da bi vzel svojo deklo za nevesto v hišo. Priznal je sicer, da je Eliza pridna mladenka in da bi bila dobra gospodinja; ali spodtikal se je nad njenim siromaštvom in odbil jo ostro sinovo prošnjo. Pač pa ma je priporočil bogato kmečko hčer, naj jo vzame ; in za to se je trudil na vbo moč.
Vojteh in Eliza sta videla, da oče nikakor ne privoli v to zvezo in odrekla sta se jeden dragemu, četudi s težkim srcem. Ker je bil Vojteh vajen ubogati očeta, se mu je udal v tej reči. Spoštoval je ponujano mu nevesto zaradi njene nravnosti in lepega vedenja, zaradi krot-kosti in dobrosrčnosti. In vzel jo je. Živela sta še zadovoljna. Dobi'a sta dva sina, Metoda in Beneša.
Eliza je prebolela svoje pravo nag-nenje ter vzela Brožika, ki je bil hlapec pri Juriju in prav priden mladenič. In tudi ona ni tožila v novem stana; posebno veselje in tolažbo je imela z jedili i m otrokom — Agato.
(Dalje pride.)
policijo koj ometavati z opeko. Policija se jo branila s sabljami, a bi ničO“ar ne opravila, ako bi ne bili prišli na pomoč orožniki in konočno tudi vojak'. Demonstrante razbili so okna na raznih poslopjih in streljali so z revolverji, vsled česar je bila primorana tudi policija streljati. Kanjonih je bilo vse polno oseb.
V Pragi so se ponavljali izgredi tudi v pondeljek in torek. Vsi učni zavodi v' Pragi so bili v torek zaprti in ustavila so se tudi na vseučiliščih predavanja.
V deželnem zboru so češki poslanci in-terpelirali vlado zaradi omenjenih de monstracij ter zaradi nastopanja policije. Namestnik je odgovoril, da nima vlada sicer nič proti gibanju za ,splo5no in enako volilno pravico, ako se to gibanje vrši v mejah dopustljivega in na dostojen način. Policija nastopala je vroti demonstrantom le takrat, ko so jo demonstrantje napadli. Vlada bode odločno nastopala proti vsem onim, ki kalijo mir in red.
V	Pragi je koncentrirano vso polno vojaštva, ki je bilo poklicano v Prago tudi iz drugih mest. Govorilo se je že tudi, da hoče vlada razglasiti obsedno stanje nad Prago, kar se pa ne bode zpodilo, kajti v torek popoludne nastal že mir v meslu.
Dijaški izgredi na Dunaju. — Zadnje dni minolega tedna so se vršili na dunajskem vseučilišču grdi izgredi. Nemški nacijonalni dijaki so namreč praznovali obletnico inomoških dogodkov in sicer v vseučiliščnih prostorih, ko so se nahajali tam tudi Blovanski in italijanski dijaki. Nemcev seveda jo bilo veliko več nego Slovanov in Italijanov. Zato so pa zahtevali od njih, da se odkrijejo, ko so Nemci peli veleizdajsko nemško pesem „Die Wacht am Khein“. Ker Slovani in Italijani tega storiti niso hoteli, so jih nemški dijaki surovo napadli ter jih potisnili na nlico. Vsled tega nastal je hud pretep, pri katerem je bilo več dijakov hudo ranjenih. V pondeljek se je pa zbralo pred vseučiliščem več ital. in slov. dijakov, ki so ponovno odbili napade nemških dij: kov. Tudi ta dan je bilo več dijakov ranjenih. Vlada je danajsko vseučilišče zaprla. Divje in surovo nastopanje nemških dijakov obsojajo celo nemški listi.
Kranjski dež. zbor. — V kranjskem dež. zboru se je vršila v petek, v soboto in v torek razprava o predlogih dr. Šušteršiča in tovarišev, in dr. Hribarja in tovarišev, koja predloga se tičeta splošne in enake volilne pravice. Oba predloga sta se nujnim potom vspre-jela in izročena sta bila ustavnemu odseka. Za nujnost predlogov glasovali so vsi slov. poslanci, proti pa Nemci.
Dogodki na Ruskem. — Tudi po objavljenju carjevega manifesta, s katerim je dal car Rusiji ustavo, bo se izgredi še nadaljevali, ali obrnjeni so bili večinoma proti Židom. Posebno v Odesi je nastalo med Židi in ostalim prebivalstvom strašno klaiije. Sedaj so pa polagoma povrača mir. Stavka pojenjava skoro povsod, in posebno se je železniški promet skoro po vsi Kosiji že zopet vspostavil.
Dopisi.
Od Sv. Lucije. — (Tri n e s r e-čevjednihiši.) — Prejšnjo sredo je šel naš č. g. kaplan proti večera pre-videti nekega bolnika v Bačo ob silno neugodnem vremenu. Veter mu je bril neusmiljeno v obraz, dež in sneg pa sta ga obdelovala vsak od svoje strani. Ko dospe do cilja, opravi vsa sv. opravila pri umirajočih ter vpraša nazadnje o vzroka bolezni. Pripovedovali so mu, da dotični bolnik bolehuje že dlje časa, ali sedaj ga je prav zu dobro prikovalo v posteljo. Č. g. kaplan nasvetuje najno zdravniško pomoč in se oddalji, ker je začelo tudi njega nekaj inrzeti po adih.
Med tem se je tako zvana pljučnica jako širila po svetolucijski fari. Vsak dan se je slišal kak nov slučaj. Tako ni tadi našemu g. kaplana prizanesla in ga drži še sedaj prikovanega ob železne verige potrpežljive postelje. Ali apamo, da se bode kmalu oprostil tega suženjstva I — Bolezen se je torej vedno širila in zavzemala vedno večje dimenzije. Seveda je zahtevala tudi smrt svoje žrlve. Kot prva žrtev je padel prej imenovani bolnik Kofol, po domače : pri Šteličn. Smrt je razrezala dve se iskreno ljubeči bitji. Tako uzornega, tako lepega družinskega življenja nisi našel daleč na okoli. Odbita od sveta sta skrbno gospodarila na svojem malem posestvu in živela v miru kot dva goloba. — Bolezen
| pa je posegla vmes, razdrla hišno zado-voljnost; kruta smrt pu je razrušila šj zadnjo vez v tem življenja. Vse to je tako uplivalo na nežni ženski temperament, na njeno globoko čutečo dušo, da je revica vsled moževe smrti — zblaznela. — Ali kupica trpljenja ni bila še polna. V nedeljo predpoludne začno kar naenkrat hiša goreti. V prvi sili so prenesli sosedje (a ne bližji nego 500 m) mrliča na travnik pred hišo, rešili neko malenkosti — vse drago je zgorelo do tal. Pravijo, daje bil zava rovan — ? Baje sta imela kot varčna gospodarja nekaj lepih prihrankov, ali tudi to je šlo. Ker so imeli tudi mnogo železniških delavcev na stanovanju, bo jim ti dajali hraniti svoj denar, zlasti eden je imel pri njih zaslužek celega leta (kaj ne, lepa svota !), obleke itd., tudi to je požrlo žrelo ognja. — Zapustila sta 13-mesečnega otroka. Bila sta še jako mlada. Osmili se nas, o Gospod 1
Iz hribov. — (Pogreb luterana na katol. pokopališča.) — Neko c. kr. okraj, glavarstvo v gorah piše pač v našem jezika, kadar n. pr. priporoča, kako milostinjo (v prejšnjih časih se je ravnalo drugače); te dni pa je naznanilo zopet v blaženi nemščini, kako je ravnati z latrakirn mrličem, če kdo umrje v v kraju, kjer drugoverci nimtyo svojega pokopališča. Sporočiti je tak slučaj kar po telegafa (!) lutrskemu pastorju. [Dalje se mora dovoliti ^spodoben pogreb" na katol. pokopališču — natanko po postavi
I.	1868.
V	čem pa obstoji ta ^natančnost11 ? Kakega razreda „8podobnost“ bomo t£i dovolili „v imenu človekoljubja* ? Da se razumemo I
Kdor ni naše vere, ne more biti pogrtben na blagoslovljenem prostora; to je pribito 1 Ob napravljanju novega katol. pokopališča se izloči prostor (med ozidjem pokopališča), ki se ga ogradi posebej ter ga odloči za ta namen in se ga ne blagoslovi. Če je pa bil že vendar ves ta prostor blagoslovljen, se v kotu kje odstrani zgornjo plast zemlje, da kraj tako izgnbi blagoslov, se ga posebej ogradi in tam lahko ljudje „spodobno“ pokopljejo luterana; tako se ne žali toliko hudo cerkve in so izpolni slovečo postavo — avstrijsko, katero je sicer papež — ki pri nas še vedno nekaj ukaže
—	22. junija 1868. grajal in odločno obsodil 1 Prav je, če se naredi poseben vhod na tak kraj na pokopališčnem sveta. Umevno je, da ne smejo drugoverci imeti svojih govorov in petja v obsegu našega pokopališča 1 Sicer je pa tudi ministerstvo za pouk in bogočastje 1. avg. 1870 določilo, da nimajo nekatoličani pravice zahtevati pogreb v nepretrgani vrsti — med katoličani. Blagoslovljeno katol. pokopališče ima verski značaj in tu določuje edino le katol. dušni pastir vsled pristoječega mu prava: koga naj se pokoplje tjč, in nihče drag. Vsak poskus v nasprotnem zmisla je „zalet v ptuje prav'ce“ in tak bomo odločno zavrnili 1
Enako je precej čudno, če se zahteva kje, naj katoličan z uradnimi listinami sodeluje za sklepanje — civilnega zakona — z ločeno osebo — ne vem kake vere; ali naj se nabijejo tiskovine svetne oblastnije v cerkvi; ali naj se pridiga o cepljenju kozic itd. O StoelVele!..
Iz Vojščice, 4. nov. —	484
misjonov 1 Kakor znano, umrl jo 10. okt. po vsej Primorski in sploh po slovenski deželi znani in povsod spoštovani misijonar, gospod Frančišek Doljak, jezuit. Šel je po plačilo vrli mož, nevtradeni delavec v vinogradu Gospodovem in slavni govornik ! Tradil se je do konca dni od ene občine do druge, po vaseh in po inestah. Vse ga jo rudo poslušalo in strmelo njegovim krepkim pa tudim milim besedam. Cerkve je imel natlačene do zadnjega kotiča, kjerkoli je nastopil.
Zadnji misijon — štiri sto štiri in osemdeseti! — imel ga je na Vojščici na Krasu ob jubileja „Brezma-dežne“ lanskega leta. In še je želel, da, hrepenel imeti sv. misjon na Krasu. V ta namen pisal je večkrat to poletje na Vojščico. Toda Bog ga je poklical po zasluženo plačilo. Naj je aživa v mira slavni mož I — Ko se je njegova smrt v cerkvi oznanila, si je ®eč ljudi solze brisalo.	Ezp.
Iz Loga. — V Gor. Loga se ponavljajo stare »itnosti zastran pitne vode in zato se bode menda prihodnji teden vriil zopet komisijonelni ogled od strani sl. c. kr. okr. glavarstva tolminskega. Uže pred dvema letoma naložilo se je radarskemu ravnateljstvu v Rabelju, naj vse potrebno vkrene, popravi in preskrbi,
da ko isto uporablja vodo iz naže Pre-dilice in občinskega vodovoda za električno silo, ne provzroči, oziroma ne zakrivi, da prebivalci v Gor. Logu ostanejo celo zimo brez vode in tako kvar trpijo, s tem občutljivim namečkom, da jim še povrhu narastejo visoki stroški s popravljanjem in zameno cevi. Ali se je vse predpisano od tedanje sl. komisije izvršilo in po naročilu izpeljalo, imajo pravico se prepričati le strokovnjaki, lajiki menda morajo molčali in le gledati in plačati. Ali je rudarsko ravnateljstvo minulo zimo zakrivilo, da je voda v občinskem vodovodu zamrznila in cevi popokale, o tem sedaj ne govorimo, a tudi nedolžnega no smemo obsoditi. R>*s pa je, da jo ravnateljstvo spomladi popokane cevi zamenjalo s celimi; v kakšni razdalji pa bi se imelo še tako zgoditi, vodo najboljše povedati, kateri imajo v bližini vodovoda hleve za živino. Žaloatno pa je, da mora ravno frakcija Gor. Log porniči iskati pri cesarski komisiji zoper c. kr. radarsko ravnatelstvo. Vspeh zadnje komisije ni bil povoljen, zasliševanje prič je bilo brez prisege in konočno noben ni imel prav, Zapisnik se je brez izrečene obsodbe koj podpisal in komisijske stroške ste poravnali stranki bratovskim potom. Taki stroški za vzdrževanje vode, visoka draginja živil, kajti takaj pridelamo le malo „čamp“ in fižola in razni davki ženejo naše ljudstvo v rudnike na Nemško ali v Ameriko. Smo pač bogati, ker kopljemo državi in nemškemu grofa rudo ih zato nas srečne in imenitne imenujejo naši sosedje.
Novice.
P. n. gg. naročnike, ki že
niso plačali zaostale naročnine, prosimo, da to takoj store na priloženih poštnih nakaznicah. Uprava »Prim. Lista«.
Smrtna kosa. — Danes zjutraj ob
2.	uri je umrl po dolgi in mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajočo preč. g. Jožef Ferfolja, karat v Gabrijah pri Rubijah v 60. leta svoje dobe. Pokojnik je bil rojen na Vojščici dne 18. julija 1. 1845. V mašnika posvečen je bil 1. septembra 1872. Pogreb bode jutri ob 3. uri popoludne.
N. p. v m.!
Duhovske spremembe v gorlški nadškofiji. — Veleč g. Matija Ivančič, karat na Srpenici, pride za samostojuega vikarija v Cerovo. Veleč g. Ivan Kunšič, vikar v Srednjem, pride za karata na Srpenico. Vikarijat Srednje se bo oskrboval iz Ročinja. Veleč gosp. Ivan Sed ej, vikar v Borjani, pride za vikarja v Kronberg. Veleč g. Jožef S h e j b a j, kurat v Kalu, pride za vikarja v Borjano. Veleč g. Ivan Košir, vikar v Oblokah, pride za kurata v Kal. Obloke bo začasno oskrboval g. vikar iz Stržišč. Za župnijo Podmelec je prezentiran preč. g. Ivan Kovačič, župnik na St. Viški Gori, in za župnijo Šlovrenc pri N< b!em veleč g. Andrej Uršič, vikar v Oreheku. Preč. g. Peter Božič, župnik v Ravnah, je resigniral vsled bolehnosti na svojo župnijo ter je prevzel začasno kuracijo v Branici. Na župnijo v Červinjanu je investiran preč. g. Anton Geat, katehet v Tržiču, ter na župnijo Št Peter ob Soči preč. g. Dominik V el i a c ig. do sedaj župnik v Belvederu. Preč. g. Ferdinand pl. Po s a r e 11 i, župnik dekan na Višku, je vstopil v htolni pokoj; vsled tega je bil upraviteljem te župnije imenovan veleč. g. Alojzij M o r s u 11, do sedaj kaplan v Červinjanu.
častnim občanom je imenovala, kakor slišimo, občina Mersko pri Kobaridu blag. gosp. dež. poslanca Janeza Lapanja. — čestitamo !
Za ^Slovensko	siroii8če“:	P.	n.
gg.	Nektero dobrotnice v meslu	2	K,
„Slovenska Beseda11 1	K, N. N. 2	K.
P. n. Leske je	nabrala v	Roj-
ak e m 70 K 74 v.
Bog povrni vsem našim dobrotnikom tisočero in obudi velikega dobrotnika, ki ga zaupno pričakujemo !
Darovi. — Upravi ,.P. L“ je izročila za „Šolski Dom“ „Slov. Beseda-*
1	K, in za „AlojzijaviščeK N. N. 4 K.
Imenovanja. — Tržaški namestnik je imenoval za definitivna stavbinska pristava provizoričnega pristava g. Franceta Fogarja in praktikanta g. Oskarja Rotha, absolviranega tehnika, g. Franceta H»v-ina pa utavbinskim praktikantom.
Vojaška vest. — Gosp. Rudolf Zarli iz Tolmina je imenovan poročnikom pri 7. pešpolku.
Goriški deželni zbor — V torek ob 5. nri popolndno je imel naš deželni zbor svojo IV. ,sejo. V ti seji je bil nujnim potom vsprejet predlog poslanca Šlreklja in tovarišev, katerega je stavil v prejšnji seji, da so začno namreč koj izvrševati zakon, zadevajoč zboljšanje govedoreje na Goriškem, katerega je dož. zbor sklenil v svojem zadnjem zasedanju in ki je zadobil tudi že Najvišje potrjenje. Predlog istega poslanca, naj dež. odbor zaprosi vlado, da predloži prej ko prej drž. zboru novi volilni red po načelih splošne in enake voliho pravice, se je odstopil pravnemu odseku. Predlog posl. dr. Treota, da so že v letu 1906 začasno zboljšajo učiteljske plača na način, katerega določa zak. načrt, katerega je vsprejel deželni zbor v svojem zadnjem zasedanju, ki pa ni še potrjen, so je izročil šolskemu odseku. Poslanec dr. Treo je predlagal nujnost tega predloga, ki jo pa propadla, ker so zanjo glasovali le slovenski poslanci. Sicer je bil pa vsprejet predlog, da odsek že v dobi deset dni to zadevo reši in jo zopet spravi pred deželni zbor.
— Potem je utemeljeval poslanec Grča svoj predlog, s katerim se poživlja dež. odbor, da predloži dež. zboru v prihodnjem zasedanju nov deželnozborski volilni red, ki bode slonel na podlagi splošne, enake, tajne in direktne volilne pravice. Tadi ta predlog se je odstopil pravnemu odseka. — Zak, načrt, zadevajoč pasje takse v mesta Gorica, po katerem bi se moralo plačati od lovskih in takih psov, kat ra imajo zaradi lepšega, po 20 K na leto, od psov čuvajev po 6 K in od pBOv čuvajev, ki so pri hišah, stoječih na samoti, po 2 K na leto, se je odstopil pravnemu odseku. — Vsprejeta je bila resolucija, s katero se poživlja vlada, da vaprejme tudi lastnike majhnih trgovin in obrtnin v določbe zakona, ki se ima predlož.ti državnemu zbora v zadovi zavarovanja za onemoglost in opešanje. — Predlog dež. odbora glede podpor za napravo dveh vodnjakov v komenski občini se je odstopil peticij-skemu odseku. Vsprejet je bil poziv na visoko vlado, da premeni splošni zakonski načrt o morskem ribarstvu in načrt izvršilnega predpisa za ta zakon.
— Predlog dež. odbora, ki predlaga, da se dovoli občini Plažno podpora 14CD kron za zgradbo vodovoda, izročil se je poticijskemu odseku. Istotako se je izročil policijskemu odseka tudi predlog dež. odbora glede podpore za zgradbo ceste Ozeljan-Dombravo. — Predlog dež. odbora, zadevajoč deželni prispevek za ureditvena dela ob desnem bregu'Soče odstopil se je petijskemu odseku. — Vsprejeti bo bili razni sklepni računi raznih ustanov, nahajajoči se v dež. npravi, kakor tudi proračuni istih ustanov. — Istotako sta bila vsprejeta računski sklep za 1. 1904 in proračun zn 1. 1906 šolskega zaloga. — Zako-s.i načrt, s katerim se pooblašča mesto Gorica, da pobira samostojno občinsko davžiino na použitek vina in sličnih pijač, se je odstopil pravnemu odse..u. Vsprejeta je bila resolucija glede ^proučevanj" vis. vlade o preustrojitvi notranje upruve, katera „proučevanja“ so bila predložena drž. zbora. Predlog, zadevajoč spremembo II. točke št. 1. štatata za osebje deželnih uradov, kako r tudi glede spremembe V. točke II. člena štatuta za osebje deželnih uradov, se je izročil pravnemu odseku. Po teh predlogih ustanovljeni bi bili dve novi mesti dež. uradnikov, in sieer mesto dež. podtajnika in mesto enega tehničnega dež. uradnika. Nato sta bili prestani dve interpelaciji in sicer ona dr. Eggerja in tovarišev, s katero se pozivlje vlada, da predloži prej ko prej zak. načrt, zadevajoč pripomočke proti pela^ri, in druga posl. dr. Treota zadevajoč razdelitev dohodninskega davka akc:iske dražbe, imajoče v svoji lasti ludi mehanično predilnico v Ajdovščini. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo v soboto ob 5. uri popoladne.
N* naslov c. kr. poštnih uradov na Gorl&kem. — Iz raznih krajev dohajajo od naročnikov na upravništvo našega lista vedno se množeče pritožbe, da »e jim različne pošiljatve kakor tudi list zelo neredno dostavljajo; zgodi se celo, da se jim lisi ne vroči.
Za danes hočemo omeniti le dva slučaja:
1. ^Primorskega Lista“ St. 43. je izšla dne 26. preteklega meseca. Naroč-
nikn v Drežnici pokljamo skupaj v jed-nem zavitku 25 listov. Odposlani so bili iz Gorice, h naš naročnik na Drežnici jih do danes še ni dobil.
2. Tudi pri poštnem nradn v Biljah se dogajajo jednaki neredi in ljudje so zelo nejevoljni, ker se jim pošiljatve netočno dostavljajo.
Čudno se nam zdi, da se ravno .Primorski List“ tako rad zgubi. Nehote se človeku pojavi sumnja, da nekatere osebe namenoma pretrgajo pot „Primor-skemu Listu-* do naročnike, in to radi tega, ker jim „Primor»ki List11 ni simpatičen. Če se pa pogostne izgube dogajajo samo iz gol9 malomarnosti od države plačanih poštarjev, zahtevamo, da se skrbi za redno poslovanje in se vsi nedostatki odstranijo.
Za danes zadostnj! Ako se bodo pa v navedenem oziru pritožbe naših naročnikov še nadaljevale, primorani bodemo pisati ostreje in so pritožiti na pristojno mesto.
Maši zadušnici. — V pond. ob 10. uri predpoludne je bila v stolni cerkvi maša zadnšnica po pokojnem nadškofu Andreju Jordanu. Maše so se udeležili predstojniki civilne in vojaške oblasti.
Včeraj je bila v cerkvi sv. Ignacija na prizadevanje učiteljstva zavodov „Šolskega Doma“ slovesna maša zadnšnica po pokojnem sovodenjskem vikarju preč. g. Kovačiču, kot bivšemu katehetu na teh zavodih, katero je daroval sedanji katehet č. o. Vililmld ob azistenci dveh redovnikov. Pri maši je orgljal župnik pri sv. Ignaciju preč. g. Kokošar. Peli so pa njegovi pevci. — Maše ne je udeležilo osobje zavodov „Šolbkega Doma1* in na teh zarodih učeča se mladina.
Dva drtna uloina. — Minuli teden se sta izvršila v Gorici dva drzna uloma. V noči od četrtka na petek obiskali so tatje menjalnico g. Jone v RaStelu ter poskusili s „tihim svedrom" navrtati železno blagajno, v kateri se je nahajulo baje kakih 80.000 K denara. Ker se jim je sveder pri vrtanju pokvaril, morali so ▼rtanje železne blagajne opustiti in zadovoljili so se s 370 kronami, katere so našli v neki miznici in pa z vrednostnimi papirji, katere so našli na izložnih oknih in jih odnesli. Tatje so najeli sobo, ki se nahaja ravno nad omenjeno menjalnico v Raštelu. Prevrtali so pod sobe in strop menjalnice ter ae po vrveni lestvi spustili v menjalnico. Drugo noč so obiskali tatje skladišče trgovca g. Ve-nuttija, ki se nahaja v isti hiši in ki je združeno s pisarno, v kateri ima g. Ve-nutti svojo železno blagajno. Pa tudi tu jim je izpodletelo. Ž<*lezno blagajno so sicer že prevrtali in napravili v njo tako veliko luknjo, da bi prišla skozi vanjo lahko tudi najdebelejša človeška roka. Ali ravno ko so bili z vrtanjem pri koncu, jih je zasačil nočni čuvaj Pich, ki ima nalogo, da se po noči večkrat prepriča, da-li so hišna vrata, vrata skladišč in prodajalnic zaprta ali ne. Torej omenjeni nočni čuvaj je, prišedši k Venuttijevemu skladišču, zapazil, da so vrata le priprta in zaslišal je v skladišču neki ropot. Pogledal je skozi okno v skladišče in zagledal v njem tri osebe. Čuvaj je začel koj streljati na tatove. Ustrelil je namreč dvakrat, ne da bi koga zadel. Ali tudi tatje ustrelili so jedenkrat na čuvaja, ki ga pa tudi niso zadeli. Čuvaj je potem hitro priskočil k vratom ter se uprl vanje in klical na pomoč. Predno pa je prišel kdo na pomoč, so tatje odtisnili vrata, vrgli čuvaja na tla ter zbežali. Čuvjj jo aicer tekel za tatovi po Travniku ter
j klical na pomoč, a vse zaman Vso to so je godilo okolo jedne ure po polunoči. Da je bila polom vsa policija na nogah, razume se samo ob sebi. V soboto predpoludne so tudi par oseb prijeli, a morali so jih koj spustiti, ker niso bili tisti, katere so iskali. Šele v soboto zvečer so prijeli jednega tatn. Ta se je skrival čez dan za cerkvijo sv. Ivana. Ko jo nastopil mrak in je bilo še precej temno, je Ce-rovič preskočil železno ograjo pred cerkvijo, a zapazili so ga pri tem otroci, ki so koj obvestili policijo, kateri se je posrečilo uloviti ga na Placuti. Cerovič je svoje dejanje priznal. V Trstu so pa v soboto prijeli 27-letnega brivca Ivana Colombo in 24-letnega Renata Siglicha, pri katerih so našli ukradene vrednostne papirje in več denara. V nedeljo zjutraj pa so prijeli v Trstu na njegovem stanovanju mehanika Alberta Pečenko, ki je koj priznal, da se je tudi on udeležil omenjenih dveh ulomov v Gorici. Ko bo preiskali stanovanje, so našli več ponarejenih ključev, mnogo vetrihov in sploh različnega tatinskega orodja, iako da imajo zdaj v pesteh vse tatove, ki so sodelovali ori omenjenih ulomih. Tatje so vii Tržačani. Colombo in Pečenko udeležila sta se obeh ulomov, dočim se je Siglich udeležil le onega pri Joni, C-3-rovič pa le onega pri Venuttiju. Ko se je namreč tatovom ponesrečilo v Jonovi menjalnici, ker se jim je sveder pokvaril, podali so se v petek na nekem vozu do Nabrežine in potem na drugem do Proseka. Od tod so šli peš v Barkovlje in se od tam peljali z električnim tramvajem v Trst. V Trstu so si priskrbeli druge svedre in vzeli s seboj mesto Siglicha Ceroviča ter se vrnili zopet v Gorico, da so poskusili svojo Brečo pri Venuttiju. Vbo tri svedre, namreč onega, katerega so rabili pri Jonu in pa dva druga, katera so rabili pri Venutiju, ima v rokah policija.
Odhodnica. — V torek zvečer priredili so častniki tukajšnjega topničar-skega polka prisrčno odhodnico svojemu dosedanjemu polkovniku g. Milevojeviču, kateremu je poverjeno poveljništvobrigade v Pragi. Te odhodnice so se udeležili tudi višji častniki tukajšnjega pešpolka in domobranstva. Banket se je vršil v topničarski vojašnici. Svirala je vojaška godba tukajšnjega pešpolka. Streljali so tudi s topovi. Po banketu so priredili podčastniki bakljado, med katero so se prižigali umeteljni ognji. — Polkovnik Milevojevič je bil pri svojih podložnikih jako priljubljen in visoko spoštovan od vseh, ki ga poznajo.
Razpisana ustanova. — Razpisana je ustanova letnih 420 K za dijake tehniških šol na Dunaju, v Gradcu, v Pragi in v Brnu. Pravico do te ustanove imajo dijaki, rojeni v Istri ali pa na Goriškem, ki se zavežejo, da bodo po dokončanih študijah opravljali svoj posel v jedni imenovanih dežel. Prošnje se imajo ulo-žiti do 25. novembra t. 1, pri tržaškem namestništvu.
Tatvina. — V pondeljek »o zaprli 21-letnega čevljarskega pomočnika Josipa Bandela iz Podgore, ki je ukradel Ivanu Terpinu zlato ovratnico s križcem in 9 K 20 vin. denara.
Neprevidnost. — V torek so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico zidarja Franceta Bajčiča iz Kojskega. Bajčič se je igral namreč z revolverjem, ki se je sprožil in se je kroglja zasadila Bajčiču v stegno. Rana je sicer velika, ali vendar ne nevarna.
Umrl je v občeznani družini Per-šičevi iz Vitovlj stric Mohor. Dočakal je
zelo visoko starost 96 let; rodil se je 10. julija 1809. leta. Bil jo vzor pridnosti; njegovo največje veselje je bilo delo v mlinu, dokler so mu dopuščale noge. Zadnja leta pa so mu noge odpovedale in zato se ga je našlo le za ognjiščem, kjer je prebiral jagode na molku. Zelo skrben je bil za domačo hišo; svojo doto pa je prepustil svoji nečakinji. On pa je ostal do zadnjega fant in bil je gotovo najstarejši na Vipavskem. Bog daj takih stricev obilo slovenskim družinam !
Bohinjska železnica. — Kakor smo že večkrat omenili, dela predor pri Bukovem hude sitnosti vsem, ki imajo ž njim kaj posla V predoru, ki je dolg kakih 900 metrov, se svet vedno usiplje in podira. Te dni je bila na licu mesta posebna komisija z Dunaja, ki je vse natanko preiskala. Poprej se jegovorllo, da bodo predor najbrže opustili. Omenjena komisija pa se je izrekla za to, da se predor na vsak način obdrži in se ga popravi. Ker bode pa delo dolgotrajno in ni izključeno, da bi se prodor še na drugih mestih ne podiral, sklenili ao, da se napravi ob predoru neka začasna pomožna črta, dolga kakih 1400 metrov, tako da bo s pomočjo te črte mogoče otvoriti to železnico s koncem junija prihodnjega leta.
Novo društvo. — C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva : rPogozdovalno in olepševalno društvo v Kobaridu'.
Veselico priredi „Slovensko katol. izobraževalno društvo1* v Kamnjah dne 19. novembra pri Rebku. Vspored bo ob segal petje, deklamacijo, tamburanje in šaloigro : „Zamujeni vlak“.
Skrajšan delavnik v železniških delavnicah. — Železniško ministerstvo je skrajšalo delavnik v železniških de lavnicah za pol ure na dan. Opoludne bodo imeli delavci poldrugo uro počitka.
Umrl je minuli teden župnik pri Sv. Petru v Ljubljani, g. Martin Malenšek. Po obedu je ostal v svoji sobi in se pripravljal za popoldanski nauk. Ko ga je prišel kaplan klicat, ga je našel mrtvega na tleh. Zadela ga je bila srčna kap. Pokojnik je bil rojen 1. 1853 v Semiču. Udeležil se je bosanske okupacije in je za svojo hrabrost bil odlikovan z vojno svetinjo. Župnik pri Sv. Petru je bil od I. 1889. Užival je splošno spoštovanje. Svetila mu večna luči
Pokvarjena koruza. — Uže mnogo Be je pisalo o hudi bolezni pelagri, ki zahteva posebno v naši Furlaniji mnogo žrtev, in pisalo se je mnoge tudi o vzrokih te bolezni. Danes ni nobenega dvoma več, da je glavni vzrok imenovaue bolezni slaba hrana. Furlansko ljudstvo, ki je po veliki večini v službi italijanskih veleposestnikov in ki opravlja dela tako-zvanih kolonov, hrani se večinoma s polento. Polenta iz turšične moke pa ni nikakor nezdrava, ako je moka zdrava in nepokvarjena. Dogodilo pa se je mno-krat, da so bogatini na svojih zemljiščih pridelano koruzo prodali in si nabavili nezdrave pokvarjene koruze, katero so potem svojim kolonom delili in so reveži potem morali jesti polento, napravljeno iz moke pokvarjene koruze. Tudi minole dni se je dogodil jednak slučaj na Furlanskem. V nekern mlinu so namreč mleli pokvarjeno koruzo. Nekateri so prišli temu na sled in naznanili so vso zadevo državnemu pravdništvu. Državno pravdništvo pa je dalo koruzo preiskati, in preskuševalni urad v Gradcu je v resnici spoznal, da je koruza pokvarjena
| in zategadel zdravju jako škodljiva. Govori se, da je prišla pred kratkim jedna polna ladija pokvarjene koruze v Benetke, da so je pa morala od tam odstraniti in da je potem prišla v Rivinj, od koder so jo vtihotapili v Furlanijo.
— To so res vnebovpijoče razmere. Ta slavna italijanska gospoda ima povsod v svojih javnih nastopih nebroj fraz o človekoljubju in o drugih takih stvareh, v praksi pa je najbrezvestnejša in najkra-krutejša.
Pivo družbe sv. Cirila In 3Ie-toda v Gorici. — Kakor smo že ponovno poročali v svojem listu, je sklenilo vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani z ljubljansko domačo pivovarno G. Auerjevi dedeči pogodbo, glasom katere se je omenjena pivovarna zavezala, da bode od vsakega zvarjenega hektolitra piva gotov prispevek plačevala družbi sv. Cirila in Metoda. Iz prodaje tega piva je torej zagotovljen družbi sv. Cirila in Metoda lep stalen dohodek. Ta prispevek se bode pa lahko podvojil in potrojil, ako bodo vsi pravi slovenski rodoljubi storili svojo dolžnost ter priporočali in kupovali omenjeno pivo, ki je prav dobro in je bilo na mnogih razstavah tudi že odlikovano. Našim rojakom na Goriškem naznanjamo, da se je tudi v Gori ji ustanovila zaloga Auerjevega piva in da se nahaja ista v ulici Riva Como št. 13 in da je prevzel zalogo g. Peter Skerbic.
Ptice selivke v brzovlaku. — Letošnja rana zima je presenetila lastovice v Švici na potovanju proti jugu, Na stotine jih je priletelo k človeškim bivališčem iskat zavetja, in povsod je bilo najti gruče onemoglih in napol o-trpnelih lastovic na tleh. V Lucernu se je društvo za varstvo živali zavzelo za uboge tičke ter poslalo onemogle v posebnih zabojčkih po brzovlaku v Italijo kjer so jih vlakovodje izpustiti.
Statistika siromakov v Berolliiu.
— Na 60 prebivalcev berlinskih pride po en prosjak. Koliko je siromakov v Berlinu, se ne ve natančno, a za 34.000 jih vedo. Vzdržavanje teh ljudi stane mesečno okrog 500.000 mark, kar znaša na leto ogromno vsoto nad 6 milijonov mark, t. j. 3 mil 600.000 goldinarjev. Mestna občina vzdržuje povprečno 11.000 ljudi, za kur izda povprečno mesečno okrog 82.000 mark.
Poštenost. — Neki gospod pošlje po slugi pismo na pošto, da mu 10 vin. za poštnino. Sluga izroči list in novce poštarju, ta mn da znamko misleč, da je bode pritisnil sluga na list, ter potem vrgel v nabiralnik za pisma. Ali sluga nepoznavajoč znamke je spravil — list pa potisne brez znamke v nabiralnik. Prišedši domu — poda gospodu znamko rekoč: »Tukaj Vam potrdilo, da sem 'lat pošteno izročil na pošti“.
(Dalje na četrti strani.)
Kdor ljubi kakao in čokolado, to mu bodi priporočen ;
Ivana
Kandol-Ktao
ki ima najmanj tolAče v sobi, jo tor«*j najlažo pro-baver, no provzroča nikoli zaprtosti in jo ob nnjbo^j-iem okusu iz milno poconi.
Pristno snmo r. itnonorn
Ivan Hoff	s
in e lovjo vartitvuno znamko, fa
Zavoji po ’/4 kg 00 vinarjev ^ » * !/» • 60 ►
Dobiva ae povsod. V
Novoporočencem-novicem
priporoča „Krojaška zadruga" v Gorici
svojo bogato zalogo: Itumberško, belgijsko in šlezijsko platno, namizni prti serviete, brisalke, žepne rute, cvilil, žima in volna v dlaki za madrace, odeje koce, Šivane kuverte, perje za postelje, preproge in zavese itd. itd.
Blago izvrstno.	Cene	prav	nizke	in	stalne
m
Slropa kazen. — Naselniiki komisar v Ne\v-Yorkn je kaznoval kapitana prevozno ladje „AqaitHine‘* v globo 24.800 K, ker vkljub ameriškemu nasel-niškeinu zakonu ni med vožnjo ločil potnike po spolu.
Za kratek čas.
Špekulant. Turist: „Kakn za-morete imenovati svojo krčmo „Dobro upanje" in tako vabiti ljudi zastonj notri. Saj ste na tako zapuščenem kraiu in so pri vas nič ne dobi.“ Krčmar: ..Ciospod! Ali niste slišali, du h« bode gradila tukaj nova železnica in jaz imam .najboljše upanje”, da svoj svet prav dobro prodam. “
Gledališka. Skladi>telj :	AIi se
vam ne zdi prekratka moja opera, g. vodja ?“ Vodja:	,,Nikakor! Naš prvi
igralec jeclja, potemtakem se že zavleče ------
Izpred sodnije. Predsednik: „Dvajset let v prisilnico ste obsojeni. Imate še kaj pripomniti ?•* Obsojenec: ..Prosim, sporočite moji srtari, naj ne čaka s kosilom na me.“
Nepravilno. Uradnik: ..Otrok mora pač imeti rojstni kraj, kar niste napovedali.” Oče: „Ne, nima ga. Rojen je bil v avtomobilu, in sicer v naglici 80 km na uro.“
Zakonska sreča. Blaž: rNo, sedaj si pa vendar enkrat srečno poročen s svojo Lizo. Bodeš vsaj zadovoljen." Toni: „Vsekako. Jaz sem poročen — Liza pa je zadovoljna.1*
Loterijske številke.
4. novembra.
S
Lekarna
Crislofolfttti 1 Gori
Pravo In edino žel. kapljico
z znamko sv. Antona Pado-vanskoga.
Zdravilna moč \ teh kapljic je ne-II	\ prekosljiva.— Te
'vv j kapljice uredijo • i rv d n ° prebav-£$}$/ lja"je, če »e jih dvakrat na dan po jedno žličico (Vantvoiia znamka) popjj0._ Okrepi
belo dec, storč, da zgine t’ kratkem lasu omotica in Si-voina Ičnost (mrtvost). To kapljice tudi storG, da človek raje ji!.
Cena steklenici 60 vin. ^ 1
Dunaj . Gradec .
25	1	42	16	79
7 58 25 03 42
Priden in pošten
mladenič
lepega zadržanja z dobrimi spričevali išče službe kot sluga pri kaki trgovini ali t kakem zavodu. — Več pove uprav-ništvo ^Primorskega Lista*.
Staro vino
zajamčeno, pristno, naravno imam od leta 1904 še 58 hi. in od leta 1905 še 50 hi. Vino je iz starih trt. Cena po dogovoru. Jakob Lisjak, posestnik v Rihembergu, vau Polje št. 9, p. Rihemberg pri Gorici.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nlrnberškegu In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše švanke in šivalne stroje.
Potrebščine
»a krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna oMa za vse letne čase.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Saunig l Dekleva
jk
ulica Municipio št.l.
Gorica.
Velika tovarniška zaloga Šivalnih strojev kakor za šivilje, krojače, črcvljarje, in tudi za umetno vezanje (rekamiranje). V zalogi br tudi nahajajo angleška dvokolesa „Helical Premier“ in slamoreoni stroji, samokresi in razne pulke. lastna meh. popravljalnica. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.We8tfalla“.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Glroncoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. —Daje >-e tudi na obroke, bodisi tedenske tili mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
Zahvala.
Podpisano županstvo si šteje v prijetno dolžnost zahvaliti se slav. cestnemu odboru v Kobarida in veleslav. deželnemu odboru v Gorici zato, da se je sprejela cesta od Lader do Vrsna med skladovne, in da je zagotovljena drž. cesta na levem bregu Soče od Kamnega do Tolmina ter prepotrebni most na Kamnem. V prvi vrsti pa se je zahvaliti za to predsedniku cestnega odbora in dež. poslancu blagorodnemu gospodu Janezu Lapanja, ker c n seje za ti dve pridobitvi največ trudil in so resnično sad njegovega večletnega dela. Naj blagovoli eprejeti torej našo najsrčnejšo zahvalo.
Županstvo na Libušnjem.
V.
Župari:
Janez Berginc.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Karol Drašeik,
pekovski mojster na Korint v (»orici odlikovan z častno dlplomn najvlšjegn priznanja jubilejno razstavo na Dunaju I. 189!). n v fiorlol na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in jodovo kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročilu izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
>
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in no deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomlngo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0. 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsvečo prve in druge vrste, namreč ob ■/„ kila in od onega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Jocli-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
L_l
□
ff
1?
K
zlatar, ulica Morelli štv. 13.
"21
Preč. duhovščini in slav. občinstvu se daje im znauje, da se prodajaj oeerkv. posode po znižanih cenah. Izdeluje se vsakovrstne predmete ia srebra, alapke in medi po najnovejih vzorcih. Popravljajo se uže obrabljene cerkv. priprave, po-srebri tn pozlafil so z ognjem. Sprejemajo se tudi vsakovrstna dela v clze-llranju, v Izrezljanju posamnlk črk In monogramov itd. Ilustrovan cenik na zahteve brezplačno. Zaboji poštnine prosti.
And. Fajt,
pek. izvedenec Gorlcn tekailšče Fr. Josipa St.2 (lastna hiša), In podružnloa it. 20.
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor na nove maše in godove, kolače za birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po &e Iji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
O g O) —
.	M
mmmZm >N
3 S
>CO Z
03
Priporoča svojo zalogo raznovrstnih žepnih in stenskih nihalnih ur na zvon z donečim glasom za gostilne, kavarne, dvorane itd. po Jako nizkih cenah.
Vsako popravo izvrši hitro, dobro tn po ceni. Za vsako uro 1-letna garancija. Cenike razpošilja brezplačno.
Nadalje priporoča šivalne stroje najbolje vrste po tvornišklh cenah, a ne kakor posredovalci.
i1
m
v Gorici
v. Teatro 20
Velika zaloga oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Jedilno . . . . „ fin o . „ fineje, „ bolje dalmatinsko istrijausko .
kr. 32 „ 36 „ 40 „ « „ 48 ■ „ 56
tt®®#®®®®®®®®^
| v Gorici
Corfii kr. 50 ® v. Seminarlo
Hari............  60	®	10
Iiiieea „70
Nlzza.........„ 80
Najfineje ... gl. 1
| ®®®«®' Pril c‘
vv.	...	W
i oskrbnlAtvom.
Priporočam če. duhovščini In ccrkveulni
p
i
Prosiva Bahtevati listko!
Največja trgovina z železjam
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanke blagajne, da je kupil pri naja xs 100 kron blaga.
*
o
M
O
►i
9
o
ts
o
p
p
3
5°
P-
i
Prosiva lahtevati listke!