Glasilo jugoslovanske socialne cleriiokracije
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 5'20 K, za Četrt leta 2*60 K, meseCno 90 vin.; za NemCijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za Četrt lota 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vraCajo. Inserati. Hnostopna petit-vrstica, (Sivina 72 mm) Izliala vsako sredo in sofc to.	20 vin., pogojeni prostor 25. vin., poslana in razglasi 30 vin.	Posamezna Številka 10 v.
Vsem organizacijam
jugoslovanske soc. demokratične stranke!
Z ozirom na razpisane državnozborske volitve sklicujemo
volilno konferenco stranke na velikonočni pondeljek, dne 17. aprila v Ljubljano.
Vsaka deželna, okrajna in krajna organizacija ima pravico poslati na konferenco svoje zastopnike.
Če je le mogoče, naj organizacije naznanijo svoje delegate poprej izvrševalnemu odboru, kateremu naj tudi vpošljejo vse predloge, ki se tičejo volitev.
Prostor in ura konference se pravočasno naznani.
izvrševalni odbor jugoslov. soc. dem. stranke.
Delavstvo in državni zbor.
Bienerth hoče nov parlament. Razpustil je zbornico, ker bi bil sicer moral sam odkorakati tja, kjer se uživa »zaslužen pokoj«. Tega gospod baron ni hotel, ker ima rajši sebe kakor parlament. Pravijo, da ga imajo tudi pri dvoru zelo radi in to mu je dalo pogum, da je poslal poslance domov.
Ali s samim razpustom se ne more nobena vlada trajno rešiti. Njena bodočnost je odvisna od bodočega parlamenta. Volitve imajo pokazati, če bo vlada v novi zbornici našla več zaslombe kakor v stari. Baron Bienerth upa; odkar je na čelu avstrijske vlade, je upanje njegova najmočnejša lastnost. Upa pa gospod baron dvoje: Slovenske klerikalce, ki so bili že o božiču pripravljeni na skok v vladni tabor, misli zdaj gotovo pridobiti ; to je eno. Drugo pa je, da bi rad s pomočjo nemško - liberalno - krščanske zveze vzel nekoliko mandatov socialni demokraciji in z njimi povečal svojo večino.
Prvo je zelo sumljivo, zakaj naši klerikalci se res že vedejo popolnoma kakor vladni ljudje. Njihovemu uskoku se ne bi bilo nič čuditi, kajti izprememba politike je pri klerikalcih vsakdanja reč. Nekdaj so bili tudi doma najhujši opozicionalci in »Slovenec« je posvečal deželnemu predsedniku Schwarzu članke z napisom : »Gospod baron, pojdite v penzionl« Par tednov pozneje je bil dr. Susteršič najgorečnejši zagovornik barona Schwarza in klerikalci so na Kranjskem očitno zajadrali v vladno strujo. Zanje je plašč sploh v prvi vrsti zato, da se obrača po vetru. Niti v sanjah bi se jim ne zdelo nerodno podpirati tistega Bienertha, proti kateremu so še pred kratkim vodili ob-strukcijo.
Z drugim načrtom ima gospod baron manj sreče. Med nemškimi svobodomiselnimi poslanci je bilo pač jako veliko razpoloženja za to, da bi sklenili koalicijo s krščanskimi socialci in si tako zavarovali svoje mandate. Toda kmalu so spoznali, da nimajo volilci nič dopadajenja nad tako taktiko in kompromis se je razbil. Skleniti se je imel seveda proti socialni demokraciji.
Če tudi iz te moke ne bo pogače, je pa vendar gotovo, da bodo vladni pristaši mobilizirali vse moči zoper socialno demokracijo; kajti vsak mandat, ki bi ga izgubili socialisti in pridobile nemške meščanske stranke, bi pomenjal eno številko več za vlado. Treba bo torej, da napno tudi socialisti vse sile, zakaj za delavno ljudstvo je strankarsko razmerje v novem državnem zboru največjega pomena.
Baron Bienerth ni imel v parlamentu težav samo s proračunskim provizorijem. Če ne bi bilo druge zadrege, bi bil najbrž po svojem starem receptu zopet odgodil državni zbor. Kdor je pripravljen vladati s paragrafom 14., si ne beli glave zaradi oblike. Ali za Bienertha je bila še veliko večja nevarnost, da splava njegov davčni načrt po vodi. Če bi se bilo to zgodilo, tedaj ne bi bil imel
nobenega izhoda razven demisije. Zato je razpustil parlament, pa išče zdaj pri vohlcih tako zbornico, ki bi bila pripravljena dovoliti nove davke po tistem načrtu, ki ga je bil lani predložil Bilinski in ki ga tudi dr. Meyer, sedanji finančni minister, ne misli biv-stveno izpremeniti.
To je tista glavna točka, o kateri bodo imele odločiti nove volitve.
Nedvomno je, da bodo nasprotniške stranke storile, kar se bo le dalo, da bi preslepile ljudstvo. Slišali bomo zopet veliko deklamacij o narodnem vprašanju, o nasprotju med Slovani, Nemci in Italijani. Mlatila se bo prazna slama o »visoki« politiki, katere baje navadno ljudstvo ne more razumeti. Zlasti klerikalci bode privlekli vso staro ro potijo, s katero že od nekdaj begajo ljudstvo. Vpričo vseh teh poizkusov bo treba imeti kakor nepremakljivo točko pred očmi, da pojde pri volitvah in v državnem zboru za denar, za denar, za denar.
Vlada je iz delegacij izprešaia ogromne milione za militarizem in marinizem. Ali delegacije morejo za take reči le načeloma dovoliti izdatke. Kako se stroški pokrijejo, je pa skrb parlamentov. Po ključu, ki ga določa avstro-ogrska pogodba, se izdatki raz-dele med Avstrijo in Ogrsko; potem pa mora avstrijski parlament gledati, odkod bo dobil denarja za pokritje svojega deleža.
Z dosedanjimi navadnimi dohodki ne more Avstrija poplačati teh zahtev. Saj je v rednem proračunu že brez njih primanjkljaj. Torej ni pomoči: Treba je novih virov. Razven tega je tudi saniranje deželnih financ že davno na dnevnem redu in tudi za to je treba velikanskih svot. Povrh potrebuje država denarja še za nove železnice, ne glede na to, da so nujno potrebne raznovrstne socialne reforme, ki se tudi ne dajo izvršiti brez denarja. Te seveda ne delajo vladi preglavice. Če le dobi, kar potrebuje za militarizem. Za socialne reforme se ji ne mudi. Delavci, železničarji, državni uslužbenci in uradniki lahko čakajo.
Odkod pa hoče vlada dobiti milione za ladje in kanone, za trdnjave in puške?
Finančni načrt bivšega ministra Bilin-skega razodeva toskrivnost. Blenerthova vlada namerava vpeljati celo šumo
novih indlrektnih davkov, torei takih davkov, ki zadenejo živila in vsakdanje potrebščine ljudstva. Davek na žganje, davek na pivo in vino, davek na sladkor, davek ali monogol na vžigalice, zvišanje tobačnih cen — to so viri, iz katerih namerava zajemati vlada, da more pometati militarizmu par sto milionov v žrelo. Dridnavte, s katerimi bodo velekapitalisti napravili ogromne profite, naj poplača siromašno ljudstvo, ki si mora že sedaj odtrgavati od ust, če noče vedno imeti davčnega eksekutorja v hiši. Namesto da bi poiskala sredstev zoper neznosno draginjo, hoče vlada z novimi davki še povečati sedanjo draginjo.
Za to se bo v novem državnem zboru vodil glavni boj. Če zmaga pri volitvah vlada, tedaj pridejo neizogibno novi indi-rektni davki. Nameravano izsesavanje ljudstva se da le tedaj preprečiti, ako zmaga pri volitvah zanesljiva opozicija.
Naloga delavstva pri teh volitvah je to-tej jasna: Porabiti mora vso svojo moč, da pride čim več socialno demokratičnih poslancev v novi državni zbor. Tudi za slovensko delavstvo more veljati to geslo. Na Slovenskem živi delavstvo še v slabših razmerah kakor po drugih deželah. Slabša je njegova mezda, slabši splošni delovni pogoji. Slovensko delavstvo je v takem položaju, da ne more prenašati nobenih novih bremen. A če zmagajo vladne stranke, katerim bo pač treba prišteti tudi slovensko klerikalno, tedaj pridejo ta bremena bres milosti.
Zatorej ne sme slovensko zavedno delavstvo izgubiti nobenega časa, ampak se mora nezamudno pripraviti na volilni boj.
Glavno pa je, da postane zdaj vsak delavec res agitator in bojevnik. Če hoče delavstvo zmagati, mora samo pripraviti zmago. In za to je treba dela.
socialnega zavarovanja
in državnozborski pododsek, v katerem so zopet sovražniki delavstva skušali zavlačiti stvar, je pod stalnim pritiskom socialno de-
mokratičnih poslancev vendar zgotovil delo
_7 r	tako, da bi bilo v kratkem času lahko v
VOilinO CieiO.	parlamentu opravljeno in sankcionirano. Ravno
Odkar so državnozborske volitve razpi-	ta hip pa je vlada
sane, se po zakonu lahko sklicujejo in vrše	razpustila parlament
volilni shodi, ne da bi jih bilo treba na-	in socialno zavarovanje plava zopet po zraku,
znanjati oblasti.	vse doslej opravljeno delo je
* * *	izgubljeno,
Skrbite za volilske imenike ! Volilni	nekoliko tisoč delavskih starcev ne bo prišlo
zakon določa v § 12. sledeče:	na vrsto, da bi mogli uživati koristi novega
„V občinah, ki štejejo nad 5000 prebivalcev, se	zakona, mora volilski imenik pravočasno v zadostnem številu
razmnožiti in na zahtevo oddati vsakomur od začetka	___—
reklamacijske dobe proti povrnitvi stroškov. Kdor hoče
dobiti otisk razmnoženega volilskega imenika, mora	T> + " 1
to naznaniti občinskemu načelniku tekom osmih	i OlltlCm OCiSeVl.
dni po razpisu volitev. Na zakasnela naročila se	, , - ,
ne jemlje obzir, v drugih osmih dneh je treba pia-	Kultura madjarskega fevdalizma.
čati 50 odstotkov približnih naknadnih stroškov, sicer	^ , , t- • •	i- 1 -t.
je naročilo neveljavno. Ostanek stroškov je treba po-	Dokler po Evropi niso poznali ogrskih
ravnati pri prevzetju imenika. Pod enakimi pogoji se	razmer, so Madjari veljali za »vitežki narod,
morajo vsakomur oddajati tudi eventualni dodatki k	ki ljubi svobodo nad vse«. Madjarski aristo-
imenikom."	kraciji so pripisovali čudovite demokratične
Organizacije in sodruge v prizadetih ob-	lastnosti in najčistejši patriotizem Sicer pa
cinah opozarjamo na to določbo in jih po-	je bUo lošno mnenj da bivajo na
zivljamo, naj ne zamude naročila voli lsk.h	Jgkem sk^faj samj Madjad d |h nar()dov
imenikov, brez katerih je uspesno volilno	pa le neko\iko neznatnih drobfin. To pač
delo nemogoče. ^	nikdar nJ bHo resnično Au ta legenda je
..... , * . . * ,. „	lahko nastala, ker niso v zapadnih deželah
Voli na obveznost ie upehana na Kram-	,. . , , ■ \ - •» .
skem Niž'em Avstn'sl-em G rn'em A	poznali iz ogrske zgodovine skoraj nic dru-
, ' c Vs ^ 'f, .' ornJern JsriJ-	Zega kakor razne punte in zlasti vstajo iz
skem, Salcburskem, v Bukovim, na Morav-	* 1848_4Q( 0 kateri je ves svet mislil, da
skem, v Sleziji m na Predarlskem.	j£ bUa lfi boj za ^^ Da ge je u bajka
Sodrugom, ki pri zadnjih volitvah niso	učvrsti!a'. SO Pose^° pripomogli avstrijski
imeli volilne ravic a im "eda	generali in njih okrutnosti izza kapitulacije.
ri oročam"6 da se'° a' bi-11 ^ ^ ^^	Toda polagoma je vendar tupatam kdo
P 'P,., ' .. sa™1„. P® n£aJ° za VP1S	kaj zvedel o tožbah nemadjarskih narodov,
v volilski imenik. Po občinah, kjer so stran-	, . .. , ... . , ,.v
, . ....., , , , -	o odiranju kmetov, o strahovitem lzkonsca-
kine organizacije, imajo te poskrbeti, da se	• . i ci i	v.
• r j , V. . •	nju delavcev. Slava madjarskega »vitestva«
opravi to delo. Kjer m organizacije, naj se	. , ,, , .. . .	....
, j .. t- .. ,,	je začela bledeti in resnica si je jela krčiti
vsak sodrug sam pobriga. To se najbolje	J T - . . razburilJ0 'diarske
, . v vi- . v. t . i	UUl, 1 \J IJcl c ac UUl latUUtUU UldU aiJAC
stori, ce se vposlje občinskemu uradu vloga	. vj ■ i ■	• ■ i i
j v r ' °	mogotce. Kdor je kaj po pravici poročal o
po sledečem vzorcu:	J J.r ^ . r	.,
Slivnemu	ogrskih razmerah, se jim je strasno zameril,
občinskemu uradu	zlasti če je užival v inozemstvu kaj ugleda.
v ........... ..................Med temi je tudi angleški pisatelj Seton
Pri zadnjih državnozborskih volitvah nisem v tej	Watson, znan pod literarnim imenom Scotus
občim imel volilne pravice in zato nisem doslej zapi-	Viator ki si ie sam op-ledal odrsko Živlienie
san v tukajšnjem volilskem imeniku. Ker sem med	viator..K1 S1 Je sam ogieciat ogrsKO življenje,
tem dosegel volilno pravico, prosim za vpis v volilski	Pa ga Je opisal v svou knjigi »Radical irro-
imenik na podlagi sledečih podatkov:	blems in Hungary«. Ze zaradi te knjige so
Starost-	mac^arsk' fevdalci silno napadali. Zdaj
v sjužbj •	so pa kar iz sebe, ker ima v kratkem iziti
Stanuje: ..................................................................................................druga knjiga »Corruption a ad Reform in
V .......... ................ dne ................. 1911.	Hungary«.
Podpis.	To pa vendar vse nič ne pomaga. Ko-
---rupcije in nasilia je na Ogrskem toliko, da
Sodnici!	se ne zataj'ri in posebno zanimivo je, da
r, . .. ° , , ... .	se je to zadnje dni v ogrskem parlamentu
Pripravite se po vseh krajih na do-	. . , , t k „ , », ..
. . r . ! '	potrdilo celo iz madjarskih ust. Po slovaskih
ojno praznovanje ^	volilnih okrajih se tepo madjarske stranke
prvega majnika!	med seboj, katera bo Slovake oslepanla za
Skrbite, da postane to praznovanje	mandate. V ta namen se poslužujejo tudi
mogočna manifestacija	hinavščine. Največja konkurenca je med vladno,
delavske zavednosti in bojevitosti, ki bo le-	pa med klerikalno stranko. Tako je pr.šlo,
tos posebno potrebna.	da je klerikalni poslanec Jurij Szmrescanyi
Praznovali bomo delavski praznik ne le	(Smrečanj) zadnjič napadel vlado zaradi —
v znamenju zahtev, ampak tudi	zatiranja Slovakov. Od srca mu to pač ni
v znamenju protesta.	prihajalo, ker bi sam kaj dal za to, če bi
Delavci 1	se dali Slovaki madiarizirati Ampak to nič
Spomnite se, koliko ste se bojevali za	ne de; njegove besede so vsled tega š bolj
starostno zavarovanje ter za zavarovanje de-	zanimive. Szmreczanyi je obnovil spomin na
lavskih vdov in sirot! Težko si je misliti	to, da je vlada v osemdesetih letih z^oli iz
bolj opravičeno zahtevo kakor ta. Če je člo-	sovraštva do Slovakov razpustila slovaško
vek v Avstriji le par dni minister, mu je	»Matico«, ki je bilo čisto kulturno, nt-poli-
takoj zagotovljena pokojnina, tudi če ni sto-	tično društvo. Takrat je zaprla tudi edino
ril ničesar za državo, tudi če je še mlad in	slovaško gimnazijo. Grajal ,e, da se uprav-
sposoben za delo, tudi če ima še bogate	nim uradnikom v slovaških krajih ne 1 ubi
dohodke. Če delavec ostari in oslabi, izgubi	naučiti slovaško, da ne morejo niti občevati
pravico do življenja, kajti nobena postava,	s slovaškim prebivalstvom, da dobivaio Slo
nobena uredba ne varuje njegovega obstanka	vaki vsa uradna vabila, sodnijske sklepe in
na stara leta. In še umreti ne more mirno	odloke itd. v madjar-ikem jeziku in da mo-
kakor drugi ljudje, kajti na smrtni postelji	rajo diurniste in podobne ljudi prositi za
ga še muči bridko vprašanje, kaj bo z nje-	razlago, če hočeio kaj razumeti D ivčne knji-
govo vdovo, kaj z njegovimi otroci, kadar	žice pa so vendar slov^šk . Po državnih šo-
zatisne oči.	lah so nastavljeni učitelji, ki n zna o bese-
Po desetletnem zavlačenju je bila vlada	dice slovaško, pa naj pou uiejo otroke, ki ne
Poslanec Rakovszky pa je podal primer, kakšne sadove rodi ta sistem. V lip-tovski županiji se je ustanovil pravi konsor-cij tolovajev, ki izrablja madjarski uradni jezik in slovaško neznanje madjarščine v naj-podlejše sleparske namene. Temu konsorciju so pripadali občinski načelnik, okrajni tajnik, in davčni eksekutor. Njihova metoda pa je bila ta: Kakšen kmet je dobil tožbo. Ker je ni razumel, je vprašal okrajnega tajnika, kaj da je. Ta pa mu je odgovoril, da ni nič posebnega. Toženec vsled tega ni šel na razpravo, pa je bil kontumaciran. Ko je dobil sodbo, je ni razumel in če je vprašal katerega izmed omenjenih poštenjakovičev, je zopet dobil odgovor, da ni nič važnega. Na to se je seveda razpisala dražba, konsorcij uradnih sleparjev je znal tako uravnati, da ni bilo nič kupcev na dražbo, občinski načelnik je kupil zemljišče in hišo za bagatelo, svoje lopovske tovariše je oškodoval za pomoč, sam je postal bogat posestnik, njegovim žrtvam pa ni ostalo nič druzega kakor Amerika.
Nihče v parlamentu ni poizkusil izpod-biti te trditve. Ampak grof Štefan Tisza je bral Szmreczanyju in Rakovszkemu levite, ker sta — povedala stvar na javni seji, češ tako jo bo zopet lahko pograbil kak Scotus Viator in ponižal ugled in dober glas ogrske države.
Da uganjajo take lumparije, se ne zdi plemenitemu grofu in njegovim pajdašem nič hudega. Le svet ne sme zvedeti o njih 1 Taka je morala bände, ki gospoduje na Ogrskem.
*	Vojaške novince si je Bienerthova vlada že dovolila s § 14. Uradna »Wiener Zeitung c razglaša cesarsko naredbo, s katero se dovoljuje za leto 1911. ;z avstrijske državne polovice 59.042 novincev za vojsko in 19.240 za domobranstvo.
*	Miadočehi in češki raaikalci so sklenili kompromis za državnozborske volitve. To je značilno za politično demorali-zacijo, ki je zavladala med meščanskimi strankami. Radikalna stranka se je bila na Češkem ustanovila z namenom, da uniči Mla-dočehe, To je hotela doseči z najbolj frazar-sko demagogijo. Leta in leta je bil med obema strankama najsrditejši boj. V tem boju so miadočehi pogostoma, kadar so bili v najhujši zadregi, klicali socialne demokrate na pomoč. Danes pa se združujeta Kramar in Klofač — proti socialnim demokratom! Najbrže pa bosta oba to nemoralno zvezo obžalovala prej nego mislita, zakaj masa čeških volilcev ne misli na komando. Prav lahko se zgodi, da splava čudnim bratcem še kak mandat po vodi, namesto da bi pridobila kaj novih.
*	Gessmann in Hochenburger sta z velikansko vnemo priporočala kompromis nemških svobodomislecev s krščanskimi socialci. Vendar pa ni šlo, ker so se zaupniki ustrašili svojih volilcev. Sklep, da ni kompromisa, velja za javnost; kako bo na skrivaj, se bo že pokazalo. Pri ožjih volitvah pa pojdejo naprednjaki in nazadnjaki že skupaj; o tem ni nič treba dvomiti.
*	Grof Sternberg, ki je včasi s svojimi zabavljicami in grobostmi razveseljeval ves parlament, ne bo več kandidiral v državni zbor. Na svoje volilce je poslal poslovilno pismo, v katerem pravi, da si je kot poslanec nakopal samo sovraštvo na glavo ter ne čuti več moči v sebi, spustiti se v nov hud volilni boj.
*	Zarota proti podkralju v Koreji. Japonske oblasti so prišle na sled zaroti proti podkralju Koreje. Zaprli so 30 Kore-jancev. Zarotniki so hoteli pognati v zrak vlak podkralja; to bi bilo znamenje za vstajo.
Domače vesti.
Ljubljana in Kranjsko. Kandidature socialno demokratične stranke.
Za občinske volitve v Ljubljani je postavila jugoslovanska socialno demokratična stranka sledeče kandidate:
I. razred.
1.	Pavlic Josip, stavec in posestnik.
2.	Koman Fran, žel. podur. in posestnik.
3.	Oražen Anton, posestnik.
4.	Premk Ivan, žel. strojevodja.
5.	Ovčar Josip, žel. nadsprevodnik.
6.	Šibovec Alojzij, posestnik.
7.	Kern Ferdinand, stojevodja in posestnik.
8.	Škof Valentin, krojač.
9.	Sever Andrej, strugar.
10.	Ivančič Fran. žel. strojevodja.
11.	Dovč Anton, tov. delavec.
12.	Pegan Avgust, žel. strojevodja.
13.	Gašparič Ignacij, žel. sklad, mojster.
14.	Leopold Friderik, žel. strojevodja.
15.	Trotovšek Karol, žel. sprevodnik.
16.	Novak Ivan, posestnik, Krak. ul. 35. \7. Tutta Oton, stavec.
}8. Heissler Friderik, žel. brzojav. mojster. 9. Pirnat Ivan, skladiščni mojster.
20.	Strajhar Fran, žel. stojevod. namestnik.
21.	Sedej Leopold, žel. premik, mojster.
22.	Vadnau Anton, žel. poduradnik v p.
23.	Schauer Josip, čevljar.
24.	Gross Ivan, žel. sprevodnik.
25.	Pavlic Henrik, žel. sprevodnik.
26.	Blatnik Alojzij, pek.
27.	Šešek Ivan, mizar.
28.	Kandus Josip, žel. kurjač.
29.	Jančigaj Josip, žel. sprevodnik.
30.	Falle Josip, krojač.
II. razred.
1.	Kristan Anton, časnikar.
2.	Skorpik Josip, žel. strojevodja.
3.	Planine Oton, črkostavec.
4.	Marn Fran. žel. poduradnik.
5.	Belič Karol, žel. strojevodja.
6.	Kavčič Tomaž, mizar.
7.	Eckert Josip, žel. strojevodja.
8.	Rozman Fran, tov. ključavničar.
9.	Stermšek Gašpar, sprevodnik j. ž.
10.	Herman Josip, krojač.
11.	C;rkvenik Karol, žel. strojevodja.
12.	Gale Ivan, žel. uslužbenec.
13.	Telatko Ivan, žel. sklad, paznik.
14.	Luznar August, žel. strojevodja.
15.	Forstner Avgust, sklad, paznik.
16.	Colija Avgust, žel. poduradnik.
17.	Fugina Pavel, žel. sprevodnik.
18.	Pleško Matija, kovinostrugar.
19.	Berdajs Josip, upravitelj.
20.	Gaberšek Lovro, mizar.
21.	Sluga Fran, žel. strojevodja namestnik.
22.	Enzi Ivan, žel. sprevodnik.
23.	Peterlin Anton, žel. mizar.
24.	Drinovc Jakob, mizar.
25.	Kregar Josip, žel. sprevodnik.
26.	Lah Mihael, žel. višji ključavničar.
27.	Piler Aleksander, mizar.
28.	Stvarnik Ivan, žel. sprevodnik.
29.	Štrus Ivan, žel. kurjač.
30.	Kratochwill Kdrol, pek.
III. razred.
1.	Kristan Etbin, urednik.
2.	Mlinar Ivan, korektor.
3.	Tokan Ivan, zas. uradnik
4.	Bartel Fran, upravitelj,
5.	Pleško Josip, železolivar.
6.	Zupan Josip, mizar.
7.	Berčič Franc, žel. nadsprevodnik.
8.	Welletz Ivan, žtl. nadsprevodnik.
9.	Sajovic Valentin, krojač.
10.	Puh Ivan, tovarniški paznik.
11.	Piškur Anton, pek.
12.	Hirsch Ivan, žel. nadsprevodnik.
13.	Pohl Drnest, žel. strojni ključavničar.
14.	Rakovec Ivan, žel. sprevodnik.
15.	Goljar Jakob, mizar.
16.	Nered Ivan, žel kurjač.
17.	Trček Josip, zidar.
18.	Hlebš Fran, mizar.
19.	Terpin Rikard, žel. strojevodja.
20.	Kožuh Fran, mizar.
21.	Hrovat Ivan, kamnosek.
22.	Lotrič Anton, mizar.
23.	Peterlin Ivan, krojač.
24.	Brodar Ivan, klepar.
25.	Pančur Anton, krojač.
26.	Jankovič Mihael, pek.
27.	Škof Albin, trgovski potnik.
28.	Kovič Alojzij, žel. snažilec.
29.	Dežman Fran, žel. sprevodnik.
30.	Pogačnik Mihael, mizar.
— Limanice za občinske volitve ljubljanske nastavljajo prav spretno liberalci in klerikalci. Na svoje kandidatne liste so tako lepo uvrstili marsikakšnega delavca, uradnika, učitelja, slugo, kar vse vprek, da bi najrazličnejši stanovi mislili, kako pravični in pošteni so matadorji te ali one stranke. Na klerikalnih in liberalnih listah opažamo kandidate, ki so organizirani v strokovnih društvih, nahajamo celo načelnika neke strokovne skupine, nahajamo odbornike stanovskih organizacij, ki imajo čisto razredne naloge, prav take kakor vsaka organizacija ročnih delavcev ali drugačnih uslužbencev. To so vsekakor žalostni znaki časa, žalostni simptomi političnega vlačugarstva. Različni delavski in služniški sloji snujejo organizacije, da si potom svojega združenja pribore izboljšanje svojih razmer, toda ne s kleče-plaztvom, ne s servilnostjo, marveč z odločno možatostjo in po principih, ki so nasprotni principom vsakršnih meščanskih strank. S tem klečeplazkim vlačugarstvom se pa le prepreči desetkrat toliko kakor dosežejo na ta način v posameznih primerih posamezne organizacije ali pa posamezne osebe, ker se slabi ogrodje tlačenih slojev in ker se s tem slepi in zavaja javno mnenje v nejasne pojme in tako vzdržuje premoč sovražnikova. Vsak organizirani delavec, pa tudi vsak organizirani inteligent napravi s takšnim prostituiranjem zločin nad svojim stanom, ker izda s tem, da podpiše program stranke, ki ima vobče stanovski organizaciji nasprotne namene, koristi svojih tovarišev, koristi delavstva, pa bodisi iz kakšnih nepoštenih namenov ali pa iz nezavednosti in servilnosti. Klerikalci in liberalci se motijo, če menijo, da imajo taki ljudje ugled med svojimi stanovskimi tovariši in v organiza-
cijah. Med kandidati pa še opažamo neko vrsto ljudi; takih namreč, ki so »presedlali«. Kaj moremo reči o teh? Ne mnogo, pa to jasno! Ljudje, ki zapuste socialistično stranko, pa gredo k nazadnjaškim strankam, ljudje, ki so poltič polmiš, ne zaslužijo nobenega spoštovanja od strani poštenih strank. Razvoj more voditi poštenega človeka le od nazadnjaštva k napredku, nikoli pa ne obratno; zaradi tega moremo le obsojati, da presed-lavajo nekateri ničvredni elementi od socialistov k liberalcem in od liberalcev pa h klerikalcem. To je dandanes najbolj črn in sramoten list iz biografije ljubljanskih Slovencev. Sramota, če napravljajo take stvari delavci, sramota pa tudi, ce delajo tako in-teligenti, ki bi morali imeti več vzgojne soli v glavi, ali pa vsaj iskrico — značajnosti.
—	Trapasti „Slovenec", čegar zabi-tost prekaša le še njegova podlost in siro-vost, si domišlja, da imajo klerikalci nekakšen patent na vsako besedo, ki jo je slučajno spregovoril kakšen klerikalec. Malo da nam to gobezdalo ne očita plagiata, ker smo v zadnji številki omenili nekatere naloge občinskega sveta napram delavstvu. Tako kakor je pisal »Rdeči Prapor«, je baje govoril dr. Krek na nekem shodu. In zato si domišlja zabitost klerikalnega trobila, da je vsaka socialna misel o komunalni politiki Krekova duševna lastnina. »Slovenčevi« učenjaki so velike duševne reve, pa bi jim človek odpustil njihovo vnebovpijoče neznanje, če ne bi z njim hodili na dan in hoteli pa-radirati kot učitelji in voditelji ljudstva. Toda s to rečjo je tako, da ni dr. Krek povedal niti toliko novega, kolikor je črnega za nohtom. Nam ni prišlo na misel, da bi mu kaj očitali, če ponovi kaj pametnega, kar je že cela vrsta ljudi pred njim povedala in napisala. Agitacija je za to, da se razširjajo ideje. Ali prvič nima tisti, ki jih razširja, nobenega patenta nanje in drugič nam nič ni treba, da bi se učili komunalne politike od Kreka, ki se je ni učil nikjer drugod, kakor pri socialističnih pisateljih. To ni zanj sramota; saj je itak velika izjema med klerikalci, kdor se sploh kaj uči. Ali če nam je treba študirati komunalni socializem, gremo že rajši do prvih virov kakor pa do kopista in da nam je socialistična literatura bližja od klerikalnih prepisov, bo razumel vsak pameten človek. Sicer pa je prebedasto, kar čveka »Slovenec«, ker so slovenski socialisti leta in leta pri občinskih volitvah po shodih in v časopisju razkladali svoje nazore o občinskih nalogah napram delavstvu, ker so o občinski politiki debatirali na konferencah in strankinih zborih, ker je Abditusova brošura »Občina in socializem« izšla davno preden je imel Krek svoj govor. Če bi bilo tako, da bi se morali od klerikalcev učiti socializma, bi pa res rajši napravili svoj testament.
—	V svoji trobenti hvalijo klerikavd dr. Kreka in se pozivljejo nanj. Ker imajo sicer večinoma same ignorante med seboj, pošiljajo za parado Kreka na shode, da bi dobila njih agitacija vsaj nekoliko znanstveno lice. Dovoljujejo mu celo, da sme tam razvijati nekatere moderne nazore o občinski politiki. Pa vendar je vse to gola hinavščina ; vse te moderne socialne ideje so jim dobre samo za shode, kjer hočejo ljudstvu nasuti peska v oči. Da bi v resnici socialno ravnali, jim pa ne prihaja niti na misel. Najboljši dokaz za to so podali s svojo kandidatno listino. Po shodih ima Krek nastopati s svojim modernizmom. Kandidirajo pa ga kot — zadnjega namestnika, tako da absolutno ne more biti izvoljen in da nikdar ne pride v nevarnost, da bi se moral praktično potegniti za tisto, kar teoretično razklada po shodih. Seveda ni to nič novega. Od nekdaj so imeli klerikalci pred volitvami krasne programe; kako pa delajo, kadar pridejo do moči, se najbolje vidi v kranjskem deželnem zboru.
—	Najnovejšo klerikalno finto za občinske volitve je iztaknil profesor Dermastia. Ta učenjak je na nekem shodu razlagal, da se bo Ljubljani dobro godilo, če bo v njenem občinskem svetu taka večina, kakršna je v deželnem odboru. Klerikalni veljak je tu izdal načelo, kateremu se pri klerikalcih prav nič ne čudimo, ki pa je enostavno nepošteno. Ta pobožna krščanska družba se torej postavlja na stališče, da ima klerikalni deželni odbor vpoštevati le tiste občine, ki so klerikalne. Toda deželni odbor po zakonu ni organ stranke ampak organ dežele. Po zakonu in po pravici ima skrbeti za blaginjo vse dežele in vsega njenega prebivalstva, torej tudi vseh njenih občin. Seveda tega nihče ne pričakuje od deželnih odbornikov, ki pravijo učiteljem kar v oči, da ne dobe niti vinarja, dokler ne bodo klerikalci. Ampak tega bi človek vendar ne pričakoval, da bodo kar tako javno razglašali protekci-onizem in korupcijo. S tem so pa tudi javno pokazali, da je boj zoper klerikalizem ena najvažnejših nalog vsega zavednega ljudstva.
—	Volitve delegatov v okrajno bolniško blagajno ljubljansko so se vršile v
nedeljo, dne 9. t. m. in so bili izvoljeni kandidati organiziranega delavstva, ki so dobili okrog 600 glasov. Podjetniki, posebno nem-škutarski, sovražijo bolniško blagajno, odkar jo upravljajo zastopniki organiziranega delavstva in kažejo to sovraštvo pri vsski priliki. To se je pokazalo tudi pri letošnjih volitvah, ki so jih skušali ovirati in onemogočiti na vse možne načine. Nekaj podjetij^ je oviralo razdelitev volilnih listin, drugi pa so prepovedovali delavstvu, da bi se ne udeležilo volitve. Volitve so se vršile in rezultat je za nas povoljen, na priznanje naših nasprotnikov pa ne čakamo, ker ga ne potrebujemo. Delavstvo ve ceniti važnost tega zavoda in zato je popolnoma izključeno, da bi si dalo iztrgati ta zavod iz rok, ki ga upravlja že deseto leto.
—	Lov na delavce igra v sedanji volilni agitaciji veliko vlogo pri klerikalcih in pri liberalcih. Taktika, ki jo imajo pri tem črnuharji, je že znana. A tudi liberalci ravnajo prav neodkritosrčno in nedostojno. Po svojih shodih govore, da je liberalizem ravno tak kakor socializem, da hočejo liberalci ravno to kar socialisti. Če bi to bilo resnično, tedaj bi človek ne razumel, zakaj da ne postanejo liberalci kar socialisti. Pa seveda ni resnično, zakaj če se tudi oboji v nekaterih kulturnih vprašanjih strinjajo, gredo njih pota v neštetih gospodarskih vprašanjih narazen. Liberalci ne morejo biti delavska stranka in zato je nepošteno, če vabijo delavce na ta način v svoj tabor. Svetovali bi jim prav uljudno, da naj opuste to hinav-ščino, ker bi se lahko zgodilo, da se bo maščevala nad njimi. V občinskem svetu se bo morda dostikrat primerilo, da bodo potrebovali socialistično pomoč, pa naj nikar ne pozabijo, da so tudi socialisti iz krvi in mesa in da se bodo morda potem resno vprašali, čemu naj pomagajo tistim, ki nimajo danes hujše skrbi kakor to, kako bi socialistom izneverili volilce.
—	Naprezite konje, vole, krave, okrasite vozove s slovenskimi zastavami in pridite volit dne 23. aprila v Ljubljano, da bomo vrgli tiste sovražnike, ki nas hočejo uničiti. Tako nekako je pozival dež. poslanec g. dr. Zaje v nedeljo po maši Posavčane!
—	0 draginji je baje rekel v cerkvi šentjakobski kaplan v Ljubljani nekako takole: »Kdor nima denarja za meso, naj pa kuha močnik.« Da se ne pozabi, kakšne nazore imajo siti kaplani 1
—	Odbor skupine lesnih delavcev v Ljubljani ima v četrtek, dne 13. t. m. v društvenem prostoru takoj po delu redno sejo. Tovariši odborniki naj se seje polno-številno udeleže.	Fr. Babšek.
—	Stavka krojaških pomočnikov v Ljubljani končana. V nedeljo, dne 9. t. m. so se vršila zopet pogajanja med organizacijo krojaških pomočnikov in mojstri. Pomočniki so dosegli percentualno zvišanje dosedanjih plač in skrajšanje delavnega časa na podlagi kolektivne pogodbe in se je s tem stavka končala.
—	Iz Stožic pri Ljubljani. Pri nas imamo jako pobožnega župnika. Le na rdečo barvo je prav hud ka«cor puran, če mu tudi žvižgaš. Stvar je bila takale. Umrl je pri nas organiziran železničar, ki je bil tudi član gasilnega društva. Pri pogrebu so nosili dvoje rdečih trakov, in sicer železničarski in onega gasilnega društva. Ko je župnik ugledal rdeče trakove, ga je tako zbodlo v oči, da bi ga bila kmalu kap zadela. Ob tej priliki je sklenil župnik, da ne gre i ikoli več za rdečim trakom, čemur se je nudila prilika prav kmalu. Pred tremi tedni je v Mali vasi umrl neki zidarski mojster, ki je bil tudi član gasilnega društva. Sedaj je župnika zopet obšla sveta jeza, ko je čul o rdečih trakovih. Župnik namreč ne ve, kar ve vsak otrok, da je rdeča barva gasilska, ki pomeni ogenj. Kaj sedaj storiti? Šla sta dva člana v Ljubljano vprašat za svet. Doberlet jima je vnapravil listek, pa sta marširala k • škofu. Skof ju vpraša, zakaj ne gre župnik
za pogrebom. Moža mu povesta, da se župnik obotavlja zaradi rdečih trakov, škof jima pa nato svetuje, naj napravijo drugačne trakove. Moža sta se izgovarjala, da nimajo denarja za nove trakove, na kar jima škof stisne 50 kron v roke, da naj kupita take trakove, da ne bo gospod župnik žaljen zaradi barve in ko prideta domov z drugim trakom, je bil mojster cerkveno pokopan. Župnik je dobil dolg nos, Stožice so pa bile rešene pred rdečo pošastjo.
Tarenfarški.
Goriško.
—	Za obnemogle delavce. Deželni odbor razpisuje denarno podporo letnih 240 kron, ki se podeli iz dohodkov zaloga za obnemogle delavce, ustanovljenega od biv šega goriškega deželnega glavarja grofa Franca Coroninija. Za podporo se smejo oglasiti delavci in delavke, ki so pristojni v eno občino poknežene grofovine goriško-gradiščanske ter so postali trajno nesposobni za delo; v prvi vrsti pa se bode oziralo na ono izmed( tistih oseb ki so svoje moči
a domača
Tovarniška-var štvena znam ka
•tna tovajna ur v Švici
jggF "j*!
obrabili samo pri podjetjih velike in male obrti ali pa pri kmetijskih podjetjih. Prošnje je vložiti pismeno na zapisnik deželnega odbora do 30. aprila t. 1. in jim je priložiti: 1. spričevalo župnijskega urada dotirnega kraja, potrjeno ali, če treba, dopolnjeno po županstvu pristojnostne občine, v katerem spričevalu je vestno popisati starost, stan družine, preživila prosilčeva, kako se je ba-vil z obrtjo in kakšno je njegovo nravno obnašanje; 2. zdravniško spričevalo potrjujoče bolehnostali pohabljenost, vsled katere je nesposoben za delo. Če se poizve, da je kaj krivega v dokazilih, na katere se je oprl podpiranec, ali p« če neha bolehnost, se takoj ustavi podpora.
—	iz Pevme. »Novi Čas«, glasilo krščansko socialne stranke na Goriškem, se ob vsaki priliki zaletava v socialiste. Očita jim, da so brez vere. Laže se, da so socialisti dve nedelji po vrsti zidali ob javni cesti, da se pošteni ljudje pohujšujejo. Tako jim tudi očita, da razgrajajo socialisti in preklinjajo cele noči, ne da bi se zato kaj brigalo županstvo. Dopisuni v duhovniškem časopisu sicer ne zaslužijo odgovora, ker so enaka očitanja prebudalasta, da bi se pameten človek nanje oziral. Oglašamo se le, da protestiramo proti takemu načinu dopisovanja in zlorabe časopisja. Delavci so dovolj izmučeni po tedenskem delu, da se vsak, bodisi socialist ali ne, rad odpočije. Če opravlja kdo kako ročno delo, stori le iz nujne potrebe. Če bi hoteli naštevati vse posamezne slučaje, bi pač lahko rekli, da delavci krščansko-so-cialnega mišljenja večkrat prestopajo nedeljski počitek, posebno pa mojstri, katerim seveda kaže, ako delavce izpodbujajo tudi na delo na praznike in nedelje predpoldne. Med socialisti nimamo samostojnih obrtnikov, zaradi tega pa tudi takega prisiljenega dela ni. Res je, da župan redarja že tri mesece ni poslal v Pevmo. To pa je le dokaz, da ga v Pevmi treba ni. Odkar se je ustanovila kraievna skupina delavcev socialistov, gleda se med njimi strogo na to, da se pripadniki dostojno obnašajo in povsod na svetu socialistične organizacije delujejo proti pijančevanju. Odkar delavske organizacije obstojajo, recimo zadnjih 30 let, storilo se je proti alkoholnemu strupu več agitacije, nego v vseh 19 stoletjih krščanske cerkve. Ob vsaki cerkvi itak stoji krčma, kjer je božja pot, po več.
—	Zdravilišče v Gradežu. Odbor gra-deškega zdravilišča naznanja, da se bo za
^letošnje poletje sprejelo brezplačno v ta zavod 50 škrofuloznih otrok. Otroci morajo imeti domovinsko pravico v deželi Goriško-Gradiščanski in ne smejo biti mlajši od 6, a tudi ne starejši od 12 let. Tozadevne prošnje je vposlati potom okrajnih glavarstev, oziroma od onih, ki stanujejo v Gorici, potom municipija odboru gradeškega zdravilišča do 15. majnika t. 1. Prošnji je priložiti krstni list, domovnico, zdravniško spričevalo, spričevalo o cepljenju koz in ubožni list.
Trsi.
Stavka in zmaga tržaških pekovskih delavcev.
Pred mesecem so predložili pekovski delavci delodajalcem spomenico, v kateri so zahtevali ureditev plač in drugih razmer. Da so bile zahteve pekovskih delavcev opravičene, ni treba še posebej povdarjati. Toda delodajalci so odklonili dvakrat kratkomalo vsako pogajanje s svojimi delavci. Tako postopanje je delodajalcem narekoval odbor zadruge pekovskih mojstrov, ki je sestavljen iz pristnih slovenskih narodnjakarjev. Pekovskim delavcem pa taka ošabnost in trma nič več ne imponira, ker vedo, da se lahko zanašajo na svojo organizacijo in povrh so se zavedali, da so bile njih zahteve upravičene. Čakali so do pretečenega petka. A ko so videli, da se delodajalci ne ganejo, so na javnem shodu sklenili stopiti takoj v stavko. Pa kakor je bila stavka proglašena in izvršena, se je oglasilo v delavskem domu 10 pekovskih mojstrov, ki so se izjavili, da so pripravljeni ugoditi delavcem in podpisati pogodbk. Drugi dan so se oglasili drugi delodajalci in v pondeljek je že 77 pekovskih mojstrov ugodilo delavskim željam in podpisalo pogodbo. Ostane le še par malih pekovskih mojstrov, ki se nočejo udati, ki pa bodo prisiljeni, zakaj z močno organizacijo, kakršna je pekovska, se ni šaliti v takih rečeh. Pridobitve pekovskih delavcev so sledeče:
Plače:
I. kategorija:
Peki .... 38 kron na teden
I.	mešalci . . 36 » » » II. » . . . 34 » » »
I. Pomočniki .26 » » »
II.	» , . 24 > » »
II.	kategorija:
Peki .... 36 kron na teden I. mešalci . , 36 » » » II. » . . . 34 » » Pomočniki . . 26 » » »
III.	kategorija:
Peki .... 34 kron na teden Mešalci ... 32 » » » Pomočniki . . 24 » » »
Namestniki: Peki . . 7 kron (prej 6) na dan Mešalci .6 » ( » 5) » > Pomočniki 5 » ( » 4) » » Delavcem, ki nadomeščajo bolne tovariše, se mora plačati po 7—6 ali 5 kron na dan. Ako traja bolezen dalj časa, tedaj dobi delavec plačo bolnega delavca.
Izredne ure: Noben delavec ne sme delati več kakor tri izredne ure na dan. Za te dobe: Mešalci in peki po 1 krono na uro; pomočniki po 80 vin. na uro.
Vsak delavec dobi poleg vsega še 1 kg svežega kruha na dan.
Delavni čas se zniža na 9 ur na dan (prej 10 ur). Pomočniki, ki so uslužbeni tudi za razdelitev kruha, smejo delati največ 10 ur na dan. Vsak delavec mora imeti vsak teden 36 nepretrganih ur prostih in plačanih. Za ta čas si najme delodajalec drugega delavca, ki ga mora plačati.
Poskrbeli so pekovski delavci tudi za ureditev higijenskih razmer.
Poleg velikih moralnih koristi je donesla ta zmaga tržaškim pekovskim delavcem za preko 2000 kron tedenskega poboljška. To so sadovi tiste močne pekovske organizacije, proti kateri se tržaški narodnjaki zaman pehajo.
— Fcrse che si, forse che no. Poznate komedijo? Bilo bi grdo, da je nebi poznali. Tako je bilo: Nezadovoljneži so postali nekoliko preveč nezadovoljni. To nezadovoljnost občuti na svojih ramah ali na svoji koži tudi dr. Rybar sam. Napravi se nezadovoljnega in se dela užaljenega. V sveti jezi napiše članek in pove, da je sit poslanstva in da ne bo več dolgo poslanec. Bie-nerthu zleti muha mimo nosu in razpusti parlament. Tržaški narodnjaki skličejo shod v Narodnem domu. Pride Rybar (naravnost z Dunaja) in poroča. Ob koncu poročila pove nevprašan in nevabljen, da ne bo več kandidiral. Ljudstvo na shodu odpre usta in oči, pa se spogleduje. Ka-a-a-a-aj? Ne boš? Le čakaj — Pa naš program? Mine noč in mine dan. V «Edinosti» se oglašajo velekorespon-denti njeni in pravijo, da Rybar mora kandidirati. Drugače je narod v nevarnosti. In narod, kolikor ga je v šentflorjanski dolini, moli očenaše, da bi Bog Rybafa spametoval. Tedaj skliče pol. društvo »Edinost« svoje okoličanske zaupnike na sestanek v «Narodni dom», da se izrečejo o kandidaturi. In zaupniki pridejo. In ko vpraša predsednik zaupnike, koga hočejo za poslanca, pritisne tajnik na gumb in zaupniki zavpijejo ime Rybara. Dr. Wilfana oblije kurja polt in dr. Mandič premišljuje, in se vprašuje, zakaj neki nima še 30 let. Tedaj izvolijo zaupniki de-putacijo, ki naj nese nujno prošnjo dr. Rv-baru. Pa je bila deputacija brez potrebe — (točka v komediji odveč) — zakaj vrata dvorane so se na rahlo odprla in v dvorano je vstopil on, program tržaške narodne gospode. dr. Otokar Rybar. Ploskanje in živio klici. Dr. Rybar zve resnico in stopi na oder pa govori P o Ye, da sprejme kandidaturo, ker ne mara delati komedije. Pove, da ni ne liberalec, ne klerikalec, ne socialist (bog nam grehe odpusti) ampak samo narodnjak, cel od nog do glave in njegova skrb bo varovati slovenski narod. Dr. Rybar je vidno ginjen in menda se joče. Zaupniki ploskajo in vpijejo živio Rybafu, ki se je uklonil in sprejel kandidaturo kot težko breme v življenju. Tako je končalo prvo dejanje te žalostne in skrajno neokusne komedije, ki so jo igrali tržaški narodnjakarji. Ne bi se smelo tako končati. Ampak dr. Rybaf in dr. Vilfan imata opravke tudi v hranilnici, kamor sta morala oditi, pa je bil zato konec dejanja tako klavrn. Taka je vsebina komedije, ki se imenuje forse che si, forse che no po glavni vlogi.
— N, D. O. in pekovsko gibanje. Da se je vedla ta »narodna disgra-zia« — kakor jo pekovski sodrugi imenujejo, pri pekovskem gibanju zopet sramotno, se že samo po sebi razume. Falirano glasilo te žo'te organizacije je pisalo, da oni ne prevzamejo odgovornosti za to gibanje. Kakor da bi jih bil sploh kdo kaj takega vprašal. Sploh je to glasilo bilo proti pekovskemu gibanju. Znano nam je, da kljub vsem velikim pridobitvam pripovedujejo članom, da je stavka pekov pogorela. In znano nam je, da ie hotela N. D. O. ravno v času gibanja
sklicati shod proti podraženju kruha in proti zahtevam pekovskih delavcev. Tako je bilo, da so ob tistem predlogu odšli narodni pekovski delavci iz dvorane. N. D. O. je bila in ostane večne čase pač krumirska organizacija. In delavci bi morali enkrat z njo prav pošteno obračunati. Jeza pri gospodih v N. D. O. je bržkone izvirala iz dejstva, da ni hotela imeti naša pek. organizacija z narodno skupino nobenega stika, kar pa je bilo prav in edino pravilno.
—	Narodna morala. Narodni pekovski delavci so izjavili na shodu, kjer je bila proglašena stavka, da se stavki tudi oni pridružijo ako jim bo dala naša organizacija podporo kakor drugim delavcem. Naša organizacija je so obljubila in tudi vstala pri besedi. Ampak vpraša se, kje je morala, kje možatost? Taka morala se uči v Narodnem domu. To je ciganstvo in nič drugega. Ako narodnjaki vidijo, da ne morejo ničesar opraviti, da nimajo potrebnih bojnih sredstev, naj vendar že enkrat puste take škodljive šale. Drugi delavci naj bodo pri nas organizirani, od dela naših delavcev, od prispevkov naših delavcev, od poštene požrtvovalnosti naših delavcev naj se podpirajo naši nasprotniki! To je čisto navaden parasitizem, ki bi se ga morali delavci sramovati. Naša organizacija je bila seveda kavalirska in taktična obenem. Ampak ako bi živel svet od morale, ki se uči v Narodnem domu«, bi bilo lepše biti volk kakor človek.
—	Poskušen roparski umor. 191etni mizarski pomočnik Fran Orel, doma iz Šmarij pri Vipavi, je v sredo prišel v stanovanje Lloydovega magaci-nerja Hafnerja v Trstu s pretvezo, da ga je poslal mojster, da vzame mero od pohištva, ker je neka druga stranka naročila enako pohištvo. Doma je bila gospa Hafnerjeva sama, ki je sedla na divan, medtem ko se je Orel navidezno pečal z delom. Nakrat pa je skočil Orel k njej ter jo z nožem zabodel v vrat. Hotel je nato pobegniti, a gospa je imela še toliko moči, da je skočila za njim ter ga zaprla v neko sobo, kamor se je zatekel, ker je zamenjal vrata. Prišli so redarji ter fanta aretirali. Gospa Hafnerjeva je izpovedala, da je hotel Orel najbrže ukrasti srebrne predmete, ki jih je zagledal v neki omari, medtem ko je meril.
Istra.
—	V Pulju so pekovski delavci napravili pogodbo s konsorcijem pekovskih mojstrov. Vsakemu delavcu se je zvišala plača za 3 krone na teden.
Delavsko gibanje.
Zvezni zbor zidarjev.
(Konec.)
9. Zvezni zbor izreka željo, naj bi dunajski člani zidarske zveze in zveze stavbnih pomožnih delavcev delovale na to, da se čim prej izvrši centralizacija številnih dunajskih podružnic tako, da bo za vsako stroko le po ena nemška in po ena češka podružnica.
Na zhoru so delegati trdili, da hočejo v nekaterih krajih pomožni delavci že sedaj pristopati zidarski zvezi kot člani. Zaradi tega se je sklenilo, da zveza povsod tam lahko sprejema pomožne delavce, kjer nima zveza pomožnih delavcev svoje lastne podružnice ali vplačevalnice.
Ko so bili ti predlogi sprejeti, se je sprožilo še vprašanje, če ne bi kazalo napraviti v združevanju še en korak dalje. Sprejel se je sledeči predlog:
»Zvezni zbor nalaga zveznemu načelstvu, da stopi z zvezo tesarjev v pogajanja zaradi združitve.«
Bilo bi vsekakor želeti, da bi tudi ta pogajanja imela uspeh. Čim enotnejša je organizacija delavcev, tem večja je njena moč. Ničesar se kapitalisti tako ne boje kakor solidarnosti delavstva. Zato pa moramo v svojih lastnih vrstah gledati, da izgine vsako odtujevanje delavca od delavca. Združitev sorodnih strok v enotne organizacije jejako velik in pomemben korak v spopolnjevanju in krepčanju delavske organizacije in njene bojne moči.
O mezdnih gibanjih je na zboru poročal sodrug Te tenka. Opisal je mezdne boje v preteklosti in naglašal, da so delavci prej imeli voditi boje samo s posameznimi podjetniki. Danes stoji stavbinskemu delavstvu močna podjetniška organizacija nasproti, ki ima čisto značilna bojna pravila. Podjetniki pošiljajo svojim tovarišem črne listine z imeni štrajkujočih delavcev in hočejo tako zidarjem, ki so bili kdaj v stavki, onemogočiti, da bi še kje dobili dela. Organizacija stavbinskih podjetnikov se bolj in bolj spo-polnjuje. Na Moravskem n. pr. ni niti 5 odstotkov podjetnikov več neorganiziranih. Jasno je, da se delodajalci pripravljajo na velik boj. Zadnji čas so se celo združili z inozemskimi podjetniki, da bi tem bolj okrepčali svoje vrste proti delavcem. To nas mora navesti, da učvrstimo svojo organizacijo čim
bolj. Vsi naši dosedanji uspehi bi bili v nevarnosti, če jih ne bi čuvala močna organizacija. Kako velika je ta nevarnost, se vidi v Pragi, kjer je organizacija razdeljena. Tam že poskušajo podjetniki znižati dogovorjeno plačo. Od delavcev zahtevajo, da naj jim podpišejo reverz, s katerim bi se zavezali, da opuste organizacijo in da prepuste določanje delovne dobe podjetnikom. Taktika podjetnikov se je izpremenila tudi v tem, da so prej sklepali z nami posamezne pogodbe, ki so potekale ob različnih časih. Tako se je godilo še do leta 1909. Tega leta pa so dosegli, da se končajo vse pogodbe na en dan. To gotovo nima drugega namena kakor močneje zadeti našo organizacijo v slučaju kakšnega boja. S pomočjo podkupljenih ljudi izkušajo tudi razcepiti delavstvo, ustanavljajo žolte organizacije in jih podpirajo z denarjem, zato so pa te organizacije zavezane skrbeti v slučaju boja za stavkokaze. Veliko vlogo igrajo banke, ki grade velike stavbe in dobivajo velik vpliv na konjunkturo v stavbni obrti. Banke posojajo podjetnikom denar za mezdne boje, ki jim je na tem ležeče, da ostane delavska plača nizka in delovni čas dolg, vsled česar se znižavajo proizvajalni stroški in povečava kapitalistični profit. Ker določaio cene za stavbinski material karteli, ne morejo varčevati na tem polju, pa zato pritiskajo tem bolj na delavce, da bi iz njih iztlačili čim več profita. Združujejo se z bančnim kapitalom, da dosegajo tem več moči proti delavstvu. Prihodnje dve leti moremo torej izrabiti, da spopolnimo svojo organizacijo in se pripravimo za boj. Če nam ga podjetniki napovedo, morajo spoznati, da nismo slabejši od njih.
Debata o tem predmetu je bila kratka.
Načelništvu se je naložilo, da ima študirati omejitev, oziroma popolno odstranitev akordnega dela, o čimer ima prihodnjemu zvezinemu zboru podati predloge.
Potem so bile volitve, ki so imele sledeči rezultat: Za urednike strokovnih glasil so bili voljeni: Fran Na der, Albert V i k t o r a , Mihael D e n e k a in Silvio Flor; za načelnika: Teodor Meissner in Karel Te tenka; za blagajnika : Jan Neu žil; v načelništvo: Iv. B ö h m , Henrik Schwab, Josip Mader, Ivan Rohaček, Josip Mate j k a; v namestništvo: Gustav Fuhrmann, Karol Obermayer, Henrik H a n d 1, Mihael Burian, Jan Mat ha, Anton Pro-kysek; v kontrolo: Josip Landgraf, Jakob Schoper, Karol Pfaff, Josip Samec, Jan Talir; za tajnika Ant. Binder.
S tem so bile glavne naloge zbora opravljene. Rešile so se še nekatere notranje zadeve, potem sta sodruga Meissner in T e t e n k a ocenila delo tega zbora in s tem se je zaključilo pomembno zborovanje.
Ogrska soc. demokratična stranka
ima o Veliki noči v Budimpešti svoj strankin zbor ter je pravkar razglasilo svoje letno poročilo. Pri zadnjih volitvah je stranka v več kakor 100 okrajih postavila svoje kandidate. Ob sedanjem volilnem redu je seveda popolnoma izključeno, na bi mogel biti na Ogrskem izvoljen delavski kandidat, ali agi-tatončno se je volilno gibanje izrabilo z velikim uspehom. Osemdeset kandidatov, ki so izvoljeni, se je pismeno ali s častno besedo zavezalo, da bodo delovali za splošno volilno pravico. Justhova stranka je končno sklenila, da se postavi na podlago splošne volilne pravice. V vladni »delovni« stranki pa ščuva Stefan Tisza na vso moč proti vsaki pošteni volilni reformi. — Socialno demokratična stranka ima v deželi 310 organizacij, ki so priredile tekom leta nad 3000 shodov in predavanj. V Budimpešti so strankine organizacije vodile boj proti stanovanjskemu ode-ruštvu, ki se je razširil po petih mestnih okrajih. V 180 izmed 223 hiš, v katerih je bilo gibanje najemnikov organizirano, so se dosegle pogodbe, s katerimi so se deloma znižale najemnine, deloma pa se je preprečilo nameravano podraženje. Pri tem gibanju je bilo 11.236 najemnikov neposredno prizadetih. Strankino založništvo je lani izdalo knjig in brošur v skupni nakladi 420.000 izrisov. Letakov se je razdelilo 1,200.000. Močno se je razvilo zadružništvo. Splošna konsumna zadruga je imela za milion kron prometa, t. j. za 40 odstotkov več kakor leto poprej. Dohodkov je stranka imela 627.000 kron, izdatkov pa 624.000 K.
Prvi majnik je delavski praznik!
Vsaka gospodinja
katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje „pravega :Francka:' s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni.
SE3
Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo.
B. Gdtzl, Ljubljana
Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.
skladišče oblek domačega izdelka -p* za gospode In dečke. — Velika izbera tu- in ino-— zemskega blaga za obleke po meri. —
Solidna postrežba. — Vedno nizke cene.
Dober tek je dobra stvar, Zanemarjaj je nikar! Dober teh imaš vsak dan, Ako vživaš
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2.40 . . 4 80
Naslov za naročila: .FLORIAN*, Ljubljana.
Postavno varovano.
(T
RREMfl
.Narodnega doma* je od nedelje naprej 2. t. m. na razpolago za shode, sestanke, gledališke predstave, veselice i. t. d. i. t. d. — — Z odličnim spoštovanjem — Emil Keržišnik, restavrater.
dJ
Častiti gospoa
Gabrijel Piccoli
lekarnar
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu.
Spretne zastopnike
sprejme proti visoki proviziji eksportna tvrdka Joh. Weiner Dunaj XXX. Bosch-— strasse 2. —
LMsin
Ljubljana
Danajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojem
za rodbino in obrt Pisalni stroji „.A^ller"
Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
DELAVSKA


V /

Naročite sizaboj ostankov brez madeža in sicer: Belo močno platno za možko in žensko perilo; francoski cefir ostanki za srajce bluze in obleke; oksfort, močna kvaliteta, za moške srajce; .-. modro blago za predpasnike in obleke; .-. .*. kanafas (post. blago), m. barve, za postelj, prevlečke ; flanela Ia kvaliteta za moško in žensko konfekcijo.
40 cLo 45 metro
===== za. 16 kron =====
Ostanki so 4—10 metrov dolgi, brez madeža te dobro porabljivi. Pošilja se najmanj 40 do 45 m - za 16 kron proti povzetju. -Vzorcev ne pošiljam, vendar pa vrnem za neugajajoče = denar.	—
S. Stein, tkal., Nachod, Češko.
VESELO POROČILO!
posebno onim, ki se čutijo onemogle in slabotne.
Kri ! in°kusni zajtrk imajo _1 tisti, ki ne pijejo dru-
Moč!gega neg0 dr'p1'
__ rrnkoczya sladni
Zdravje! e.ai- ki. ga
_■' imenujemo
„S 1 a d i n". Nasladno in re-dilno živilo prve vrste. —
50% prihranka!
Obenem senzacionalno boj-kotno sredstvo proti živilskemu oderuštvu. Dobiva se povsod, tudi pri trgovcu. Zavoj l& kg velja 50 h. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev. Glavna zaloga v petih lekarnah Trnkoczy: Dunaj, Josefstadterstrafie 30, Radetzkvplatz 4, Schonbrunnerstrafie 109. — Gradec, Sackstrafie 3, v Ljubljani, Kranjsko. — V lekarni Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani se tudi oddajo zdravila p. t. članom okr. bol. blag. v Ljubljani, bol. zav. c. kr. tob. tov. in bol. blag. juž. železnice.
mmmsmmBBBmsaa
GRICRR & MEJRC
LJUBLJftNR, PREŠERNOVR UL. 9.
PRIPOROČA V MRjVEgi IZBERI PO NflJNIŽJ-H CENflH
OBLEKE ZA GOSPODE, DEČKE IN OTROKE, POVRŠNIKE Zfl QOSPODE IN DEČKE, ŽAKETE Zfl DAME, PALETO Zfl DAME, — PLAŠČE ZA DEKLICE. —
HRRNILNICR IN POSOJILNICA
(registrovana zadruga z omejeno zavezo.)
v Ljubljani, Stari trg št. 30 I. nadstropje.
Obrestuje hranilne vloge po 4'/2°/o. Sprejema vloge na tekoči račun. Posojuje na osebni kredit, zastave, vrednostne listine - in hipoteke i. t. d.	:
Uraduje se vsak četrtek od 2—3 ure in vsako soboto od 6—7 ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi ob vsakem drugem navadnem dnevnem času.
««s/»,	»■>»'>■»«■
,SLAVIJA
VZAJEMNO ZAVAROV. BANKA V PRAGI,
ki je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se najtopleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal, le pri njej. — BANKA .SLAVIJA4 ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim členom. Banka „Slavija" je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko-narodno upravo. Življenske police banke „Slavije" so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka „Slavija" narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom instremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni reservni fondi K 54,000.000-— jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim členom življenskega oddelka K 2,495.719-—. Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 109,356-861 •—. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto
GENERALNI ZASTOP ,SLAVIJE'
VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE "V LJTJBLJANI.
Produkt zadruga Ijul
- registrov?.na zadruga z omejeno zavezo
s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije c 11 (Kolizej) [m*
ANTON ZUPANČIČ,
priporoča se za prijazna naročila na vsakovrstna v knjigoveško stroko spadajoča dela. — Izdeluje tudi jako - okusne okvirje in passepartout, prikladne vsakovrstnim podobam.	=
KNJIGOVEZ, LJUBLJANA
SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 31.
lastnega izdelka in tapetniškega blaga.
©
IzvrSuje vsa mi arska stavbna —	dela	—
Lastna tovarna na Gliiicah pri Ljubljani
Kavarna
Delniška družba združenih povaren Žalec ia Laški tri
V LJUBLJANI
Telefon štev. 168_
Telefon štev. 168.
priporoča svoje
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
,Unione v Trstu4
ulica Caserma in Torre Blanca |g
se priporoča.
oti