. 15. V Gorici, v torek dne 4. februvarija 1913 Tečaj XLI1I Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto \ • 15 fi V, „ . . 5 „ Za Nemčijo K 10*00. Za Ameriko in inozemstvo ... K 20.— Posamične številke sta-' -— nejo .10 vin. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Telefon št. 83. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Shod, ki se je imel vršiti v nedeljo 2. t. m. v Gorici z dnevnim redom: Volitve v trgovsko in obrtno zbornico je bil na večstransko željo iz okolice odložen na ~ prihodnjo nedelfo 9. fetiruifarija. Shod v Ajdovščina, 2. februarja 1913. Danes se je vršil v občinski dvorani shod trgovcev in obrtnikov, ki ga je sklical Narodni odbor združenih Slovencev v Gorici. Kljub temu, da je bilo vreme skrajno neprijazno, je bil shod izredno dobro obiskan. Bili so navzoči, ne samo ajdovski trgovci in obrtniki, ampak prihitelo je vse polno oseb tudi iz ajdovske okolice, kljub dežju in kljub temu, da so izvedeli še ie isti dan, da se shod vrši. Ta velika udeležba pač dokazuje, kako veliko zanimanje vlada v Ajdovščini za zadevo goriške trgovskorobrtne zbornice. Shod je otvoril v imenu iNarodnega odbora g. profesor K o š n i k iz Gorice. Za predsednika je bil izvoljen na predlog g. župana Kovača g. Bratina, za zapisnikarja g. Vodeb. O volitvah v trgovsko-obrtno zbornico je referiral g. Košnik. Z neobičajno pozornostjo so sledili zborovalci stvarnim, in v svoji stvarnosti vendar tako prepričevalnim izvajanjem g. Košnika, ki je v svojem temeljitem in lepo zasnovanem govoru razložil poslušalcem, kakih sredstev so se posluževali nasprotniki pri volitvah v trgovsko-obrtno zbornico. POTAPENKO: Generalova hči. Pre.vel: A. M. (Dalje.) »Opomogla sem se polagoma, počasi; vse je osupnila moja molčečnost. Kadar so me vprašali kaj, sem odgovarjala kratko na vprašanje, sama pa nisem zadajala nikakršnih vprašanj, kakor da me zunanji svet prav nič več ne zanima. Babica, ki se je bila zdaj za stalno preselila v mojo sobo, je sedela po cele dni v naslonjaču in pletla za dobrodelno loterijo, pripovedovala mi, da je moja bolezen grozno prestrašila vse, da se je papa dolžil, da je on kriv vsega, a nekoč da je dejal po obedu s solznimi očmi: »Dekle ima pravično srce... Seveda mi stari imamo svoje račune, ali njej pa so tuji, zato se nam je uprla«... Knez je odpotoval v Peterburg, in se ni niti poslovil pri nas, vsaj zaradi spodobnosti. — Samo babica je bila na moji strani. A to morda zato, ker sem ležala v postelji tako. suhotna, slaba, onemogla. Toda mene ni prav nič zanimalo vse to, kar je govorila. Jaz sem se vsp zagledala v svoj notranji svet, ki mi je naenkrat postal širok, živ in zelo zanimiv. Pojasnil je vso zadevo tudi s pravnega stališča in dokazal, kako pravična bi bila reforma volilnega reda, kakoršno zahtevajo Slovenci. Živahno odobravanje je sledilo govorniku, ko je govoril o vzrokih slovenske abstinence. Razpoloženje med ajdovskimi obrtniki in trgovci dokazuje, da je Narodni odbor pravo zadel, ko se je odločil se ne udeležiti volitev. Po govoru g. Košnika, ki je napravil na navzoče globok vtis, se je priglasil k besedi g. župan Kovač, ta predboritelj v borbi za vpliv Slovencev v trgovsko-obrtni zbornici. V jedrnatih besedah, iz katerih je govorila velika izkušenost, je g. župan predočil navzočim vso dosedanjo borbo v svrho, da bi bili tudi Slovenci zastopani v trgovsko-obrtni zbornici. Pravil je o nezaslišanih krivicah, ki se godijo slovenskim trgovcem in obrtnikom; ti so povsodi zapostavljeni, dočim podpira trgovska in obrtna zbornica z vso silo laške trgovce, jim daje nasvete in informacije, itd. Furlanija ima že •. avnej telefonsko zvezo, Ajdovščina pa seve zaman čaka, da bi se v tem oziru kaj zgodilo. Slednjič se je oglasil k besedi še g. dr. V o š n j a k iz Gorice. Predložene resolucije so bile edno-glasno sprejete. Shod, ki se je vršil v Ajdovščini in ki je imel tako lep izid, pač priča, kako zdrava je bila misel in sklep Narodnega odbora prirejati shode po deželi, na katerih bi se pojasnilo trgovcem in obrtnikom, kako hudo so prikrajšani po sedanjem režimu v trgovsko-obrtni zbornici, in na katerih bi se jih bodrilo k novemu delu, ki mora konečno prinesti sadove. Jugoslovansko vprašanje. (V. Knaflič.) Današnji položaj Jugoslovanov. (Dalje,) Politična organizacija, ki sega od Su-detov do Egejskega morja in Črnega morja, ne more biti drugačna, kakor zvezna. Kam vodi oni centralizem, ki ne te- lil ko sem počasi okrevala, sem vedno bolj in bolj čutila, da nimam prav nikakega vzroka več vrniti se v svoj prejšnji svet, v našo gostinjsko sobo, dvorano, na ulico v kočiji, na večer k znancem itd. Po onih skušnjah, ki sem jih prebila to zadnje leto, po svojem zločinu nasproti Lidi, po žalje-nju, ki sta mi ga zadala oče in mati, in pa ta človek, ki je igral v mojem življenju tako važno vlogo, — se nisem mogla več vrniti, v ta svet s prejšnjim brezbrižnim, radostnim smehom, ki mi ni dal, da bi videla puščobnost in praznoto vsega, kar je tvorilo to življenje. Čutila sem, kako mi je celo vsaka mala opazka o tem, kar se je tikalo mene, povzročala zoprno čuvstvo. Kadar so govorili: »Pomlad bomo preživeli v inozemstvu,« »poletje na rjazan-skern posestvu«, »pozimi bomo napravili dve veselici; — treba je, da raztresemo ubogo Klavo«; »prihajala bo k nam velika družba, zato, da se revica ne bo dolgočasila,« sem se že tedaj dolgočasila. Kako je vse to pusto, nepotrebno, nenaravno, neumno! Ali je mar življenje celega sveta takšno? Ali so v življenju, — pustem in brezciljnem — jedina izpremiemba nesreče in medsebojna žaljenja. Kaj zares ni ničesar drugega? »Ze sem zapustila posteljo in presedela dolge večere v gostinjski sobi z ba- mehi na avtonomijo, kaže Avstrija, ki ne pride iz latentne krize in kopiči političen pogrišek na pogrešek. Še lepše je to pokazala Turčija, katere iatentna kriza se je izprenieuila v akutno do uničenja nekdanje državne veljave. Balkanska državna zveza bo morala dovoliti popolno.avtonomijo tudi svojim nedržavnim narodom kakor Cincarom, Kucovlahom, sedaj prega-njeuitn Turkom i. t. d. Toda v velikih potezah je ta avtonomistični program na Balkanu že rešen, ker tvorijo tri velike balkanske narodnosti, Srbi, Bulgari ir Grki že sedaj svoja državna telesa, četrto, albansko telo se pa menda pripravlja. Težje je v Avstriji. Kajti kratkovidna politika vodilnih krogov je doslej še vedno nasprotovala temu, kar je za nas edino mogoče. Naloga vseh poštenih in dobro-mislečih avstrijskih politikov bo, urediti v tem stoletju to najbolj pereče notranje avstrijsko vprašanje. Prva je odprava dualiznia. Oni Nemci, ki se boje kake da-lekosežne kulturne izgube, se prav lahko potolažijo. Kajti Avstrija je sicer lahko avtonomistična, demokratična država, ona more odpraviti nemško-magjarski centralizem, kar bo pa na njegovo mesto stopilo, ne bo nobeno izključno samoslo-vanstvo. Mislim, da bi ravno enakopravnost v obliki politične avtonomije mnogo bolj povzdignila kulturne moči naroda, nego jih razvija sedanji boj za ohranitev hegemonije. Nemški narod, to moremo brez drugega priznati, more vedno še ostati močan kulturen faktor v Avstriji, da, lahko postane mnogo važnejši kulturen faktor, nego je doslej. Avstrijske Nemce druži z onimi v rajhu močna vez, deloma duševna, deloma zavest narodne skupnosti. Politična oblika nemške narodnosti pa vendar ni ona, katero si žele Vseneir^i veliki Grossdeutscher Bund od Belt? d* Adrije, Bund, ki bi brez želodčnih boleči i prebavil vse Čehe, Poljake, Magjare '.. Jugoslovane. Vsaj številni zemljevidi bodočnosti, izišli n. pr. pri Perthesu in drugje, dokazujejo, da imajo Vsenemci res toliko apetita. Toda poslanstvo nemškega naroda je drugačno. V politični ločitvi avstrijskih Nemcev od rajhovskih je izra- bico. Nekako instinktivno sem.se ogibala matere in očeta, dočim me je na babici nekaj vabilo k sebi. »Ah, Klava, Klava!« je govorila babica, kimajoč z glavo »ti mi ne ugajaš, ne ugajaš mi!..« »Jaz sama sebi ne ugajam, babica,« sem odgovorila in vzdihnila. »No, to ni nič, to je celo dobro... Kadar človek ne ugaja samemu sebi, pomeni to, da postaja boljši.« »Zares? Postajam boljša?.. Ali veš ti, babica, kako sem hudobna?« »Ti? O, moj Bog! Če bi bil ves svet tako hudoben, kakor si ti, tedaj bi bil raj na zemlji!..« »Ti ne veš, babica...« »In ni treba, Cia bi vedela...« »Meni pa se je nenadoma zahotelo, da ji povem vse, in povedala sem ji. Zatajila nisem ničesar. Babica je bila ves čas resna, a ko sem dovršila pripovedovanje, je dolgo molčala. »To je zato, ljuba moja, ker te niso naučili nikakršnega dela. Z ničemer se ni pečala niti tvoja glava, niti roke... Jaz sem vedno govorila tvojemu očetu, da vaju nepravilno vzgaja. Da, da, vedno sem mu to govorila. Nas le niso tako vzgajali. Učili so nas Šivati,-gospodinjiti, to, tisto, zdaj pa mislijo, da je to grdo, sramotno... žena dvostročnost nemškega problema: osvoboditi se dosedanje imperialistične politike, postati činitelj svetovnega miru, množitelj kulture ter v to svrho v svojem okrožju dobojevati boj med napredkom in reakcijo, demokracijo in konservatiz-mom, reševati socialno vprašanje, je naloga rajha. Da je ta naloga jako velik* in da so rajhovski Nemci še daleč od njene izvršitve, kaže n. pr. westfalsko premo-garstvo, pruski Dreiklassen-volilni red in eden največjih kulturnih škandalov: poljski razlastihii zakon. Jugovshodno nemško pleme, živeče v Avstriji, pa mora različno od rajha rešiti problem mirnega sožitja z drugimi narodi v eni državi, jim ima otidajati svojo kulturo ter sprejemati od njih ekvivalent. (Med avstrijskimi Nemci je razširjena misel, da le oni nam dajejo kulturo.) Ne poznajo našega gorečega stremljenja k nji tudi po drugih poteh, in drugih vplivih, zapadnejših od nemškega, in ne poznajo opojevalne moči kulturne ideje vscslovanstva, ideje, ki jo Nemci vedno vede ali nevede denuncirajo z ruskim političnim vseslovanstvom. Šele v zadnjem času so Nemci začeli počasi tudi uvidevati, kako velikanskega kulturnega pomena je za nas posebno še ideja jugoslovanska. Edino nje polje je, kjer nam je nekoč res Nemec prinašal kulturo: polje meščanskega razvoja z vso svojo liberalno zakonodajo. Toda te svoje naloge današnji avstrijski Nemec že davno ne vrši več. Pretežni del avstrijskega nemštva je klerikalen: to pomeni: načelno proti-kulturen. Z nemškim klerikalizmom stoji in pade klerikalizem vseh drugih avstrijskih narodov, zlasti narodno tako škodljivega slovenskega, klerikalizma, ki se vedno bolj kristalizira pod ŠušterŠičevim vodstvom v stranko rimskoklerikalnih, konservativnih da, toda nikdar demokratičnih, nikdar slovanskih, nikdar resnično avstrijskih, nikdar kulturnih smeri. (Konec.) »Veš, babica, kaj mi je težko? Da nikogar ne ljubim... Po tem dogodku s knezom, tudi papa in mama... kakor da je vstala visoka stena med nami. In vsi ljudje se mi zde .hladni in brez duše.. ; In moje srce je mrzlo...« »Da, da, da! To je zato, ker nisi nikdar ničesar storila za druge... Ako hočeš, da boš imela rada človeka, stori zanj nekaj, karkoli. Jaz sem to doživela. Tu je, na primer, moj sovražnik, jaz ga sovražim, ttfda jaz se premagam in storim nekaj zanj; in glej, že mi je postal malo bližji. Zdaj delam to-le za dobrodelno loterijo... Sedim v naslonjaču in pletem... Jaz jih zares niti ne poznam tistih reve-žev, onih, ki bodo dobili to, a že jih imam malo rada. — Zares... Tako vendarle čutiš vsak trenutek, da ne živiš zastonj, marveč da si napravila nekomu vsaj majhno korist. In prijetno ti je pri srcu... »Spominjam se teh babičnih besed, kakor da jih slišim zdajle, in zapisala sem jih gotovo dobesedno. Takrat, ko mi jih je povedala, jih še nisem razumela, pač pa sem si jih dobro zapomnila. (Pride še.) Nemška demonstracija proti j r Celovcu. V »Miru« čitamo: . . »Narodna čitalnica« v Celovcu je priredila v nedeljo, dne 26. prosinca, v hotelu »Trabesinger« običajno vsakoletno plesno veselico. Že nekaj let sem so se nemško nacionalni krogi zaradi te vsakoletne nedolžne slovenske veselice razburjali. Letos pa so svoje barbarske želje uresničili in tako doprinesli najboljši dokaz, kolikodajevrednanjiliova t r d i t e v, da hočejo z mirnimi S1 o v e n-ci v miru, s logi in ljubezni živeti: Zoper najmirnejše Slovence so priredili hrupno demonstracijo najnižje vrste, ker smo se Slovenci družabno, prijateljsko v lastni hiši, brez kakega hrupa ob zvokih c. kr. godbe slovenskega pešpolka zabavali. Lepo prijateljstvo l Že pred sedmo uro zvečer so se začele na Velikovški cesti pred hotelom. »Trabesinger« zbirati sumljive osebe. Začela se je zbirati masa. Oskrbništvo hotela »Trabesinger« je takoj nato opozorilo policijo. Pred osmim se je začela vsi-pati iz gostilne pri Pavlu Trabesingerju tuleča, pijana druhal, kateri so se pridruževali od vseh strani prihajajoči demon-strantje. Pred hotelom »Trabesinger« so se ustavili in začeli prav po zverinsko tuliti, žvižgati na piščalke; na poziv mladega aranžerja s ščipalnikom, ki so ga ti-tulirali »doktorja« so se odkrili in v divjem neubranem kričanju »zapeli« »Die Wacht am Rhein <, da tako odkriti svečano dokumentirajo svoj pruski patriotizem. Demonstrantje so dohajajočim gostom zaprli pot; izprva so poizkusili ustaviti tudi vozove, na katerih so se pripeljali odlični slovenski gostje iz Celovca, pa se jim ni posrečilo. Umakniti so se morali konjskim kopitom. Vsak voz, ki jih je bilo lev število, so sprejeli s huronskim krikom, z žvižganjem in psovkami. Vsako damo v plesni toaleti so opljuvali. Ko se je pripeljal s kolodvora hotelski voz z odličnimi gosti, so se demonstrantje zagnali vanj; voznik pa je vozil naglo, da so se morali demonstrantje umakniti in se jim ni posrečilo voza prekucniti. Druhal je psovaia tudi voznike. Enemu vozniku so demonstrantje ustavili konja. Voznik je udaril na levo in desno in po konju. Konj se je vzpel in naredil med demonstranti klin ter zdirjal. Policija je vse to mirno gledala in ni skrbela za prost dohod. Najslabše se je godilo vozu, v katerem se je pripeljal gospod dr. Brejc s soprogo in njeno gospodično sestro. Dr. Brejc in obe dami so pa ostali čudovito hladnokrvni. Drhal se je vedla nasproti njim kakor obsedena. Slovenci so jih pri vhodu hotela sprejeli z navdušenimi živio-klicL Tako se je godilo vsem slovenskim Igostom, gospodom in damam. Demonstracijo je pa aranžiral dr, pl. Sedlmayer, predsednik celovške podružnice nemškega »Schulvereina«. Ko je zapazil, da se ga opazuje, se je ta vsenemški j junak kar potuhnil in izgubil med množico demonstrantov. Med demonstranti smo j opazili mnogo dijakov realcev, učiteljišč- j nikov pa tudi gimnazijcev, podžupana celovškega pl. Dietricha, občinskega odbornika dimnikarja Kumpa, dr. Pflanzla in učitelje: Kainiga, Manhardta in Diinniio-iena in mlajšega Kellerja. mizarskega podjetnika. Med demonstranti smo zapazili več trgovskih uslužbencev, katerih tvrd-ke si bomo prav dobro zapomnili. 0b četrtkih ti ljudje zelo ganljivo in ljubeznivo kličejo: »očka pa mamca«, pri demonstraciji so pa tulili zoper Slovence. Najbolj se je pa pri demonstraciji izkazala — celovška mestna policija. Kljub temu, da je policija že par dni prej vedela, da se pripravlja demonstracija, ni storila potrebnih varnostnih odredb. Ko se je začela demonstracija, sta bila navzoča cela dva policaja. Značilno je tudi, da celovški župan dr. Metnitz prav ničesar ni storil za varnostno odredbo, kljub temu, da je bil o nameravani demonstraciji popolnoma informiran, za kar imamo dokaze. Šele proti poldesetim je prišel na lice mesta dr. Kopper in ukazal demonstrantom, da se odstranijo. . Demonstranti so zahtevali, da mora j vojaška godba ven in da se morajo, vrata hotela zapreti. Policija se je zahtevi demonstrantov uklonila in zahtevala, da se vrata zapro. Ko je vrgel neki demonstrant v okno kos ledu, je stal v bližini policaj-stražmo]-ster. Še zganil se ni. Nekdo ga je na metalca Jedu takoj opozoril, policaj pa se za to ni zmeni! in je samo klical: .»Mir! Nazaj t« * Tako so se izkazali velekulturni Nemci za krute barbare, ki ne pustijo na miru mirnega človeka. Treba je, da se razglasi nemška surovost po širni javnosti in tako pobi je razna zavijanja in laži, katere so kopičili nemški listi v poročila o demonstraciji v Celovcu. Ti napadi v Celovcu na Slovence nas spominjajo raznih demonstracij v Gorici proti Slovencem od strani Lahov... Slovenec je v naši ravnoprav-ni Avstriji na svojih tleh zanjče.van in psovan in to prav od strani onih dveh,narodov, ki se najbolj hrupita radi svoje*] kulture! In.res, ako bi ne bilo strahu pred rumunsko komplikacijo, bi se mogle* bul-garsko-turško vprašanje rešiti kmalu, soglasno z željami velevlasti. Padec Odrhid, ki se ga more doseči v kratkem času, bi simpliciral na način, ki se more imenovati odločen bulgarsko-turški spopad; ker Turčija ne more v ofenzivo, ne more iz Čataldže, da bi pomagala Odrinu in ga rešila. V takih okoliščinah bi značil padec mesta začetek konca vojne. Ali ako Rumuni brez napovedi vojne zasedejo Silistrijo, južni teritorij do Bal-čika, kaj se zgodi potem? Bi li Rusija mogla zadržati slovanski rod in bi ne intervenirala? Zadostuje, če se omeni ta možnost, da se pojmi vsa nevarnost, katero bi mogla deternirati rumunska akcija. Ali sedaj vprašamo: ali nima Italija ničesar storiti, da zapreči, da se stvari razvijejo do te točke?« flustro-Ogrska »temeljni povod evropejskega vznemirjenja.« Italijanski poslanec Andrej Torre je napisal pred par dnevi v listu »Corriere deda sera« ta-le članek: »V Londonu se presojajo rezultati konference z nemirom in pesimizmom. Pravzaprav evropejska situacija napram balkanskim problemom ni bila nikdar razjasnjena. Ali mi smo odkrito iztaknili ! glavni vzrok: to je postopanje Avstro-Ogrske. Avstro-Ogrska je danes kakor je bila včeraj in odkar je pričel balkanski preobrat, temeljni povod evropejskega vznemirjenja. Mi srno to že večkrat odkrito povedali, sedaj to ponavljamo. Diplomati pravijo, da oni ne vedo, kaj pravzaprav hoče monarhija; morda tega ne ve niti sam Dunaj v konkretni obliki. Ena stvar pa je vendar očitna: da mpnar-hija noče, da se stvori solidno balkansko ustaljenje, z drugimi besedami tako, ka-koršno bi ne dalo v prihodnjosti njej pravice ali prilike, da bi imela v stvareh Vshoda odločujoč upliv. Tako je najprvo hotela, da Srbija in Črnagora ne okupirati Novopazarskega Sandžaka. Potem je zavzela nasprotno stališče proti Srbiji, misleč, da napravi razpor med Črnogoro in Srbijo. Glede na upanje, da jej odstopi Črnagora Lovčen> se je kazala naklonjeno aneksi ji Skadra in cele pokrajine severno od Belega Drina do morja od strani Črnegore. Ko kasneje dogodki niso odgovarjali njenemu načrtu, se je postavila odločno proti ekspanziji Črnegore na albanskem teritoriju. Še dandanašnji se trudi, da bi razširila meje Albanije na vshod in na sever ter da bi zožila meje, katere zahteva Srbija. Ali se ima misliti, da je postala av~ stroogrska, monarhija naenkrat pristašica narodnosti? Bilo bi naivno. Nasprotno je dejstvo, da se ona oborožuje z vsemi razlogi, pravimi ali nepravimi, primernimi ali neprimernimi, tudi če so med seboj v.protislovju, samo da bi dosegla svoj cilj. A ta cilj je, kakor smo rekli, da, cfor seže to, kako bi novo balkansko ustaljen nje pustilo narode nezadovoljne ter da prisili, ako mogoče, Srbijo in Črnogoro)' da jej padeti v roke, da se zatečeti pod njeno pokroviteljstvo. Ko to pišemo, vedo v Londonu z vso gotovostjo, da hoče Avstro-Ogrska na vsak način, napraviti Črnigori nevzdržlji-vo situacijo. Rusija s svoje strani vstraja pri tem, da Črnagora dobi zahtevano. Razpor pa med tem od balkanskega raste v evropejski. Ni še dosti. Postopanje Runiunije je druž; grozeč opomin. Rumunijo se smatra za politično in vojaško predstražo Avstrije na vshodu; tolmačenje današnje ru-munske politike se ima torej iskati na Dunaju. Mi smo že ob drugih prilikah rekli, da sedanja politika bukareštske vlade najmanj odgovarja interesom in življenskim idealom rumunskega naroda. Postopanje rumunske vlade pa otežkočuje v veliki meri situacijo sedanjega časa. Nadaljevanje vojne na Balkanu. - Italijanski listi iz Milana so poročali včeraj, da je Bulgarija obvestila velevlasti, da se je odločila v zadnjem trenotku preložiti nadaljevanje vojne pod pogojem, ako velevlasti uvedejo; takoj energično intervencijo p r i P o r t i. Ob jednem pa so včeraj iz Carigrada prihajale vesti, da je nadaljevanje vojne neizogibno. Ali Turčija noče pričeti, marveč čaka, da bo napadena. Kakor glasijo ponočna poročila z včerajšnjega dne je pričelo sinoči po 8. uri bombardiranje Odrina. Poslaniki velevlasti v Sofiji so po-prašali bulgarsko vlado, če je pripravljena pogajati se na podlagi nove note; odgovor je sledil, da ne more biti govora o obnovitvi pogajanj, dokler se Turčija ne odpove Odrinu. Če Turčija ne stori tega, potem je ni na svetu moči, ki bi zadržala Balkance, da ne bi prijeli za orožje. Zadnja poročila trdijo, da se velevlasti trudijo toliko v Carigradu kolikor v Sofiji, da bi dosegle novo premirje 8 dni, v katerem bi pregovorile Turčijo, naj odstopi Bulgarom celo mesto Odrin. Francoski poslanik z drugimi v Sofiji je vprašal bulgarsko vlado: ali je pripravljena priznati takozvanemu »nahibu« kot zastopniku sultana pravice verske suverenosti v Odrinu, ki obsega otomanska svetišča, ako se Porta odloči, da pusti usodo Odrinskega mesta v roke velevlasti brez drugih pogojev? Kakor poroča »Reuter«, je bulgarska vlada pripravljena izjaviti, da pritrjuje predlogu velevlasti, da se imenuje potem, ko se mesto izroči Bulgarom, v Odrinu poseben zastopnik Kalifa. Iz teh poročil se vidi trud velevlasti, vstaviti nameravano novo prelivanje krvi na Balkanu. Kaj zahteva Rumunija? London 3. Tukajšnji diplomatični krogi zatrjujejo, da je precizirala runiun-ska vlada svoje zahteve v sledečih točkah: 1. Bulgarska se mora za vedno odpovedati svojim pravicam do Dobrudže. 2. Bulgarska mora garantirati Kuco-v lanom svobodni razvoj v novoosvojenem ozemlju, 3. Bulgarskt eksarhat mora privoliti v to* da dobe Kucovlahi svojega škofa in svoje kucovlaške šole. Te šole bodo sicer podrejene bulgarskemu natičnemu ministru, vendar pa dobivajo lahko podporo iz Bukarešta, 4. Utrdbe okolu Silistrije mora Bulgarska podreti, 5. Vzhodno od Silistrije se meja tako premakne, da sezida Rumunija lahko vojno pristanišče. Albanska zarota proti Srbom. Rim 3. Iz Drača poročajo, da so albanski mohamedanci in kristjani ustanovili ligo, ki ima nalogo, prepoditi vse Srbe iz Albanije. Med srbskimi posadkami in pristaši albanske lige je prišlo že ponovno d<. iopadov.*Liga se je na dosedaj Še popolnoma neznan način izvrstno oskrbela z denarjem, orožjem, municijo in živežem. Odhod srbskih čet iz Drača v Lješ. Drač 3, »Agenzia Štefani« poroča: Včeraj se je tu vkrcalo 1300 srbskih vo- jakov -z vso potrebno municijo in živežem. Govori ser da odidejo vojaki v Lješ, da potem skupno s črnogorskimi četami na- . skočijo Skader. • Kakor kažejo doslej poročila, se je unel boj sinoči pred Odrinom ne pa tudi še pri Čataldži, ob jednem pa sveti iz njih prizadevanje za sklep mjiru brez novega prelivanja krvi. Bulgari so odločni in pravijo: ali naj storijo Turki zahtevano takoj ali pa odloči orožje in pojdemo v Carigrad. — Pri Čataldži je vse pripravljeno 7. jedne in druge strani; če se ne prisili Turčije k izročitvi Odrina, odloči sreča na boljnem polju izid balkanske vojne. Danev je odpotoval iz Londona. Pred-no je odšel, je rekel, da odgovor Turčije ni tak, da bi mogel služiti za podlago novim pogajanjem. - Rusija je svetovala bulgarski vladi, naj začne nova pogajanja s Turki, češ, da nota je pripravna za. to, ali bulgarska vlada je odgovorila, da minimum zahtev je to, kar je predložila v Londonu. V Pe-trogradu sodijo, da s e b u l g a r s k e operacije omejijo na bombardiranje Odrina. Politični pregled. Avstro-Ogrska. Lastnoročno pismo cesarja Franca Jožefa ruskemu Čaru. — Princ Gottfried Kohenlohe je 3. t. m. popoldne obiskal ministrskega predsednika grofa Sturgkha in nato zvečer z lastnoročnim cesarjevim pismom odpotoval v Peterburg. O vsebini in tendenci lastnoročnega pisma cesarja Fr. Jožefa ruskemu čaru se razširjajo najrazličnejše vesti, ki so pa gole kombinacije. Eni pravijo, da so se na iniciativo Avstrije začela zadnji čas zaradi meja Albanije direktna pogajanja med Dunajem in Pe-terburgom, da pa niso imela rezultata, vsled česar da je zdaj posegel vmes sam cesar. Dočim se od taiste strani zagotavlja, da se s tem ne tangira vprašanje mobilizacije, ker hoče Avstrija tako dolgo vzdržati svoje priprave, dokler ne bo balkansko vprašanje v celoti- rešeno, menijo drugi, da je glavni namen cesarjevega pisma doseči demobilizacijo. Spričo vseh teh vesti se pa od najbolj informirane strani povdarja, da ne more ne o vsebini ne o tendenci lastnoročnega cesarjevega pisma biti ničesar znanega. Inozemstvo. Zanimiv odlomek iz Crlspijevih me-moarov glede na Istro. — Crispijev sin objavlja v »Berliner Tageblattu« Crispi-jeve spomine. Med drugim tudi poroča, da ko je izšel leta 1894. neki odlok, po katerem so se v Istri podelile Slovanom iste jezikovne pravice, ki so jih Lahi vživali, je Crispi naprosil nemškega cesarja Viljema, da naj i v tej zadevi na Dunaju intervenira. Cesar Viljem je Crispiju res ustregel in je v tej zadevi nemški dunajski poslanik na avstrijskem dvoru posredoval. Darovi. Za Narodno šolo v Gorici je daroval g. prof. J. Zupančič 10 K. Narodni davek za januar 1913 nabral g. dr. Dereani 6 K. Iz Tomaja. — Na ženitnini g. Jankota Stoka z g. Karlo Zlobec se je nabralo za družbo sv. C. in M. 28 K 40 v, denar se je takpj odposl.4 v Ljubljano. Mladim srcem želimo obilo sreče! Domače vesti. V počaščenje spomina na nadvojvodo Rainerja je bila včeraj dopoldne v cerkvi na Travniku v Gorici slovesna maša, katere so se udeležili dijaki tukajšnje gimnazije s svojimi profesorji. Umrla je v Gorici gospa Alojzija Sal-vaterra, rojena Prešel, stara 64 let. Za Narodni muzej so darovali: L Josip Karis, gimnazijec v Gorici, knjigo »Svesti tovarsh« iz 1. 1767, 2. Egidij Spa-capan, železniški uradhik v Gorici, staro nemško knjigo (2 zvezka), 3. .' liha Brezi-gar, krčmar v Pevmi, 8 srebrnih in 10 bakrenih novcev in veliko spominsko kolajno, 4. g. Anton Bratina, vikar v Kostanjevici, 1 rimljanski novec, 5. Fran Mozetič, Bilje, 1 srebrn denar, 6. Fran Spaca-pan iz Dolenje Trebušne knjigo Christen-lehrpredigten iz 1. 1777. Več gospodov je že pred časom obljubilo, da podare svdje zbirke Narodnemu muzeju. Ker so pa najbrž pozabili na svojo oliubo, prosimo, naj se ne ravnajo po.pregovoru, da »obljubiti in dati je preveč«, ampak naj pošljejo starine čimpreje odboru. Drugi zopet pravijo, da bodo dali, ko se muzej otvori. Pri tem pa ne pomislijo, da mora imeti odbor prej predmete, predno jih more razstaviti. Posnemajte vrle "rdMolju'b«SŽS V^fca; ^°jjffij; haela in iz Kobarida, ki so darovali muzeju množico prav lepih stvarij. Povsod so stanovali tudi prej ljudje in povsod se dobi zanimivih stvari, samo premalo se zanimajo po nekaterih krajih ljudje zaznaš muzej. Stare slike, orodje/obleka, izkopanine, knjige, vse se dobi, le poiskati je treba po starih kmetskih hišah. Tega pa ne more vsega odbor, zato se obrača do vseh rodoljubov s prošnjo, naj mu pomagajo nabirati. Odbor. s. Jeseniška podružnica društva jugoslov. žel. uradnikov naznanja svojim članom, da bo imela svoj Tedni občni zbor dne 16. t. rn. ob 3. uri popoldne v hotelu Triglav na' Jesenicah ter jih poziva, da se istega pol-noštevilno udeleže. Odbor. Porok je bilo. v Gorici lansko leto 186. Otrok se je rodilo 719, med temi nezakonskih 76; legitimiranih 27. V Gorici je umrlo lani 717 oseb; tujcev je bilo med temi 218, vojakov 14. Mrtvorojenih je bilo 19. Goriška Slovenska Mladina je priredila v soboto v Trgovskem Domu svoj plesni venček, ki je uspel za sedanje' razT-rnere dosti dobro kljub temu, da ni bilo na razpolago vojaške godbe. G. S. M. je tako zaključila svoje običajne zimske plesne vaje. Vojaški nabor za Gorico in okolico se bo vršil za mesto dne 6. in 7. marca; za okolico pa v dneh 8., 10., 11., 12., 13. in 14. marca. Ukraden bicikelj. — Pavlu Brešanu v Gorici je zmanjkal bicikelj. Osumljen tatvine je neki Ivan Miklavec, ki je bil radi tega aretiran. Stare papirnate bankovce odtegnejo iz prometa. Bankovci po 10 in 20 kron iz leta 1900 še ostanejo do 28. februarja 1913 v. veljavi, potem pa jih bodo sprejemale samo davkarije in banke. lOOkronski bankovci iz leta 1901 pa ostanejo v prometu še do 31. januarja 1918. Nič ne pomaga, brez dobre kavne primesi kava ni dobra. V vsakem oziru najboljša je, kakor je že vsakemu dobro znano, Kolinska kavna primes z znamko »Sokol«, ki je obenem pristno domače blago. Slovenske gospodinje jo najraje kupujejo. , Central-Bio. — Vspored za torek 4. in sredo 5. februvarja 1913. — 1. Traunsko jezero, krasen naraven posnetek. — 2. Za-^ čarana pihljača, komično. — 3. Koristinja, amerikansKa drama. — 4. Vožnja z Maria-Zellsko železnico, krasna potovalna slika. — 5. Skušnja, učinkovita veseloigra Nor-disk film Komp. — 6. Ariadne. Samo pri večernih predstavah. — 7. Spiritisti Keko in Koko, velekomično. Listnica uredništva. — G. dop. v V.: Res je, da ljudje radi čitajo, če je v listu kaj iz domače vasi. Hvala Za poslani dopis. Prosimo še kaj! Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K. Prosveta. Odborova seja »Matice Slovenske« dne 28. jan. 1913. — G. predsednik se .š|^minjj&^un^,L Mur- nlSfa^^, Marca meseca bo 50 let od prvih priprav za.ustanovitev, »Matice Slovenske«, 'r- Korekture zemljevida se razpošiljajo v obmejne kraje v revizijo. ^ /Iz poročila blagajnikovega je razvidno, da se proračun za 1912 ni prekoračil. Poverjeniku, ki prijavi vsaj 20 članov, se dado publikacije v dar, ako na to reflek-tira. — Rešijo se še druge gospodarske stvari. Tajnik poroča: Članov za 1912 leto dozdaj 3370. Tekom L 1912 so pristopili štirje ustanovniki in štirje umrli. Glavna skupščina »Matice Slovenske« bo dne 9. marca. Samostalne predloge za to skupščino je v smislu § 3, b) društvenih pravil prijaviti odbSru vsaj 14 dni prej. DOPISI. Iz tolminskega okraja. Iz Idrijske doline. — V neki vasi ob Idriji se godijo v poštnem uradu precejšne nepostavnosti. Kakor, na primer: Pisma se odpirajo. Neka oseba ponaredi pisavo ter potem odpošlje pismo stranki; seve ono, kar je skrpucala sama. Na ta način nastanejo razni konflikti. Ako se pisma ne more več pravilno zalepiti, se ga kar uniči. Tudi so slučaji, kjer potujejo pisma od Kajfa k Pilatu, predno pridejo stranki v roke. Svetujemo prizadeti osebi, naj pravilno opravlja svojo službo, ako tega noče, naj gre v pokoj. Sedaj še zamolčimo kraj, prihodnjič se obrnemo na poštno ravnateljstvo. Prašamo prizadeto osebo, ali ji ni bilo že enkrat dovolj, da je bila kaznovana? Torej pozor! (z komenskega okraja. Bralno in pevsko društvo »Zora« v Kostanjevici na Krasu je imelo 19. pr. m. svoj redni letni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni sledeči: Karol Novak predsednik, Josip Trampuž podpredsednik, Franc Urdih tajnik, Josip Novak blagajnik, Alfonz Novak knjižničar, .Anton Fakin, nadučitelj, Anton Pahor, Štefan Trampuž, Karol Tomažič odborniki. * Namestnika: Josip Frančeškin, Alojzij Trampuž. Pre-gledovalca računov: Vincenc Okretič, Josip Novak. . Iz goriške okolice. Bralno in pevsko društvo »Napredek« v Gor. Vrtojbi sklicuje svoj redni letni občni zbor dne 9. februarja 1.1. ob 4. uri pop. v društvenih prostorih se sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika, 2. ^Poročilo tajnikovo, 3. Poročilo blagajni-kovo, 4. Volitev novega odbora, 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. kolovo maškerado, torej na ples, v Trgovski' dom. Samoobsebi je umevno, da ni-! majo rtedostajne maske vstopa, o drugih pa smo uverjeni, da si ne oblečejo ravno za to priliko nalašč najslabšo obleko.. Srednja pot med finim in slabim je prava. Brate opozarjamo, da kroj ni dovoljen! Toliko kritikastrom na ljubo, ker drugi že vedo kaj je dovoljeno in kaj ne. Dobromisiečim kličemo*«*ia veselo svidenje! Veselični odsek. Sokol na Gradišču. — Dne 2. t. m. se je vršil na Gradišču občni zbor ta-mošnjega »Sokola«. Zborovanje je bilo zelo živahno. Za starosto je bil izvoljen br. Jos. Kerševan, krojač, za načelnika pa Vencestav Vodopivec. Tudi ostali člani odbora jamčijo dober prospeh društva. Na tem občnem zboru so z navdušenjem izvolili za častna člana brata dr. Fr. Irgoliča za njegove zasluge za sokol-stvo v deželi in brata Rudolfa Žnidarčiča za zasluge, ki si jih je pridobil za gradiš-kegd »Sokola«. Upajmo, da bo to mlado društvo vspevalo in procvitalo še dolgo v korist slovenskega sokolstva in našega naroda. spadajoč gorati del, kjer so se nahajali volkovi in medvedje. Hoteli so te zverine izdržati,da ne bi poginile, Prepovedano jih je bilo streljati. Skoda, ki so jo zverine napravile, pa je morala biti poravnana. In tako je bilo do konca lanskega leta plačane odškodnine 72.000 K: To se je pa kralju vendar že preveč zdelo in se je lepo zahvalil za revir. Sedaj zopet lahko pod Abruci streljajo zveri. Teritorijalne kompenzacije Bulgarije Srbiji. — Trgovinski Glasnik poroča, da je dosežen med Srbijo in Bulgarijo nov sporazum, po kojem daje Bulgarija Srbiji kompenzacije v Macedoniji za velike žrtve, storjene od srbske vojske v bulgar-skem interesu v Traciji in pred Odrinom. Luke Varne in Burgasa so proglašene za zatvorene za trgovinski promet, ker so tam postavljene mine. Boj med dvema španskima vasema. — Iz Madrida poročajo, da vlada veliko sovraštvo med prebivalci dveh Vasi blizu Kinera. Prišlo je med njimi do pravega boja in padlo je 500 strelov. Več oseb: je ubitih in težko ranjenih. Narodna obramba. Občni zbor moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici se bo vršil to soboto dne 8. svečana ob 8. uri zvečer v hotelu »zlati jelen«. Vabimo vse člane in prijatelje naše šolske družbe, da se zborovanja gotovo udeleže. Po zborovanju bo družaben prijateljski sestanek. Dobro do-šle tudi članice ženske podružnice. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca januarja 1913. 1. sledeči ^ promet i. s. 1. Prejemki, a) Redni prejemki. I. Prispevki iz nabiralnikov 907 K 90, 2. Prispevki podružnic i. s. Kranjska 1.688 K 75, Štajerska 798 K 10, Primorska 2.141 K 98, Nižje Avstrijska' 608 K, skupaj 5,236 .K 83, 3. Razni prispevki 4.904 K 96 skupaj 11.049 K 69, b) Izredni prispevki. 4. Prispevki za obrambni sklad 1.206 K 55, skupaj 12.256 K 24. II. Izdatki. 1. Plače, remun. učit. osobju, razni računi, itd. 9.539 K 96, b) Izredni izdatki. 2. Naložitev na glavnico, oziroma obrambni sklad 1.206 K 55, skupaj 10.746 K 51, torej prlbitka 1.509 K 73. Gospodarske vesti. Živinorejski in mlekarski tečaj priredi ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu v sredo in četrtek, dne 26. in 27. februarja 1.1. Namen tečaju je zboljšanje kravje reje v zvezi z mlekarstvom. Na sporedu so naslednja predavanja: V sredo, dne 26. februarja. Od 2. do 4. popoludne: Vrednost kravje reje. Odbiranje molznih krav.' Raba krav za pleme. Krmljenje krav. Strežba molznim kravam. Molža. Stroški kravje reje. V četrtek, dne 28. februarja. Od 9 do 11 dopoldne: Prodaja mleka. Ravnanje z mlekom. Lastnosti mleka. Napake in pomanjkljivosti mleka. Mlečna posoda. Popoldne od 2 do 4: Prodaja smetane in presnega masla. Oddajanje in razpošiljanje presnega masla. Gospodarski pomen mlekarskih zadrug. Pouk se pojasnuje s praktičnim razkazovanjem. Tečaj je namenjen našim gospodarjem in gospodinjam. Kdor se želi udeležiti, naj se priglasi po dopisnici. Priglasila je treba nemudoma poslati ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (poŠta Kandija). Bojkot proti avstrijskemu in nemškemu blagu. — V Odesi se je sestal odbor, ki je sklenil naperiti bojkotno akcijo proti blagu avstrijske provenijence. Iz Sofije došla poročila javljajo, Ja so od tam poslali večjim ruskim firmam bulgarski trgovci napovedi večjih naročil. Avstrijsko in nemško blago hočejo bojkotirati. Jadranska železnica. — Iz Beograda: Načrt za jadransko železnico, ki bi imela teči iz Niša preko Mrdara čez Prizren do Sv. Ivana di Medua, se je izpremenil tako, da.bo tekla iz Niša preko Skoplja, Tetova, Gostivara in Debra v Drač. Čeprav je ta proga nekoliko daljša, se bo bolj rentirala. Sokolski vestnik. Kakor kdo more — naj pride danes zvečer k Sokolovi jmaškeradi v Trgovski dom vsakdo, ki čuti le količkaj z nami. Sokolski dom, v čigar prid se vrši maške^ rada, bo shajališče še poznih generacij ter bo trdnjava, ki se je ne vzame v prvem naskoku. Tribut, ki ga nalaga Sokol požrtvovalnosti Goričanov je malenkosten; 2 kroni vstopnine pa še kaj malega za tolažbo želodcu je vse kar se prosi. Vsak vinar pride prav. Kdor pa želi sedeti na galeriji in gledati v vrtinec maškerade plača posebej 1 krono. Pod zemljo posluje »Oštarija pri Žefu«, na galeriji bufet, v sobici iz dvorane na levo pa kavarna itd. Konečno naj se nam oprosti par trdih a odkritosrčnih besedi. Gotovi ljudje, ki imajo ob takih prilikah navadno zaprto srce in mošnjo za to pa tembolj odprta usta, se z radostjo pasejo na lastnih domišljijah češ, da je naslov letošnje maškerade ponesrečen in da bo tudi slabo uplival na obisk. Na take in slične kavarniške kritike smo že zdavna navajeni in nas ne Plašijo, ker smo uverjeni, da naše občinstvo že ve, kako pride lahko na So- Razne vesti. Kardinal Nagi, dunajski nadškof, prejšnji škof tržaški je umrl danes ponoči ob 12.45. — Rojen je bil Nagi na Dunaju dne 26. nov. 1855. Za tržaškega škofa je bil imenovan 24. marca 1912; jan. 1910. je šel p-Dunaj ter bil 5. avg. 1911. imenovan za padškofa; kardinal je postal 27. nov. 1911. j Akad. društvo slov. agronomov »Kras« na Dunaju javlja, da se vrši njegov redni, tretji občni zbor 6. svečana ob 8. uri zvečer v gostilni »zitm Kleeblatt«, XVIII. Mitterbergg. 30. Akad. društvo »Slovenija« na Dunaju priredi svoj III. redni občni zbor v petek, 7. tebr. ob 8. zvečer v- prostorih g. J. Leithnerja, Auersperggasse 6. Cesarskih manevrov letos ne bo, in to glede na politično situacijo in okornost, da je polno vojakov pri »orožnih vajah«. Bulgarski predavatelj. — Bulgarski poslanec dr. Kosta Spisarevskij napravi turne po Evropi in Ameriki ter bo predaval po raznih večjih mestih o Bulgariji in vojni na Balkanu. Znana poslanika Prochaska in Tahy bosta premeščena z Balkana baje v južno Ameriko. Drag revir italijanskega kralja. — Pod Abruci je neka vas, ki je odstopila pred leti kot Časten dar kralju v občino Vseslovanska visoka šola v Solunu. V zadrskem »Narodnem Listu« pri-občuje dr. Nikola Bjelovučič iz Berolina članek, kateremu je dal naslov »Vseslovanska visoka šola in hram sv. Cirila in Metoda v Solunu«. V tem članku piše dr. Bjelovučič med drugim: »Sveta brata Ciril in Metod sta položila temelj tako slovanski kulturi, kakor slovanski politični svobodi. Ali je mogoče, da bi se ves slovanski rod častneje oddolžil svojima pro-svetiteljema, kakor da jima v rodnem njihovem mestu v Solunu postavi spomenik, tako sijajen, da bi ves svet vedel, odkod je izšlo prvo solnce slovanske kulture. Kakor postavljajo drugi narodi svojim velikim prosvetiteljem spomenike, tako moramo mi Slovani zasnovati veliko skupno kulturno ustanovo na Čast slovanskih apostolov v njihovem rodnem mestu, osvojenem od turške sile, a sedaj zopet povrne-nem krščanstvu in evropski kulturi. Moj načrt je potekel iz želje, da bi s tem pokazali svoje čustvo vdanosti in hvaležnosti nasproti velikima našima učiteljema, da se s tem ovekoveči za vse čase zmaga krščanskega orožja nad polumescem in nad robstvom in da bi bil Ciril-Mstodov zavod in hram naše slovensko zbirališče, ki bi vplivalo na zbližanje vseh Slovanov v kulturi in ki bi tudi lahko doVedlo do edinstva vzhodne in zapadne slovanske cerkve, za čemer že davno teže vsi veliki duhovi zapadnega in iztočnega sveta. Kaj se naj stori in kdo naj to stori? Povedal bom svoje mnenje, potem pa naj odločijo tisti, ki to najbolje znajo in razumejo. Slovani bi morali zgraditi velik hrau božji na čast sv. Cirilu in Metodu, hram, ki bi nadkrilil po svojem sijaju sv. Sofijo v Carigradu. Bogati ruski narod bi v tem oziru lahko največ prispeval. Poleg hrama bi se morale ustanoviti slovanske visoke šole, ki bo se naj imenovale »Ciril-Metodovi • zavodi«. V teb zavodih bi se naj učila sta-roslovenska književnost za slovansko du-hovništvo; za posvetne sloje pa bi bila slovanska visoka šola politična šola. Mi Slovani potrebujemo tako šolo, ker je pri nas toliko nerešenih državnopravnih vprašanj, zlasti pri katoliških Slovanih. V tej, visoki šoli bi se naj fazen politike in slovanskih jezikov učila tudi trgovska poli-" tika, za katero ima Solun — mesto ob morju vse pogoje. Da bi morali v to prispevati gmotno in moralno vsi Slovani, to je jasno. S tem bi se oddolžili velikemu spominu slovanskih apostolov, a imeli bi obenem svoje privlačno zbirališče, odkoder bi črpili nove moči za borbo proti tu-jinstvu. V tem podjetju bi morali biti edini državniki, učenjaki in cerkveni dostojanstveniki, vsi združeni, da se osnuje nekaj tako velikega.in lepega, kakor je bila veli- , čanstvena in lepa — narodna ideja — sv. Cirila in Metoda«. Bjelovučičev predlog, zlasti njegov drugi del, je vreden, da se o njem razpravlja. Slovanska visoka politična šola bi bila res za Slovane velikega pomena iri če bi se ta velika ideja uresničila v-zibelki slo- ; vanske kulture v-Solunu, bilo bi to Jem pomenljiveje. ~ Porotna razprava radi malverzacij v občinskem (Dalje.) Še zasipavanje Galanteja. Galante je odkritosrčno priznal pone-veirjenje;n a k a z ni c (kakor v obtožnici). Na vprašanje predsednikovo glede denarnih glob, prizna Galante, da so jih pač inkasirali aH niso oddali denarja v kašo, rharveč so ga razdelili med seboj. Galante prizna, da je pobasal tudi denar za vojaška stanovanja, aH ne samo on, marveč tudi drugi, k! danes vživajo še svobodo, so ponarejali podpise in bili dvakrat izplačani. Glede razpisov natečajev pove Galante, da takih razpisov sploh ni bilo, temveč so dobili dobave sena, ovsa itd. vedno jedne in iste osebe in kake svote so se tu plačale, se ne da popisati. Galante pripoveduje dalje, da se je njemu kakor tudi njegovim kolegom zdelo čudno, kako se plačujejo za malenkostne reči velikanske svote. Tako se je na primer izdalo 6GM> do 7000 K.za les ža krste na leto. Nadalje sta stala dva konja in voz župana dr. Varetona mesečno 600 kron. Baje so tudi liierantje navajali v računih večje s\ aj nego je bilo poslanega blaga, kar pač dokazuje izvestna spora-zumljenja.---------- V informacijah o Galantu, ki so bile prečitane, je naslikan za velikega za-pravljivca. Poleg svoje družine je imel metreso, kateri je preskrbe! stanovanje s 10.000 K, imel je konja in izvoščeka, kar je stalo na mesec okoli 600 K in za slu-žabništvo je bilo troškov vsak dan 6 K. V «Gabinetto di lettura« je večkrat izgubil velike svote. Na svojih potovanjih v Italijo z metreso se je vozil v I. razredu. Lino Privileggio. Drugi obtoženec Lino Privileggio je spočetka tajil vse, pozneje pa se je udal. Predsednik ga je vprašal, če se čuti kaj krivega glede prilastitve penzij za reveže v znesku 2262 K 32 v. Privileggio je rekel, da nič, potem pa je začel priznavati svojo krivdo. Predsednik je namreč pozval Galanta, naj vso stvar na kratko pojasni in Galante je rekel: če ima Pri-vilegio le še iskrico časti v sebi, naj govori resnico, kajti le v tem slučaju je misliti na milejšo sodbo od strani sodnega dvora in porotnikov. (Galante joče.) Privilegio se uda in izpove, da je dobil od svojega očeta 200 K, da jih odda za obresti občini na njegov račun. On pa jih ni oddal, marveč sta tostvarno z Bigattoin falziiicirala dotično postavko. Ko je bilo napovedano skontriranje blagajne na d