Posamezna številka 8 dinarjev PoStnln« plačana v gotovini m* SAVSKI trdila Ot rajni odbor Socialistična n tre delovnih ljudi * Trbovljah — Urejuj« In odeovarja uiednišht odbor — Odcovornl urednik: Stane Suitar - Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva ta Drsate: ..Zasavski vettnik" Trbovlje I. uprava rndalka — Teleloa «. 54 — Račnn pri podružnici Naroda* banke v Trbovllab štev 614-..T"-I46 — ust ir.baja vsako sredo — Letna naročnina 300 din. aolletna 150 din. eetrtietna 75 din. mesečna 25 din — Posamezna številka i dhi — Rokopisi morajo biti v uredništvu oaikasneie vsak petek dopoldne in se ne vračalo LETO VI. ŠTEV. 45 TRBOVLJE. 11. NOVEMBRA 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Nuši kandidati VIKTOR KOVAČ je bU rojen MAKS JAKOPIČ se je rodil 7. aprila 1911 v Toplicah pri1 v Zgornji Rečici, po poklicu je Zagorju. Po poklicu je ključav- kmet. V mladosti je delal na ničar, sedaj pa je zaposlen kot kmetih, leta 1938 pa je odšel na sekretar Okrajnega komiteja. ] delo v rudnik v Hrastniku, kjer ZK Trbovlje. V stari Jugosla- pa je bil po treh mesecih od-viji se je v Ljubljani izučil puščen. Po tem odpustu je od ključavničarsko-strugarske obrti jel v rudnik Lešljane v Bosni, ter bil nato v službi v Zagrebu, pozneje je bil tudi v službi v zadnja leta pred okupacijo pa rudniku Rodin-Tuzla. Leta je delal v rudniku Zagorje.; 1940 se je ponovno vrnil v Skozi vsa leta pred vojno je so-j Hrastnik, kjer je delal v rud-dcloval v naprednih detlavskib n;ku do vstopa v partizane me-orgonizacijah. V našem narod- seča novembra 1942. n o-osvobodilnem gibanju je za-j p0 osvoboditvi je tov. Jakopič čel delati že leta 1941, kjer je opravljal funkcijo predsednika bil zaradi izdajstva aretiran, leta 1942 mu je pa uspelo pobegniti med partizane. OLO Trbovlje, leta 1946 se je pa ponovno posvetil kmetijstvu Kasneje je tov. Jakopič spet Po osvoboditvi je tov. Kovač opravljal funkcijo poverjenika spet delal v Strojnem obratu ^ kmetijstvo v OLO Trbovlje rudnika Zagorje, kjer je bil sedaj pa vrši posle okAjnega istočasno sekretar Rudniškega; logarja ter je Istočasno pred-komiteja ZK. Nato je deloval sednik Ljudskega odbora obči-kot organizacijski sekretar OK ne Dol pri Hrastniku. ZK Trbovlje, pozneje pa je do-( Sedaj so ga volivci predlagali vršil Višjo partijsko šolo. Po kot kandidata za poslanca v končani šoli je bil pri CK ZKS Ljudsko skupščino LRS za ob-v organizacijsko-instruktorski močje volilne enote Hrastnik In službi do leta 1950, nato pa je Dol pri Hrastniku, prevzel posle sekretarja OK ZK I FRANC L1JDOVIKO je bil ro-Trbovije in bil istočasno izvo-j jen 28. maja 1912 v Zagorju ir ljen za predsednika OLO Trbov- J je po poklicu klepar. Danes jc lje. Danes opravlja funkcijo zaposlen kot upravnik gospo-sekretarja OK ZK Trbovlje in darskih podjetij v Zagorju, kjer je bil sedaj na zborih volivcev opravlja hkrati funkcijo sekre-predlagan kot kandidat za po- tarja Mestnega komiteja ZF slanca v Ljudsko skupščino Zagorje. — V svoji mladosti jr kRS. tov. Ludoviko delal najprej v STANE BREČKO se je rodil tamkajšnji steklarni, nato pa sp v Hrastniku 28. marca 1911. Po je izučil kleparske obrti v La poklicu je trgovski pomočnik in škem. Delal je zatem spet v i Zagorju, v Mengšu, pozneje pr spet v zagorskem rudniku. Sodeloval je v naprednih delavskih organizacijah. V narod no-osvobodllnem gibanja je tov, Ludoviko začeT delati že leta 1941. s čimer P«" j je moral za nekaj časa prenehati. ker mu je bi okupator na sledu. V NOV Je bil od leta 1944. — Po osvoboditvi Je bi’ v službi v rudniku Zagorje. Ko* član okrajne skupščine je bi? leta 1948 Izvoljen v Izvršni odbor OLO Trbovlje ter je posta' poverjenik za obrt in industrijo Meseca aprila 1950 Je prevze! posle predsednika ljudskega od bora v Zagorju, od leta 1952 opravlja posle upravnika gospo darskih podjetij v Zagorja — vse od leta 1950 pa vrši Isto Volilno udeležba pri volitvah v zbore proizvajalcev v trboveljskem okraju nad 90' Najbolje so volili proizvajalci v Radečah svojem poklicu za po- časno funkcijo sekretarja MK ZK Zagorje. — Na zborih vo- slen v stari Jugoslaviji, delal livcev je bil predlagan kot kan-Pa Je tudi v Tovarni za ke- didat za poslanca v Ljndskr mične Izdelke v Hrastniku. Po skupščino LRS za sektor Zagor prihodu okupatorja v naše kra- je in okolico. Je leta 1941 je bil tov. Brečko ALOJZ LUKAČ sp Je rodil ' od gestapa aretiran in odpeljan Zagorju 3. junija 1896 ter je pt v celjske zapore, nato pa tzse- poklicu električar. Leta 1910 je Uen v Srbijo. Tam je nekaj ča- stopil v službo Apnenic v Za-sa delal v rudniku, pozneje P« gorju, naslednjo leto pa je od v steklarni v Parafinu do vsto- jel v Trst. Ker tamkaj ni do-Pa v NOV 1944. leta. — Po bll službe, je odpotoval dalje 3 osvoboditvi Je tov. Brečko de- Opatijo ln od tam na Reko lai dalj časa v Okrajnem Uud- pozneje je tov. Lukač delal 3 Rkrm odboru v Trbovljah ter, Ljubljani, v raznih krajih pc istočasno opravljal pošitične' Gorenjskem in še drugod. Le-lunkcije. Oo leta 1949 Je bil ta 1914 je ponovno stopil v sekretar okrajnega odbora OF službo zagorskih apnenic. — v Trbovljah, nato je delal v jjjj je vseskozi napredne Ljubljani najprej v oblastnem usmerjen delavec, v partizane odboru OF, pozneje pa v Izvri-' je pa ^pi |cta 1944. nem odboru OF. Sedaj opravlja tov. Brečko funkcijo predsed-nlltn v ljudskem odboru mestne občine Hrastnik. zborih 3'ollveev v Hrastniku. na Dolu, v Turju In na Marnom je bil prrdlagan kot kandidat za poslanca v ljudsko f3r,,^sjtlno TRR. Po osvoboditvi jc tov. Lukač delal na rudniku Zagorje, let" 1952 je pa bU izvoljen za pred sednika Ljudskega odbora mestne občine Zagorje. — Volivc' so ga na svojih zborih predla I gali kot kandidata za poslance v Ljudsko skupščino LRS z? ' obirtnčle Zagor »a ln okolice. V četrtek, 5. novembra, so se vršile po vsem okraju volitve v bore proizvajalcev skupine industrije, trgovine in obrti, medtem ko so bile 3tolitve kmetijske skupine proizvajalcev v ledeljo, 8. novembra. Industrija, obrt in trgovina o bile razdeljene na 21 volilnih enot s 53 volišči. Povsod so bila volišča lepo okrašena, najbolj so se pa postavili z okrnitvijo volišča v Kemični togami v Hrastniku, nadalje pri dustriii gradbenega materiala v Radečah ter na obratu Kotredež v Zagorju. Volišča so bila ponekod odprta že ob 5. in 3, uri zjutraj, večino so jih pa dprii ob 7. uri zjutraj. Značilno za nekatere delovne ko-ektive po posameznih sektorji je, da so prišli na volišče / skupinah in so na ta način nanifestirali svojo udeležbo pri teh volitvah. Ze ob 7. tiri zjutraj je znašal celoten odstotek udeležbe 51,7 v celem okraju. V Trbovljah je bila ob 7. uri zjutraj 50-odstotna udeležba, v Zagorju 57-odstotna, v Hrastniku 50,2-odstotna, v Radečah pa 44-odstotna. v Radečah 65-odstotno — najboljši so pa bili do 9. ure v Hrastniku, kjer je bila volilna udeležba že 72-odstotna. Manjša udeležba do 14. ure popoldne Od 9. ure pa do 14. ure popoldne je volilna udeležba popustila in to predvsem na voliščih industrijske skupine, kjer se dela na več izmen. Vendar se je odstotek udeležbe kljub tenu dvigal. Poročila ob 11. uri dopoldne so dala naslednje rezultate: v okraju je do te ure volilo 76% volilnih upravičencev, v Trbovljah 77%, v Zagorju 73%, v Radečah 75%, medtem ko so še vedno vodili v Hrastniku, ki so volili do 11. ure 78,5-odstotno. Ob 15. uri je Že 30 volišč I tudi na tem volišču se je polo- * Zaključilo pozneje popravil. Rudnik Volitve so se že bližale zaključku; ob 15. uri popoldne je že 30 volišč zaključilo svoje delo, ker so prišli na 3rolišče vsi, razen tistih, ki so na orožnih 3rajah, na dopustu ali P® težko bolni Prišli so na volišče tudi tisti, ki so bili v bolniškem stanju, toda laže bolni. Ce bi šteli vse te kot upravičeno odsotne, bi 3rsa ta volišča volila do tega časa 100-odstotno. V Zagorju je od 13 volišč zaključilo volitve 10 volišč, medtem ko je bilo še v tem času najslabše na volišču Lesnega predelovalnega podjetja v Zagorju, Trbovlje-Hrastnik je volil na 12 voliščih in sicer na 9 voliščih v Trbovljah ter na treh voliščih v Hrastniku; volilna udeležba je bila okrog 90-odstotna Ob zaključku volitev je bilo stanje sledeče: Trbovlje 87,87% Radeče najboljše 92,38%, Zagorje 88,73% in Hrastnik 91,75%. Celoten okraj je volil z 90,2%. Volitve v zbor proizvajalcev v okraju Trbovlje so pokazale da so proizvajalci razumeli pomen volitev in se v velikem številu udeležili volitev. Lahko rečemo: če bi šteli dopustnike, težko bolne in tiste, ki so na kjer so 3rolili tudi privatni obrt- j orožnih vajah, da bi volitve v niki. Ob 15. uri je bila komaj j okraju Trbovlje izvršili 100-40-ndriotna udeležba. No. pa' odstotno. Naš zvezni kandidat Lidija Sentjnrčeva na predvolilnih zborovanjih I trboveljskega okraja za zvezno' je tov. Lidija Sentjurčeva odgovarjala in dajala pojasnila. Vsi volivci so na tem zbo- Prvi so zaključili Na Tereziji in obratu . , ... — i* ,. skupščino. lrDOVIje ! Na tej konferenci so obširno „ ... . .. . . razpravljali o problemih šolstva, * Kandidat za zvezno ljudsko rFevizi j utni£ načrtov, 0 ogcm. skupščino tov. Lidija Sentjurče- ; ,etni Jo^ki obveznosti, o stro- SL**&jaisi.7sirtts: • *•*>»> *• •? Kot prvi so končali volitve že ob 7. uri zjutraj na železniški postaji v Zagorju in v Industriji gradbenega materiala v Radečah-Zidani most. Ob 8-uri so zaključili 3rolitve pri Megradu«, Trbovlje, na pošti v Trbovljah in v Mestnem trgovskem podjetju v Trbovljah; pet minut je manjkalo do 8. ure, ko so čakali samo še na enega volivca. Značilno je, da le bila udeležba zelo velika v zgodnjih urah, tako so do 9. ure končali volitve na 10 3toli-'čih; med temi najboljšimi so f ŠSi^Sgl« Kf&. užf. i -jepA. dve zborovanji in sicer najprej v čakilnici Zahodnega rudniškega obrata v Trbovljah, kjer se je zbralo nad 200 rudarjev in rudarskih žena. Tov. Lidija Sentjurčeva je tukaj govorila predvsem o delavskem samoupravljanju podjetij, o tržaškem vprašanju, o zdravstvenih problemih in raznih gospodarskih 3rprašanjih. Se Istega dne je Imela tovarišica Lidija Sentjurčeva drugo zborovanje, kjeT je govorila v čakalnici na Tereziji pred rudar- btii še poleg zgoraj navedenih ji Vzhodnega obrata. Tudi tukaj volišč še na upravi rudnika je tov. Lidija Sentjurčeva obrav-Trbovlje, na volišču podjetja navala ista vprašanja kot popol-Beton« v Trbovljah, na voli- dne na Zahodnem obratu, ču kolektiva Splošnega stroj- nega mizarstva v Trbovljah, N3S ZVBZni kandidat 0160 P™«*"!™ delavci iustrije gradbenega materiala! v torek, 3. novembra, je bila v Zagorju. Volilna udeležba je na sedežu OLO Trbovlje konfe-blla ob 9. uri v okraju že 69- renca upraviteljev irseh šol na-idstotna, medtem ko so v Tr- šega okraja. Posvetovanja se je bovljah do te ure volili 68-od- udeležila tudi tov. Lidija Sentjur-totno, v Zagorju 70-odstotno, čeva, ki kandidira za poslanca pombe k posameznim dnevnega rada. točkam Lidija Sentjurčeva v spodnjem delu Hrastnika Hrastniška dolina se zelo slovesno pripravlja na bližnje volitve v zvezno in republiško skupščino, prav tako se je pri pravila na volitve v okrajni svet proizvajalcev pretekli četrtek. rovanju obljubili svojemu kandidatu, da bodo šli stoodstotno na volišče, da s tem manifestirajo našo enotnost v borbi za mdr ln enakopravnost vseh narodov. kmečki proizvajalci so bili boljši Na zborih volivcev so si tudi Hrastničani izbrali kot kandidata za poslanca v zvezno skupščino svojo rojakinjo tov. Lidijo Sentjurčevo, ki jih je obiskala pretekli torek. Na zborovanju v Spodnjem Hrastniku, kjer se Je zbralo preko 400 volivcev in volivk iz tamkajšnje steklarne in Tovarne za kemične izdelke, je tov. Sentjurčeva govorila o naših važnih gospodarskih vprašanjih ki o novi ekonomski politiki, prav posebno V Hrastniku med svojimi rojaki Preteklo sredo je imela tov. Lidija Sentjurčeva predvolilno zborovanje v Hrastniku. V dvorani pri Logarčku se je zbralo okrog 500 volivcev, med katerimi jih je pa moralo mnogo stati zunaj v veži, ker v dvorani ni bilo več prostora. Pred začetkom zborovanja je godba na pihala »Svobode I« igrala partizanske koračnice. Zborovanje je začel kandidat za republiško skupščino za volilno enoto Hrastnik in okolico, tov. Stane Brečko, ki je po-zdravil tov. Lidijo Sentjurčevo in ji izrekel v imenu hrastni-ških volivcev prisrčno dobrodošlico ▼ njenem domačem kraju. Tov. Sentjurčeva je nato govorila o mednarodnih vprašanjih, kjer se je podrobno dotaknila Trsta, v naslednjem je pa obravnavala naše nove gospodarske uredbe in drugo. — Po govoru tov. Sentjiirčeve je sledila diskusija, v kateri so se Tekstilno blago z 9. novembrom za 23 7« cene’se Zvp*nl Izvršni svet Je v sobo-izdal uredbo o pocenitvi teks-*"ne*a blaga. Trgovinska podrtja bodo že v ponedeljek za-čela pr< lajati tekstilno blago *a 23 cdst. ceneje v primeri s c*n«tt»i l. avgusta 1.1. To znlža-,*j<' ho omogočeno * znižanjem * topen) akumulacije skladov ter avkn na promet v tekstilni industriji * rr8ovlnrk» podjetja bodo znl- Prodajne cene tekstilnega kot so bile 1. avgusta 1.1, *lcer: bombažnih tkanin za nianterlje 18 odst., volnene tri kotaže 13 odst., svilene trikotaže 15 odst., bombažnega sukanca 20 odst. In volne za pletenje 15 odstotkov. Tudi radio aparati so se pocenili Delavski svet beograjske ra dio industrije »Nikola Tesla« se Je odločil znižati cene radio aparatom »Tesla 53-B« ln »Tesla 53-E« Po tem sklepu bodo radio aparati »Tesla 53-B« stali 44 do 45 tisoč din, medtem ko h; volnenih vlečenih tka-] so dosedanje prodajne cene teh n 18 odst., volnenih In česa-1 aparatov znašale 51 do 53 tisoč za 15 odst., tkanin din. Radio aparati »Tesla 53-E«, ^ »kanin "metn« svile zn 35 odst., tka- br-n i* narav"e svile za 20 odst., *tetkn*ne konfekcije za 20 od ia volnene konfekcije »a bn,’,M • nogavic za 35 odst., °'«*»»žnc trikotaže ln poza- ki so po s3rojl kakovosti enaki sprejemniku »Kosmaj 49«, se Volitve kmečkih proizvajalcev v okrajni zbor proizvajalcev, ki so se 3rršile v okraju Trbovlje v nedeljo, dne 8. novembra 1953, so pokazale, da so kmečki proizvajalci trdno odločeni, da skupno z delovnimi kolektivi sodelujejo pri končni izgradnji socializma. V okraju Trbovlje so se vršile volitve v dveh volilnih enotah in na 51 voliščih. Volili so 2 kandidata, dočim jih je kandidiralo v okrajni zbor proizvajalcev 13 kandidatov. Po poročilih, ki jih je sprejemala okrajna volilna komisija tekom dneva, so se po večini na vseh voliščih dobro Izkazali. Na sektorju Zagorje Je bila dosežena skupna udeležba 91,5 odst. V občini Mllnše so bila 4 volišča ter je bil dosežen rezultat 92®/« skupne udeležbe. V občini Cemšenik je bila na vseh treh voliščih 95®/« udeležba. Najbolje »o se Izkazali volivci rolišča Ržiše, kjer so volitve zaključili že ob 8.30 s 100 odst. udeležbo Na območju občine Zagorje je bilo 5 volišč. Skupen rezultat udeležbe znaša 93®/«. Volišče v Orehovici je za ključllo volitve ob 13. uri 100 odst. udeležbo Med najboljšimi pa so bili v Senožetih, kjer so volili 96®'» Ob 11. uri so zaključili volita že na treh voliščih. Ob 15. uri pa so zaključili volitve še na 4. wlišču. tudi dokaj dobro izkazali, saj so volili 99®/«. dočim je bila volilna udeležba na volišču v St. Gotardu 94®/« Na sektorju občine Dol pri Hrastniku in občine Hrastnik je bilo skupno 6 toIIšč. Do 17. ure so vsa volišča zaključila z 88,3®/«. Najboljša udeležba na tem sektorju je bila na volišču Dol pri Hrastniku in pa v Pra-pretnem, kjer so se volivci udeležili 100®/«. Na sektorju občine Radeče je bilo 5 volišč Skupna udeležba na voliščih tega sektorja je bila do 17. ure 93®/« Med temi je bila 100*/« udeležba na volišču v Podkraju V občini Loka pri Zidanem mostu so bila 4 volišča. kjer jf bil® do 17. ure 85*/« volilna udeležba Posamezna voliStža v Loki na Bregu, Raz borju pa so do 17. ure volitve že zaključila Iz Podkuma In Dol pri Litiji Je bila javljena volilna udeležba Podkum 91®/a, Dole pri Litiji 90 5®/«. Na sektorju občine Trbovlje so bila 4 volišča Prve je zaključilo volitve volišče v Čečah do 15. ure « 97,29®/« udeležbo. Ostala TOlišče so zaključila ob 17. uri, ln to Dobovec z 98*/» udeležbo, v Knezdolu s 91®/» in v Trbovljah r 78®/« udeležbo. Skupni rezultat na sektorju občine TrlxivUe maša 89 01®/». Po poročilih ki jih Je do je pa vse navzoče zanimalo nje-, volivci predvsem zanimali za no poročilo o naši zunanji poli-l mednarodna vprašanja. — God- tiki, zlasti še v zvezi s tržaškim vprašanjem, kjer je tov. Šent-jurčeva zelo natančno očrtala naše »tališče glede Trsta. Vsi volivci so bili z njenimi izvajanji zadovoljni. Posamezni volivci so postav- ljali razna 3rprašanja, na katera rovanje. ba je ob koncu zaigrala partizanskih napevov. Uspelo zborovanje Je bilo zaključeno okrog pol 7. ure zvečer. Takoj nato je tov. Lidija Sentjurčeva odšla v Čeče, kjer ie Imela zvečer predvolilno zbo- Lidija Sentjurčeva je obiskala Loko Predvolilni zbor v Loki se je vršil v četrtek, 5. novembra, ob 15. uri v Loki v Domu prosvete. Udeležilo se ga je 200 volivcev občine Loke. Zbor je odprl predsednik občinskega odbora SZDL, ki je pozdravil kandidata za zvezni zbor tov. Lidijo Sentjurčevo, ki so ji na\rzoči aplavdirali. V svojem govoru Je omenil sedanjo zgodovinsko dobo, ko se \nšijo volitve, ko gre za Trst, ln po-udnril enotnost za Tret tudi pri volitvah, ki bodo pokazale voljo in odločnost jugoslovanskih narodov proti italijanskemu imperializmu. Zatem je povzela besedo tov. Lidija Sentjurče\ra; v svojem referatu je govorila o novem gospodarskem sistemu, o težki in srednji industriji v razdobju 10 let. Dolgo se Je pomudila pri vprašanju Treta in obrambnem vije je zavlekla, ako ne celo preprečila izvedbo odločbe 8. oktobra. Ves demokratični svet je na naši strani. Celo sedanje volitve v ameriških mestih so pokazale zmago demokratske stranke. Poročala je o delu nove ljudske skupščine. Problem bo-ločega kmetijskega gospodarstva je doslej zaostal zaradi kominformovske politike SZ iz leta 1948, Zato napenjamo vse sile za dvig kmetijstva, ker nas porast prebivalstva nujno sili k temu. Gospodarski sistem se bo sedaj gradil od spodaj navzgor Vsak ljudski in okrajni odbor bo razpolagal z denarnimi sredstvi za svoje nujne gospodarske potrebe. Poudarila je tudi potrebe šolstva ln ljudskega prosvetnega dela, ki se mu bo tudi treba posvetiti, kakor tudi na.ftm s m predsednik Rudolf Strnad. Kot vse druge javne priredit-1 prevladujejo v nižjih organih ve v tem obdobju, tudi ta občni j še stare in toge oblike dela zbor ni mogel obiti tržaškega vprašanja. Učitelji okraja Trbovlje so se pridružili soglasni in odločni zahtevi 17 milijonov Jugoslovanov: »Proč z novim Rapallom! Zahtevamo preklic enostranskega sklepa, ki krati naše nacionalne pravice in tepta načela listine Združenih narodov,« je v uvodu svojega poročila dejal predsednik društva. Številna vprašanja se rešujejo le v ozkem krogu odgovornih ljudi brez posvetovanja s širšo javnostjo ali prizadetimi prosvetnimi delavci V bodoče bo treba prenehati s dosedanjo metodo postavljanja in imenovanja članov Sveta za prosveto in kulturo s strani predstavniških organov. Člane teh, svetov bodo volile pristojne organiza Drugi del poročila je vseboval: cije in jih pošiljale v predstav-referat o delu društva v minulem obdobju. Po sektorjih formirani pedagoški aktivi so pokazali precejšnjo delavnost nai niške organe (svete), seveda po predhodni potrditvi okrajne oziroma mestne skupščine. Materialna podlaga našega področju strokovne izpopolnitve šolstva ne raste vzporedno s svojega članstva. V ta namen porastom števila otrok fn s po-so se prirejali vzorni nastopi in trebami, ki jih zahtevajo mo-vzpostaviH stiki s celjskim uči- dernl pedagoški principi. Sol-tel.iiščem. Prav tako je bila do sita poslopja in učilnice so po-določenega dne izvršena splošna nekod organi, zlasti pa razni delovni kolektivi dajejo iz svojih proračunov in denarnih viškov za manj potrebne stvari visoke denarne zneske na razpolago —-šolske stavbe in šolske prostore, da ne govorimo o učilih in knjigah, Pa puščajo vnemar. K Al JE Z NOVIMI UČNIMI NAČRTI? Znano je, da so splošni učni Gradbena dejavnost v Zagorja Leto« so v Zagorju precej gra-1 Lok-Kisovca m mogoče tocB do dili. Rudnik je z gradnjo slano- termalnih toplic na Izlakah. Za vanjskilt hiš za svoje delavce izgradnjo tega objekta bodo pač znatno doprinesel k omiljenju največ morali prispevati rudnik •tanovanjske stiske, vendar še Zagorje in ostala podjetja v zdaleč ne zadostuje, da bi bilo to vprašanje rešeno v zadovoljstvo vseh zainteresiranih delovnih ljudi. Res, da gradijo nekateri delavci svoje domove: mnogo se jih je to jesen že vselilo v lastne hišice, vendar pa bo v bodo- okviru mestne občine Zagorje. Na zborih volivcev in na raznih drugih sestankih so volivci izrazili željo, da bi tudi stranske Ceste in ostale poti v Zagorju in okolici zgradili končno tako, da bi jih ne bilo treba popravljati če treba vprašanje stanovanjske j »vsakih štirinajst dni« — Komu-stiske postaviti na prvo mesto _ nalna uprava je s svoje strani proračuna ▼ komuni in pri podjetjih, kajti enkrat za vselej moramo tudi v Zagorju likvidirati zaostalost prejšnjih režimov na tem področju In dati vsakemu delavcu zdravo, človeka dostojno stanovanje. Poseben problem so v Zagorju ceste. Ljudski odbor mestne on-načrti z* osnovne šole prena- j čine Zagorje je letos dokazal, trpam — prezahtevni Zaradi te da ni pozabil na ceste. Tega de- ugotovitve se že dalj časa ob-1 la so se lotili po naprej določe-ravnava revizija sedanjih uč-j nem načrtu. Najprej naj bi pri-nih načrtov. Po novih učnih na- Šel v izgradnjo del ceste od Ve-črtih bi morali predvideno pri- ternika — križišče pri Grčarju — četi z novim šolskim letom. Ne- Dom Partizana, In res (e komu-izpolnitev te obljube P* ovira nala mestne občin© izvršila vsa učiteljsko delo v šoli in povzro- osnovna dela za ta odsek prejš- ča tudi precej kritike. Prič.- "jj mesec pa je podjetje »Slove- kujemo, da bodo odgovorni či- n.ja-ceste« začelo z dokončno nitelji v doglednem času rešili izdelavo modeme ceste. Zal so zaradi slabega vremena dela na cesti zaostala in verjetno podjetje ne bo moglo v določenem ro- ku izvršiti potrebnih terenskih del. Seveda se bo gradnja ceste nadaljevala drugo leto skozi Zagorje, nato skozi rudarsko naselje Toplice proti Lokam-Kisovcu. še vedno zanemarjene, revizij© starih učnih načrtov ter učila pa izredno primitivna. Ta tudi to vprašanje poslan zadeven predlog pristoj- ugotovitev velja zlasti za naše I V razpravi o poročilu, izvo-nim organom. Ustvarjeno je so- š0ie na podeželju. Ali se sme- litvi novega vodstva društva, delovanje z oblastvenimi pro- mo zadovoljiti s predvidenimi sprejetju resolucije o tržaškem svetnimi činitelji. ki je rodilo proračunskimi sredstvi občin- j vprašanju, so bili sprejeti šte- že nekaj, za učiteljstvo po- skega ljudskega odbora Mlinše, vllni sklepi, ki bodo prinesli membnih uspehov. Tako je bilo kj je namenil za nakup šolskih vsekakor pozitivne rezultate, ta- med drugim rešeno vprašanje potrebščin za tekoče proračun- ko v korist društva, kakor tudi j V projektu je izgradnja moderne honorarjev za opravljeno nad- sko leto — reci in piši — 1000 v prid celotne družbe. F. Š.' ceste od železniške postaja do urno delo. ki ga je bilo zaradi pomanjkanja učnih moči v preteklem letu precej. Seveda poročilo ne bi bilo popolno, če ne bj govorilo tudi o slabostih, ki se med našim članstvom še tu in tam pojavljajo. Vsekakor je aktivnost učiteljstva v izvenšol. skem, to je političnem, gospodarskem in kulturnem življenju še vedno nezadostno. V naših množičnih organizacijah in društvih, zlasti v telesnovzgojnem društvu »Partizan«, je vse premalo prosvetnih delavcev. prispevala kar koli je mogla. Medtem pa uprava rudnika ni storila svoje dolžnosti. Volivci so navajali cesto od Boriška do Okrogarjeve kolonije In od Boriška do Brvarja mimo terpliške šole, ki je v takem stanju, da ni tL Na tam mestu pa le ne bo kazalo odreči, saj gre za skupnost m težki avtomobili rudnika cesto na tem kraju res največ kvarijo. Omeniti bi bilo treba še ureditev električne razsvetljave po rudniških kolonijah, ki je zelo pomanjkljiva in bi bila namestitev luči na križiščih res umestna, zlasti še pozimi, ko hodijo delavci na nočno delo in z dela. Svetujemo članom delavskega sveta in upravnega oora ter odgovornim uslužbencem, da v bodoče poleg ostrile množice poslov, ki jih vrše, drobec svoje brige posvetijo še podobnim problemom za olepšavo kraja, zlasti pa ureditvi smetiščnih in straniščnih jam, da s tem pomagajo prizadevanju komunalne uprave, da v ponos mestni občini. Neka j . uredi naš kraj glede na higieno voz gramoza in peska verjet-1 in ostale pog no rudniku ne bi delalo proble- | graditve naših na, četudi razumemo varčeva- dišč. nje, ki ga rudnik mora uveljavi-' pogoje socialistične delavskih sre- Sirokovni koder tr obril se spopolnjuje Kakor vsako leto, so tudi letos opravljali obrtniški vajenci raznih strok pred pomočniško komisijo pri Okrajni obrtni -zbornici v Trbovljah pomočniški izpit ki je trajal tri dni. Za izpit se je priglasile 60 kandidatov, od katerih ga bosta popravljala samo dva kandidata. Iz tega vidimo, da so se vajenci mnogo bolj pripravljali na izpit kot v prejšnjih letih, zavedajoč se, da je ta dan pomembna prelomnica za njihovo bodočnost, saj si bodo z uspešno opravljenim izpitom laže utirali pot skozi svoje življenje in pozneje zamenjali naš sta-, rejši obrtni kader. Tudi na iz- Kmetiiska zadruaa kaže Ta ie uredn tudi tr9°vsk' l°kal' v Novem Sadu nakar so jih za- delkih vajencev, ki jih je predla« „onnh« dve skladišči in gnojno jamo. menjali člani domačega kolekti- pisaia pomočniška komisija, je lepe USpene | Med člani zadružniki se je va. Takega dela so se zdaj prvič bjj0 opaziti, da so biU na „„„ KVncni P°rodila misel, da bi v Kresnicah lotili in jim je kar dobro uspelo, splošno dobro izdelani, pri 6e- , t postavili sadno sušilnico za tista To je dokaz visoke strokovne mer imaj0 seveda mnogo za- cah, ki jo vom tov. a gu i a , leta, ko bo povsod dovolj sadja sposobnosti naših apneničarjev slu2 njihov! poslovodje-mojstri rinsek, se prav lepo razvija in je , jn sadje ne bo slo bilr0 v denar. in njihoVe delovne zavesti. kakor tudi strokovna šola. Jz Lilije in okolice SOCIALISTIČNA DRUŽBA NI KONGLOMERAT RAZLIČNIH STANOV Po poročilu predsednika j« dosegla že nekaj pray lepih uspehov. To leto so bili naši sadjarji zadovoljni, ker je bila sadna letina kar obilna, V Kresnicah, Kresniškem vrhu in ostalih vaseh kresniške okolice je bilo zmeraj dovolj kupcev, ki so prišli na svoj račun. Kupci so sledila precej živahna razprava,, raznesli glas o dobrih sadnih v katero st© posegla tudi org. vrstah kresniških sadovnjakov sekretar ZK okraja Trbovlje,! tudi preko meje našega okraja, tov. Janez Jesenšek m nače>-| Ng zadnjem sestanku 61anov nlk Sveta za prosveto in kul- KZ so kritizirali netovariški in turo okraja Trbovlje, tov,M.r- nesodllutItni 0n ga Je vedno vabil v gostilno. I« zaradi njega sc je vdal piJ'3^-Včeraj sta sc sprla. Prav! Ko d' se dvajset let prej, bi bdo,vj'P drugače. Imel bi družino, dom. pil bi po pameti, za potreoo Prijatelj Je kriv njegov« nesreče. A «e ni uprl. je pomi- slil. Saj ros 7.akaij! Mar ni poskušal ? Jel In ka( je dosegel« Nič! Zmerom je šel z Jernejcem v gostilno. Premalo volje jc oi' lo v njem. Ni se mogel ni zdržal obljube .. Sedaj s« z Jernejcem sprla. Za tm rom? Čeprav si je še govarjal, da ga niti pofil«18' ne bo več, Jc čutil, da bosta nekaj dneh spet prijatelja prej. Ni se mogel na Jernejcu ne vinu Čvrsta v 1 v njem je zamrla. Postal Je s biči „ \c Ob tem »poznanju m J glava klonila na prsi kot je čer. plot ta se razjokal Izvoren! odborniki v okrajni zbor proizvajalcev Pri volitvah odbornikov v VOLILNA ENOTA ŠTEV. 14: gradbenega materiala, Rade& zbor proizvajalcev Okrajnega gospodarske organizacije: Sploš- — od 4 predlaganih kandida ljudskega odbora Trbovlje v no strojno mizarstvo Trbovlje, j tov je bil izvoljen Pohar (Fran-proizvajalski skupini industri- Državni in privatni in zasebni ca) Vojko s 149 glasovi. GOSPODARSKE VESTI V KRATKEM je, trgovine in obrti, ki so bile obrtni obrati. Od teh kandida-dne 5. t. m., so bili izvoljeni tov je bil izvoljen Levec (Fran-sledeči kandidati: j ca) Oskar s 121 glasovi. VOLILNA ENOTA ŠTEV. 1, VOLILNA ENOTA STE V. 15: gospodarska organizacija: Rudnik Trbovlje-Hrastnik. V tej enoti so bili izvoljeni od 8 kandidatov 4 odborniki in sicer: Marinko (Antona) Franc s 716 glasovi, Šipek (Franca) Franc 642 glasov, Žibret (Franca) Filip 523 glasov, Bregar (Jurija) Jože 461 glasov. VOLILNA ENOTA ŠTEV. 2: izvolje% Puntar (Franca) Ivan s 178 glasovi. VOLILNA ENOTA ŠTEV. S: *a odbornika je bil izvoljen Božič (Jožeta) Jurij z 203 glasovi. VOLILNA ENOTA ŠTEV. 4: od 8 kandidatov so bili izvoljeni: inž. Peternel (Martina) Branko z 901 glasom. Zore (Matija) Jože s 673 glasovi, Kišek (Alojza) Alojz s 704 glasovi, Sihur (Antona) Franc s 627 glasovi. VOLILNA ENOTA ŠTEV. 5: od 4 kandidatov sta bila izvoljena dva: Kožuh (Jožefa) Milan s 482 glasovi, Dolinšek (Jožeta) Drago s 386 glasovi VOLILNA ENOTA ŠTEV. 6: te"**”“”* E';"> 'j”: Trbovlje ,o po?4 irugih 0 Jože s 428 glasovi, Baloh zdravstvenih vprašanj podrobno (Joajhuna) Joahim s 341 gla9o- obravnavali probleme zobozdrav- . Podjed (Andreja) Jože s 308 stven« službe v našem okra in. glasovi. Volilna v gospodarski organizaciji: Mestno trgovsko podjetje Trbovlje, Trgovsko podjetje »Preskrba« in več manjših podjetij: od 5 predlaganih kandidatov je bil izvoljen Rozina (Fran. ca) Franc s 113 glasovi VOLILNA ENOTA ŠTEV. 16: gospodarska organizacija: Okraj, na pošta Trbovlje in železniška postaja Trbovlje. Od 4 predlaganih kandidatov je bil izvo-Uen Dolanc (Cirila) Leopold s 86 glasovi. VOLILNA ENOTA 17: gospo, darska organizacija Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku in ostale gospodarske organizacije. Izvoljen je bil Štromajer (Ludvika) Mirko z 294 glasovi. VOLILNA ENOTA ŠTEV. 18: v gospodarski organizaciji: Pa-pirnica Radeče in Industrija VOLILNA ENOTA ŠTEV. 19: v gospodarski organizaciji »Peta«, Radeče in ostale gospodarske organizacije na sektorju Radeče — od 4 kandidatov - je bil izvoljen Klanjšek (Marije) Jože s 73 glasovi. VOLILNA ENOTA ŠTEV. 20: v gospodarski organizaciji: Železniška postaja Zidani most in Kurilnica Zidani most: od treh kandidatov je bil izvoljen Simončič (Alojza) Matija s 166 glasovi. VOLILNA ENOTA ŠTEV. 21: v gospodarski organizaciji: Proizvodnja gradbenega materiala v Zagorju, Lesno predelovalno podjetje v Zagorju, Krojaštvo In šiviljska delavnica v Zagorju, Mestni magazin Zagorje, gradbišče »Beton«, Zagorje in železniška postaja Zagorje; od 6 Da bi živina ne trpela zaradi obadov in muh na paši, so v Ameriki začeli uvajati posebne vrvi, ki jih v primerni višini napnejo na pašnikih, vrvi namočijo v petodstotni raztopini DDT, strupa, ki uničuje mrčes in muhe. Živina se drgne ob vrveh in tako sodeluje pri zatiranju muh in obadov. V hlevih pa uporabljajo za zatiranje muh učinkovito škropivo, ki prežene po škropljenju muhe za 7 tednov. Molznost krav na Nizozemskem znaša povprečno 3700 kg na leto in je razen na Danskem največja na svetu. Mleko vsebuje povprečno 3,66% tol-šče. V drugih gospodarsko razvitih deželah je molznost mnogo manjša, n. pr. v Belgiji 3400 kg, v Angliji 2800, v Nemčiji 2500 in v Franciji 1900 kg. Na Nizozemskem redijo na splošno v večjem obsegu le tri nasme goveje živine, ki se od- likuje predvsem z veliko molz-pretHaganih kandidatov sta bila! nostio. Razen mlečnih izdelkov, izvoljena: Zrnec (Jožeta) Franc, ki slovijo po vsem svetu, izva- monsko hrano uspešno redijo z 226 glasovi in Cie (Ivana) žajo tudi precej plemenske ži- živino v Ameriki. Tovarne so Slaba vinska letina. Letos je v vsej državi nenavadno slaba ietina. Tudi na Primorskem, kjer je precej topleje kakor drugje v Sloveniji, je slana ovzročila veliko škodo. Razen tega je bilo deževno vreme, ko je trta cvetela. Zato so letos pridelali še manj grozdja kakor lani, ko je bila tudi 6laba letina. Na splošno so letos pridelali komaj tretjino vinskega pridelka leta 1951. Predlanskim znašal ponekod v najboljših vinogradih hektarski donos do 75 hektolitrov vina na hektar. Lani so povprečno pridelali po 45 hi na ha, letos pa komaj 30 hektolitrov. Na Hrvatskem so letos pridelali komaj tretjino lanskega pridelka grozdja. V Ut Hrvat-ski je okrog 89.000 ha vinogradov. Letos so pridelali približno 26.000 vagonov grozdja ali 17.000 vagonov vina. Po dosedanjih cenitvah so pridelali 8000 vagonov grozdja manj kakor lani. S posebno dopolnilno hor- RudoM z 214 glasovi. 1 vine. Problemi sobozdrarniške službe v okraju Trbovlje skrbeti nekaj oprave in strojev, za investicijske nakupe so nave-ker se bo dosedanja zobna ordi- deni najnujnejši aparati in opra- enota Štev. 7 •— od 4 kandidatov sta bila Izvoljena dva: Kokalj (Vincenca) Franc s 387 glasovi. Koprivšek (Ga^oeria) Franc s 328 glasovi. VOLILNA ENOTA ŠTEV. 8 — od 4 kandidatov sta bila 2 Bvortona: inž Zabovnik (Jakoba) Stane z 204 srlasovi, Prašnikar (Leopolda) Rndi s 125 glasovi. VOLILNA ENOTA ŠTEV 9: gospodarsko. organizacija Stelama Hrastnik Od 6 kand'da-lov »o bili irvoiknl 3: inž. Pirša (Edvarda) Edvard s 639 gla-Snv|, Rački (Jež»ta) Viktor s &31 glasovi ln 8*hnr (Antona) AntoT, a st4 vt»«ovi, volilna enota štev. io: gospodarska organizacija: Strojna tovarna »Miha Marinko« v Trbovljah. Izvoljen Je bil Kovač (Franca) Pavel s 302 gla-*ovi. volilna enota štev. n: gospodarska organizacija: Ce- mentarna TTrbovlje. Za odbor-mka je bili Izvoljen Inž. Petrič IFfanca) Alfred z 203 glasovi. volilna enota Štev. 12: gospodarska organizacija: E’ek. mama, Eiektro-Trbovlje, »Me* jmgfl«. Trbovlje, uprava za ko-mnPalno gospodarstvo; od 3 P^diaganfh kandidatov Je bil mveRen Flantan (Ivana) Jurij 1 172 glasovi. Voulna enota Štev. 13: »....Podarskc organizacije: Grad-cSCe »Beton«, Trbovlje, »O- ad«> Trbovlje ter »Slovenija- v®ljm ** i’ sklene na je posrečilo dobiti te enega zob-, ™ “Tsak° nr0 torej vsake tri nega tehnika, vendar oba ne mo- "det ^,en' ?°„wl ^eSni-reta delati istočasno, ker so stro- Taak.13- *akon ■» pn, 1, v SS,",Sb,‘S„r!L»"S.‘"90 Ce človek napačno razume.. hlj0 *Prl belem volu« /e a,. ' TrUe možakarji so sedeli za je ri Pr'P°vedovall so sl, kako lini0rna• Frav/lJ so tvoje doživele. N„ per,. Aa vrsto je prišel tretji. ‘n »e je pisal. la Petelin je Na »Oče/. i *^e večkrat , vseh Po' pravilih sem jo naklestil, ln predpisih. Io ^ i° ie’ da ji je sapo vze-Vfep, loda takega udarca kot dobili' moia žena ie dolgo ni ... 0 od mene. Nebeško sem so kar vriskali od so za- krifl?.s,avia- •Imenitno!* icn„' *^ar tako naprejI Naj tojt0 v,dijo, da moški nismo kar Gospodu, ki je sedel pri so-Posi, ,mlzl' /e kar pokalo, ko je »tolg, la pogovor. Skočil je s 6i/, n se široko postavil pred », na*e trojice. le v‘ *e s tem še hvalltetl* don,nVpl1 °d jeze. »V/ tolčete h i ^o/o ženo, v gostilni pa fttpoveduletet In vam dru-1 Pet r *arl obrat od veseljal i doijiaQ* bodil Kdor svojo ženo nal ae mu kar roka hiti ' Ženo, ki se ne more bra-*No691!1!I Nezaslišano! *o „ ' Pa že napravite pl-Pa>i,cu vailh Utanljl* 'lr **l mož od sosedne hi ’ Ga ni nihče klical, pu Sitm, neb<,f. »Sram vas bodil do v ,Te v prvo m/š/o luknjo, veJt l. otbčc ne bo videli Cio-Izdalef>ilt!nl! °d »toda! V ječo tam gre mož, ki doma tolče svojo ženo! In vidva druga nista nič boljšal Menda tudi vidva delata doma tako s svojo ženo, kajt« /n oba ostala za mizo sta vesele pritrjevala. •Seveda, seveda/ Zakaj pa net To je vendar nebeško!* •■Kaj pravitet Kako ste reklit* •No, ta bi bila lepa, da bi človek ne smel žene naklestiti!* Možu od sosedne mize, ki ga ni nihče klical, je bilo ob tej izjavi ie preveč. Grozeče je dvignil svoje pesti: •Falotje, razbojniki, svinje! Pejl« Tisti trenutek so se pa v gostilni odprla vrata. Gospa Petelin je vstopila. Prijazno je stopila k svojemu možu. vflovu tukaj večerjala?« je vprašala. Mož od sosedne mize, ki ga nihče ni klical, se je nerodno priklonil. »Z dovoljenjem, gospaI Medved je mole Imel Pravkar sčpt povedal vašemu možu svoje mnenje. Da, pošteno sem mu jih povedali Kakor se spodobi, la mož sedi v gostilni In se.tukaj hvali pred drugimi, kako vas je včeraj doma naklestil Kaj pravite v k temuT« Žena se mu je pa prijazno nasmehnila. •Pravzaprav nit. Pesnico le povedal. Pošteno sem jih dobila. Ril je močnejši od mene.* •In vi to trpite, gospaT* je ra- jih pa •Zakaj pa net Včera/ sem jaz dobila, jutri jih bo dobi! on od mene.* •Kaj, tudi vi mu vralalet* •Po vseh ptavilih ln predpl-slhl• Mož od sosedne mize, ki ga nihče m klical, je bil iz sebe. Ni dosti manjkalo, da ni p.junil od gnusa. •No, lepa družina/* je pripomnil. Gospa Petelin ga je pa tedaj x na/1/ubeznive/šlm nasmeškom vprašala: Pa kaj vam ni vleč, mladi možt Menda vendar niste proti temu, če igrava vsak večer x možem partijo šaha.. t* Kar ljudje spijejo v eni nri, i bi Iz tega napravili že celo jezero. Pa ne samo iz vode, marveč tudi z nekaj milijoni piva in nič manj vina, da ne govorimo o koktejih ln še drugih »mokrih« dobrotah. K temu moramo prišteti še 58 milijonov skodelic kave, ki jo človeštvo spije vsako aro Na pozabimo na produkcijo vseh tekstilnih tovarn, ki dajo vsako nro 15 milijona kilogramov blaga. Ob vsem tem pa trdijo naše žene, da nimajo kaj obleči... Ne zamudite! I Aeroklub Trbovlje bo priredil v nedeljo, 15. novembra t.1. ob 14,30 na izsipališču rudnika Trbovlje LETALSKI MITING Ob vsem tem sl pa imajo vendar ljudje toliko povedati. Preštejmo pisma in karte, ki si Jih ljudje pišejo. Cez 1000 milijonov jih Je — kar stane človeštvo 7506 milijonov dinarjev. K temu pa pride vsako uro še 170.000 brzojavk. Neznansko veliko Je število kaznivih dejanj, ki jih ljudje store. Statistik’ pravijo da vsakih 60 minut 198.000. Devet desetin teh dejanj Je pred sodnijo kaznovanih. Kdo šteje žalost, skrbi, solze, razočaranje ln kes, ki jih povzroči teh skoro 200.000 kaznivih dejanj človeštva v kratkih 60 minutah! Nepojmljivo je, kaj človeštvo — 2,4 milijarde ljudi je na svetu — v eni nri poje in popije. Pet milijonov kilogramov mesa pojedo ljudje na svetu vsako uro. To je velikanska čreda 5000 goved, kt bi jih bilo za celo pokrajino. Poleg tega pospravi Človeštvo vsako nro 70 milijonov kilogramov kruha. To je spet 35 milijonov dvakllogram-skih hlebcev. Ce bi položili te hlebce enega poleg drugega, bi dobili velikansko daljavo od Berlina do Tokija. In vse to pojedo ljudje v eni sami pičil nri. 100.000 ton trsnega in pesnega sladkorja izdelajo na svetu vsakih 60 minut, 160.000 kilogramov tobaka pokadijo ljudje vsako nro. Ce bi dim iz tega tobaka zgostili, bi bil to velikanski oblak grozečega Vezuva, pi, kjer je suša napravila velo-ko škodo. Nizozemska izvaža sto tisoče ton krompirja. Krompir je najpomembnejše nizozemsko izvozno blago. Pridelujejo ga na 160.000 hektarih ali na šestim obdelovalne zemlje. Predlanskim so izvozili 210.000 ton semenskega in 175.000 ton jedilnega krompirja. Obilna žetev krušnega žita na svetu v gospodarskem letu 1952-53. Pridelali so 261 milijonov ton žita, medtem ko je bilo leta 1938-39 248 milijonov ton pridelka. Zelo dobro je obrodila zlasti pšenica, medtem ko je bil donos rži slabši kakor prejšnje leto. Kmetijska proizvodnja v Italiji lani je bila nekoliko manjša kakor leta 1951, predvsem , ker so pridelali manj poljskih in njivskih pridelkov. Slaba letina je bila zlasti za koruzo, povrtnino, vino, sladkorno peso in tobak. Toda več kakor predlanskim so pridelali pšenice, riža, sadja in konoplje. Živinoreja je dala več mleka, čeprav so morali poklati precej živine, ker je primanjkovalo krme. Preveč vina v Franciji. Zaradi prevelikega pridelka vina imajo hude preglavice. Potrebni so posebni ukrepi, da bi ne nastale hujše motnje v gospodarstvu. Zato so tudi predpisali destilacijo vina v alkohol Lani so pridelali 52 milijonov hektolitrov vina, zaloge pa so bile tolikšne, da ni bilo nobenega upanja, da bi jih mogli razpečati. Poraba vina se stalno zmanjšuje. S samo destilacijo vina pa tudi ne morejo odpraviti stiske v vinogradništvu, zlasti ker je alkohol, ki ga pridobivajo iz vina, predrag v primeri s špiritom iz drugih surovin. V Franciji živi okrog 8 milijonov ljudi od vinogradništva, zato jim pač ni vseeno, kako gre vino v denar. Vbrizgavanje vode in hranilnih snovi neposredno na korenine dreves priporočajo ameriški strokovnjaki pri drčvju, ki potrebuje precej vode, in sicer trpi zaradi pomanjkanja vlage. To velja zlasti za drevje v mestnih drevoredih pod pločniki, kjer prodre s površja le malo vode do korenin ob deblu skozi ozek netlakovan kolobar. Pred vbrizgavanjem prevrtajo tlak ali trda tla, nakar vbrizgavajo vodo — in včasih tudi raztopino hranilnih snovi — pod tlakom do korenin. Pridelovanje boba spet pospešujejo v Ameriki. Pred osemdesetimi leti so pridelovali bob na približno štirikrat večji površini kakor dandanes. Po vojni, ko je po svetu začelo zelo primanjkovati beljakovinske hrane, so začeli spet proučevati pridelovanje boba. Zdaj pridelovalcem lahko natančneje svetujejo, kako se naj ravnajo pri pridelovanju boba, da bodo dosegli primerne usnebe RAVNO TO NE »Ste slišali, da je milijonar Hribar sinoči umrl?« »Da, in zaradi tega sem zelo žalosten!« »Zakaj pa’ Ste bili morda z njim v sorodu?« »Ravno to ne!« Neverjetno, & resnično Človek bi mislil, da Je prvoaprilska šala, a ni: upokojenemu šolskemu ravnatelju Lojzu Hofbauerju v Hrastniku je njegova kokoš, pasme Rode Island, ie meseca februarja letošnjega leta znesla Četrt kilograma težko jajce. Lastnik kokoši ln njegovi domači so tedaj mislili, da bo žival po tem »težkem poro-l du« poginila, a ni. Sest mesecev po tem izrednem dogodka je kokoš pridno znesla vsak dan jajce, petkrat celo jajce z dvema rumenjakoma, pozneje pa še dva meseca vsak drug dan. Sedaj, ko se je četrtkilogramsko jajce po nesreči ubilo, vemo, da je vsebovalo 4 rumenjake! ^,wk°m na cesti bi vas i čudeno vprašal gospod od sosed- . moral pokazatlt Glejte, ne mize, ki ga nihče ni klical. * nih. s sodelovanjem motornih modelov, raznih tipov letal, ki bodo izvajala akrobacije in od met padalcev. — V klubskih prostorih so pa razstavljene razne maket« letal i. dr. NAJ NAPRAVI TO razstavo »Moj očka zna vse,« zatrjuje stane 30 dm, za mladino pa ponosno mali Petrček 10 din. — Vstopnice se dobe vj »No, potem mu reci, naj spra-predprodaji v klubu ln pri čla- vi zobno pasto nazal v tubo,« mu predlaga navihani Mirko. Kokoš, ki je znesla četrt kilograma težko jajce Sirom po našem Zasavju Večni mladenič Večni mladenič Jože Razpotnik, upokojeni hrastniški rudar, je dne 18- oktobra t. 1. obhajal svojo osemdesetletnico. Rodil se je v Turju nad Dolom pri Hrastniku leta 1873. Čeprav ni hodil v svoji mladosti v šolo, se je vendar naučil brati in pisati, deloma od svoje matere, deloma pa pri vojakih s pridnostjo. Ko je bil star 15 let, je zapu- štujejo vsi svojega prijaznega in vedno veselega očeta, strica, deda in pradeda. Obdarili so ga z raznimi lepimi darovi. Veselil te je z njimi, pa tudi pel in plesal kakor kak mladenič do polnoči. Ko je naš dopisnik čestital slavljencu k njegovi »večni mladosti«, je Razpotnik dejal: »Pa res ne vem, kako bo takrat, ko Novice iz Polsnika Pred kratkim smo Polšničani , obratno. Skratka, telefon na Polš- bom star postal,« zraven se je | "^^sikafeTemu bolniku bo re- pa veselo nasmejal. Tudi mi želimo jubilantu, stari korenini in veselemu, zadovoljnemu možu, da bi ostal tako zdrav in mladosten do skrajnih življenjskih mejal L. H. niku je za novo zgrajeno šolo drugi korak k napredku in prosveti našega ljudstva. -ar. Sestanek tečajnic RK Za prvi dan Tedna rdečega križa je vodstvo tečaja RK za vzgojo ženske vaške mladine na Polšniku sklicalo dekleta na sestanek. Razen teh se je udeležilo sestanka tudi nekaj žena in odbornikov RK. Sestanek sta ob- _____________________ iskali tudi upravnica gospodinj- hitro klicati zdravniško pomoč, | ske šole v Trbovljah in še ena in veliko dnevnic, ki so šle v tovarišica z Okrajnega ljudskega breme skupnosti, bo prihranje- odbora, ki sta v imenu okrajne nih Nič več ne bo treba hoditi ženske organizacije prinesli na za vsako sporočilo peš v 8 km Polšnik nekaj spodbud in smer-oddaljeni Polšnik s Save ali nic za bodoče delo. Upravnica dobili telefonsko zvezo s svetom. 2e več let je Poštna direkcija obljubljala telefon in skoraj smo že pozabili na obljube. Letos v septembru so pa zares prišli poštni delavci s tehnikom, tra-sirali telefonski vod in v dobrih treh tednih povezali »hrib« z »dolino« in s tem vzpostavili prepotrebno telefonsko zvezo. Žice tečejo do Renk. od tu pa šeno življenje, ker bo možno Iz Loke Raspotnik Jože 80-letnik ravno tako v Žirovnici, kjer je prisostvoval sestanku tudi okraj-| ni aktivist tov. Ernest Goršek, stil svojo rojstno hišo. Služil je j v Radežu se je pa udeležil sestan-najprej kot pastir in hlapček tri k* z okraja tov. Toplikar. Podo-leta pri Plazniku v Dragi nad ben sestanek je bil v St Jurju. Hrastnikom, kot 18-leten fant je j Na vseh teh zborovanjih so ob- 1 ravnavalj razna org. vprašanja, * pa prišel k hrastniškemu rudniku. Po treh letih »knapovščine« je odrinil k vojakom. Tri leta je služil kadrski rok. Pozneje med prvo svetovno vojno, se je nahajal na raznih frontah, tako v Galiciji kakor tudi na italijanski fronti. Zdrav in pogumen star: ček pravi, da bi še sedaj šel nad »Taljanp«, ki grabijo po naši slovenski zemlji. Zadnje leto v prvi svetovni vojni je bil kot rudar oproščen vojaške službe. Leta 1899 se je naš jubilant priženil na majhno posestvece k Učkarjevim pod Kovkom. Pa že po 12-letnem srečnem skupnem življenju mu je umrla žena. Zapustila mu je šest otrok — tri fante in tri dekleta. Hudo so bili prizadeti on in otroci ob ženini oziroma materini smrti, a s pomočjo pridnih rok in s trdno voljo je spravil vsa otroke do kruha ‘2-? Med bktipacfjo mu je pade| en sin v partizanih, eden je pa umrl naravne smrti. Danes ima naš slavljenec še 12 vnukov in dva pravnuka, ki imajo vsi radi svojega vedno dobro razpoloženega deda in pradeda. V jamo je hodil 31 let in je imel tako srečo, da se ni nikdar ZK in SZDL sta s svojimi akti- med njimi pritegnitev neorganl- menja, po katerih spoznamo te visti priredila več manjših se- j ziranih volivcev v Soc. zvezo bolezni, in obrambna sredstva Stankov po osnovnih organizaci-1 ter plačevanje in odvajanje čla- proti njim. Pri takih predava-jah. Tako so bili ti sestanki v . narine. Glavna točka dnevnega njjh naj bi bilo več poslušalcev. Celovniku, kjer so imeli odbo- reda so pa bile novembrske vo- j Nameravano predavanje vete-rovo sejo osnovne organizacije, ' litve. — Parola je bila: Strnjena j rinarja o tuberkulozi goved se je enotnost pri volitvah, ki naj se zaradi neprimerne ure v sredo končajo že v dopoldanskih urah, i preložilo na drugi dan, ko je lju-kar bo naš dokaz, da vsi mani- dem mogoč obisk predavanja testiramo za nedotakljivost naše zemlje in tako zaustavimo pot italijanskemu ekspanzionizmu. V istem smislu sta se vršila podobna sestanka na Okroglicah in na Razboru. Podmladek RK je tudi imel gospodinjske šole je uvodoma pozdravila prisotne, nato pa je v lepem govoru opisala pomembno vlogo žena in deklet v kulturnopolitični preobrazbi naše vasi. Izrazila je tudi željo, naj dekleta in žene sodelujejo ži-vahneje v predvolilni kampanji in naj se tudi na volitvah izkažejo s stoodstotno udeležbo. Vsi prisotni so z zanimanjem in odobravanjem sledili izvajanjem tovarišice upravnice. Za njo je šolski upravitelj kot vodja tečaja RK najprej pojasnil pomen Tedna rdečega križa in nakazal, kako bodo na Polšniku izvedli Teden RK Navzoči so se strinjali, da se mora število članstva RK podvojiti, in se zavezali, da bodo vso zdravstveno in vzgojno literaturo, ki so jo dobili za Teden RK, razpečali med ljudi. Tudi na pripravo drugoletnega tečaja RK niso pozabili. Na predlog tov. direktorja elektrarne Merviča iz Trboveli in predstavnikov Socialistične zveze na Polšniku so se zedinili, da bi v Polšniku odprli v zimskih mesecih trimesečni gospodinjski in šivalni tečaj, v katerega bj vključili tudj tečaj RK Vsi prisotni so z navdušenjem pozdravili ta predlog Občinski ljudski odbor je že obljubil, da bo pripravil primerne prostore za tečai in stanovanje za Janez Draksler je umrl Janez Draksler, po domače 'Vrdenski Janez, posestnik, je 26. oktobra t. 1. nenadoma za' det od kapi, star 78 let, zapustil svoje drage. Bil je iz znanega starega kremenitega rodu iz čerdenca na Dolu pri Hrastniku. Njegov oče je bil star 94 let, ko je umrl. Živijo pa še Janezova sestra Mina, stara 9" let, brat Jaka, 87 let, brat Peter pa 80 let. Tudi Janez je upal dočakati sto let. A bolezen, ki si jo je nakopal za časa okupaciie v taborišču v Nemčiji s hčerko, in skrb za sinove partizane — vse to mu te zdravje spodkopalo. Pokopali so ga v sredo, 28. oktobra, na dolskem pokopališču. Kako je bil pokojnik pri' ljubljen, je pokazal njegov po-greb. Od blizu in daleč so prišli sorodniki, znanci in prijatelji v prav velikem številu na njegovo zadnjo pot Kakor so bili vsi Cerdečani — pet fantov in tri dekleta — znani, dobri pevci, ki so peli že pred 60 leti v zboru učitelja Kramerja na Dolu, je bil tudi pokojn® navdušen pevec. Zato so ga po~ Častili ob njegovi smrti v prvi vrsti dolsko-hrastniški pevci pod vodstvom tov Podlogarja z žalostinkami in z nošnjo njegove krste do zadnjega bivališča Svojega zvestega člana so Teden RK v Loki Občinski odbor RK v Loki Je napravil za Teden Rdečega križa kuoili več let Polšničani želijo tak te- vitelj z Zidanega mosta, od sta- Zavedati se moramo, da Rdeči ! čaj Splošnoizobrazbene predme- rega pevea in zvestega Podp®~ —r-----------------------=,------ križ vsako leto v Tednu Rdečega te v tečaju bo poučevalo doma- mka gasi cev pa tov. Franc H načrt, kako naj podpre delova- krfža zbira denarna sredstva, da če učitelistvo ostale strokovne ležek z Dola. Salve iz lovsk nje te humane organizacije med jabko vrši mnoge dobrodelne nredmete pa strokovno učitelj- pušk so žalostno odjeknile ° ljudstvom. j akcije in skrbi tudi za zdrav- stvo, k; oa bo preskrbel Okrajni gozdnatega hriba Kovka 1. V ponedeljek, 26. minulega stvene aktive z usposabljanjem lmr!sk‘ odbor ter kmetijski stro- lovski rog je odtrobil kakor P* meseca je RK priredil zdravstve- naših deklet v tečajih, da bodo kpvnlaki | zadniem lovu Sveži grob so . no predavanje, kjer je dr. Matko lahko propagirale higieno na | Tako se v letošnli zimi obeta zasuli pogrebci s številnim^ govoril o najbolj razširjenih bo- vasi. V novembru se bo tečaj na- , Polšničanom, če bodo izvedli za- venci in jesenskim cvetiem. — leznih, kakor so to TBC, rak in daljeval, ki bo letos predvsem »tavpene nalone živahno kultur- Naj mu bo lahka domača teror otroške bolezni. Navedel je zna- praktičen tečaj. IZ SODNE DVORANE Tatvine v steklarni v Hrastniku Franc Groznik Je bil vodja skladišča Steklarne v Hrastniku. Kot uradna oseba je v razdobju od zčetka leta 1948 pa do aprila 1953 postopoma vzel v skladišču Steklarne Hrastnik okrog 3.393 kg izdelkov iz stekla, v vrednosti okrog 964.546 din. Vse te izdelke v 60 zabojih, v vrednosti okrog 22.000 din, ki jih Je tudi vzel v skladišču, odposlal ter prodal v svojo korist, in sicer predvsem Obad DJuru v Zagrebu in še nekaterim drugim osebam. Razen tega Je pri tatvini pomagal Jeršin Frančiški, ko je ta v času od mftrca 1952 do novembra 1952 vzela iz skladišča z njegovo vednostjo 228 kg raznih steklarskih Kdo bo boljši, Rudar ali Pro- ' go v mrežo Proleterca Vse je izdelkov, v vrednosti okrog ; Jetarec, je bilo ugibanje vse do kazalo, da se bo rezultat še 75.669 dinarjev. Anton Repin je , minule nedelje, ko je padla od- povišal, vendar so tudi gostje Francu Grozniku pomagal pri1 ločitev. Za zdaj smemo reči, da po tem golu zaigrali bolje. Ne-storitvi kaznivega dejanja. Kot1 je Rudar boljši. Imel je 80°/o igre kajkrat so nevarno ogrožali Ru-skladiščnik na železniški postaji v svojih rokah, saj je v nedeljo darjevega vratarja Tauša y„ ki svoi sestanek si naDravil delov- strokovne učiteljice, šola je ob- ' “’ ,. ,, .. . , . -- -l“-...................“ Pri tem llm bo pomagala tudi v ,toPllh besed? in propagiral brošure zdravstve- kmetijska zadruga Pričakujejo, ne stroke, ki so jih nekateri tudi dabp udeležba zelo lepa. saj že ovec, tov Grozrnk^ solski upra ni načrt, uredil higienski kotiček in spopolnil omarice za prvo pomoč. Razpečaval je znamkice RK toplih besedah poslovil ki je bil tudi noprosvetno življenje. lja! Prizadetim naše sožalje! UXQ V, VPOft 4;udor : Proletarec 5:0 PRVENSTVO CELJSKE POPZVEZE V NOGOMETU Kladivar II (Celje)-Svoboda (Trbovlje) 4:2 (1:1) Hrastnik je Grozniku po Železni- ka) poškodoval. Leta 1891, ko je 1 ci odpravljal ukradeno blago, naš jubilant začel knapovati, pri obljubil mu Je tudi da bo izpol-rudniku še ni bilo kopalnice, kjer njeval za odpremo ukradenega bi se lahko umazanj in potni ru- bjaga pD železnici tovorne liste, darji umili. Ves umazan je hodil To je obi]ubjj tudi Frančiški Jer-peš z dela. Pa tudi delovni pogoji gjn jn v obeb primerih pri odpre- so bili takrat v jami zelo težki. Ko je naš dopisnik vprašal slavljenca, kako je danes zadovoljen, je odgovoril, da mu Še ni bilo nikdar tako dobro kakor sedaj z urejeno pokojnino. Zahvaljeval se je vsem tistim, ki so po svobodi, v novi Jugoslaviji, pripomogli starim ljudem do dostojnega življenja, zlasti še maršalu Titu, ki je tako lepo uredil našo socialistično domovino. Na dan Razpotnikovega slavja, ko je praznoval 80-letnico svojega plodonosnega življenja, so se zbrali v njegovi prijazni hišici skoraj vsi sorodniki Saj spo- rni ukradenega blaga na ta način pomagal. Obad Djuro je od Groznika kupoval ukradene predmete in jih dalje razprodajal. Tudi Miloš Vastič iz Slovenj Gradca je od Groznika kupoval ukradene izdelke in jih dalje razpečaval. Vsi štirje ljudski škodljivci so se te dni zagovarjali pri okrožnem sodišču v Celju in bili obsojeni: Franc Groznik na 8 let in 6 mesecev strogega za- skih ekip, in sicer »Svoboda* Ljubljana, »Branik« Maribor, »Rudar« iz Trbovelj »Lokomotiva« iz Zagreba in »Zagreb«-Prvo tekmo so igralke »Ru' darja« odigrale v soboto, 7. no- v___, vembra, v Trbovljah z »Branj' Pred maloštevilnimi gledalci se kom« iz Maribora. Akoravno le ... . je odigrala na stadionu Rudarja ekipa »Rudarja« nastopila s®' poslal na gol nasprotnika veliko smo ga po dolgem času videli v v nedeljo popoldan prvenstvena mo z 10 igralkami, so v borb®1 število strelov, ki pa so šli mimo golu. I nogometna tekma celjske pod- 'Sri premagale Mariborčan vrat, ali so pa postali plen odlič- S prednostnim golom sta odšli zveze med Kiadivarjem II in z rezultatom 4:1. Oba gola _ nega vratarja zagorskih gostov, obe moštvi na oddih. Komaj se domačo Svobodo Gostje so bili prvem polčasu sta padla iz tn — Na stadionu Rudarja se je je pa začela igra drugega polča- j sicer tehnično boljši vendar pa najstmetrovke. Pri Rudarju I zbralo k zasavskemu derbyju sa, je že Opresnik dosegel drugi i so domačini nadoknadili tehniko b“a najboljša vratarka. , okrog 800 ljudi. Z igro so bili gol za Rudarja. Začela se je živa i 7 volio in oožrtvovalostio. V . * _ nedeljo je ekipa Rud z voljo m požrtvovalostjo. V m/v sjuui, *y*w w w ****** tJw* / ”• —' " j Z. VU1JV Jiš pufcitru iuiwaijw. » , i ry ” « , , T aV/)1* gledalci zadovoljni, vendar je igra. Rudar je močno pritiskal in nrVem polčasu so gostje dosegli v Zagrebu proti »k° - voljna foiaU Ha ki Hr»m«Mni »istvflrifll kritičnp momente ored nni tv onaictmotmvirp motivi« in dosegla rezultat večina želela, da bi domačini ustvarjal kritične momente pred vodiini gol iz enajstmetrovke, , hitreje oddajali žogo in ne pre- | vrati Zagorjanov, toda njihova prav tako pa tudi domači. V dru- , v Konst Lokomotive, igravali po nepotrebnem (kar ; obramba je odklanjala nevarno- j gem p0ičaSu je prišla do izraza j smo že tolikokrat povedali), kar sti. V 55 minuti je Knavs povi- boljSa tehnika gostov, med kate- ! PRVENSTVO V BOKSU bi vsekakor rodilo boljši uspeh, šaj stanje na 3:0 za domačine. — •" — 1 ‘ Petnajst minut pred koncem je malo manjkalo, da niso Zagorjani dosegli gola, a branilec Ru- Ob zaključku prvenstva bo mogoče ravno razlika v golih odločala, kdo bo prvak. Vse do 30. minute prvega polčasa je visel gol v zraku; streli Opresnika, Keržana, Knavsa, Arnška in Koritnika so šli mimo pora, Anton Repin na 3 leta tn 6 mrež« gostov ali jih je pa pre-mesecev strogega zapora, Obad stregel izvrstni zagorski vratar. Djuro na 2 leti in 6 mesecev stro- Sele v 35 minuti se je inž. Ker-gega zapora in Miloš Vastič na žanu iz gneče pred golom na-6 mesecev strogega zapora. sprotnika posrečilo potisniti io- Svoboda pa en avtogol Kladivar- v Zagorju prvenstveni boksars** darja je razčistil položaj tik na ja dvoboj med SD »Jesenice« in d°' f™ ^snV^riz11 katrereoa 1 SLOVENSKO-HRVATSKA mačim SD »Proletarcem«. ii e.»» sS' <£ “N,SKA 5OKO-1,EJ,N.A ^ 200 s'9""1'" !• » »■““ < vet minut pred koncem je pa RllClSr—BrSillk (mSriDOr) dvorani Proletarca navdušen domačinom Arnšek na lep predložek Opreš nika postavil končni rezultat 5 : 0. Sodil je dobro inž Drago Božičev iz Maribora. 4:1 (1:1) V slovensko-hrvatski ženski rokometni ligi sodeluje pet žen- Zvonec je pel, da sem mislila, slov na glavo. In tel pl/anl drui- . neumnosti In možu /e bilo to da se bo hiša podrla. Prižgem bi naj bi jaz dala žganje, k/ mi strašno všeč. Začel je tudi ob luč in pogledam na uro. Polno- ga je bral prinese\ za darilo, za- delavnikih nositi domov pijačo, čil Ura strahov, toda strahovi ne to da bodo lahko vsaj še eno uro zvonijo. Le kdo se je obesil na dali razgrajam Nlkolll zvoneči Samo z eno roko sem »Kaj ste čisno ob pamet, da segla v nočno haljo in se s po/o- zaradi žganja zvonite ob tej po-ma oblačila. Saj se bo res hiša zni urit Le kaj vam pride na misel! Pojdite vsi tkupal spati Tudi obisk ob tako pozni uri ni potreben ravno žganja. Ne dam zbudila! Odprem in zagledam pred seboj Ho tul j ko Iz sosedne hiše. Izza njenega krila je preplašeno gledala njena štiriletna hčerka. »Alj sle znoreli ali kaj, da tako zvonitet Saj nisem gluha/ Kaj se je zgodilot* Prepričana sem bila, da se /e moralo pripetiti kal hudega, saj me Hotuljka še nikdar nj klicala tako pozno. Počasi sem se do kraja prebudila In začela bolj ' vam ga In nikoli več me ne bu-natanko opazovati njen obraz, dlte tako pozno zaradi take neki je tako pošastno strmel Iz te- umnosti, ker vam ne bom več me. In ta bledi otrok! Približala prijazno odgovarjala.« se ml je In žganje mi /e zasmr- j Zaprla sem ji vrata pred no-delo nasproti. Oh, pijana je, se som In se vrnila v posteljo. Sporni je posvetilo! Le kaj hočet nec se ml pa ni hotel vrnili In »Ali ml ne bi posodili ali pa tako sem začela misliti na Ho-prodall liter žganja? Obisk sem tul/ko In njeno življenje, dobila, pa llm nimam s čim po- Zelo mlada se je omožila. Ko-strečl.» maj slabih sedemnajst let je Samo gledala sem jo In misli Imela. Mož je bil precej starejši so se bliskovito prehitevale. In zelo ponosen na svojo mlado Plačilni dan je bil danes ln ženo. Vsepovsod jo je vodil oo takrat so pili pri HotuHevIh ne- gostilnah In zabavah, da se je kaj dni skupaj. Mo* vsa/ en dan lahko ponašal i njo. Vsi so II saj je bilo tako leoo, te je bila mlada žena dobre volje Pnst-b-no še. ko se ni hotela več kazati v javnosti. Rodila je krepkega sina In pri krstu le fe sama pošteno capljala vsem. Zalili so rojstvo sina s pijačo loko. kakor se spodobi za prvorolenca. To Obisk sem dobila pozdravilo zmago — V nedeljo, 15. novembra, ob šestih zvečer v Domu »Pr° letarca« dvoboj med boksars^11® napila, vzela tudi otroka v go- Sreča, da se /e lant Izučil obrti ^hnkserji- P°' stilno In 1Ima celo pit dap-la. In zaslužil sam zase. Pred dobri- >lane in zagorskimi boks® ' boju »Le kje Ie ml le ta otroka vse te ml štirimi leti je bilo grozno mačinom želimo v tem dvo^ čudovite kletvicet» se 'e spraše- razgrajanje pri Hotuljevlh. Sosed- uspeh. vala Hotulika, kadar te bila le smo mislili, da je slarl Hotulj trezna In slabe votle, ker ni bilo znorel Seveda, vzrok lega ni denarja za pijačo. Spomnila se ostal prikrit Rodila se je mala seveda ni, da jemlje otroke s se- Cvelka, ki je tako preplašeno bo/ v gostilno. gledala Izza Ho/ul/klnega krila. Zlvljen/e /e teklo svojo pot Ubogi otroki Vse ga je gledalo In fanta sla zrasla Starejšemu postrani. Počasi se le Hotulj vdal i v usodo in danes pijejo vsi sku- tijski nogometaši _ ________________ paj: Hotulj, Cvetkln oče, Hotulj- Kočevju. V prvenstveni D. ka In njen sin — vsa pljandurska zadnjega kola skupine 8 J s0 druščina liste hiše... j ljanske nogometne Pod7'j-tiza- Upala sem, da Se Hotuljka ne se pomerili z domačim re. bo nikoli več spomnila, da hi me nom. Z mnogo boljšo igro sCLzu!-nadlegovala le kda/ za pijačo, magali svoje nasprotnik«* najmanj še ponoči. tatom 3:1 (3:1). Zlasti oCInrVei® •Pijancu nikoli ne us/režeš«, ‘ “ " ” Nogomet , Litija-Partizan (KoCeVF 3:1 (3:1) V nedeljo, 1. novembra, s° ^ 9°jt?Vatek®» življenje ji le prijalo vedno bolj- »e je začudo gnusila pijača In pJa^ Pregovor- lud' lm n,sem Prišel je drugi otrok In cela, grdo je gledal očeta In mater, ho/ui/ki skrbi In Izdatkov je bilo vedno več. Prišla so slaba leta In mož nl več tako sijajno zaslužil. Vsega /e začelo pr!manikova!l. Začeli so re prepiri In Hotulika je začela sama nosili pijačo domov. Spočetka je zadostovalo vino, pmčasl pa le bilo preslabo m potuhlala le, da le skrbi leže odgnali z žganjem Možu se je zdelo vedno čudno, do ženo nima skuhanega kotila, da leži v postelji ln da H le slabo sčeslh je skuhal sam ali oa slare/ii sin, In tako le odkrit žganje po plačilnem dnevu nl šel na nazdravljali In /o silili nlll Spo- delo. PIIi so in pekli, navsezad- četka se /e branila, toda kaj kma- ____ n/e pa tudi stepli V Usti hiši je lu ji /e bilo všeč In spila je po- bila sploh zbrana druščina pl- nuden kozarec ali dva Po neka/ j / f jancev In ob lakih dneh nl bilo mesecih sta se oba z možem vra- * p varno hodili mimo,- lahko sl ao- lala domdv vedno dobro razpo- I Tudi na tako žlvtjrn/e »« na- ! plin le pa še boli. Mlalšl 5ln se ftečava, kolti Izognem se II. Če bil tudi kak prebavljeni blago- ložena. Doma je žena uganjala vadiš. Ob plačilnih dneh sto se ni brigal za nič, iei je svojo pot. je le mogoče, Branka, sg-sš-isisf-s? F_. ?..s,. Oče se je začel starati, ko le sama požrl tisti tvoj ,šnops\ saj i tRm,.t£k"lovnnJu,J^nfakova’1 *}„ mali bila razmeroma mlada, In ga imajo še k/e drugje tudlU se , k_aj.*r®Jnu J*®, Pin ra bila premoč Litijonov vr(P,ru!ta' polčasu, ko so vodili z T ,.seq-tom 3:0, na kar so domači .tei li častni gol iz offsfde-P° , re. ki ga je sodnik priznal ^3. novi prepiri so se začeli Mali /e fe° d"rla'nad menoj^izVlčkla je „kr“z dvom« »gg 7, dobro igro so se v .. vra'. posebno odlikovali pri bejcše. zna/a zbrati družbo, ki je popiva- vse priimke, ki /Ih premore stola doma, tn se vrtela okrog dru- venski, srb ki, hrvalskl, madžar- so bili še tudi kakšni drugi vzro- Molče sem šla dalje »S pijan- pn<;0}^ ^nno^st te Litija Tfr'.u\"c-ki, ni ugotovil nihče. Panta so Cem s eni bosti-, pravi drugi pre- ^ tretjQ Jnest0' na ,es ,v|a t* aftoto' nekaj dni pozne/e potegnili Iz govor In preslišala sem vse. Pre- gcnr.kpna dein prvenstva z ^ Save pod hrastnlšklm mostom cel mesecev /e fe od takrat ml- . jmi-nh noaometaSRV ',v0- pod hrastnlšklm mostom cel mesecev je Hotuljka je tulila fe kar zve- nilo, opsuje me pa prav vsaki-rlnsko In se napila do mrtvega, krat, če mv vidi In kjer me vi-NI več tako glasno pl/ančevala, dl. Breča je le. da se zelo redko uspeh lltilsk^ nogomet jrtvaj ta tudi velike zflSlu^Ai^^N^«^|V POVERJENIKOM PREŠERNOVE 33znua Konec meseca novembra bomo pričeli z razpošiljanjem knjig Prešernove družbe. Da bi imeli za ekspedit vse pravočasno pripravljeno, prosimo, da nam najkasneje do 20. novembra sporočite vse spremembe, ki so nastale v Številu članov, naslovu in podobno. Nadalje prosimo, da za te člane poravnate članarino najkasneje do konca meseca novembra ga Je pa okrog 200 poslušalcev, ki so bili s predavanjem izredno zadovoljni. 2e dolgo ni bilo v Trbovljah ob taki priliki v dvorani tako tiho in mimo kot pri tem predavanju, tako je predavatelj pritegnil vse poslušalce, ki so v poldrugournem predavanju slišali marsikaj zelo zanimivega iz „$ola za žene" v Zagorju Preteklo soboto zvečer je bila v Domu »Partizana« v Zagorju premiera Molierove »Sole za žene«. Uprizorila jo je ob začetku sezone gledališka družina »Svobode L« v Zagorju v režiji tov. Ivana Smona. Maloštevilnim gledalcem —• bilo jih je nekaj nad sto — je delo ugajalo. Posebno všeč je bil režiser v vlogi Arnolda, nadalje Agnezin oče (Milan Besen jak) in Agneza, ki jo je igrala Sonja Juvančičeva. Ob tej uprizoritvi mislimo, da je nekaj nad sto gledalcev zelo slabo plačilo Zagorjanov kultur-noumetniškim delavcem v zagor-ski»Svobodi«, ki so več mesecev žrtvovali ves svoj prosti čas za študij tega odrskega dela. Bilo Indonezije, Siama, Burme, Indije in s Ceylona. Ljudska univerza r Trbovljah bo imela v prihodnje redno predavanja vsakih štirinajst dni. Upajmo, da bodo v tej sezoni predavanja bolj obiskana kot kot lani. Predavanja Ljudske univerze pa ne bodo samo vT>e- | tisoči Slovencev, ki bi prišli, če lavskem domu v okviru »Svobo-| bi dopustila naša država, zopet de-center«, marveč tudi v ostalih pod »italijanski škorenj«, predelih trboveljske doline, tako »Sedaj razumem, zakaj je klic v Domu »Svobode-Zasavje«, na naših množic: Trst je naši nepo-Dobrni v okviru tamkajšnje pusti j iv«, je dejal na koncu fant, »Svobode«, kakor tudi v Domu me je ves čas pazljivo poriu- Tudi mi pionirji nismo gledali na deklaracijo Zahodnih sil z zaprtimi očmi. Živo smo se pomenkovali o naši Armadi, o naših Slovencih, ki so ostali onkraj krivične meje, o »hrabri« italijanski vojski. Skratka: pogovori so se vrteli okrog Trsta in cone A. Ko sva se na šolskem hodniku pogovarjala z mojim prijateljem o tem sklepu, pride mimo mlajši fant, pristopi k nama in reče: »Povejte mi, zakaj se tako potegujemo za Trst? Zakaj ga ne pulimo Italiji, pa bo dobro?« »Ha,« sem mu odgovoril. »Ce bi Jugoslavija pustila Italijane na Balkan bi tako imenovana rimska volkulja silila še dalje na naše ozemlje Istre, Dalmacije in Slovenije. Toda v Trstu in coni A, kot tukaj, smo Slovenci in Jugoslovani in nočemo tujcev. Trst je naš, toda krivične odločitve v deklaracijah so vedno škodovale koristim Slovencev. V Trstu in v coni A živijo tisoči in »Svobode« v Zg. Trbovljah. Rudarska godba »a pihala »Svobode I« v Hrastniku j® darovala za volilni fond 1000 dinarjev. — Društva — posnemajte! Jano Koprivc, III. c razred gimnazije v Trbovljah Obvestilo Vsa sporočila oz. naročila, ki bi jih prejeli po 20. novembru in j bi želeti,“da si ga vsak Zagorjan bi jih ne mogli več upoštevati F"jn Zagorjanka ogleda. -ml- pri rednem ekspeditu, bomo izvršili na račun naročnika s tem, da ' bo doplačal k redni članarini 240 dinarjev še 25 dinarjev za odpremo. Zato prosimo, da nam takoj Sanitarna inšpekcija, kje si? V zadnji številki smo. priobčili članek o poslovanju v tr- sporočite, koliko članov predvi-1 boveljskih mesnicah. Obrnili ®obil v enega naših najboljših šem Pagliaruzzijem pa na rob Ve-Plezalcev v snegu in ledu. 1 like Dnine, dr. Miha Potočnik devate še pridobiti, da vam bomo poslali knjige tudi še zanje. Glavni odbor Prešernove družbe * REŠEVANJE PILOTOV REAKTIVNIH LETAL Posadke reaktivnih letal se v primeru nesreč rešujejo na svojevrsten način. Iz letala se avtomatično »izstrele« hkrati s sedežem, h kateremu so privezani. Brž ko odlete iz letala, se odpre padalo in pilot se počasi spušča na tla. V Angliji so izdelali nov tip takšnih sedežev za reaktivna letala. Sedež je za polovico lažji od dosedanjih in deluje popolnoma avtomatično, ne glede na hitrost letala v kritičnem trenutku. Z novim sedežem se je rešil pilot tudi, ko je reaktivno letalo letelo razmeroma nizko in z največjo hitrostjo. smo se na vodstvo podjetja »Meso«, ki nam je izjavilo sledeče: »Mesnice so odprte tudi popoldne, ko promet poneha, kjer lahko opravi vse posle en sam človek, s čimer prihranimo na stroških. Če pa želijo trboveljski potrošniki, da bo v vsaki mesnici poseben človek za sekanje mesa drugi pa za pobiranje denarja, potem naj se stranke nikar ne čudijo, če bo zato cena mesu pri. kilogramu 5 dinarjev dražja, ker bo zato treba nastaviti več ljudi, da ustrežemo nekaterim posameznikom.« POPRAVEK Poročilo v članku »Cement sta kradla«, priobčenem v 44. številki našega lista, popravljamo v toliko, da iz rudniške-skladišča odnešene ' ~x" Zaradi hitro rastoče potrebe po električni energiji v našem socialističnem gospodarstvu ne more izgradnja novih električnih nanrav že sedaj zadostiti veliki potrošnji električnega toka, ker terja ta izgradnja velikanske vsote za daljšo dobo. Kritično stanje v oskrbi z električnim tokom nastopa predvsem v jesenskem in zimskem času zaradi preobremenitve obstoječih električnih naprav, zato so potrebne omejitve v potrošnji Ko pa bo poleg napajalnih transformatorskih postaj zgrajena tudi velika razdelilna transformatorska po-staja 35/10 kV v Trbovljah, rastoča obremenitev ne bo več bistveno vplivala na redno preskrbo vseh potrošnikov z električno energijo. Široka potrošnja, t. j. gospodinjstva in obrti povzroča velike istočasne obtežbe v kilovatih pri razsvetljavi zjutraj in zvečer Najbolj občutljive so svetlobne konice v jesenskem in zimskem času med 6. in 8. uro in med 17. in 22. uro. Glede na vsakodnevne Izpade električne energije smo primorani uvesti omejitev potrošnje električne energije za vse motorje in ogrevalne aparate v obrti in gospodinjstvu vsakodnevno od 6 do 8. ure in od 17. do 22, ure. Gornja odločb? je v veljavi od 1. novembra 1953 in bo tra-Uredništvo. •1,3,9 do konca meseca marca 11954. V zvezi s tem si dovoljujemo opomniti vse odjemalce električne energije na Uredbo o elektroenergetski dispečerski službi (Ur. 1. FLRJ št. 95-530/501. vreče ki določa ostre sankcije proti 30 kršiteljem odločbe ter neizva- Kino •Svoboda-Cenler« v Trbovljah (Delavski dom) bo predvajal sledeče filme: II. jn 12. novembra ameriški barvni film »SMOKY« Od 13. do 16. novembra ameriški film o vohunski zadevi med zadnjo vojno »PET PRSTOV« 18. in 19. novembra pa mehiški film »EN DAN ZlVUENJAm Kino »Svoboda«, Trbovlje II bo igral prihodnje dni ameriški film •ZLOMLJENA PUŠClCA. Razpored predstav bo razviden z lepakov. . i«"« -a**™ «*»- •«- vedeno. pač pa 3000 din. Uredništvo. trične energije. Elektro-TrhovLIe Trbovlje ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so spremljali našega dragega, ljubljenega Zvonka Medveška na zadnji poti na pokopališče v Trbovljah ter vsem darovalcem cvetja. Žalujoča mamica Hermina, očka Zvone ter družina Puncer in Medvešek. IZGUBLJENO Dne 5. 9. popoldne, od 4. — 5. ure, sem izgubila na poti od Pravdiča do Delavskega doma žensko ročno uro. Prosim najditelja. da jo proti nagradi odda v upravi lista. NAJDENO V Bevškem najdena ura se dobi pri Dobovičku. Trbovlje — Bevško štev. 8. PRODAM dinamo za motorno kolo tvrdke »Puch«, 250 cm’ z uravnavalcem (regleri. — Naslov v upravi lista PREKLIC. Obžalujeva neresnične besede, ki sva jih izrekli Leopoldu Gobcu iz Trbovelj.— Marija Prašnikar in Stefi Raz-boršek. Trbovlje P. B. »Seveda iam maUat ••• j®rtod vrati je stal Eddington. f”*« nam jc nekaj korakov sproti. »Halo, doktor Caillat, Jjako gre? prav, da ste prišli. ,eto enkrat, kaj ne?« *«xnii mi je roko. Videlo se mi je, da se ni spre-?®hil. Dobro raščen mož z nc-Lpbemhnim, vendar simpatič-obrazom. Ko je dal roko ^Uhonyju, se je prikazala goji** Caerlon, tašča Eddingtona u ^eksona. Hodila je nekoliki sklonjena, tako da si spočet-vldel samo njene snežnobele n jr* s Vreto. Toda njen prihod, kiLn<* kretnje so bile ume ka-0« Drl podlasici, tako da si se f, aynost čudil. Vrgla je glavo t9! ln me s prijaznimi očmi Pogledala. sp* si smo zelo veseli, da vas ^ckl-i dimo’ ROSPod doktor,« je kret«, ? roko jc napravila stavi,.’ kakor da bi ona pred-hok->»a Vsc trl t,aine. ki so rav-Pof, Sejale i* hišo. «tn roko EdJthi Vi, o^^onovi in Ani Dicksono-»VoiAl? Eddington jc porinila 0«uL hferko naprej. »To Jc ds, ,e dejal«. »Zdi se mi, r/, i°, ovinke še ne poznate.« tith Uic 0 ,e izglodala stara kakš- ri»8tl B*,a ,0 v,s°ke Iftto, kot njena mati. Lase Je Po zadnji modi kratko ostrižene. Ker je bila vitka, je izgledala kot fant. Dala mi je roko in rekla v zelo dobri francoščini: »Veseli me da sem se spoznala z vami, gospod doktor Caillat Moje prijateljice me bodo zavidale, kajti slavni ste postali. Vse smo brale lansko zimo z veliko napetostjo poročilo procesa o umoru Pellato-na. Bile smo vesele, da ste dosegli oprostitev uboge gospe.« Zelo neumno sem se nasmehnil, kajti na pohvalo nisem bil pripravljen. »Zelo 6em vesel vašega pozdrava v moji materinščini,« nem rekel čez nekaj časa. »Najlepša vam hvalal« Nato je prišel John Dickson. »Kako vam gre? Izgleda. da dobro!« Njegova sivo meMrana, špičasto pristrižena brada se je kar tresla od dobre volje. »Za celo leto dni ste se pomladili!« Na to pohvalo ml ni bilo treba odgovoriti. * Nišem prijatelj kart Nekaj krat sem poskusil z njimi in prodrl same v začetne učenosti bridgea Toda vsakokrat sc mi je po preteku nekaj časa zdelo zanimivo opazovati obraze tn kretnje mojih soigralcev, tako da sem pozabil na igro. Ko so se nato Anthony, oba k partiji bridgea ln zavzeli me- | Igralci bridgea sredi sobe so sto pod kronskim lestencem | slišali ropot z oknom osmerokotno. skoro okroglo mizo, mi je bilo prav prijetno, da sem s svojo skodelico čaja lahko prisedel k stari gospe na zofo. Ana Dickson ln Dulcle sta se s strežnico Fani. ko je bila miza pospravljena umaknili iz sobe Mislil sem da se mudita v kuhinji Toda ko sem prisedel h gospe Caerlon sem opazil, da obe stojita pred najinim oknom na terasi. Okno je bilo samo priprto. Nahajalo se je ravno nad najinima glavama, in če sem sedel na zofi, te nihče ni videl od zunaj in tudi sam nis‘ mogel gledati skozi okno Slišal sem pridušen tarnajoč glas mlade deklice. Njene besede so zvenele tako, da sl vsak trenutek čakal, kdaj bo bruhnila v jok. »Pomagaj ml, tetka Anal« Je prosila. »Nimam človeka, ki bi se mu lahko zaupala. Mama mi ne bo verjela, ln če bi mi verjela. bi bila smrtno nesrečna.« »Materi tega ne smeš praviti, Dulcie! Za nobeno ceno ne! Si me razumela?« Besede tetke Ane so zvenele čvrsto, skoro trdo. »Mamo morava Izločiti, sicer se bo zgodila nesreča.« »In kaj naj storim, tetka?« »Ti bom še povedala. Ti boš...« Nisem mogel poslušati več nadaljnjega pogovora obeh. »Ti je hladno, Mamm?« je vprašala Edith Eddington. »Ali naj v kaminu zakurimo?« »Ne, ni treba,« je rekla stara gospa. »Samo malo vleklo je.« Prikimala je svoji starejši hčerki. »Skoda, da ne igrate« je pristavila čez nekaj časa po najinem molku »Edith danes ni pri stvari.« »Pa morajo igrati?« sem se drznil pripomniti. Mamm je pomišljala, preden je odgovorila/ »Oh. morda je to še najpametneje.« »Pa vendar draži nervozne ljudi k prepiru.« Skomignila je z rameni. »Moj mož je mislil o tej stvari drugače.« Najini pogledi so ee srečali za trenutek. Ob enajstih je pripeljala Fani dva čajna vozička, na katerima je bil prigrizek. Mamm je rekla čednemu dekletu: »Fani, pojdite spari Bomo pozneje same pospravile.« Postrežnica se je priklonila in odšla. Igralci za mizo so zložili karte. John Dickson je na hitro Izračunal dobičke in izgube. »Ne, hvala! Zelo ste ljubeznivi.« k£abogi$r'DiL^okSToi- dano stekleno veranao župana ni hitela za jelenom, mar- vrt, kjer sem naletel na Dxk Pristopi! sem h kadilni mizici in vzel cigareto. Ker dame niso kadile, sem odšel v prizidano stekleno verando, zimski več je z roko objemala žival. Osuplost jelena se je kiparju izvrstno posrečila Nasmehnil sem se. Dulcie me je pogledala. »Oh, da ..je rekla in se nasmehnila. da so se prikazali zobje. »Je tukaj sploh še kaj divjadi?« »Pač. Predvsem srne in zajci. Policist Snowden trdi celo, da se klati v bližini čreda divjih prašičev. Ponoči prihajajo na njive in rujejo iz zemlje krompir in repo. O tem je že hotel govoriti z dr Burwellom. On je namreč tukaj edini lovec.« Anthony je slišal svoje ime In pristopil k nama. »Kaj pripoveduješ spet slabega o meni, Dulcie?« je vprašal veselo. Dejal aem mu: »Pravijo, da sona in Eddingtona s prižganimi cigaretami. Nista me slišala, kajti nosil sem čevlje z gumijastimi podplati. Eddington je silil v Dic*so-na: »Si se odločil?« »Da,« mu je odgovoril svak. Utrnil Je pepel svoje cigarete na palmi v loncu. »Pri tej stvari ne bom sodeloval!« »Potem te bom prisilil!« Takrat sem se obrnil in se vrnil k ostalim. Mamm je omenila, da bo v kratkem cvetela neka kakteja Sla sva skozi zimski vrt. Dulc-.e je zaprla steklena vrata. Stopili smo v majhen salon ki je bil tik velike sobe s kaminom. Skozi odprta vrata smo videli, da stoji ob kaminu Edith Ko nas je videl® prihajati, je bilo opaziti na njenem obrazu da je s silo zatrla v sebi razburjena Drugi so vstali Eddington Je | sem mu odgovoril se potepajo tukaj okrog ^ ! čustva. Nasmehnila se nam je, prašiči, prav tako je baje dosti | z desnico je „3 mečkala maj-sm ln zajcev. Kaj praviš, te bi ^ flpkast robček. Jay Edding-napravill lov « 1 ton je stal med vrati, ki so dr- »IzvTStna ideja!. Je odgovo- ^ na teras0 v roki 1e aržal ril Anthony. »Toda če bi Sol ča5o ln bil proti nam obrnjen sam. bi bilo predolgočasno.« >g hrtrtotn. Videl sem njegov »Jaz bi šel prav rad s teboj,« od strani in svetilka na nalival čaše. Vzeli smo svoje krožnike ln stali razgovarjajoč se okrog Bili smo že vsi malo utrujeni Stal sem z Dulcie o>~ kaminu mali mizici je dajala temu kajti gospa Caerlon Je naglo in ji dal košček ledu v oranžni gostitelja in gospa Edith vscdli vstala z zofe in zaprla okno. sok. »Želite še vode?« »Meni se živali smilijo.« je obrazu nekakšen zabit, sovra-pristavila Dulcie. žen izraz. Ustrašil sem se tega Anthony ie zmaja: z glavo, občutka. Najbrž sem se motil »Ce bi takole zvečer kdaj sre- Hitro sem ga poklical Takrat čala divjega merjasca bi se se je obrnil in sedaj sem ga nad izgledom te živali zelo ču- videl v polni luč: dila.« i (Dalje prihodnjič) Skupno delo je rodilo uspehe Kako diha in dela Strojna mizama v Trbovljah y - 1 m*. 1 skleni' A\iL *. s.: Ni še dolgo tega, ko Je zelenela trava tam, kjer stoji danes v Trbovljah velika strojna mizarska delavnica, ali še bolje bi morda rekli — mala tovarna. Ta velika mizama je delo pridnih rok, ki so vse prijele za delo, ko je bilo to treba. Sicer pa Trboveljčani dobro poznajo to svojo najmlajšo tovarno, saj je že marsikdo naročil v njej novo spalnico ali pa kuhinjsko opremo. Toda na splošno je to podjetj4 poznano le bolj s trgovske strani; kaj pa njegov kolektiv, njegove težave in skrbi, ki jih ima? Delali so vsi člani tega kolektiva, prav vsi od prvega do zadnjega, zato pač vsi razmišljajo, kadar je treba reševati pereča vprašanja podjetja, ki jih seveda ne manjka. Mali kolektiv te strojne mizarne je kot družina. Vsi se dobro poznajo med seboj in tako prav lahko kritizirajo delo svojih slabih sotovarišev, kadar je treba. Na nedavnem sestanku delavskega sveta tega mizarskega podjetja je bilo kaj živahno. Tam so vsi poveanli marsikaj, kar se jim ne zdi v redu. Člani delavskega sveta so pokazali veliko zanimanje za probleme svoje mizarske tovarne. Razumljivo; finančna sredstva in razgovor o njih so bili v ospredju — saj je denar pač osnova vsakega podjetja. Strojna mizama je imela precej dolžnikov, tako pri raznih socialističnih podjetjih — naročnikih kot med privatniki. Zasebni dolžniki so šele po vztrajni akciji in po opominih začeli plačevati svoje dolgove mizami. To je bilo kolektivu strojne mizarne v poduk, da bo odslej le proti takojšnjemu plačilu izdeloval pohištvo in ostale mizarske izdelke. Ravno tako tudi socialistična podjetja niso med rednimi plačniki, kar dela težave v denarnem poslovanju mlade mizarske tovarne. Težkoče ima kolektiv nadalje pri nakupu lesa, zlasti zaradi navijanja cen raznih drugih, predvsem nekaterih velikih- investicijskih podjetij v naših revirjih. 'Pravilno bi pač bilo, da bi se v Zasavju sešli vsi lesni potrošniki in določili najvišje odkupne cene lesu, ker je s predragimi mizarskimi izdelki končno oškodovan spet samo delovni človek, ki te izdelke potrebuje. Težave ima mizarski kolektiv te tovarne z nakupom strojev. Podjetje je naročilo v tovarni »Bratstvo-Edinstvo« v Zagrebu verižni rezkalni stroj. Toda to podjetje izdeluje le stroje brez verig, ki bi jih morali dobiti iz Nemčije, za kar pa nimajo deviznih dinarjev. Stroj bi pa strojna mizama v Trbovljah pri svoji povečani proizvodnji, ki jo Člani delavskega sveta ln l da če je stvarna, jo kolektiv na- upravnega odbora strojne mizarne so pa to pot sprožili debato še o nekem problemu, ki se jim zdi potreben, da ga razčistijo v samem podjetju in tudi zunaj, kjer naj bi tudi oblastveni organi razmišljali o tem. Gre namreč za šušmarstvo v mizarski obrti, ki je zelo nezdrav pojav v obrtništvu. S šušmarjenjem se seveda Delovni kolektiv strojnega mizarstva narekuje potreba, z dograditvijo še ene delavniške dvorane nuj- j no rabila. ! Na seji delavskega sveta so govorili tudi o samem strokovnem delu v mizami. Strojno de- 1 lavnico bo treba še bolj izkoristiti, po potrebi delati v njej tudi v več izmenah, samo da bo dohajala zahteve ročne delavnice. Ročna delavnica je pa zadovoljiva, saj so v njej najboljši mizarji okraja. Le pri mlajših mizarjih je opaziti, da ne pokažejo povsem pravega prizadeva- 1 nja za svojo strokovno izpopolni-I tev, kar seveda kvarno vpliva na učinek dela in — njihov zaslužek. Bila bi dolžnost starejših, da se jim v večji meri posvetijo, jim pomagajo in jih skušajo zainteresirati za njihov strokovni dvig V proizvodnem procesu ima kolektiv tudi večkrat neprilike, I zlasti tedaj, če ta alj ona orga- ' nizacija ali podjejje nepremiš- j ljeno ne naroči mizarskih del j pravočasno. V tem primeru mi- j zarskemu kolektivu kratek rok za izdelavo naročenega blaga iz- j tiri redno proizvodnjo v mizar- j skj tovarni 1 hoče ogoljufati skupnost za dajatve, ki so jih podjetja in privatni proizvajalci dolžni dati družbi. Na žalost — kar pa je seveda najbolj zgrešeno in graje vredno — se pa šušmarstva poslužujejo razna naša društva, privatni obrtniki, trgovska podjetja, ki potrebujejo mizarske izdelke, in v nekaterih primerih celo — sam mestni odbor! Prav posebno je to opaziti pri tapet-nikih, ki so uslužbeni pri rudniku; popoldne imajo že kar vsak svoj »rajon« za šušmarjenje. Trgovsko podjetje je imelo razgovore s strojno mizarno, da bi mu izdelala posteljne vložke in divane, to pa po isti ceni, kot je veljala doslej. Seveda to ni bilo mogoče, ker so oni oddajali delo nekemu privatnemu ta-petniku, ki mu ni bilo treba plačevati davka na promet. Podoben je bil primer s polaganjem parketa na osnovni šoli na Vodah. Sami so se kritizirali, ker so di oni v preteklosti , dve taki »uslugi« in z~‘ li, da se takim pojavom odločno upro. Seveda naj bi tudi ljudski odbor tukaj pomagal. Konkurenca je sicer ostra, to- še strojne mizarne rad spreje ma, saj mu nalaga novo nalogo, kako izboljšati proizvodnjo ln znižati cene, da bi bil zadovoljen tudi potrošnik. So pa seveda spet primeri prav umazane konkurence. Privatni mizar C. v Trbov-ljalTie namreč za dela na trboveljski gimnaziji zaračunaj 300 tisoč dinarjev manj od stvarne cene — nato je pa prosil oblast za znižanje davka na to vsoto! Kolektiv Strojne mizarne v Trbovljah ima pa razumljivo še razne majhne probleme. Tako je razmišljal tudi, kako bi ogreval delavniške prostore v zimskih mesecih, da bo v njih za obdelovanje lesa primerna toplota. To so samo problemi in napake ter pomanjkljivosti, o Katerih so govorili na seji delavskega sveta, o svojih uspehih so pa molčali. Njihov na j večji uspeh so vsekakor zagotovljena naročila, ki jih imajo in ki pričajo o j kvalitetnem delu kolektiva Stroj-! ne mizarne v Trbovljah No — v j svojih vrstah ima ta kolektiv j kar 40 odst najboljših mizarjev , okraja. Poleg stavbnega mizarstva se namerava ta kolektiv Kolektiv pri prostovoljnem defln specializirati samo na imitacijo pohištvenega lesa. Pleskar naše strojne mizarne je bil na enomesečnem tečaju v Avstriji, kjer se je mnogo naučil, in pravijo, da se z orehovo imitacijo lesa sedaj lahko kosajo daleč naokrog po Sloveniji S pospešeno hitrostjo gradi ta kolektiv sedaj še eno mizarsko Tako je bilo v stari delavnici dvorano iste velikosti, kot je sedanja, ter ju bo nato združil v eno. Strojna mizama v Trbovljah si je tudi uredila moderno opravljeno trgovino v bivši poslovalnici »Bate« v Trbovljah. V tem lokalu bodo na ogled in v nakup vsi izdelki tega mizarskega podjetja. To je kolektiv, ki dela in res sam gospodari — in to dobro gospodari. Delavski svet in upravni odbor igrata svojo vlogo v podjetju razen posameznih čla-j nov, ki se v premajhni meri seznanjajo preko časopisja o novem gospodarskem razvoju v državi, zlasti kadar gre za koristi skupnosti. Člani ZK in sindikata se tudi trudijo pomagati kolektivu pri izvedbi njegovih nalog, kljub temu da je včasih le premalo borben. Še nekaj jih teži, kar si pa ne upajo prav glasno povedati. Dejali so in upajo, da bo kritika zalegla in da bo predsednik delavskega sveta postal tudi pri delu vzor člana Zveze komunistov in vzor vodje svojega kolektiva -bs- Za kratek čas pri skušnji »Gospod kandidat to vprašanje vas spravlja v zadrego, kajne?« »Vprašanje ne, gospod profesor, pač pa odgovor!« V SOLI Učitelj: — »Kako nastane brezzračni prostor?« Učenec: — »Ce kolesar zavozi 's kolesom na žebelj!« SPLOSNO STROJNO MIZARSTVO TRBOVLJE Izd^uteno aselii pillllllllllll!l!llll!lll!l!llll!l!llllll|llllllllllj|!l|lllll!lll(||!lll|ll|l|||||l|||||l!l||| lll!!l!!llll!!!IIJIIIII!il!lll!ll!llllll!ll!l!llllllliSll!!!ii!!lll!!!lllllll!!lll!lll!!llll|||| STAVFENO MIZARSKA DE DRUŽINSKE IN SAMSKE LA: VRATA. OKNA. PAR SPALNICE. KUHINJSKE KETNA TLA, OPREMO OPRAVE. OTROŠKE SOBE. TOVARN. SOL. BOLNIŠNIC, KAUČE Z OBLAZINJENJEM * ! 'V. ; URADOV. TRGOVSKIH IN OTOMANE. KLUBSKE SOBE. RESTAVRACI IŠKIH POSTELJNE BLAZINE. LOKALOV TER VSA OBLAZINTFNF, STOLE VSE" REPREZENTANČNA DELA VRŠI n * . >. i m H