Celjski tednik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA CELJE. PliiEK, 21. JANUARJA 1955 I^KTO» tTTTT ö.rv s — CENA 10 DIN Urejuje uredniški odbor — OdnoTorni nred- ■ik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Uredništvo: Celje, Titov trg it. 1 — Postai predai 123 — Telefon 20-07 — Tekoči raSun ÊîO-T-230 pri NB FLRJ v Celju. — Letna aerolaina 500, polletna 250, četrtletna 125 dinarjev. — Iihaja vsak petek — Poštnina plačana т icotovini — Rokopisov ne vračamo Ob 31. obletnici smrti VLADIMIRA ILJIČA LENINA ' Veliki sin človeštva Vladimir Lljič Leniii sodi med naj- večje sinove človeštva, Id so se vse svoje življenje bonu za človeško srečo, za srečo delovnih ljudi. Po Marxu in En- gels^i je Lenin največji teoretik med- narodnega proleiariata in največji praktik osvobodilnegra boja delavskega razreda in vseh zatiranih. Lenin je živel im se boril v najusod- nejših dneh novejše zgodoviaie. Živel je in ustvarjal v času, ko je moralo člo- veStv4) napraviti prcokrot v razvoju. Start kapitalistični snstem !n posledice, ki jih je povzročil (izkoriščanje delav- skega razreda^ zatiranje, krize itd.), je bilo treba prebiti in utreti pot novemu svetu, svetu socializma. To veliko zgo- dovin^o nalogo so iaspolnili rusM de- lavci in kmetje pod Leninovim vod- stvom in ob podpori mednarodnega prolotariata. Odtlej, zlasti med drugo svetovno vojno in po njej, si je socializem z raz- nimi sredstvi in po različnih poteh ter v različnih pogošh čedalje pogumneje utiral pot in sd jo še utira, in sicer skozi razne razpoke ter v različnih oblikah. Socializma ne more nobena siila niti za- držati niti uničiti. Življenje ga zahteva, prej аМ slej mora zmagati povsod, če žeJi človeštvo napredovati, to pa želL Za to se bori delavski razred in naj- naprednejše sile na svetu. Do kdaj mft-ajo biti zamenjane oziroma izdane delovne knjižice Izvršni svet Ljudske republike Slo- venije je izdal v začetku meseca de- cembra 1954 odlok o rokih za zame- njavo oziroma izdajo delovnih knjižic (Uradni list LRS 48—1954). Nove de- lovne knjižice morajo biti zamenjane, oziroma izdane do 1. aprila 1955. Da bodo delovne knjižice lahko do tega roka izdane, je v zvezi z 2. točko zgoraj imenovanega odloka izdal OLO Celje »Odredbo o rokih vložitve prijav za izdajo delovnih knjižic«, ki je ob- javljena v današnji številki »Celjskega tednika«. Vse gospodarske in družbene orga- nizacije, urade in zavode ter zasebne delodajalce na območju Okrajnega ljudskega odbora Celje opozarjamo na te odločbe, predvsem zato, da ne bo potem nepotrebnih izgovorov o neob- veščenosti. Za prekrške zoper termine, zapopadene v odločbah, iDodo kaznovani direktorji gospodarskih organizacij, oziroma druge odgovorne osebe. Odločba Okrajnega ljudskega odbora predpisuje, da morajo biti vse prijave za izdajo delovnih knjižic vložene pri Biroju za posredovanje dela v Celju do 1. februarja 1955. Ta rok je določen zaradi tega, da potem Biro za delo lahko izda in zamenja do 1. aprila 1955 vse delovne knjižice. Mnoga podjetja še ne morejo izvesti zamenjave delovnih knjižic, ker njiho- vi delavci čakajo na zaslišanje prič pri Zavodu za socialno zavarovanje, da na ta način dokažejo delovno dobo. Toda kljub takim primerom morajo podjetja za te delavce do 1. februarja 1955 Vložiti prijavo za izdajo delovne knjižice, vendar pa predlože za njih samo doslej izročena dokazila o delovni dobi. Ostalo delovno dobo bo treba na- knadno reševati in vpisovati. Podjetja in ustanove ter zasebni de- lodajalci morajo pohiteti, ker je čas do 1. februarja dokaj kratek, vendar dovolj dolg, da se vse prijave lahko pravočasno vlože. Biro za posredovanje dela sprejema prijave vsak dan razen srede od 8 do 12 ure. S SEJE ZDRUŽENEGA KOMITEJA ZKS ZA OKRAJ CELJE IN SOSTANJ VZGOJA LJUDI JE OSNOVNA NALOGA KOMUNISTOV V torek dopoldne je bila pod pred- sedstvom sekretarja tov. Franca Simo- niča skupna seja okrajnega komiteja ZKS za celjski in šoštanjski okraj, kjer so bili navzoči poleg članov komiteja tudi sekretarji političnih vodstev de- setih bodočih komun v obeh okrajih. Tokrat sta bili na dnevnem redu dve zelo važni in aktualni vprašanji za bo- doče delo komunistov v delavskih ko- lektivih in med ljudskmi množicami: ideološka vzgoja v organizacijah Zveze komunistov ter v ostalih množičnih organizacijah in društvih ter razprava o novem plačnem sistemu. Iz poročila sekretarja mestnega komiteja v Celju, tov. Olge Vrabičeve in iz daljše raz- prave se je dalo razbrati, da organi- zacije Zveze komunistov v okraju niso storile dovolj za poglobitev ideološkega d(ña med svojim članstvom, kakor tudi ne v ostalih organizacijah in društvih, kjer je pravzaprav torišče političnega dela komunistov, V razpravi je prišlo predvsem do b.raza dejstvo, da komu- nisti večkrat zaostajajo za političnim dogajanjem, prepočasi in premalo od- ločno reagirajo na razne negativne po- jave, naše uspehe in našo stvarnost pa večkrat manj učinkovito in prepriče- valno posredujejo ljudskim množicam. Organizacije so premalo storile, da bi bili delavci v proizvodnji ne samo no- silci socializma samo na gospodarskem področju, temveč ravno tako tudi no- silci in usmerjevalci politično vzgoj- nega dela- Naloge o idejno vzgojnem delu, ki jih je nakazal VI. kongres ZKJ ter III. kongres ZKS so izredno važne za ko- muniste, čeprav komunisti v vsakda- nji praksi večkrat na njih pozabljajo ter se izgubljajo v raznili manj važnih vprašanjih. Komunistična inteligenca, ki bi morala biti vzor ideološkega dela med množicami, pa se večkrat po teo- retskem znanju ne razlikuje od pov- prečnega komunista. Tej inteligenci so ponajvečkrat nejasni kulturni proble- mi in pojmi ter vsled tega posamezniki radi zapadajo v malomeščansko misel- nost Kulturno vzgojne probleme ko- munisti največkrat najmanj obvladajo in ker se čutijo, da jim niso kos, ne vplivajo na te probleme, da bi se raz- vijali v naprednem in marksističnem duhu, temveč jih največkrat samo re- gistrirajo. V Celju n. pr. je dolga vrsta kulturno prosvetnih ustanov od gleda- lišča, Ljudske univerze, pokraj ins'kega lista pa tja do raznih kulturnih pro- svetnih društev, ki so prepuščena največkrat posameznim komunistom, okrajna politična vodstva pa za njiho- vo usmerjanje premalo skrbe. Tudi študij so v organizacijah Zveze komunistov prepuščali več ali manj stihiji, delo je büo kampanjsko, med- tem ko so se v zimskem času semi- narji, ki obravnavajo zaenkrat pred- vsem aktualna politična in gospodarska vprašanja, dobro obnesli. Zanimanje za njih je veliko in tudi udeležba je do- bra, kljub slabostim, da ponekod pri- hajajo na seminarje nepripravljeni, kar pomeni, da komunisti premalo sprem- ljajo naš tisk. To potrjuje tudi dejstvo, da je v Celju zelo malo naročnikov na marksistični revialni tisk, saj je v Celju naročenih na Našo stvarnost ko- maj 9, na Socialistično misel 30 in na Komunista 120 naročnikov. Na seji so ugotovili še nekaj kritič- nih problemov kot n. pr. da so delavska društva Svobode v okraju postavljale izobraževalno delo na zadnje mesto, da je v knjižnicah še vedno premalo mar- ksistične literature, da se Ljudska uni- verza premalo bavi s predavanji iz po- litično družbene in idejno vzgojne pro- blematike ter da se ekonomski vzgoji delavcev posveča premajhna pozornost. Sekretar okrajnega komiteja tovariš Fran Simonìe je poudaril, da je še pre- malo storjenega glede ideološke vzgoje na naši vasi ter da so morali v neka- terih krajih zaradi slabe udeležbe za- preti nekatere kmetijske nadaljevalne šole. Od 13 Svobod v okraju delajo najboljše v Storah in Libojah, kjer po- svečajo tudi ideološko vzgojnim pro- blemom precej truda, najslabša pa je Svoboda v Žalcu, ki ima sicer vse po- goje za uspešno delo, vendar se tam spuščajo v osebne spore, namesto da bi se posvetu i delavsko-kmečkim pro- blemom. Na seji so obravnavali še vrsto pe- rečih vprašanj kot je vprašanje šolske mladine in njene vzgoje, kjer je opaziti razne dekadenčne pojave, vpliv tuje miselnosti, ogrevanje za zapadni način življenja in pomanjkanje patriotične zavesti. S tem v zvezi so prišli do za- ključka, da bo treba mladini po šolah posvetiti večjo skrb ter se zanimati, kaj mladina sploh proučuje v marksi- stičnih krožkih po šolah in kakšna je njena vzgoja. Med komunisti je tudi zelo malo aktivnih članov celjske knjiž- nice, saj je od 7.000 izposojevalcev knjig razmeroma majhen odstotek ko- munistov. Komunisti bodo morali pod- preti prizadevanje Prešernove družbe, da bo prišla Prešernova knjižnica v roke delovnim ljudem v veliko večjem števuu kot dosedaj. V Celju je kar se tega tiče dokaj žalostno stanje, saj je v Metki, ki je v tem pogledu najboljši kolektiv, samo 120 naročnikov, v To- varni emajlirane posode, ki ima nad 1000 delavcev, komaj 57 naročnikov, v Cinkarni pa sploh ni naročnikov. To ni nič kaj lepa slika organizacij ZK in sindikalnih podružnic v teh kolektivih. Komunisti nudijo tudi premajhno po- moč sindikalnim organizacijam, ki so največkrat prepuščene same sebi, če- prav je njihovo delo v pogledu vzgoje delavstva še izredno važno. Na kraju je tov. Riko Jerman po- jasnil namen in bistvo novega plač- nega sistema, ki bo stimuliral dobre delavce, ki imajo dober odnos do dela, dvigajo storilnost ter štedijo stroje in surovine. _ . . PREDSEDNIK TITO se vrača v domovino i| Po uspešno zaključeni misiji v Indiji in Burmi se je maršal Tito s svojim spremstvom vkrcal na Galeba ter se vrača preko južne Indije v domovino, kjer ga že vsi nestrpno pričakujemo. Na povratku se bo Maršal izkrcal še v Madrasu ter bo na neuradnem obisku prepotoval južno Indijo, prisostvoval konferenci kongresne stranke, v Вгп- galore si bo ogledal več tovarn, obiskal bo Majsor na višavju sredi južne Indije, v mornariškem oporišču Kocin se bo pa zopet vkrcal in nadaljeval potovanje mim.o Adena in Sueza. Na povratku se bo sestal tudi z egiptovskim predsedni- kom Naserjem. Slika prikazuje maršala Tita ob pre- gledu častnega oddelka burmanske voj- ske. Kaj predvideva nov plačilni sistem Čeprav je bilo o novem plačilnem sistemu že precej raž'pravLJanja na se- stankih, vendar dober del delovnih lju- di še vedno ne ve, v čem bo nov pla- čilni sistem različen od starega. Dogaja se tudi, da ljudje nasedajo raznim zlo- namernim parolam, katerih iniciatorji so raznovrstni sovražniki naše družbene ureditve. V ta namen se bomo okoli predvidenega načina nagrajevanja ne- koliko podrobneje pomudili. Okrajni in mestni ljudski odbor sta nedolgo od tega izdelala okviren načrt bodočega sistema nagrajevanja, na osnovi katerega bodo vsa industrijska podjetja v celjskem in šoštanjskem okraju prilagodila tudi svoje tarifne pravilnike. Dosedaj je bilo zelo težko najti v okviru sedanjega plačilnega si- stema primerno stimulacijo za nagraje- vanje tistega dela delavstva, ki za iz- boljšanje storilnosti dela, kvalitetnih izdelkov in čuvanje osnovnih sredstev največ doprinašajo. Istočasno je sedanji način nagrajevanja imel tudi to nega- tivno stran, da ni vzpodbujal delavstva k boljši kvaliteti, večji storilnosti itd. V bodoče predvideva nov načrt plačil- nega sistema vse te važne postavke, ki bodo na eni strani pravično nagraje- vale dobre delavce, hkrati pa dvigale storilnost dela v naši industriji. Po novem plačilnem sistemu bodo delavci v proizvodnji plačani po učin- ku in bodo za presežek delovnih norm dodatno plačani. Seveda bo treba naj- prej temeljito proučiti delovna mesta in jim določiti take norme, ki bodo najbolj odgovarjale. Poleg tega bodo podjetja morala ocenjevati delavce po treh najvažnejših kriterijih ki jih na- vajamo: Prvi kriterij vsebuje izkoriščanje de- lovnega časa in hitrost pri delu. De- lavci, ki med delovnim časom posto- pajo in je njihovo delo izredno počasno, ne bodo dobili nobene točke. Tisti, ki so na svojem delovnem mestu vztrajni in delajo normalno, bodo zadostno oce- njeni s štirimi točkami. Tisti delavci, ki uspešno izkoriščajo delovni čas in hitro delajo, bodo dobili tudi po osem točk. Dobri delavci z razmeroma hitro delovno zmogljivostjo si bodo lahko prislužili dvanajst točk, odlični pa tudi po šestnajst točk. Drugi kriterij vsebuje kvaliteto dela in zanesljivost pri delu. Ocene in to- čkovanje se gibljejo po tem kriteriju ravno tako od štirih do šestnajstih točk. Delavci, ki so dostikrat opominjani in je njihova kvaliteta dela slabša, bodo dobili manj, boljši in odlični pa več. Točkovanje po tretjem kriteriju je nekoliko drugačno. T¿i gre predvsem za ocenjevanje odnosa do osnovnih sredstev, to se pravi, do čuvanja stro- jev, surovin, vsebuje red in snago na delovnem mestu itd. Tudi tu neza- dostno ocenjeni ne dobijo nobene točke, zadostni ko eno, dobri dve, zelo dobri tri in odlični delavci štiri točke. Kot vidite si bo lahko odličen dela- vec lahko nabral kar šestintrideset točk, ki bodo dvignile odstotek premij- ske plače. Pri tem pa je treba poudariti dejstvo, da bodo na osnovi teh kriterijev v zve- zi tudi sprejemi na delovno mesto in odpusti. Delavec, ki po vseh treh kri- terijih ne bo dosegel vsaj devet točk, ne bo mogel ostati na delovnem mestu, ki ga zavzema. Novi delavci bodo mo- rali prestati preizkusno dobo, ki bo verjetno trajala tri mesece in bodo do- bivali za 10% manjšo plačo, kot jo ryredvid,eva tarifni pravilnik vse dokler ne dosežejo devetih točk. Poudarjamo, da mora vsak delavec to osnovno število točk doseči na osnovi vseh treh krite- rijev in ne zadostuje, da si prislužf vseh devet točk zgolj na osnovi kvali- tete oziroma pridnosti in hitrosti dela. Nov plačilni sistem predvideva tudi nove plačilne razred: ki bodo služili kot osnova za sestavo novih tarifnih pravilnikov. Nov plačni razred bo imel 14 plačilni razredov, in sicer: 30, 32, 35, 38, 41, 44, 47, 51, 55, 59, 63, 67, 71 in končno 76 dinarjev na uro. Iz tega se vidi, da bodo nekatera podjetja imela veliko višje tarifne postavke v pravil- niku. Okrajni in mestni ljudski odbor sta predvidela tudi način določevanja kri- terija dodatnega urnega zaslužka. Ker je ta tabela preobširna in je ne mo- remo v celoti objaviti, bomo^ posredo- vali samo nekaj primerov. Vzemimo najprej tri začetnike na istem delovnem mestu, ki imajo v ta- rifni postavki 30 din na uro. Prvi je slab in še ni dosegel predpisanih 9 točk, zato bo utrpel 10% odbitka. Dru- gi je dosegel 10 točk in bo poleg pla- če imel še 0,32% pribitka za vsako de- lovno uro. Tretji se je že v začetku odlično izkazal in dosegel 36 točk, zato dobi 2,40% pribitka na delovno uro. Sedaj vzemimo primer dveh srednje kvalificiranih delavcev z 51 dinarji ur- ne plače. Prvi dosega komaj 10 točk pri ocenjevanju, zato bo imel 0,60% pribitka. Drugi je odličen in bo poleg osnovne urne plače prejemM še 3,52% pribitka. Naposled vzemimo v najvišjem pla- čilnem razredu dva kvalificirana de- lavca. Prvi ne doseže več kot 10 točk, zato bi imel komaj 0,72% dodatne pla- če na uro. Drugi izpolnjuje vse pogoje za odličnega delavca (36 točk), zato bo njegov pribitek znašal 6,08% na uro. Vse to dokazuje', da je predvideni plačilni sistem to vprašanje temeljito uredil. Dobri delavci bodo imeli vzpod- budo za boljše delo, medtem ko bo slabše nov sistem prisilil, da se bodo trudili in do:iegali boljše rezultate. V zvezi z novim načinom nagraje- vanja delavcev pride v ospredje tudi neke. druga stvar, ki je ne smemo pre- zreti. Potrebno bo dosledno vztrajati na tem, da bodo delavci na svojih de- lovnih mestih po predpisih in pravično ocenjeni, ker le tako bo nov plačilni sistem na zdravih osnovah v korist de- lavcev in večje storilnosti dela. To na- logo bodo morale spremljati predvsem sindikalne podružnice, ki so z novim plačilnim sistemom dobile zelo važno, če že ne najvažnejšo vlogo. Nekaj o sporedu celjskega radia Celjska radijska postaja je začela de- lovati v dnevih Ostrožnega in veličast- ne prireditve »Štajerska v borbi«. Ker ljubljansko postajo Celje (kakih 6000 naročnikov) slabo sliši, se je Mestni ljudski odbor odločil, naj celjski od- dajnik vztraja še naprej, oskrbel je za sredstva, za prostor in za najpo- trebnejše osebje, imenoval pa še po- seben svet, ki naj bi skrbel za utrditev in program mlade ustanove. V kratkem času se je pokazalo, da ni ravno lahko nuditi dnevni spored. Ni dovolj, da so tu sotrudniki vseh vrst, treba je mnogo najrazličnejšega dela, da se program v redu zbira, ureja in oddaja. Prav zato se je radijski svet, ki ga vodi tov. Igor Ponikvar, odločil, naj bi namesto dnevnega programa, kakršen je bil doslej, Celje oddajalo samo širši nedeljski spored in sicer v dopoldanskem času od 10 do 11,30 na valu 202. Program bo v celoti naslonjen na lo- kalno kulturno-umetniško zmogljivost (gledališče, pevske zbore, orkestralno glasbo, na delo celjskih književnikov), objavljal bo poljudno znanstvene ob- jave celjskih strokovnjakov na različ- nih področjih, dajal tedenska poročila iz komunalne delavnosti in tedenske preglede iz različnih delovnih podro- čij, imel bo tudi otroško in športno od- dajo in seveda svoj redni glasbeni pro- gram lahke, narodne in zabavne glas- be. Vsi, ki kakorkoli lahko pripomorejo k pestrosti, kvaliteti in mikavnosti celjskega radijskega programa, se obra- caite na I. gimnazijo, telefon 21-40, poštni predal 110, ali na Trgovinsko- gostinsko zbornico, tel. 26-71. TAKOJ SE VPIŠITE V ČLANSTVO PREŠERNOVE DRUŽBE, DA NE OSTANETE BREZ KNJIŽNIH ZBIRK. KOT SO OSTALI TISOC^ LETOSt Stev. 3 — stran 2 CílLJSKI TEDNIK, 21. januarja 1955 Četrto stoletje že pišemo od takrat, ko je znani italijanski vojskovodja Montecuccoli vodil svoje najemnike po Evropi od Tur enne do Banata in spoto- ma zapisal eno najbolj zarúmivih teore- tičnih knjig o vojni Ш vojski. Ko smo pred kratkim brali, kako so strašansko poskočile delnice vojne industrije i*n to od Bonna in Tangerja do Washingtona, bi se utegnili spomniti na tiste strani MontecuccoUjevega pisanja, kjer govori o denarju in vojski ( gl. Luigi ja Cadomo, Le più belle pagine di R. M.) Možak je sicer živel v času razpadajočega fevda- lizma in je moral dokazovati, kakšne prednosti ima stalna vojska, toda na- pisal je vse tako, kakor se je zgodilo tudi zdaj po pariških sporazumih. In borzni barometri se le redkokdaj zmo- tijo. Zabeležili so nov instrument, ki bo pognal v žile evropskega Marsa novo življenje v težka indusfnjï in s tem seveda poživil nešteto drugih gospo- darskih dejavnosti, vplival pa tudi na vsa druga življenjska področja. Nemci, vsaj nekateñ, skušajo sicer to prikriti, toda nobeno figovo pero m dovolj veli- ko, da bi prikrilo golo resnico: Čeprav mir še ni sklenjen, je premaganec do- bil v roke orožje in nobena kontrola, nobena mednarodna o^rganizacija mu ga ne bo izvila iz rok. Mendès-France si namreč prizadeva, da bi tako organizad/jo vendarle vzpo- stavil. V Italiji je še nekako šlo, kajti Italijani lahko samo pridobe, nič pa ne morejo izgubiti. Nemci pa imajo v ro- kah velike adute, zato so ga sp'rejeli z grožnjo, da bodo ne glede na naddržav- ne institucije, predvidene s pariškimi sporazumi, proizvajali vse vrste orožja razen ABC (atomsko, bakterijsko in ke- mijsko). No, z Adenauerjem sta se po- tem nekako poravnalo glede te bodoče agencije za proizvodnjo m razdeljevanje orožja, pri kateri bo verjetno še več- krat prišlo do zapletov. Sporazumela sta se tudi zaradi Posaarja in naprosila ZDA in Anglijo, da bosta posaarskemu statutu za poroka. Anglija ima do Agencije še vedno svoje stališče. Ne mara se izenačiti z evropskimi partnerji, drži se ob strani kakor pri Skupnosti za premog in jeklo. To se pravi, da ji je še vedno pri srcu — splendidna izolacija, sijajna osam- ljenost, klasična obliko angleške poli- tike v Evropi. SZ pa je zoper ev^ropsko integracijo (ZEZ) poslala že tretjo noto, češ da je to zoper vse dosedanje pogodbe in da bo škodovala tudi ideji o mirnem sožitju, koeksistenci med narodi. Uprla se bo tudi, če bi severni svet (Norveška, Dan- ska, Švedska in Islandija) v celoti pri- stopil k Atlantskemu paktu. Finska po mnenju SZ v Severni svet sploh ne sme. Zoper pariške sporazume pa je tudi OUenhauer, vendar, pravi, da pri tem s kominformom sploh ne bo sode- loval. Njegovo mnenje o združeni Nem- čiji je podobno kakor Nehrujevo, ki z Vzhodno Nemčijo ne vzpostavlja sti- kov, ker ji noče^ dati mednarodnega priznanja. Poravnati spor med Vzhodom in Za- hodom bo težko, čeprav je napetost popustila. Skoraj praznih rok je iz Pe- kinga v Newyork pinšel Hammarskjso- eld. Kitajska je stavila pogoje, ni šla na kolena. Sele ko bodo izpuščeni v ZDA kitajski študentje,^ v Pekingu pa ameriški letalci, se bodo začela poga- janja, najbrž za vstop Kitajske v OZN. Generalni sekretar je izjavil, da je to popolnoma naravno, toda v ZDA bo treba premagati marsikaj, preden bodo na to pristale. Beseda admirala Radfor- da, da bi bila blokada Kitajske naj- boljši razgovor s Kitajci in da bi upo- rabil atomsko bombo takoj, čim bi Se- verna Koreja napadla južno, ne visi v zraku, čeprav jo je izrekel vojak. So sicer znamenja, da bo Amerika v pri- hodnje potisnila v ozadje skrajno de- snico, ki jo zastopajo Nixon, Knowland in Me Carthy, toda do priznanja Ki- tajske je še dolga pot. Slišijo se že glasovi, da bi v tem primeru tudi na- cistična Formoza morala še vedno se- deti v OZN, ka\r pa je nesmisel. Sodijo, da prav zaradi tega čudnega odnosa do vlade 600 milijonskega naroda Da- gova pot v Peking ni naletela pri Ne- hruju na ioosebno odobravanje in da so ga zato v Indiji sprejeli »z najmanjšo možno stopnjo vljudnosti, ki jo pred- videva protokol.« Ce bodo ZDA vozile bolj srednjo pot, bodo to pokazale tudi s tem, da bo njihova pomoč manjša, bolj ozkofiTČno kapitalistična. Truma- novo tehnično pomoč so pravzaprav že tikinili, pa tudi Stassenova Uprava za potovanje s tujino ne bo več samo- stojna, češ da preveč stane. Kam pa ameriška politika še vedno rine, se vidi iz dogodkov v Costarici, kjer je s pomočjo Nicaraque po guate- malskem receptu baje hotela zmagati delniška družba United Fruits, ker ji je bil costari^ki predsednik preveč le- vičarski. Vidi se tudi iz obnašanja ameriškega generala Collinsa, ki zdaj v Južnem Vietnamu uri kontrarevolu- cionarno voj'^ko in jo pripravlja za to, da bi Južni Vietnam pristopil k SEATO paktu. Sovjetska zveza se je pritožila v Angliji, češ da bi morala izročiti pritožbo Severnega Vietmana udeležen- kam ženevskega kongresa. Anglija tega ni storila, ker ji je najbrž prav, če desničarski ekstremisti zapirajo, mučijo in ubijaio Vietminhove pristaše. Fo- reign Office je odgovoril, naj se Sev. Vietnam obrne na Mednarodno komi- sijo za kontrolo premirja. Prepad med Vzhodom in Zahodom je še bolj zarezal ob pogodbi med Turčijo in Irakom, ki ima odločno »protikomu- nvstično vlado«. Toda ta pogodba tudi Egiptu ni všeč, ker trga mrežo Arab- ske lige. Turčija namreč veže Atlant- ski pakt s SEATO paktom, ker je po- vezana s Pakistanom, Egipt pa bi zaradi utrditve arabske politike rad obdržal proste roke. Toda tu je že narejeno: Irak je že dobil prvo pošiljko ameri- škega orožja, najbrž v redu, le premalo reaktivnih letal. In končno: kdo bi mislil, da živi voj- ni zločinec, belgijski esesovec, reksist Degrelle v Španiji in prihaja celo na diplomatske zbore. Da je SZ že drugič povabila Japonsko, naj vzpostavi z njo diplomatske stike, da pa se Japonci obi- rajo! Da se je Burma zavzela za Izrael, ki ni bil povabljen na azijsko-afriško konferenco iz obzirnosti do arabskih dr- žav, da pa se še ne ve, če bo uspela/ In da ima Anglija na vidiku velik atomski škandal — izginila je namreč aktovka z dokumenti o mirnodobski uporabi atomske energije, prav v istem času, ko so v SZ oznanili, da bodo ob- javili dejstva o svojih atomskih cen- tralah, in ko je Hruščev moskovskim komsomolcem naročal, naj kolonizirajo Kazahstan, ustanove tam družine, kaj- ti SZ rabi še 100 milijonov ljudi. In še last not least: Harry Nkumbulla je iz- javil, da ni sile, kv bi lahko zatrla člo- veško željo, da se narod vodi sam. Go- voril je kot zastopnik Centralne Afri- ke na račun kolonialnih gospodov in pri tem pokazal na osvobodilna gibanja v Severni Afriki. S tem je povedal eno izmed velikih resnic, s katero je šlo v spopad s fašizmom tudi naše narodno osvobodilno gibanje. T. O. Z zasedanja gospodarskega sveta pri LOMO Celje Pereči problemi obrtništva v Celju Pretekli teden je bila na Ljudskem odboru MO Celje seja Sveta za gospo- darstvo, na kateri so člani gospodarske- ga sveta v glavnem razpravljali o pro- blematiki obrtništva v Celju. V skoraj triurni, prav živahni, medsebojni debati so ljudski odborniki iskali najrazličnej- ših načinov, kako bi problem obrtništ- va rešili tako, da bi zadovoljili potrebe prebivalstva in obenem potrebe inve- sticijske izgradnje. Posebna komisija pri LOMO, ki ji je predsedoval tov. Kokalj Stane, je ugo- tovila, da je obrtništvo v Celju v pri- merjavi s predvojnim stanjem porazno padlo. Vzroki so v glavnem v tem, da so mnoge obrtne delavnice, ki smo jih po vojni v Celju na debelo usta- navljali, prešle v industrijo. Povojne prilike pa so, razumljivo, terjale pre- težno usluge za investicijske izgradnje. Tako je malone 95% vseh obrtnih de- lavnic izvrševalo investicijska dela — to velja tudi še danes — pičlih 5% raz- položljivega časa pa je obrtnik lahko posvetil izvrševanju drobnih uslug po- sameznikom. Zato ni nič čudnega, če danes v Celju le z največjo težavo (»po dobrih zvezah«) prideš do kakih drob- nih obrtniških uslug. Po statističnih podatkih je bilo leta 1954 v Celju 76 obrtnih delavnic socia- lističnega sektorja s 740 zaposlenimi, privatnih obratov pa je bilo v istem letu 371 s 692 zaposlenimi. Statistično je tudi ugotovljeno, da je pred vojno pri 18.000 prebivalcih bil vsak 13 člo- vek zaposlen v kaki obrti, medtem ko je danes — pri 26.000 prebivalcih, ko- maj vsak 18. človek zaposlen v obrt- ništvu. Tudi vajenci v obrtništvu močno upa- dajo in že so celo obrti, kjer vajenca sploh ni moč dobiti. Kritične v tem po- gledu so predvsem dimnikarska, ple- skarska, pa tudi mesarska obrt. Vzgoji tega kadra bo v bodoče treba posvetiti vso pozornost, če nočemo, da bi v nekaj letih te obrti sploh zamrle. Ce pa bi hoteli zadostiti splošnim po- trebam in nekako uravnovesiti obrt s številom naraščajočega prebivalstva, bi morali letno v Celju vključiti v obrt najmanj 200 novih obrtnih delavcev. Socialistični obrati nimajo zadostnih kapacitet odnosno kai>acitete so, vendar služijo v glavnem drugim (industrij- skim) in ne obrtniškim svrham. Po- manjkanje obrtniškega kadra pa je zlasti občutno v gradbeništvu in kovi- narski strokL Zaradi pomanjkanja obrtniškega kadra (predvsem mizarskega, cementninarske- ga in ključavničarskega) večkrat v gradbeništvu tudi investicijske gradnje ne morejo biti začasno izgotovljene — kot je poročal na seji direktor Betona Celje. V preteklem letu so morali na več stavbah prenehati z delom, ker obrtnikov teh strok ni bilo mogoče do- biti v zadostnem številu. Tudi za to leto bo celjsko gradbeno podjetje v veliki zadregi zaradi pomanjkanja obrt- nikov, saj nimajo niti za eno tretjino del zasiguranih obrtnih strokovnjakov. Stanje je kritično tembolj, ker tovrst- nega kadra ne moremo kar čez noč vzgojiti. Sicer bo letos »Beton« pove- čal kapacitete v svojih obrtnih obratih, tako v slikarski, kleparski, cementni- narski, mizarski in ključavničarski stroki. Ker pa je treba računati tudi z mrtvo sezono v gradbeništvu in bi bilo treba nemara v drugem letu kapaciteto v obrtnih obratih spet znižati, je padel umesten predlog, da bi v mrtvih sezo- nah smeli delati delavci v obrtnih de- lavnicah tudi za tretjo osebo. Njihove storitve naj bi bUe konkurenčne na- pram storitvam privatnikov. Občuten padec obrtništva v sociali- stičnih obratih pa je brez dvoma tudi zaradi tega, ker socialistična podjetja kvalificiranih, obrtnih moči niso mogla tako visoko plačevati kot privatniki in je zato rezervna obrtna delovna sila raje iskala dela pri privatniku, kjer je zaslužila ponekod tudi 100% večjo plačo. (Pri Sumečniku je na primer kvaUficiran delavec zaslužil do 30.000 din ali pa še več, medtem ko je v so- cialističnem obratu prišel v najbolj- šem primeru na 15 do 18.000 dinarjev.) Zaradi pomanjkanja obrtniškega ka- dra je povsem razumljivo, da v Celju na debelo cvete tudi šušmarstvo med obrtniki. Obrtni delavec, ki v socia- lističnem obratu odbije svojih 8 ur, poF>oldne pač ne drži ^križem rok in zasluži večkrat »po strani« toliko ali pa več, kot znaša njegov mesečni zaslu- žek. Zato bi bilo vsem najbolj ustre- ženo, če bi taki — iskani obrtniki — smeli legalno izvrševati Celjanom svo- je usluge, seveda po konkurenčnih ce- nah. Da bi se obrtništvo v Celju spet po- živilo in postavilo na noge, so na seji gospodarskega sveta odborniki sprejeli različne sklepe. Uvedli bodo pavšalni davek za vse socialistične obrtne delav- nice, pavšal pa bodo lahko imeli tudi nekateri privatni obrtniki, ki ne bodo kazali kapitalističnih tendenc, predvsem pa tisti obrtniki, ki bodo zaposlovali več vajencev (v izumirajočih strokah). Na seji so padli tudi predlogi za usta- novitev nekaterih novih obratov v Celju. Formirali bodo neko zidarsko podjetje, združeno s tesarskim, mizar- sko-parketarsko podjetje, slikarsko- pleskarski obrat ter avtomehanični in elektroinštalaterski obrat. V teh socia- lističnih obratih bi lahko zaposlili pij- bližno 160 novih delavcev. Ze obstoje- če kapacitete pa nameravajo izkoristiti tako, da bodo iz privatnih obratov ustanovni nekatere nove socialistične, uslužnostne obrate. Tako bi se na pri- mer lahko združUo Mizarstvo Golob z gaberskim Jezernikom, kjer bi kapa- citeto od 16 zaposlenih dvignili na 50, kar bi se v Celju že kar precej poznalo. Sadjarji, ne odlašajte, da ne bo prepozno ! Čiščenje in škropljenje sadnega drevja v spodnji Savinjslci dolini Zimska akcija zatiranja škodljivcev in bolezni sadnega drevja traja do je- seni, ko odi>ade drevju listje, pa do takrat, ko drevesom nabrekne brstje. Ta akcija obsega razna dela: izseka- vanje vseh suhih in na pol suhih dre- ves, čiščenje in pomlajevanje drevja, za kraje, ki so okuženi s kapar jem, pa tudi škropljenje. Vsa ta dela so na predpisih Uredbe o zatiranju škodljiv- cev in bolezni sadnega drevja obvezna za vse posestnike sadnega drevja. Zaradi odpornosti proti š'kodljivcem in zato, da bi sadno drevje dajalo več- je pridelke, pa je treba v jeseni ali spomladi tudi pognojiti. Ker so vsa ta dela zelo važna za ob- stoj sadnega drevja, jih organizirajo in vodijo kmetijske zadruge in ljudski od- bori Zlasti za tehnično izvajanje akcije skrbijo pri kmetijskih zadrugah refe- renti za zaščito rastlin. Kako napreduje to delo, je odvisno seveda od tega, kakšna je zadruga in od delavnosti tistega, ki mu je pover- jeno to delo. Na področju spodnje Sa- vinjske doline je vsekakor treba po- hvaliti kmetijsko zadrugo v Šempetru, posebno pa kmete Sp. in Zg. Grušovelj. Tudi 'kmetijski zadrugi Žalec in Gotov- Ije sta se dobro lotili dela. Drugje pa so z delom bolj počasni, čeprav bi bilo treba izrabiti vsak primeren dan za čiščenje in škropljenje. Kmetijska za- druga Griže se je n. pr. šele lotila po- pravila škropilnice. S škropljenjem in čiščenjem odlašajo tudi kmetijske za- druge St. Andraž, Sešče, Prebold, Pol- zela in Petrovce. V teh zadrugah naj- brž ne bo mogoče v nekaj lepih dneh tik pred brstenjem poškropiti z malo- številnimi škopilnicami vse sadno drev- je. Odgovorni ljudje ne bodo mogli opravičiti neuspeha ali škode, ki bi na- stala zaradi takega zavlačevanja dela. Zato začnimo takoj s to prepotrebno akcijo za obstoj sadnega drevja in ne odlašajmo, da ne bo prepozno! L, F. Regulacija na celjskem ovinku uspešno napreduje Lani začeta dela pri regulaciji na celjskem ovinku so se v nekaj mesecih zelo razvila. Pravzaprav so to priprav- ljalna dela, ki jih je treba dokončali pred odločilnim naskokom, oziroma pred glavnimi regulacijskimi deli. Malo- kje imajo lako izredno iežavno nalogo, kot jo ima celjsko podjetje »Бе1оп« pri regulaciji Savinje. Vzporedno pravza- prav pred urediivijo novega korita Sa- vinje, je ireba prestaviti železniško progo in cesto, ki veže središče Celja z Bregom. Šele ko bodo ti dve vzpo- redni nalogi končani, bo podjetje tahko izvršilo glavna dela. Za pripravljalna dela so si postavili zelo kratek rok, nad katerim so neka- teri strokovnjaki zmajevali z glavo, ker so imeli pred očmi zimo, ki običajno zelo zavira gradbena dela. Toda iz- redno mila in gradbeni stroki naklonje- na zima, je omogočila. Ha so s priprav- ljalnimi deli že celo dlje kot so pred- videvali Na severni strani ovinka re- ke Savinje so v strugi že postavljeni podporniki za bodoči zasilni železniški most, obenem pa je že tudi nasip, ki bo vezal novo progo z železniško po- stajo domala gotov. Leseni podporni- ki čakajo samo na železno konstrukcijo, ki jo bo za krajši čas posodila jLA. Tudi tako imenovani »celiski bazen« se je proti severu zelo razširil. Izkop bo- doče struge ho kmalu za prvo fazo končan, ker če bi kopali bolj, bi se lahko zgodilo, da bi Savinja vdrla po novi strugi prej kot bi bilo gradbeni- kom prav. NajkriMčnejša točka je bil zasilni most na južni strani celjskega ovinka, kjer bo v poznejšem času treba napravili definiliven most čez b)odočo strugo Voglajne. Ker pa' je čas razme- roma kratek, bodo zaenkrat postavili zasilni most, tako da bo s 1. majem že- leznica že lahko uporabljala novo pro- go, potem pa t>odo oba dosedanja že- lezniška mosta podrli in dokončno ure- dili novo strugo Savinje. Poleg tega je podjetje »Beton« že zelo daleč z deli, ki spadajo pravza- prav že v prava regulacijska dela. Vsak lahko opazi, da pri drugem železniškem mostu v smeri rjroti Laškem, Savinja naravnost dere. Pod mostom so strugo Savinje že poglobili približno za en meter. Poglobili jo bo treba vse do mosta v Pečovniku. S tem bo nivo Sa- vinje padel za en meter in z njim vred tudi talna voda, kar je ogromna prido- bitev za urbanistiko in regulacijski na- črt mesta Celja sploh. Ce ne bo kakšnih izrednih zaprek, bodo spomladi na gradbišču regulacije Savinje začeli z glavnimi deli. Takrat bo delalo predvidoma najmanj še 200 novih delavcev ter še mnogo več stro- jev in ostale mehanizacije. In vendar v letošnjem le^u ne moremo govoriti o iz- vršitvi presežnega dela regulacijskih del. Savinja bo morala disciplinirano teči po novi strugi vse do izliva Suš- nice. Poleg tega bo treba »oc^vze^i« za- hrbtno »nahiro« Voqlajni, ki je lansko leto povzročila toliko škode. Tu-^i njo bo treba requlira'i, ji pospeši'i hiVost toka, pri čemer bomo končno obraču- nali tudi z nesnosnim smradom, ki na ta po^ok ra^ši-'ia no meshi. Na vrsti bodo tudi ostali pritoki Savinje in Vo- glajne, toda za pi^^nîp o vseh teh de- lih imamo še dovolj časa. Celjani smo kar predolgo čakali in morali doživeti veliko katastrofo, da se je vprašanje regulacije Savinje premak- nilo iz mrtve točke. Najbrž se nam tudi zaradi tega zdijo regulacijska dela vse prepočasna. Toda če smo že tako dol- go čakali, bomo tudi sedaj potrpeli, ko vidimo, da tx)do vode v celjski kot- lini ukročene in se bodo »ravnale« ta- ko kakor bo hotel človek in ne več, kakor so bile tisočletja navajene. Radio Celie bo odda'al na valovni dolilni 202 metra Poslušalci celjskega radia so lahko nekajkrat ugotovili, da so bile oddaje prekinjene zaradi poskusnih oddaj na različnih valovnih dolžinah od 190 do 240 metrov. Kolektiv radia je poskusne oddaje vršil z namenom, da bi poiskal najugodnejše področje, na katerem ni motenj drugih močnejših oddajnikov. Nujnost, da se valovna dolžina »pre- seli« višje od 190 metrov izhaja iz za- hteve številnih radijskih poslušalcev, ki imajo sprejemnike starejšega tipa in ki področja 190 metrov sploh nimajo. Po dolgih in neuspešnih poskusih je končno uspelo poiskati primerno po- dročje, ki bo vsaj delno zadovoljilo po- slušalce. Od nedelje, 22. t. m. ko se istočasno uvaja nedeljski dopoldanski spored od 10. do 12. ure, bo radio Celje oddajal na valovni dolžini 202 metra. Ob tej priliki prosimo p>oslušalce, da sporočijo, kako sprejemajo program, istočasno pa so zaželjene tudi pripombe in predlogi k programu. Načrti za dvig živinoreje v šoštanjskem okraju Soštanjski okraj predstavlja s svojimi planinskimi pašniki in dobrimi trav- niki najboljše pogoje za razvoj živino- reje, ki je zaradi tega tudi glavna pa- noga kmetijstva. V rastlinski proizvo- dnji se tu lahko razvijajo le specialne panoge, kakor sadjarstvo, hmeljarstvo, proizvodnja semenskega krompirja in temu podobno. Da bi se stanje v živi- noreji izboljšalo, je OZZ sestavila na- črt investicij za leto 1955, ki izgleda nekako takole: Govedoreja: V okraju je okoli 10.000 glav živine, od tega 5660 krav ter 80 plemenskih bikov. Socialistična ix>se- stva imajo 230 krav in telic ter 19 bi- kov. Povprečna teža živine je 420—450 kilogramov, povprečna telivost krav pa 72%. Povprečna molznost krav znaša 1000 litrov, pri kravah pod molzno kon- trolo pa 1800 litrov, na socialističnih posestvih pa do 2500 litrov. Številčno stanje živine še zdaleka ni zadostno, saj znaša na ha obdelovalne površine komaj 0,66 komadov goveje živine, kar je odločno premalo. V okraju goje v glavnem še govedo belo—slovenske pasme, vendar se je začelo uvajati sivorjavo govedo, ki bo za te kraje bolj primerno in dobička- nosno. Pod molzno kontrolo je trenutno 1235 krav. Od teh krav se vzreja sedaj 232 telet. Sredstva za to prispevajo OLO, OZZ in zadruge same. Številčno bi stanje plemenjakov za- doščalo, vendar bi bilo treba zaradi hribovitega in raztegnjenega terena to števuo še povečati. V okraju je tudi 14 osemenjevalnih postaj, tako da pride letno 20% krav do umetne oploditve. Da bo govedoreja zavzela tak ob^eg in tako kvaliteto, kot ji po njeni važ- nosti v kmetijstvu tukajšnjega okraja pripada, bo treba povečati v tem letu števuo goved za 2000 komadov, od tega bi znašalo število krav 60%. Pod mol- zno kontrolo je treba vključiti še 300 krav. Kupiti še 60 krav, bikov in telic sivorjave pasme,.Z odbiro živine, do- kupom dobrih krav in telic ter s po- večanjem krmske osnovne baze pove- čati molznost za 200 kg na kravo. Po- prečno težo klavne živine povečati za 50 kg pri odrasli živini in 10 kg pri teletih. Umetno osemenjevanje razši- riti še v Šaleški dolini. Zaradi propagande za izboljšanje ži- vinoreje in pregleda doseženih uspehov bo treba v letu 1955 izvršiti rodovni- ška premovanja v Solčavi, Lučah, Re- čici in Smartnem ob Paki. Za nagrade najbolišim rejcem bodo razdelili 700 tisoč dinarjev, za kar je predvideno iz proračunskih sredstev 500.000, kmetij- ske zadruge pa bodo iz lastnih sred- stev prispevale 200.000 dinarjev. V zimskem času bodo prirejali pre- davanja o živinoreji, za predsednike živinorejskih odsekov bodo ustanovili tečaje, spomladi pa bodo obiskali po- sestvo v Kočevju. Za vse zgoraj naštete izboljšave bodo znašali stroški 14,728.000 dinarjev. Del- no jih bodo krili iz lastnih sredstev, ostalo pa iz okrajnega proračuna. Celje nima dostojnega zabavišča Človeka zabava sprosti in mu je dostikrat potrebna. Kdo more očitati človeku luksuz, če se hoče od časa do časa za kak poseben dogodek in praznik razvedriti? Toda, kje naj v Celju najde lokal, kjer bo lahko našel dostojno okolje? Poleg kavarne, kjer ni plesa, je tu še restavracija »Savinja« in »Pošta«, ki imata plesno glasbo. Toda v teh lokalih gost ne more biti nikoli prepričan, da mu ne bo skalil večera pijanec ali celo družba pijancev, ki za- radi prenapolnjenosti z alkoholom ža- lijo okolico, posameznike, se obnašajo naravnost živinsko in počenjajo stvari, ki spravljajo gostišča v luč razvratnih pristaniških beznic. Ne pišem teh vrstic zato, da bi se zavzemal za ustanovitev kakega »elit- nega« gostišča, kamor bi dovolili pristop frakarjem in toaletam. Se daleč ne. Videl pa sem po svetu popolnoma na- vadne restavracije in zabavišča, kjer lastniki niso nikoli dovolili, da bi nastal v njhovih prostorih škandal. Kako so to naredili? Za ceno dobrega imena svo- jega podjetja niso dovolili prekomer- nega pitja in so opijanj ene na lep, pa tudi nasilen način odstranili iz lokala. Pijancev, ki so imeli alkohola že čez mero, sploh niso spustili v javne pro- store. V Celju pa je glede tega ravno na- robe. Bolj je nekdo pijan, večjo pozor- nost uživa, češ, le-ta prinaša dobiček. Cemu neki imamo potem kategorizacijo gostinskih lokalov, če ne zato, da se razlikujejo po ugledu in redu, ki v njih vlada. Ali podjetja ne izjkoriščajo prisojenih razredov kategorije pri se- stavljanju cen, hkrati pa s tem ogolju- fajo tiste goste, ki raje plačajo nekoliko več in želijo imeti red in mir? Ne vem, kakšno komercialno politiko vodijo celjska gostišča, toda gotovo ne najboljšo, če za ceno prekomernega pitja posameznikov izgubljajo goste, ki bi sicer podjetju ne dali veliko manj zaslužka, pa jih ni več na spregled, ker so se počutui neugodno. Radovednost me polašča, katero go- stišče v Celju bo prvo prišlo do pre- pričanja in sklepa, da svoj lokal re- nomira? Po vseh lokalih vidimo napise »Ne pljuj po tleh«, nikjer pa ni takih, ki bi govorili »Ne preklinjaj, govori spodobno, vinjenemu gostu ne bomo več postregli itd.« Prej se človeku zgo- di, da uslužbenci gostišč priporočajo treznim gostom »češ, pameten popušča«. Tu se demokracija nagiba v korist pi- jancev in nesramnežev. Hvala lepa za take modrosti! CELJSKI TEDNIK, 21. jamiarja 1955 Stev. 3 — stran 3 „TDFER" Celje: V desetih dneh №/ovečja proizvodnja v Celju je vrsta industrijskih podje- tij precej velika. Nekaj je novih, dru- ga pa obstojajo že desetletja. Nekje v sredini je Tovarna perila, ki je začela obratovati pred približno desetimi leti, tako da je vendarle med najmlajšimi tovarnami in vendar je njen kolektiv po daljšem premišljanju in na osnovi ugotovitev i'aznih komisij spremenü proizvodni proces. Do konca leta 1954 je delo v tovarni potekalo po starem, med okupacijo vi>eljanem sistemu tekočega traku. Medtem je v svetu, zlasti v Ameriki prišel v ospredje nov sistem, ki je znatno povečal proizvodno zmoglji- sti konfekcijskih tovarn. Celjska tovar- na je v okvirnih potezah ta sistem si- cer poznala, če ne ves kolektiv, pa vsaj tehnično vodstvo, vendar je dolgo trajalo, da so se končno odločili tudi svoje podjetje preurediti po najnovej- šem načinu, ker so najprej morali te- meljito proučiti vse možnosti in do po- tankosti izdelati podroben načrt nove- ga sistema prilagojenega njihovemu pod- jetju. Več kot leto dni so trajale te priprave, pri katerih so kolektivu znat- no pomagali strokovnjaki tvrdke »Sin- ger« iz zagrebške podružnice. Naposled je zamisel dozorela in v prvih dneh novega leta so enega izmed treh starih trakov popolnoma preure- dili. Težko bi bilo opisati ta najmo- demeje urejen trak proizvodnje, da bi ga bralci mogli tudi razumeti. Na рк)- gled v tem delu vlada večji nered. To- da to je samo vtis, ki ga dobite pri površnem pregledu v primerjavi s sta- rim načinom, kjer so stroji razvrščeni kot vojaki v strumnih vrstah. Toda to je le videz. V resnici se je v najkrajšem času pokazalo, da je nov način dela veliko boljšL Strokovnjaki so predvi- devali, da bo proizvodnja na novem traku v treh do štirih mesecih porastla za 20%. V resnici delajo po novem načinu šele dobrih deset dni, a pro- izvodnja je že za 18% višja. Kolektiv je mnenja, da bo v dveh mesecih do- segel v tem oddelku tudi za 24% višjo storilnost. V čem je torej prednost novega si- stema, ki je tako zelo dvignil storil- nost dela? Na grobo povedano je na- predek v tem, da so v novem sistemu odstranili vsak nepotreben gib delavk za stroji, hkrati pa sprostui iniciativo in pridnost delavk, kar prej ni bilo mogoče storiti v tolikšni meri. Prej so na primer morale hoditi po izdelke posameznih kosov k drugim delavkam, medtem ko sedaj sploh ne zapustijo šivalnega stroja. Poleg tega je prej ce- lotna skupina delila uspehe, pa tudi neuspehe, ne glede na pridnost, spo- sobnost in iznajdljivost posameznih de- lavk v celotni brigadL V novem načinu so delavke bolj samostojne in imajo z zagotovljenim zaslužkom od učinka tudi veliko večjo spodbudo. Treba je po- vedati, da nov način dela sicer ne za- hteva večjih fizičnih naporov, ima pa drugo lastnost, kar se pri starem na- činu ni pokazalo, to je, da zahteva nov način veliko večjo sposobnost pri de- lavkah, zlasti pa pri delovodjih. Vsako zaostajanje posamezne šivilje gre lahko na škodo celotne proizvodnje. Na tem traku bodo moraU celo tako urediti razvrstitev delovnih mest, da bo nekaj šivuj vedno v rezervi, če ena izmed stalnih zboli, če ni kak dan priprav- ljena na tempo dela, kar se lahko vsa- kemu zgodi. Slednjič ima nov sistem tudi to prednost, da delavke ne morejo več po nepotrebnem zapravljati časa s pogovori, ker to onemogoča_razvisti- tev strojev, najbolj pa osebni interes, da delovni čas kar najbolj izkoristijo. Nov sistem pa ima eno negativno stran, ki se ne da odstranitL To je večja obremenitev strojev, kar je za naše prilike lahko zelo usodno. Tovarna že itak dela z dokaj zastarelimi stroji in bi nujno potrebovala več novui navad- nih šivalnih strojev in nekaj special- nih. Naravno je tu vmes težava pri uvozu. Kolektiv je navdušen nad novim si- stemom, vendar obžaluje, da ni bilo mogoče po novem načinu urediti vseh treh bivših trakov. Nov način zahteva veliko večjo prostornino. V tovarni bi lahko v najkrajšem času preuredili ves delovni proces, če bi bila tovarna več- ja. Veliko upanja so polagali na inve- sticijsko gradnjo, ki bi jo že letos za- čeli. Toda z imobilizacijo so nastale no- ve težave, ki previdevajo zelo malo možnosti za uresničitev njihovih na- črtov. Morda bi bilo dobro, da bi Ljudski odbor mestne občine to vprašanje le dobro pregledal in poskusu najti sred- stva vsaj za delno razširitev tovarne. Vsaka investicija v tej smeri pomeni dvig standarda, saj je izboljšanje pro- cesa proizvodnje predpogoj za znižanje proizvodne cene in s tem v zvezi tudi znižanje cen izdelkom »Toper« za po- trošnike. Za konec še nekaj misli. »Toper« je prvo podjetje v Celju, ki je v interesu znižanja stroškov proizvodnje in povi- šanja storilnosti dela zavrglo star na- čin in sprejelo nov proizvodni sistem. Zvišanje proizvodnje za 18% v tako kratkem času in predvideno zvišanje do 24% pomeni zelo veliko za indu- strijsko podjetje. Morda je v Celju še več podjetij, kjer bi s temeljito ana- lizo procesa dela našli mnogo napak? Pomislimo samo, da bi pri večini celj- skih podjetij preureditev sistema dela povečala prozvodno zmogljivost za 20%, koliko bi to pripomoglo k dvigu živ- Çivalnica v »Topru« - na sliki je še stara ureditev, ki so jo se- daj opustui. Ijenske ravni? Pri današnjem razvoju industrije v svetu se ne moremo zado- voljiti s tem, da bomo z uvedbo naj- različnejših domačih izdelkov ixîstali neovisni od tujine, temveč moramo skr- beti, da bomo delali vsaj tako dobro kot zunaj, če že ne celo boljše, kar bi moralo biti odraz naše samouprave, to se pravi, dejstva, da smo lastniki proizvajalnih sredstev. O pomembnosti osebnih zaščitnih sredstev pri delu Obvarovali delovnega človeka pred nezgodami in poškodbami, ohranili nje- govo delovno sposobnost in skrbeti tudi za dobre delovne pogoje, to je važna in odgovorna, vendar ne latika naloga odgovorniti ljudi v podjetjiti in delav- nicati. Delavca, njegova dele telesa ščitimo pri delu s tem, da mu nabavimo po- trebna in primerna osebna zaščitna sredstva (seveda tudi še z drugimi za- ščitnimi ukrepi), delavec pa je dolžan (saj mu to tudi nalaga zakoniti predpis 8. člena Splošnega pravilnika o tiigien- sko-tetiničnih in varnostniti ukrepifi pri delu. Uradni list FLRJ štev. 16/47), da zaščitna sredstva uporablja in da se na tak način obvaruje poškodb, ki so pred- vsem njemu v škodo. Zal nam statistični podatki o poškod- bati na področju celjskega okraja iz leta v leto kažejo, da glede teti pere- č h vprašani nismo storili ravno mnogo, in da predvsem vsega tega nismo te- meljito obdelati. Na Okrajni inšpekciji dela je izvršena analiza 1283 poškodb in je ob tej priliki ugotovljeno, (kakor tudi v državnem merilu), da so pri delu prizadeti zlasti tisti delavčevi telesni deli, ki nimajo prave zaščite. Največ poškodb so utrpele (pesti) dla- ni, kateriti je kar 424 ali 33%. Ce pri pregledih na sploh in v praksi ugotav- ljamo, da naši delavci rokavic ne upo- rabljajo, da celo mnogokrat smatralo to zaščitno sredstvo za luksus, da se radi pohvalijo z zdelanimi rokami, po- tem so te številne poškodbe razumljive, vendar neopravičljive. Zakaj ne bi pri večini grobih del uporabljali rokavic, kakor to delajo drugod. Razumljivo, da to ne bo lahko, ker se je na vsako no- vost treba navaditi in bo tudi za ta ukrep treba nekaj časa. Druge v vrsti poškodb so noge s 332 primeri ali 26%. Največ primerov teh poškodb so povzročili padci raznih predmetov, zato smo že pristopili k iz- delavi posebnih čevljev z zaščitno je- kleno kapico, rudarji pa. (kjer je mno- go teh poškodb) so sami začeli uvajati posebno opremljene rudarske škornje. Tudi roke so zelo prÌ7ade*e, saj za- vzemajo 119 primerov ali 9,3%, kar po- meni, da t>o potrebno tu'^i za ta del telesa naj^i primerno zaščito in s tem zmanjšal število poškodb. Posebnega poudarka moramo dati zašči*i oči. Te poškodbe ne samo, da se ne zmanjšujejo, temveč se celo šte- vilčno večajo, saj 113 primerov ali 8,8% poškodb tega najvažnejšega človeko- vega organa jasno dokazuje, da je za- šči'a preslaba in tuHj skrb za iztîolj- šanje občutno prešibka. Pri nas sicer že uporabljamo razne vrste očal, ven- dar so mnoga neprimerna, še hoV} po- gosto pa se primeri, da delavci očal ne uporabljajo, češ, da so neprimerna, kar je večkrat tudi res. Vendar pa iz- govori vedno le niso utemeljeni, ßoljsa je namreč sJaba, kakor pa nobena za- ščita. Slika mam nazorno prikazuje, kam moramo usmeriti našo skrb pri zaščiti delavca: Zaščita dlani (pesti), spodnjih okončin, rok (brez dlani) in oči, nam mora biti glavna naloga, pozabiti pa seveda ne smemo tudi na zaščito lo- banje (nošenje šlemov) na hrbet, obraz in druge dele telesa. Začnimo s tem delom pa bomo go- tovo dosegli lepe in koristne uspehe. Pri tem delu nam bo nudil mnogo ko- ristnih napotkov naš novoustanovljeni Zavod za proučevanje varnosti pri delu v Ljubljani, ki je že začel delati in bo v kratkem tudi v Celju priredil razsta- vo s posebnim poudarkom na osebnih zaščitnih sredstvih. Zbor živinorejcev v Laškem Na pobudo medzadružnega živinorej- skega odbora Laško je bü dne 7. 1. zbor živinorejcev za bodočo Laško ko- muno. Udeležili so se ga vsi napredni živinorejci iz petih občin, ki bodo tvo- rile bodočo Laško komuno. Predsednik medzadružnega živinorej- skega odbora je v i*eferatu podal sta- nje živinoreje v komuni ter poudaril, da je od 3174 krav spolno okuženih čez 38%, kar je za našo živinorejo obupen udarec. Okužbe se stalno širijo, zmanj- šuje se mlečnost krav, povečuje se ja- lovost, vse skupaj pa zmanjšuje na- rodni dohodek od živinoreje. Predvojno živinorejo so uničila vojna ter povojna leta. Največjo nesrečo pa so prizadjali razni posegi s križanjem sivoioijavega goveda s pomurcem. Živinorejci so na zborovanju ugotovüi, da po teh poteh ne morejo nadaljevati. Zaradi tega so se odločili za čisto rejo pomurca ter postopno uvajanje sivorujavega goveda. V ta namen so določili Kmetijsko go- spodarstvo Rimske Toplice kot vsnrejno središče sivorjavega goveda. Po referatu dr. Melanška so živino- rejci sklenili, da je nujno potrebno pre- iti za dobo 2 let k splošni uvedbi umet- nega osemenjevanja za celo iKidročje, Za izvedbo te sùxjke akcije so pa po- trebna večja denarna sredstva, ki jih bo skupnost morala dati, če hočemo stanje živinoreje na tem področju dvi- gniti. Nujno potrebno je, da okraj pre- skrbi avtomobü. za veterinarsko ambu- lanto v Laškem. Vzdrževanje avtomo- bila, amortizacijo in ostalo bi krile za- druge. Kmetje so odobravali umetno osemenjevanje, vendar so pripomnili, da bi morala veterinarska bolnica v Celju imeti pomurske bike. Živinorejci so grajali okrajni živino- rejski odbor, ker jim ni nudU nobene pomoči, da bi bü upeljan rodovnik. Zato so ponovno apelirali, naj i>ošlje svoje strckovnjake. Znano je, da je imela bivša živinorejska zadruga Laš- ko nad 200 krav z dokaj visoko mleč- nostjo v rodovniku. Živinorejci so razpravljali o pašniku na Smohorju, katerega je kupila bivša živinorejska zadruga Laško. Na tem pašniku je medzadružni živinorejski odbor v prejšnjem letu prvič organi- ziral pašo za mlado živino. Uspeh paše je bü. zelo zadovoljiv, (povprečen pri- rastek na govedo 32,8 kg). Pašnik so v jeseni dobro í>ognojüi z Thomasovo žlindro in- del s hlevskim gnojem. Nadalje so sklenüi, da bodo še na- prej razplojevali nemško oplemenjeno svinjo. Kmetijska zadruga Laško je v preteklem letu nabavila 38 plemensküi svinj oplemenjene pasme v Ponovičih in jih razdelila naprednim živinorej- cem po znižani cenL Tudi na perutninarstvo niso iX)zabnL Prejšnje leto so razdelili kmetom več rodovniškui piščancev »Stajerke«, ter nabavili nekaj petelinov. Letos bodo to delo nadaljevan. V diskusijo je posegel tudi republi- ški poslanec tov. Vodovnik in nakazal potrebe živinorejskih proizvodov, zlasti mleka. Strinjal se je z iznešenim pred- logom in obljubu pomoč bodoče komu- ne za dvig te važne panoge. Tov ing. Marolt je obljubu vso po- moč, zlasti pa njih željo, da se čimprej izvede sprejem živine v rodovnik, na- bavüi bodo še letos dva plemenjaka pomurske pasme. Po govoru ing. Ma- rcita je bU predvajan poučen fUm o spravljanju in konzerviranju krme. M. v. iz Življenja množičnih organizacij na konjiškem področju V začetku decembra preteklega leta je bü v Konjicah izvoljen inciativni komite ZKS Ln odbor SZDL za bodočo konjiško občino. Oba foruma sta v zad- njem času že precej močno prijela za delo, kar bo v kasnejših mesecih olaj- šalo ostale priprave pri ustanavljanju občine kot upravnega organa. Na zadnji skupni seji se odborniki razpravljali o i)olitičnem in organiza- cijskem delu organizacij ZK in SZDL. Na celotnem področju bodoče konjiške občine je seviaj 31 osnovnih organizacij SZDL, vendar predvidevajo, da bodo do začetka marca nekatere združene oz. priključene sosednjim. Tako bodo v vitanjski okolici morali temeljito pre- gledati delo organizacije SZ na Paki, ker je ta odbor med najslabšimi na njihovem področju, vendar i>a zaradi obsežnega terena priključitev k sosed- njim ne bi bila dokončna rešitev. Prav zaradi nedelavnosti tega odbora je tudi tako nizek odstotek volücev (26%) v članstvu SZ na vitanjskem področju. Boljše pa je v sosednjih Zrečah, kjer sedaj deluje sedem vaških odborov. Do lanskega leta jih je bUo sicer nekaj več, vendar so že v jeseni priključui nedelavne k sosednjim, ki imajo več sposobnih IjudL V sedanji loški občini pa imajo po števuu deset vaških od- borov SZDL, vendar pa so mnenja, da bo dva treba čim prej združiti s sosed- njimi. To je v Draži vasi, kjer se bodo priključui k sosednjim Zičam in pa Lisična, kjer bodo združeni z organi- zacijo pri Sv. Jerneju. V Draži vasi so o tem že razpravljali na skupnem sestanku in so se s predlogom strinjali. Izgleda pa, da tudi na Ličnici ne bodo nasprotovali temu predlogu. Tudi tu je nedelavnost posameznih odborov nekaj doprinesla k temu, da je na področju občine le 48% vseh volücev v SZ. Tu- di v sami konjiški okolici nekateri ne pokažejo dovolj razumevanja za delo (Bezina) ter bo tu vsekakor potrebno razmisliti, če taki odbori lahko še na- prej obstojajo. Na seji so sklenüi, da bodo vse te združitve izvedli do 15. niarca. V kratkem času bodo pristopu i k vo- litvam v osnovnih organizacijah, kjer bodo izvolüi še na vsakih 40 članov po enega delegata za občinsko konfe- renco SZDL, ki bo tudi izvolUa novo politično vodstvo za bodočo občino. Sprejet je bü tudi predlog, da bi se dosedanji občinski ljudski odbori pre- imenovali v krajevne, ki bodo začasno še obstojali ter združevali vaške orga- ni2iacije na svojem področju, ker bi sam občinski odbor, posebno sedaj v začetku na tako širokem področju ne mogel opraviti svojih nalog. Organizacije ZK bodo obstojale še naprej, vendar pa se bodo morali nje- ni člani, posebno iz tovarn, v večji meri zanimati za politično delo tam, kjer stanujejo. Z delom pa bodo pre- nehali dosedanji občinski komitejL Tov. Novak je na seji poročal tudi o splošnem izobraževalnem delu, ki ga pripravlja konjiška »Svoboda«. Skupaj s sindikalnim svetom bo organizirala poseben seminar, ki naj bi ga pred- vsem obiskovali vodüni člani DS in UO iz podjetij ter sindikalni odborniki, pa tudi drugi delavci. Razen predavanj in diskusij iz tekočega gospodarskega in političnega življenja bo_program ob- segal še več drugih tem kot n. pr. iz računstva, zgodovine, zemljepis j a itd. Seminar je z delom pričel že ta teden, kot uvodno predavanje pa bo razprava o družbenem planu za leto 1955. Po- dobna predavanja bodo kasneje tudi v Ločah, Zrečah in Vitanju. L. V. Občni zbor ZB na Vranskem Je dobro uspel Kljub temu, da udeležba, poročua in ostale pwiprave za občni zbor Zveze borcev na Vranskem niso bile najbolj- še, je zbor po zaslugi člana okrajnega odbora, tov. Rozman Jožeta nadvse do- bro uspel. V svojem obširnem govoru je tov. Rozman lepo po domače obdelal vso problematiko organizacije tako, da so njegova izvaj.anja uspešno dopolnila vsa poročua odbornikov. Ko je naštel naloge bodočega odbora ZB, med kate- rimi bo kot prvenstvena skrb za par- tizanske otroke in žrtve fašLstiičnega nasüja, so člani obljubüi, da jih bodo dosledno izpolnjevali. Takih sestankov in podobnih srečanj se bodo člani vedno radi udeležili, so dejali, ko so odhajali z zborovanja. S. M. Cas je, da se prijavimo v Članstvo preSernove družbe ~ s KOZJANSKEGA in IZ OKOLICE ROGASKE SLATINE POROČAJO, da so letos ponekod že VEC kot podvohli LANSKO število Članov — posnemajmo njihovo zavednost in ljubezen do lepe napredne slovenske k^^ge! POZIV K VLOŽITVI DAVČNIH PRIJAV ZA ODMERO DOHODNINE IN PROMETNEGA DAVKA ZA LETO 1954 ROK ZA VLOŽITEV DAVCNffl PRIJAV JE OD 1. JANUARJA DO VKLJUČNO 31. JANUARJA 1955 I. DOHODNINA Davčni zavezanci zasebnega sektorja in zasebne i>ravne osebe, ki so v letu 1954 opravljali kakršnokoli pridobitno delo ali izvrševali samo- stojne poklice z namenom jitridobivanja dohodkov ali so imeli dohodke od zgradb in od drugih imovinskih predmetov in imovinskih pravic, morajo zaradi odmere dohodnine vložiti davčne prijave na predpisanem obrazcu v zgoraj določenem roku. Davčne prijave je treba vložiti i>ri pristojnem občinskem ljudskem odboru, kjer ima davčni zavezanec svoje stalno prebivališče odnosno pravna oseba svoj sedež. Davčno prijavo za dohodke od zgradb morajo vložiti tudi tisti davčni zavezanci, katerim je bua dohodnina od obrtne dejavnosti že vnaprej pavšalno odmerjena. Prav tako morajo vložiti davčne prijave za dohodke od zgradb tista kmetijska gosxx)darstva, ki imajo zgradbe v mestnih okoliših ali kopališčih, klimatskih in turističnih krajih. Za dohodke od zgradb se računa tudi vi-ednost lastnega stanovanja. Davčno prijavo o doseženem prometu in dohodku, morajo vložiti tudi tisti davčni zavezanci, ki so imeli v letu 1954 dohodke od prevoz- ništva, kot postranske kmetijske dejavnosti Davčne prijave lahko oddajo zavezanci osebno ali po poštL Dohodki iz uslužbenskega razmerja ne spadajo v davčno osnovo in jih ni treba izkazovati v davčni prijavi Kdor ne vloži davčne prijave v določenem то1ш, plača kazen v višini 3 % od predpisanega davka, če pa prijave ne vloži niti na pismen poziv, pa 6 % predpisanega davka. Kdor vire dohodkov utaji oziroma prijavi neresnične ali nepopolne podatke z namenom, da bi se izognü plačuu davkov, bo kaznovan z denarno kaznijo, ki je določena za davčno utajo. Na podlagi tega poziva niso dolžni vložiti davčne prijave: 1. Kmetijska gospodarstva, ki imajo dohodke izključno iz kmetijstva. 2. Delavci, nameščenci, uslužbenci in upokojenci glede dohodkov iz uslužbenskega razmerja. 3. Postreščki, ulični prodajalci časopisov, snažuci obutve in podobni deJavci, ki plačujejo dohodnino v stalnem letnem znesku, če nimajo kakih drugih dohodkov, za katere je predpisana vložitev davčne prijave. 4. Osebe, ki so imele dohodke od dobičkov za srečke in druge vrednostne papirje, od dobitkov stav v gotovini na dirkah ter na športnih in drugih prireditvah. II. PROMETNI DAVEK Hkrati in v istem roku z davčno prijavo dohodnine morajo vložiti na posebnem obrazcu letno prijavo za prometni davek tisti davčni aevezanci, ki opravljajo promet, zavezan plačuu prometnega davka. Davčne zavezance opozarjamo, da rok za vlaganje davčnih prijav ЛШ bo podaljšan. Tiskovine za davčne prijave se dobijo pri Upravi za dohodke Ljud- skega odbora mestne občine Celje (v sobi št, 78). Tam se vlagajo tudi darčne prijave. Smrt faáizmu — svoboda narodu! Uprava za dohodke pri Ljudskem odboru mestne občine Celje Stev. 3 — stran 4 CELJSKI TEDNIK. 21. januarja 1955 Za ples, svečanosti gledališče se boste lepo in po- ceni oblekle, če boste kupile blago pri trgovskem podjetju volna ima na zalogi bogato izbiro naj- različnejšega blaga za večerne obleke v najnovejših modnih barvah in izvedbi T a i f svila Tusan saužan Tu san moire C r e p saten Crep marocen Crep de chine Crep trover S a n t u n g Mos crep Argondin Claque georgette Velika izbira! Najnovejša moda ! Cene konkurenčne! Odlična postrežba! Blago za večerno \ obi ko kupite somo \ pri Trgovskem pod¡, ,VOLNA'-CELJE p. s. Trgovsko podjetje »VOLNAc ima na zalogi tudi veliko iz- biro blaga za moške večerne obleke! Preskrbite gradbenim delavcem v celjski bolnici človeška stanovanja v času, ko vlagamo vse sile za večjo storilnost dela, moramo nujno voditi računa tudi o proizvajalcu vseh dobrin, t. j. delavcu. Z ureditvijo delovnih po- gojev se bo dvignila tudi delovna sto- rilnost, kar bo pripKjmoglo k hitrejši izgradnji in zaželjenemu cilju — so- cializmu. Večina podjetij na področju LOMO Celje je pristopila k ureditvi delovnih mest ter stalno išče nove oblike dela in podvzema mere za zaščito delavcev. Nekateri referenti HTZ (Higiensko teh- nične zaščite) v podjetjih zelo dobro opravljajo poverjeno jim nalogo in so v pomoč delovni inšpekciji, ki skupno z njimi skrbi za zaščito delavcev, t. j. za boljše pogoje dela, z varnostnimi merami odstranjuje oz. preprečuje ne- zgode ter poleg drugih dolžnosti pre- gleduje tudi samska delavska stano- vanja. Da, tudi to je važno, saj je treba skrbeti za to, da se delavec po 8-urnem паризгпет delu odpočije in si nabere novih moči za naslednji dan, ko bo zopet ustvarjal. Gradbena podjetja morajo predvsem skrbeti za to, da ima- jo na razpolago dovolj stanovanj, ker le v tem primeru lahko dobe zadostno število delovne sue v šasu gradbene sezone. Organi inšpekcije dela so vsa ta stanovanja pregledali ter v večini primerov ugotovili zadovoljivo stanje. Gradbeno podjetje »Beton« Celje skrbi za to, da so stanovanja prilično udobna ter čista, saj so v ta namen namestili dovoljno število snažilk, ki skrbe za čistočo sob in posteljnega pe- rila, katerega redno dvakrat mesečno menjajo. Nasprotno pa ima celjska bolnica v tem oziru do zaposlenih delavcev ne- pravilen odnos. Dne 22. 10. 1954. so organi inšpekcije dela pregledali skup- na ležišča samskih delavcev Gradbe- nega odbora Bolnice in ugotovili, da je prostor za te namene neprimeren. Na cementnih tleh v kleti je bila voda, po kateri so morali delavci čofotati na svoja skromna ležišča, katera so bila na ca. 1 m visokem lesenem odru, kjer so imeli delavci slamarice brez postelj- nega perila. Obleka zaposlenih je vi- sela po stenah, v prostoru samem pa je vladal nered in nečistoča. Zaradi teh vzrokov je inšpektor dela prepiovedal uporabo teh prostorov v stanovanjske namene, zakar se pa šef gradbenega odseka tovariš Zavržan ni zmenil. Dne 23. 12. 1954 je inšpekcija dela ugotovila, da v imenovanih pro- storih kljub prepovedi še vedno stanu- jejo delavci. V prostoru je tudi sedaj vladal nered, kar je hotel inšpektor fotografirati. Tovariš šef gradb. odseka Zlavržan Franc mu je to preprečil, ker ni hotel, da bi to sliko videla javnost S to prepovedjo je oviral organa in- špekcije dela pri izvrševanju svojih dolžnosti, zakar se bo moral zagovar- jati pri sodniku za prekrške. Primemo in prav bi bilo, če bi se v tem podjetju spremenili tudi odnosi predpostavljenih do podrejenih. Tudi to nedvomno vpliva k večji delovni storilnosti in končno, delavec je naj- važnejši člen v izgradnji boljše bodoč- nosti in se tega mora vsakdo zavedati. КОТ1СБК ZA NAŠE ŽENE Gospodinja se mora spoznati pri mesarju Mlade gospodinje navadno še ne raz- likujejo posameznih kosov mesa in zato ne znajo zbrati kaj primernega za do- bro juho, zrezke ali pečenko. V glav- nem bi morala vsaka gospodinja vedeti za kaj so kateri kosi mesa uporabnL Pogovorimo se danes o govejem mesu, ker je mlada gospodinja največkrat v zadregi, kaj bi vzela, da bi imela dobro juho. Za juho je najboljše meso, ki ima nekoliko maščobe. To je predvsem prsili kos, rebra trebušnina in prednje prsi. Vsi ti kosi so zelo sočni in dajejo dobro juho. Toda pozabiti ne smemo pri juhi tudi ria kosti. Za juho so naj- boljše rahle kosti, zlasti križne. Moz- gove kosti dajejo sicer mastno, toda prazno juho. Ce hočete imeti dobro, krepko juho, postavite meso v mrzlo vodo in dodajte zelenjavo šele, ko je juha že zavrela. Goveje stegno ni prepleteno z žilami, niti z maščobo in je zelo dobro kuhano ali dušeno na vse načine. Ce pa ga pe- čemo kot navadni zrezek, ga moramo peči zelo hitro in v precejšnji masti. Za govejo pečenko uporabljamo hrbt- no meso, to je kos, ki ga poznamo tudi ipod imenom bržola. To meso uporab- ljamo skoraj zmeraj tako, da ostranimo kosti in pečemo cel kos. Lahko pa ga pečemo razsekanega na posamezne za- rebrnice, ki jih pripravimo dušene na različne načine. Kot hrbtenično pečen- ko UE>orabljamo tudi goveje ledvično meso ali simbas. Oba kosa ležita na hrbtu, na notranji strani pa leži naj- boljši kos pri govedu — pljučaia pe- čenka. To uporabljamo za dobre pe- čenke, za zrezke, ki jh imenujemo tudi »bifteki«. To meso navadno pečemo po angleškem načinu, užitno pa je tudi surovo — kdor ga zmore — zdravniki ga priporočajo zlasti slaboikrvnim lju- dem. Tudi križ, ki pripada pravzaprav že stegnu, je dobro meso za navadne zrez- ke in pečenke. Pri govedu najdemo še malo pljučno pečenko, ki leži v srednjem delu pod pljuči proti vratu in je zlasti do. Nil: 54. Ala; 56. rad; 57. ene; 58. nas; 59. ara: 61. kobra; 62. Piran; 65. krača; 66. Miren; 69. Stina; 71. copata; 72a. ojesa; 74. korita; 75. Niko; 76. tri; 77. ra: 78. letnik; 79. Anam; 80. Pan; 81. or; S2. torila; 84. kopača; 87. kosem; 88. Visoko: 9«. pajac: 91. krpe; 92. boren; 93. argot; 94. SKOJ; 95. Pst!; 96. kavč; 97. kalo; 98. zla; 100. boe; 102. ar; 104. čr; 106. ko. Glavne nagrade Zreb je določil: I. nagrada: Rojc dr. Alojz, Celje (3 kg tekstilnih ostankov). II. nagrada: Lešek Jakob, delavec v Štorah (električni pekač). III. nagrada: ELocbek Vilma, Mozirje (usnje za 1 par čevljev). IV. nagrada: Orozel Justi, Celje (gor- nje in spodnje usnje za čevlje). V. nagrada: Grilanc Jusftin„ Celje (el. kuhalnik). VI. nagrada: Požar Ivanka, Šmartno v Rožni dolini (garnitura krožnikov in servis za belo kavo). VII. nagrada: Cerkvenik Frame, Šent- jur pri Celju (1 par ženskih in 1 par moških perlón nogavic). VIII. nagrada: Fatiga Franc, Šent- jur (ena zavora za vprežni voz). IX. nagrada: Premšak Dagmar, Celje (moška srajca in dvoje otroških hlač). X. nagrada: Pogačnik Janko, Celje (popelin za moško srajco). XI. nagrada: Dolinar Milan, Griže (servis za črno kavo). XII. nagrada: Pavlic dr. Peter, Grobel- no (usnjeni podplati). XIII. nagrada: Arlič Martin, Šentjur pri Celju (kolekcija sadnih sokov). XIV. nagrada: Krofi Slavica, Grobel- no (kolekcija aU^ohoLnih pijač). XV. nagrada: Klaaičnik Miro, gimna- zija Kozje (steklena vaza). XVI. Lončar Albert.. Gomilsko (10 iz- delkov lesne galanterije). XVII. nagrada: Plahuta Jožefa, Poni- kva pii. Grobelnem (10 izdelkov lesne galanterije). XVIII. nagrada: Pančur Anton, Pre- bold (nalivno Ftôro). XIX. nagrada: Cink France, Žalec (salama). XX. nagrada: Zimšek Ivan, Store (steklenica likerja). XXI. nagrada: Požar Metod, Šempe- ter v Sav. dolini (knjižna nagrada). XXII. nagrada: Sumrada Vinko, Ce- lje (denarna nagrada 500 din). XXIII. nagrada: Arnuš Marija, Ko- njice (denarna nagrada 500 din). XXIV. nagrada: Jurkošek Jernej (de- narna nagrada 500 din). XXV. nagrada: Kos Estera, Dobrna pri Celju (denarna nagrada 500 din). Tolažilne nagrade bodo prejeli: I. nagrada: Hrašovec Marta, Šmarje (10 zavojčkov kern, izdelkov). II. nagrada: Kislinger Anton, Nova vas pri Celju (10 komadov mila). III. nagrada: Stepančič Dragica, Ce- lje. Dečkova cesta (knjižna nagrada). IV. nagrada: Borovšek Ivan, Celje (knjižna nagrada). V. nagrada: Tumšek Silva, Celje (knjižna nagrada). Imenovani izžrebanci naj dvignejo nagrade v uredništvu našega lista. Na- ša dolžnost je tudi, da se ob tej priliki še enkrat prisrčno zahvalimo vsem ko- lektivom, ki so podarüi lepa darila na- šim naročnikom. Debelost in zdravje Težo telesa je zelo težavno uravnavati So ljudje, ki zelo malo jedo, pa jim vse preveč »zaleže« ali tekne; drugi pa spet lahko ogromno pojedo, pa ne bodo prav nič pridobüi na teži. Statistično je dokazano, da dosežejo najvišjo življenjsko dobo ljudje, ki tehtajo do 30. leta nekaj kilogramov več kot je potrebno, od 30. do 40. leta normalno, od 40. leta naprej pa nekaj pod nórmalo. Ce hočemo delati razne »shujševalne kure«, moramo biti pri tem zelo pre- vidni. Kaj naj torej storimo, če smo se preveč zredili. Popolnoma napačno bi bilo, odrekati se enemu dnevnemu obroku, na primer zajtrku. Pri tem pozabimo, da bomo imeli pri kosilu še večji apetit in da sestradan želodec iz- tisne iz jedi več redilnih snovi. Toda jejmo pa res samo trikrat na dan. Uspeh pa bomo imeli le, če bomo spre- menili prehrano. Debeluhi se morajo predvsem popol- noma odpovedati vsem močnatim je- dem, velikim količinam krompirja, ri- žu, vsakemu mastnemu mesu, slanini, smetani in sveže i>ečenemu kruhu. Vsi debeluharji se bodo odpovedali tudi juhi in jo bodo nadomestili s presno hrano (sadjem, zelenjavo). Vendar pa s shujševalnimi kurami ne smete pretiravati, če hočete, da ne boste imeli ovele kože in motenj v prebavi. Jejmo torej dovolj in se vzdr- žujmo jedi, ki bi nas debelUe! Za zajtrk bomo pojedli jabolko, ali dva paradižnika, ali spili skodelico ne presladke kave ali čaja, zraven pa po- jedli kvečjemu en košček prepečenca. Opoldne bomo jedli precej solate, ki ne sme biti premastna, suho pečeno meso, kot dodatelc pa malo krompirja. Zvečer se jxjsluzimo spet solate s trdo kuhanim jajcem, paradižnik, jabolko in košček prepečenca. Solate jejte precej, da se črevesje ne bo polenilo in da bo želodec poln. Ce pa niste prevelik je- dec, pa vam bo za večerjo morda za- dostoval košček kruha in skodelica jo- gurta. Debelost je zlasti nevarna ljudem, ki mnogo sede. Debeluhi mnogo prej zbo- lijo na zvišanem krvnem pritisku, na srcu, boleznih ožilja in sladkorni bo- lezni. Zato težo stalno nadzirajmo, ker se bo lažje znebiti samo nekaj odveč- nih kilogramov, kakor pa 10 do 20 ki- logramov. Naša družina in mladina Ko sem prinesel domov spričevalo ... V dneh ko prinašajo otroci in dijaki domov polletna spričevala, imajo starši in otroci ob pregledovanju vispehov različna doživetja, spoznanja, sklep>e in odločitve. Vsi želimo, da bi starši ob teh dneh vzgojno pravilno ravnali in tako pomagali k čim boljšemu napred- ku dijakov v drugem polletjvi. Pravilno je tako ravnanje staršev, ki vzpodbuja in navaja dijake k rednej- šemu učenju in doseganju boljših učnih uspehov. Vsak primer uspeha ali ne- uspeha zahteva sebi odgovarjajočega ravnanja staršev in se pri tem ne mo- remo zanašati na splošno veljavna pra- vila. Poglejmo nekaj primerov ravnzf- nja staršev in laže bomo našli za na- šega dijaka primernih vzgojnih ukre- pov ob tej pruiki. Dijak Drago pravi: »Ce prinesem slabše spričevalo, mi mati zabrani iz- hod ali kaj podobnega. Zaradi tega se potem popolnoma nič ne učim, temveč postanem trmast in mislim: ,Ne, če bi me pustila ven, bi se jaz tuddi učil, to- da, ker me ne pustiš, se ne bom.'« Ka- zen ne učinkuje vedno ugodno, zlasti pa tedaj ne, če njena uporaba ni do- volj utemeljena in prilagojena otroko- vemu značaju. Mnogo bolj kot namerne kazni, vplivajo ugodno na otroka spre- menjeni odnosi staršev do otrok, ko ugotavljajo ob spričevalu njih uspehe in neuspehe. Dijakinja Franja pravi: »Ko prinesem domov spričevalo, sta oče in mati žalostna, če to ni' takšno kot bi büo želeti. To občutim tudi jaz, ker nista z mano tako prisrčna kot drugače. Vedno me boli, ko pomislim, kako žalostna bosta zop>et, če bom zo- pet prinesla domov bolj slabo spriče- valo. Nisem nadarjena in se zato tru- dim, da bi vsaj s pridnostjo dosegla svoj poklic. Pri učenju se moram zelo truditi. To vedo tudi moji starši, ki me zato nikoli ne kregajo, ampak mi ponovno pravijo, da se naj potrudim.« Modri starši bodo vedno tudi pozorni na učinek svojega spremenjenega od- nosa do otroka zaradi njegovega sla- bega učenja. Napačno je in za otrokovo samoîiaupanje ter notranjo uravnove- šenost škodljivo, če odtegnemo otroku toliko pozornosti in simpatij, da mu je to v stalno motnjo pri delu in učenju. Namesto ubranosti in volje do učenja ustvarimo s takim ravnanjem v njem le notranji nemir in trajnejša razpolo- ženja neugodja, kar opisuje dijak Gre- gor takole: »Veliko laže in z večjo vne- mo se učim, če so starši dobro razpo- loženi proti meni in mi zaupajo. Ce pa vidim, da me starši zaradi slabih ocen prezirajo, vpliva to negativno na mene. Tedaj vedno premišljujem, kdaj bo bolje, kako bi se položaj izboljšal in kako lepo bi büo, če bi drug drugega imeli radi. Zaradi neugodnega odnosa staršev sem neraz^oložen v šoli, ne mo- rem dovolj zbrano slediti razlagi, se v redu ne učim, kar ima za posledico še večji neuspeh. Vse to se mnogokrat do- gaja, a malokateri starši to uvidevajo, da bi i>otem izboljšali svoj odnos do dijaka.« Dijak, ki se je trudil pri učenju in vsaj dosegel spričevalo brez negativnih ocen, večinoma zasluži ix)hvalo staršev. Pri dijakih v višjih razredih starši na to često pozabljajo in ne dajejo dovolj moralnega priznanja sinu ali hčerki, ki sta za dober uspeh vložila mnogo naporov volje, tudi odpovedi prostemu času, zabavi in i>gri. iViladinka pravi: »Odnos staršev do mene v času, ko ho- dim v višje razrede srednje šole, se je poslabšal. Nočejo razumeti, da je snov sedaj mnogo težja in je je veliko več kot v osnovni šoli ali na nižji gimna- ziji. V osnovni šoli sem se veliko raje učila, ker so me starši vedno pohvalili, kadar sem prmesla domov odlično oce- no. S pohvalo so mi naredili veselje in učni uspeh je bil vedno boljši. Sedaj so pa na to pozabili in večkrat slišim kako grajo, če se ne učim vse popol- dne. Ne razumejo me, da se takrat, ko me kdo sili k učenju, ne bom mogla veliko naučiti. Več se naučim tedaj, ko imam voljo in si hočem pridobiti nekaj znanja. Starši tudi ne razumejo, da je pri pouku v srednji šoli teže dobiti odlično oceno kot pa v osnovni šolL Tako sem večkrat, ko dobim oceno do- bro ali zadostno, kregana. Sedaj, ko hodim v višje razrede srednje šole me nihče ne pohvali.« Pravilno umevanje staršev in njihova resna, notranja prizadetost ob učnera uspehu ali neuspehu otroka-dijaka vpliva vzgojno tudi na dijaka samega, če so starši otixìku avtoriteta. Dijaki- nja Helena ima to v takšnih spominih; »Ko sem prinesla domov spričevalo, sta me oče in mati pohvalila. Ta pohvala pa mi je büa ljubša, kot deset drugih nagrad. Sedaj, ko hodim v višjo sred- njo šolo, me mati nikoli ne prig^ja k učenju. Včasih se pozanima kako na- predujem v šoli dn kaj v šoli obrav- navamo. Ce ji včasih povem, da sem dobila negativno oceno, vem, da ji je to huje kakor meni sami. Kadar v šoli dobim negativno oceno, se vedno spom- nim na mamo, ker vem, da ji bo zopet hudo. Ker vem, kako neprijetno je, če imaš negativne rede, se tem bolj učim, da se mi kaj takega ne ponovi.« Di-agi starš:i, premislite ob navedenih vrsticah vaše ravnanje in odnose do, otrok-učencev in dijakov, ko razgri-1 njajo pred vami svoja spričevala. Ob temeljitem poznanju otroka, zlasti nje- gove nadarjenosti in marljivosti za uče- nje, domačih pogojev za njegov napre- dek, lastnih vplivov in pomoči, — bo- ste našli lahko najprimernejše besede priznanja, pohvale ali opozorila, opo- mina, ki naj vašega otroka-dijaka vzpodbudi k nadaljnjemu čim vispeš- nejšemu študiju. Ce vaš otrok v šoli lepo napreduje, je prav, da spoznate vse okoliščine in vzroke, ki mu uspeh omogočajo, da bo uspeh ti-ajen in še boljši po vašem pravilnem ravnanju. Ce zadovoljivega uspeha ni, vam le tre2yia presoja vzrokov in pogojev sla- bega uspeha omogoča smotrne ukrepe, ki bodo vodili dijaka k zbranemu uč- nemu delu. Vse to pa bodo uspešne vršili predvsem starši, ki se za vzgojo tudi zanimajo in se v njej smotrno iz- popolnjujejo. Siv. DELO LJUDSKE UNIVERZE V VELENJU JE PLODNO V torek, 11. januarja je Ljudska uni- verza velenjske Svobode pripravila že šesto predavanje, tokrat je predavala tov. Kmeclova o temi: Kaj mi še manj- ka pri lepem vedenju? Predavanje je büo povezano s praktičnimi primeri iz življenja in skrbno zbrano. V torek, 18. januarja je predaval to- variš Beuerman, dirigent: O razvoju glasbene umetnosti. Predavanje je bilo privlačno, ker je büo ponazorjeno t glasbüi in gramofonskimi ploščami Temu predavanju bo sledilo predava- nje o družbenem planu za 1955 leto. Iz dela LU je razvidno, da v Ve- lenju skrbe tudi za vzgojni in ideološki dvig prebivalstva. CELJSKI TEDNIK, 21. januarja 1955 Stev. 3 — stran 5 Admiral Bobby v Mestnem gledališču Kar od začetka priznam, da sem Hiemcem nevoščljiv za to igro in da se mi zdi kar čudno, kako je neki zrasla ла tevtonskem zelniku. Toda zrasla je, razveseljuje nas in vedri, pripoveduje -m dopoveduje nam nekaj, kar nam je blizu in nad vse všeč. Odrasle in otroke vseh razvojnih stopenj! Prišel si če- meren v teater, sključen pod pezo vsak- danjih skrbi, z rojem načrtov in ne- opravljenih nalog okoli sebe, čez slabi dve uri pa odhajaš nasmejan, roj nad- ležnih misli je razpodiia Minea Jerajeva z vsemi tistimi, ki se na odru sučejo -okoli nje. Da o mladih ljudeh ne govo- rim! Ti imajo svoj svet, na katerega mi tako radi pozabimo. Ce bi ne po- zabili, bi morda tudi pri nas kdo zapi- hal podobno pustolovsko igro, ki ne vzgaja s praznim moraliziranjem, ki iz nje ne štrle na vseh koncih in krajih ■dobri nauki in huda svarila! Zdi se mi, da je Bobby sladka muzika mladosti, tisto, kar človeka mika v svet in živ- ljenje, kar pa je zmerom tu, da se vedno znova poraia in obnavlja volja po dejanju, po velikih stvareh. Ali res ne razumemo otroškega sveta, tiste od- kritosrčnosti, tiste čudovite otroške pa- meti, ki je prav tako očarljiva kakor njena naivnost? Naša otroška litera- tura, res ne vem, kaj ji manjka, ali pa ima česa preveč! Preveč katekizma in premalo smisla za otroške interese, za njihovo obzorje, in še za to in ono. In -včasih preveč čustvovanja, osladnosti in omlednosti, ki še starejšim ne gredo v slast. Toda dovolj tožba! Ce bomo za- res ljubili otroke, bodo naši pisatelji napisali kdaj tudi kako dobro otroško igro. Naj nas tolaži to, da tudi drugod niso vse dobre. Admiral Bobby je za celjsko gleda- lišče imeniten uspeh. Po dveh ameri- kankah, ki nam nista imeli kaj prida lepega povedati, pa sta v repertoarju prav zato imeli moralno upravičenost, smo zdaj gledali igro, ki je v vsakem pogledu zadovoljila staro in mlado in povsem dosegla tisto, kar je prvotni in prvobitni namen gledališča, tisto, zaradi česar je človeštvo gledališče tudi ustanovilo in zaradi česar nikoli ne bo moglo brez njega živeti, pa naj se živ- ljenje še tako spremeni. Igro je posta- vil na oder arh. Sveta Jovanovič z moč- no kultiviranim občutkom za vse, od česar zavisi dobra predstava. Vse je bilo prežeto z enotnim občutjem, tako omi- slite: deset predstav v enem tednu! Tudi FKJklicnemu kritiku bi bUo težko izreči ostro kritiko. Treba je priznati, da je bila igra odigrana daleč nad diletantskim po- prečjem. Posebno pohvalo zasluži Bran- ko, ki je izborno odigral vlogo dvor- skega norca. Nič slabši ni bil kraljev- ski par, Trnjulčica, Zvezdogled, siro- mak. Sicer pa, kdo bi navajal vse. Igrico je prijetno poživljala orkester- ska glasba pod vodstvom tov. Beuer- mana. Izredno doživet je bil prizor z nastopom siromaka. Vsebinska plat igre je bila vseskozi zadovoljiva. Teatrali- čen nastop Crne vile naj bi še moč- neje podkrepili z naravnimi elementi Jezik je tu in tam šepal, toda le na poudarku. In scena? Maska, šminka, kulise — vse je bilo izvrstno! Ne bi bilo odveč, če trdim, da ni scena prav nič zaosta- jala za onimi v mestih. Ce bi strnili še enkrat vse v celoto, potem moramo priznati, da je bila igri- ca v Velenju med najbolje odigranimi Njen režiser, tovariš Furlan je z vest- nostjo in prizadevnostjo dosegei lep uspeh. Igrica je z vsebino in dobro igro za- služila aplavz in prijetno vzgojno vpli- vala na staro in mlado. V kraju — mestu, ki bo kmalu imelo 8000 prebivalcev, ho nujno potrebno poklicno gledališče. Dobro bo, če bodo mislili, kako privabiti vsaj nekaj po- klicnih gralcev, ki bodo gledališko živ- ljenje še povečali in dvignili kvalitetni nivo. Sedaj pripravljajo igro »Krog s kre- do«, ki jo bo režiral tovariš Mavec in »Veseli večer«, ki ga pripravlja tova- riš Dermol. Razstava otroških risb \? Celju Te dni je bila v mali dvorani Hotela Union odprla razslava olroških risb. O tej razstavi, ki je bila do nedavnega še v Ljubljani, je bilo že dosti pisanja v časopisju, zato smo lahko v Celju ve- seli, da je Društvo prijateljev mladine uspelo razstavo privesti tudi v Celje. Nekaj sto risb nadarjenih otrok od š'irih do petnajstih let predstavlja za obiskovalca, seveda če ima do take razstave pravilen odnos, naravnost užitek. Razstave otroških risb je prav- zaprav pred leti začela organizirati mednarodna organizacija UNESKO pri Združenih narodih. Nedavno so bile razstave po vseh večjih mestih evrope, pa tudi izvenevropskih držav. Med olroci, ki so na teh mednarodnih raz- stavah razstavljali svoja dela, so bili udi jugoslovanski otroci. Slovenija je torej med prvimi, ki v okviru svojega teritorialneaa območja organizira razstavo otroških risb. Ta razstava ni slučajna, temveč je plod vzornega pedagoškega dela strokovnih učiteljev in profesorjev na šolah. Ta razstava je zgovorna priča, da sodobni pedagogi posvečajo ve'iko pozornosi razvoju otrokove domišliiie in neopaz- no, 5 pravilnim pedagoškim prijemom vodijo njihovo nadarjenost. V tem je velika razlika s pedagogi iz preteklo- sti, ki so otrokom vsiljevali enoten, do- stikrat tudi preveč svoj način ter s tem otrokom uničili veselje do risanja. Raz-s'avo. ki jo priporočamo za obisk vsem Celjanom, je zelo pestra. Never- jetno razgibana domiš'jija le otroke pri risanju pu-^tnih šem tako zelo zaposlila iri jih prisilila k lastnemu opazovanju, da bi celo etnografi našli mnogo zani- mivih podob. Zelo lepe so kolektivne slike, ko so mladi risarji prispevali v<=ak po en de- tajl za celotno kompo7Ìrijo. Na raz- stavi je mnogo teh kolekMvnih slik predvsem iz Trsta. Kranja, ble^a in še od drugod. Med slikami ne manjka po- krajinskih mo'ivov, raznih pravljičnih mo'ivov, pa tudi portre4 in av'oporireti. Upajmo, da bo razstava ostala v Ce- lju vsaj toliko časa, da jo bodo mogli vi'^e'i tudi šohki otroci, predvsem pa dijaki iz uči'eljišča, ki «e sedaj naha- jajo na semestralnili počitnicah. Stev. 3 — stran 6 CELJSKI TEDNIK, 21. januarja 1955 Iz Celja Vpisovanje v cikluse predavan} na Ljudski univerzi v Celju Večkrat izraženim željam po ciklusih predavanj iz področja tehnike, glasbe in upodabljajoče umetnosti ustreza LU z raizpisom vpisovanja v navedene ci- kluse predavanj s stalnimi udeležencL I. CUUus predavanj iz glasbe obsega 4 predavanja, in sicer: 1. Uvod v glasbo in bistvo glasbe. — 2. Stilna obdobja — dve predavanji. — 4. O glasbeni psihologiji. — Predavali bodo: profesor Perline Boris, Vilko Ukmar in dr. Dra- gotin Cvetko iz Ljubljane. Predavanja bodo vsak torek in petek s pričetkom ob 18,30 na učiteljišču. Učnina za ves ciklus znaša 80 din za osebo, dijaki pla- čajo polovico. I*rvo predavanje bo v torek ob 18,30. Predavanja bodo po- nazarjale mnoge gramofonske plošče. II. Ciklus predavanj: Upodabljajoča umetnost skozi sfcoleíl» obsega nasled- nje 4 teme: 1. Razvoj umetnosti od pra- zgodovine do Rimljanov. — 2. Umetnost v zgodnjem srednjem veku. — 3. Re- nesansa in barok. — 4. Slikarstvo v 19. in 20. stoletju. — Predavanja bodo po- nazorjena z mnogimi skioptičnimi sli- kami. Predaval bo prof. MUan Loren- čak. — Predavanja bodo na učiteljišču vsak ponedeljek in sredo ob 19. uri. — Prvo predavanje bo v ponedeljek, dne 7. februarja. Učnina za ves ciklus znaša 80 din za osebo, dijaki plačajo polovico. III. Ciklus predavftnj iz tetmike (štiri predavanja) v zvezi s fiziko in kemijo bo v besedah, slikah in poizkusih ob- ravnaval praktične in zanimive teme iz fizike, elektrotehnike in kemije. Pre- daval bo ravnatelj Franjo Jakhel vsak torek in petek ob 19. uri na učiteljišču. Učnina kakor za prejšnje cikluse. — Prvo predavanje bo v torek, 8. febru- arja ob 19. uri. Vpisovanje v vse cikluse predavanj je dnevno v pisarni učiteljišča in v Centralni ljudski knjižnici med urad- nimi urami. Odbor Ljudske univerze. ^ teCaj za gostinske delavce v CELJU JE USPEŠNO ZAKLJUČEN Pred dnevi je pred komisijo Trgovin- sko-gostinske zbornice za mesto Celje polagalo izpite za polkvalificirane go- stinske delavce 17 kandidatinj, zapo- slenih v raznih gostinskih podjetjih v Celju. Zbornica je pripravila tečaj, ki je trajal en in pol meseca in je obse- gal teoretični in praktični pouk iz strežbe, kuharstva, organizacije gostin- stva, hranoslovja in računstva. Pouk je trajal dnevno po štiri ure, učni na- črt pa se približal snovi, predpisani za kvalificirane gostinske delavce. Uspeh tečaja se je pokazal na izpitih. Vse kandidatke so izpite položile. Pet jih je napravilo z odličnim uspehom, dva- najst pa s prav dobrim. Ti uspehi so tembolj prepričljivi spričo strogega kri- terija izpitne komisije, k je zahtevala obšrne odgovore na vprašanja. Upati je, da se bo vispeh izpitov odražal tudi v konkretnem delu gostinskih podjetij, predvsem pa v kuharstvu, odkoder se je odzvalo največje število tečajnikov. Želeti je, da bi se tovrstni tečaji v bo- doče še ponavljali v prid celotnemu gostinstvu v našem mestu. CENE NA CELJSKEM ŽIVILSKEM TRGU Trg je bil v tem tedmi še kar dobro založen. Potrošniki pa so v socialistič- nem sektorju pogrešali poleg cvetače in spinace tudi motovileč, ki se v pre- težni meri prodaja v privatnem sektor- ju. Posebno pa bi potrošniki želeli, da bi socialistični sektor imel v večji ko- ličini na razpolago špdnačo, ki jo pri- vatniki prodajajo enkrat dražje. 1 POŠEVEN STEBER Ob Poti na Lavo je že več kot šti- rinajst dni dvojni steber z brzojavnimi žicami nagnjen za najmanj 45 stopinj. Ko bo padel ob prvem vetru ali snegu, se bo odtrgalo 16 žic, tako da bo tele- fonskih pogovorov za nekaj časa konec. Popravilo je nujno in menda tudi eno- stavno. 6iban]e prebivalcev v Celju v časa od 8. do 19. 1. Ì955 je bilo rojenih 53 deklic in 38 dečkov. Poročili so se: I^nac Selih, rudarski nadzornik iz Celja in Brigita Zibret, bla^ajničarka iz Celja; Alojz Klemenšek, trji;ovski potnik iz Ljutomera in An- gela Kitak, trgovska pomočnica iz Celja. Umrli so: Orešnik Frančiška, gospodinja iz Sp. Grnšo- velj, stara 57 let; Marija Srabotnik, gospodinja iz Celja, stara 71 let; Viktor Mohor, delavec iz Tržišča, star 50 let; Ivana Hole, gospodinja iz Celja, stara 82 let; Anton Bincl, otrok iz Škofje vasi, star 2 dni; Terezija Kuščar, gospodinja iz Celja, stara 91 let; Marija Dvornik, otrok iz Podvrha; Marija Beec, prevžitkarica iz Velenja, «tara 71 let; Marija Jerček. gospodinja iz Sp. Trnovelj, stara И let. 6 TEDENSKI KUHARSKI TECAJ V CELJU DOBRO USPEVA V Celju je sredi decembra pretekle- ga leta začel 6 tedenski kuharski tečaj, katerega je organiziralo »Društvo za napredek gospodinjstva« v Celju. Zani- manje za ta tečaj je bilo izredno ve- liko, tako, da je moralo vodstvo tečaja okrog 100 prijav odkloniti. Tečajnice prispevajo za vseh 6 tednov vsaka po 750 dinarjev, ostale stroške krije pa MLO, Svet za prosveto in kulturo. Te- čaj se vrši vsak dan in ga požrtvovalno vodita tov*. Braoičeva in Kodretova, Obiskuje ga največ trgovskih name- ščenk, nekaj pa tudi kmečkih deklet ter neznatno število delavk (Morda je odbor le premalo poskrbel za uspešno propagando po tovarnah, ali pa tovar- niške delavke res nimajo zanimanja za kuho?!) Dnevni red tečaja je naslednji: ob 17 uri je razlaga jedilnika, združena s potrebnimi navodili z ozirom na sodobno prehrano. Potem si tečajnice porazdele delo, ob 18. uri začnejo ku- hati. V teh večerih skuhajo skromno ali bogatejšo večerjo, pečejo kruh, po- slušajo predavanja iz hranoslovja, ure- jujejo jedilnike in pišejo recepte. V tej učni kuhinji je zapopadena tudi die- tična hrana, prehrana otroka, posame- zne specialitete, samostojne jedi, boljša peciva, različne zelenjavne plošče, ma- joneze, ribe itd. Namen tečaja je, da se tečajnice seznanijo s preprosto, ceneno domačo kuhinjo, ki je pač dostopna da- našnjim prilikam. Vodstvo tečaja ima precej težkoč pri pouku kuhanja zaradi pomanjkanja in- ventarja, predvsem jedunega pribora, porcelana, steklene posode, kožic in ku- hinjskih krp. Dobro bi tudi bilo, da bi ti tečaji dobili svoj stalen prostor (zdaj kuhajo v kletnih prostorih Narodnega doma), ali pa, da se v Celju čim prej uredi stalna šolska kuhinja s potrebnim inventarjem odnosno stalna enoletna gospodinjslca šola, kjer bi lahko uspe- šno in nemoteno delovali tudi daljši kuharski tečaji. Ta tečaj bo zaključen 30. janviarja, tedn dni za tem pa bo začel spet nov kuharski tečaj, za katerega je že se- daj veliko zanimanje. VTISI IZ CELJSKIH KINODVORAN »KRUTO MORJE« V »Unionu«so te dni vrteli film an- gleške proizvodnje рк) romanu Nikola Monsarata z istim naslovom. Ne glede na to, da je filmska verzija te zgodbe nekoliko preurejena, je vendar to do- ber fUm, predvsem po zaslugi dobrega režiserja in izbranih igralcev. Vsebina literarnega dela je dala sce- naristu in režiserju veliko možnosti, da bi lahko bila oba pristranska, čeprav ne bi prekoračila pisateljevega teksta. Toda ostala sta mu v glavnem zvesta. Kot knjiga tako tudi film ostro obsoja vojno in vse tragedije človeka, ki po- stane njeno orodje. Filmska zgodba gre celo tako daleč, da na nekaterih mestih grozote vojne postavlja pred patrioti- čno dolžnost. V tem je morda res šel nekoliko predaleč, zlasti ker gre tu za vojno proti fašizmu, ki ni poznal no- bene sentimentalnosti in človeških ču- stev. Sicer füm ni sentimentalen do sovražnika, temveč biča vojno kot ne- srečo za lastni narod. Takih prizorov je dovolj. Ubiti sorodniki v domačih zbombardiranih mestih, razbite dru- žine, pogibelj lastnih brodolomcev za ceno rešitve večjega števila ljudi itd. Film niti ne poskuša dokazovati nad- moč lastnih sil na morju. Marsikatera država, pravzaprav velesua v svetu bi ne prenesla take ironije na koncu, ko kapetan ugotovi, da je dvoje potoplje- nih nemških podmornic zelo majhna tolažba za pet let trpljenja in množico padlih ljudi. Ne moremo si misliti nem- škega, amerikanskega in sovjetskega filma, ki bi vojno tematiko na ta način obdelal. Čeravno je to vojni film, je vsa njegova vsebina posvečena ideji miru in sožitja med narodL GOSPODARSKO PODJETJE P Y R OTA CELJE, PECOVNIK sprejme takoj ali s poznejšim nastopom: 1 inženirja kemije z najmanj 5-letno prakso (po možnosti v piro- tehnični stroki) ali kemijski tehnik z 10-letno prakso 1 knjigovodjo — računovodjo s 5-letno prakso v samostojnem vodenju Interesenti naj se javijo z navedbo kvalifikacij in prakse na gornji naslov. — Plača po dogovoru. ... in zaledja Gluhi slepi in celjslcega oicraja so svojim dobrotnil(om zelo livaležni Gluhi Celja in okolice so letos prvič kolektivno proslavili Novoletno jelko. Nad 100 se jih je zbralo k tej proslavi v restavraciji »Petriček«. Proslava je potekala zelo živahno in veselo. Posta- vili so si jelko in izvedli šaljiv srečo- lov. Odbor je ob tej priliki obdaroval 58 socialno šibkih. Pomen proslave je zbranim gluhim pojasnil predsednik odbora tov. Vinko Möderndorfer. Prebral je tudi čestitko za novo leto od Glavnega odbora zveze gluhih Slovenije. Prispevke za prireditev te proslave so prispevali delovni kolektivi: Beton Celje 20.000 din, Železarna Store in KZ Vitanje po 10.000 din, Lesna indu- strija Slov. Konjice 6.000 din, Resta- vracija »Vino Koper« in Tovarna teht- nic po 500 din, Elektro Celje 3.000 din. Celjska mestna hranilnica 2.500 din. Trgovsko podjetje »Izbira« Rogaška Slatina 2.000 din. Trgovsko podjetje »Vesna« 1.500 din, Trg. podjetje »Mer- kur« 1.000 din. Privatniki in javni de- lavci: Javoršek Ignac 2.000 din. Stok' Avgust in Dolžan Franjo po 1.000 din, Grobelnik Riko in dr. Mejak po 500 din. Poleg tega so delovni kolektivi prispevali: Tovarna Toper za 7.000 din. Ljudski magazin za 1.520 din, Graditelj 3t premoga. Lesno podjetje Savinja 21 obrezlin. Keramična tovarna Libo j e 100 kosov posode, Tovarna emajlirane po- sode 10 kg posode, podjetje Cementni- ne 20 kos. glinaste posode. Vsa na- brana sredstva so razdeljena siromaš- nim gluhim kot daruo za Novoletno jelko. Prav tako je Okrajni odbor Zdru- ženja slepih Celje obdaroval za novo- letno jelko siromašne slepe. Prispevke za obdaritev so prispevali delovni ko- lektivi in privatni in sicer: Beton Celje, Železarna Store in To- varna Tehtnic po 10.000 din, KZ Vi- tanje, restavracija Vino-Koper po 5.000 din. Trg. Izbira Rog. Slatina ki Elek- tro Celje po 3.000 din. Celjska mestna hranilnica 2.500 din, trg. podjetje Vesna 1.500 din, brivski salon Marko, Povrt- nina-Sadje in trg. podjetje Alpina po 1.000 din, Javoršek Ignac 2.000 din, Stok Avgust in Belak lYanjo po 1.000 din, Grobelnik Riko, Godnik, urar, Ga- tej, urar. Pelikan, Meško ml. in dr. Pin- tar po 500 din. V blagu so prispevali: Krojaštvo Celje v vrednosti 5.320 din. Ljudski magazin za 1.520 din, Tovarna Etol 12.000 din. Tov. Toper za 8.600 din. Manufaktura Celje za 6.000 din. Cin- karna 5 ton premoga, Rudnik Laško 2 vagoneta jamskih drv. Steklarna Rog. Slatina 150 kozarcev in vrčkov. To- varna emajlirane posode 10 kg p>osode in trgovina s polivinil predmeti 6 kom- pletnih igračk. Celjska tiskarna je ne- posredno obdarovala dva slepa v Celju. Gluhi in slepi so darila sprejeli z veliko hvaležnostjo darovalcem in iz- razili Iskrene želje za njihovo srečo in zdravje v letu 1955. Obdaritev slepih in gluhih je humana gesta in to gesto bi morali delovni ljudje posnemati v mejah svojih mož- nosti, zlasti še zato, ker si gluhi in slepi sami ne morejo nič pomagatL _ U. o. IZPOD BOHORJA Z ZBOROVANJA RDECEGA KRIŽA Članstvo Rdečega križa občine Le- sično je s podporo drugih organizacij opravuo dosti dobrega. V mesecu ju- niju, ko je Bistrica poplavila svojo okolico, so bua potrebna reševalna dela, še bolj pa materialna pomoč priza- detim. Zdravstveni tečaj za žensko mladino je na vseh šolah dobro obiskan. Član- stva je premalo, še manj aktivistov, tako na primer dela za okoliš Drenska reber tov. Suzana Koprive. Stevüo članstva se mora p>omnožiti v vseh eno- tah in îKîskrbeti, da se bodo povsod izvršili brezplačni zdravniški pregledi prebivalstva. V Lesičnem so začeli v dvoriščnem poslopju Kroflovih graditi majhno kopalnico, prsno in kadno. Go- vorili so tudi o potrebi vodovodov na Pilštanju in v Lesičnem, kdaj ju bodo začeli graditi, je odvisno od zanimanja in sodelovanja prebivalstva. Poleg dru- gih nalog bodo pobijali alkoholizem, ki sicer tod že pojema, vendar še pogosto srečaš na cesti slabiča, ki ga alkohol tei>e po kolenih in jeziku. Občinska organizacija RK je ukinjena in bo delje- na po krajevnih skupinah. V krajevni odbor RK Lesično so bili izvoljeni do- sedanji odborniki s tovarišem Jakobom Leskovškom na čelu. pilStanj Nižja gimnazija na Pilštanju je ob zaključku prvega polletja uprizorila pravljično igro v petih slikah »Sirota Jerica« v režiji tov. Marice Kotnikove. Tesni oder je dobro prenesel zahtevno scenarijo in skupinske nastope, besedila so bila gladko naučena, pri nastopajo- čih ni büo nič deklamatorskega in so posamezne like ponazorui naravno. Mnogoštevilni obiskovalci so bui z igro prav zadovoljni. Tokrat so bue po svo- jih predstavnikih zastopane vse mno- žične organizacije in občinski ljudski odbor. ZAGORJE Tu bi morali ustanoviti krajevni od- bor Rdečega križa, pa je prišlo na občni zbor premalo IjudL Med Zagorjani slišiš zadnje čase opazke, da je prva leta p>o osvoboditvi Rdeči križ sicer l&po pomagal posebno pogorelcem z obleko, obutvijo in po- dobno, da pa razdelitev ni bua povsod pravična. Takšne nepravilnosti so se- veda mogoče, če ni ljudske kontrole. Ne rečemo, da bi med nami ne büo ljudi, ki težje zmorejo članarino. Tem ni zameriti. Med Zagorjani jih je pa precej, ki bi tistih letnih 60 din v šti- rih obrokih lahko pogrešali. Jugoslo- vanski Rdeči križ je prevzel razne nove naloge, kakor asanaci j o vasi, to je skrb za zdravje prebivalstva, za snago in čistočo naših domačij in niz drugih človekoljubnih zadev. Da bomo tudi Zagorjani v tem pogledu napredovali, je dolžnost nas vseh, da podpremo to organizacijo in se prijavi vanjo čim več članov. F. C. IZ SLOVENSKIH KONЛC Večina sindikalnih podružnic na ko- njiškem področju je že določua datu- me za bližnje občne zbore. Ti bodo v glavnem izvršeni že do konca tega me- seca, nekaj pa jih bo v februarju. Do- sedaj so zbor imeli že v kladivami Vi- tanje, v kratkem pa bodo še v TKO Zreče, na lesnem obratu in v tovarni usnja KONUS. L. V. »ZGODBA S PRVE STRANI« V »Domu« smo videli ta teden drugi angleški füm, ki obravnava delovni dan novinarjev enega večjih časopisov, vse dogodke okoli sebe, o katerih pišejo in njihove lastne življenjske probleme. Vrednost tega fuma ni samo v tem, da utemeljuje načela, ki jih naj dobrona- merni novinarji zasledujejo, temveč je hkrati mojstrovina režije, saj je v ce- lotnem okviru zajeta cela vrsta zgodb, tako tistih, ki jih časopisi obravnavajo, kakor onih v življenju novinarjev sa- mih. Slučaj je nanesel, da je v obeh fil- mih igral glavno vlogo eden in isti igralec in je oba fuma izdelalo isto filmsko podjetje. S filmskim repertoarjem tega tedna smo lahko zadovoljni. Profesor KONRAD FINK 70-letnik Bližamo se proslavi 60-letnice Celj- skega pevskega društva, ki sedaj delu- je pod okriljem SKUD France Preše- ren. Takrat, pred 60 leti, so začeli naši predniki orati celjsko kulturno polje, ga posejali in obdelali, prežeti z lju- beznijo do lepe slovenske pesmi, do našega naroda in naše zemlje. Se daljša od 60 let pa je življenjska doba 70 let. Pred 70 leti je bü na Do- lenjskem rojen Konrad Fink, ki je pri- šel ob ustanovitvi bivše Jugoslavije kot profesor na novo ustanovljeno Trgovsko šolo v Celje. Kot vnet pevec se je takoj vključu v Celjsko pevsko društvo, ka- teremu je tudi predsedoval dolgo vrsto let vse do začetka okupacije. Tudi dru- gače se je kot zaveden Slovenec udej- stvoval v celjskem kulturnem in poli- tičnem naprednem življenju. Kakor mnogim celjskim Slovencem, okupator tudi njemu ni prizanesel ter ga poslal v pregnanstvo. Po osvoboditvi se je jubUant zopet vrnil v Celje. Znova je zbral pevke in pevce nekdanjega Celjskega pevskega društva, katerim so se pridružui še novi pevci in ustanovüi mešani pevski zbor, ki kakor že omenjeno, pod okrüjem SKUD France Prešeren nadaljuje kul- turno deol po "U-adicijah zbora, usta- novljenega pred 60 leti. Tudi v tem zboru tov. Fink kljub svoji visoki živ- ljenjski dobi neumorno deluje ne samo kot odličen, nadvse reden pevec, temveč tudi kot izboren svetovalec in odbor- nik. Pevski odsek SKUD France Prešeren je pomemben življenjski jubüej tov. Finka interno proslavu ter jubüantu čestital. Čestitkam pa se pridružuje tudi kulturno Celje, ki mu želi še mno- go zdravih let. M. C. IZ Smartnega ob paki Našo Ljudsko knjižnico modernizirajo. Dosedaj je imela svoj prostor v šoli, sedaj IM je na prošnjo onüi, ki se za knjižnico zanimajo, občinski ljudski od- bor odstopu lepo sobo v pritličju pre- novljenih občinskih prostorov. Obenem ji je naročil moderno, veliko knjižno omaro, poleg tega pa je dal za nakup knjig v preteklem letu 20.000 dinarjev. In zato ni čuda, če se je knjižnica za-- ložUa z lepimi knjigami, po katerih či- tatelji radi segajo. Upamo, da bo odbor v dobi knjižne akcije knjižnico ponovno denarno podprl. Našim odbornikom mo- ramo izreči iskreno zahvalo za vso ra- zumevanje, ki ga kažejo za naše šol- stvo in ljudsko prosveto. Na Ljudski univerzi je büo v pre- tekli poslovni dobi 6 poučnih preda- vanj, katere je poslušalo vsega 360 lju- di. Na eno predavanje je prišlo pov- prečno 60 ljudi. Predavanja so vzeta bolj iz kmetijstva, ker kažejo ljudje za to največ zanimanja. Zal pa Kulturno umetniško društvo V preteklem letu ni pokazalo onega, kar bi lahko. Res je, da je sodelovalo na različnih proslavah, igralo za druge, pozabüo pa pri tem nase. Le pevski odsek je pokazal več živahnostL Nasto- pu je s koncertom v Smartnem in Go- renju in z enim gostovanjem v Šošta- nju, kjer pa je bua udeležba slaba. POSTANITE PODPORNI ALI USTANOVNI CLAN PREŠERNOVE DRUZBE Res čudno, da v Šoštanju za pevske koncerte ni zanimanja, ko pa je vendar ali bi vsaj naj bü Šoštanj tudi kultur- no središče okraja. Oni pa, ki so se ^ koncerta udeležui, niso štedui s pohva- i lo. Le to je naše pevce nekoliko pomi-- rilo. Mogoče bo pa drugič boljše? IZ GORICE OB DRETI Prejšnjo nedeljo so pokopali na Haj- - dini pri Ptuju našega bivšega dolgolet- nega šolskega upravitelja in nadzorni- ka, tovariša Pulko Valentina. Nam vsem. je ostal mož v najlepšem spominu, saj je bü tudi najboljši učitelj in vzgoji- telj v okraju in izven njega. Naše ljud- stvo mu je hvaležno za vse, kar mu. je dal. In dal mu je mnogo! Ali ni to- , največje priznanje, najvišje odlikova- { nje za učitelja, če se ga ljudstvo pa- tolikih letih še danes spominja z пај-% večjim spoštovanjem in ljubeznijo. * ■ i Kmetijska strokovna šola, ki je v okraju ena najboljših, dobro uspveva. ' Ze od novembra se vrši pouk dvakrat ' tedensko. Učencev je nad trideset, ki redno prihajajo k pouku, kjer jim do- , mače učiteljstvo nudi znanje iz sploš- nih predmetov, medtem ko predavajo strokovne predmete strokovnjaki ođ^ drugod. Naša KZ si je lani postavila lep za-' - družni dom, kjer ima v pritličju vse-,^ prostore za trgovino, v nadstropju pa ' ostale prostore in dvorano za priredi— tve. Počasi, a sigurno napredujemo! Gibanje prebivalcev v celjski oitoilci V času od 10. do 15. 1. 1955 je bilo rojenik 9 deklic in 10 dečkov. Poročili so se: Ivan Bele, kovaški pomočnik iz Sv. Jerneja iit Cilka Bizjak, poljedelka iz ât. Janža, občin« Pristava; Martin Sket, kmet iz Velikih Roden in Stiplovšek Frančiška, poljedelka iz Vonarja,. ^ občina Pristava; Franc Cvirn, poljedelec iz Sp. Tinskega in Ana Zolgar iz Sodne vasi, obcin». Pristava; Edo Obrez, trgovski pomočnik iz Vel. Grahovž in Marija Oberžan, poljedelka iz Male ¡ Breze, občina Breze; Ivan (Sračner, poljedelec iz Brez in Frančiška Lončar, poljedelka iz Jelc, občina Breze; Benjamin Orešnik, okrajni logar iz Brez in Jožefa Savšek, poljedelka iz Brez, občina Breze; Franc Jurgl, cestar iz Gozdeca, LO.MO Laško in Marija Kosec, poljedelka iz Male Breze, občina Breze; Franc Jecl, polje- delec iz Sv. Tomaža pri Šmarju in Martine llcrcc'g, poljedelka iz Brez; Ferdinand Pnšnik, poljedelec iz Male Breze in Marija Ocepek, poljedelka iz Male Breze, občina Breze; Jožef Filipič, delavec iz Celja in Jožefa Kumer, bol- niška strežnica iz Celja; Stanislav Pevec, vratar iz Orove vasi, občina Polzela, in Marija Živort- nik, tovarniška delavka iz Polzele; Edvard Co- kan, posestnik iz Vrbja, občina Žalec in Angel» Mešič, poljedleka iz Polzele; Ivan Hriberšek, posestnik iz Št. Andraža in Terezija Zabukov- nik, poljedelka iz Št. Andraža. Umrli so: Vincenc Apotekar, kmet iz Pepelna, občina Šmartno v Rožni dolini; Matevž Superger, pre- vžitkar iz Zavrha, občina Šmartno v Rožni do- lini; Marija Špeglič, prevžitkarica iz Zadobrove» stara 70 let; koloman Cahun, delavec iz Ivence, star 45 let; Marija Križan, prevžitkarica iz Za- dobrove, stara 90 let; Ana Vrečar, upokojenke iz Škofje vasi, stara 71 let; Matilda Motoh, di- jakinja iz Začreta, občina Škofja vas, stara iZ let: Neža Korbcr, upokojenka iz Polzele, stara 78 let; Ana Deželak, prevžitkarica iz Strenske- ga, občina Rimske Toplice, stara 61 let; Roza- lija Bcljej, posestnica iz Trške gorce, občina Slivnica, stara 85 let; Uršula Lesjak, gospodinja iz Sv, Urbana, občina Slivnica pri Celju, star« 75 let; Terezija Rebeiodjetje. Hafner Stanislav je dokazano v Ka- kih 35 primerih zaključnice o komisij- skih prodajah ter pHDtrdüa o prejetih kupninah ponaredil zato, da je bodisi s temi lažnimi zaključnicami in potr- dili storil goljufije na škodo trgovskega predstavništva »Singer«, bodisi z nji- mi skušal prikriti nedovoljeno trgo- vanje s šivalnimi stroji ali deli. S ta- kim početjem si je Hafner pridobil sta- len vir dohodkov in s tem za velilçe zneske oškodoval podjetje »Singer« in mnogo strank. Hafner je tudi v svojem imenu in za svoj račun kupoval stroje in jih tudi za svoj račun prodajal, bodisi mimo poslovalnice, bodisi v poslovalnici. Do- kazano je, da je Hafner kupu najmanj 17 šivalnih strojev. Od teh je prodal 16 strojev, eden pa mu je bil zasežen, Zakrivü je kaznivo dejanje nedovolje- nega trgovanja. Hafner se je vrh tega bavU tudi s prekupčevanjem tuje va- lute. Pri okrožnem sodišču v Celju se je Hafner zagovarjal zaradi štirih kazni- vih dejanj, in sicer zaradi ponarejeva- nja listin, goljufije, nedovoljenega tr- govanj;^ in kupce van j e s tujo valuto. Ker razprava ob izidu našega lista še traja, bomo razsodbo objavUi v pri- hodnji številki Občinski praznik Slov. Konjic 12. februar Občinski odbor ZB NOV v Slov. Ko- njicah je sprejel sklep, da naj bi bil v bodoče občinski praznik konjiške ob- čine 12. februarja in ne več 25. aprila kot dosedaj. Na ta dan leta 1945. je bilo na Frankolovem obešenih 100 talcev, ta kraj pa spada sedaj pod konjiško občino. Ker je to ena največjih zve- rinstev kar so jih okupatorji izvršili nad našim narodom ter pomemben za vso našo republiko, posebej pa še za konjiško občino, bodo dali predlog ljud- skemu odboru, da potrdi 12. februar kot občinski praznik Slovenskih Ko- njic. Prav tako je bUa postavljena po- sebna komisija, ki bo skrbela za otroke padlih borcev in za njihov nadaljnji razvoj. 1. Vse, kar pomeni beseda na- cija? 2. Odkod izhaja izraz paničen strah? 3. Kje so stari Grki nosili svoj drobiž? 1. Beseda nacija, ki izhaja iz latinske besede natio — rojstvo; rod, pleme, narod; vrsta, raäred, svojat, pomeni dandanes samo narod, toda na srednjeveških univerzah je pomenila tudi štu- dentovsko društvo (korporacijo). 2. Paničen strah = neumljiv ali nerazložljiv strah, strah brez po- voda, prihaja od grškega pastir- skega boga Pana, boga, ki so ga upodabljali kot pol človeka pol kozla. Imel je namreč kozje no- ge in ljubil je koze. Stari Grki so ga častili kot zaščitnika drob- nice, pastirjev in lovcev. Rad je piskal s flavto ter obdarjen s pohotnostjo kozlov dražil in pre- ganjal vile. Ljudi je strašil naj- raje sredi opoldanske tišine, ko človek in žival počivata in je zato njegov nenaden vrisk povzročil tem večji — paničen — strah. 3. Stari Grki, če je že danes govora o njih, svoj drobiž skraja in največkrat niso nosili v moš- njičku, temveč v ustih. Ta čudna navada je obstajala še v našem stoletju v Turčiji, vse dokler so bili v veljavi majhni srebrni piastri. Zato tudi stari Grki svo- jim mrtvecem niso dajali novči- ča, kot odškodnino brodarju Ha- ronu, za dozdevni prevoz pokoj- nika v podzemlje, v sklenjene ro- ke, temveč v usta. Priredil Jurček Krašovec Ilustriral Tonček Skok 8 Na Koroškem so ob Krki živeli Hemini sorodniki. Hema jih je postavila za oskrbnike na svojih posestvih. Vse te svobodnjake in polplemiče so po vrsti obiskali Viljemovi sli, ki zaradi Hemine priljubljenosti niso imeli težav. Pridobili so že vrsto privržencev za Viljema, ko so naposled potrkali na dvorec vplivne družine svobodnjakov, ki so uprav- ljali poleg Heminih še cerkvena posestva. Viljemovi sli so hitro spoznali, da imajo opraviti s prebrisanimi in častihlepnimi možmi tega rodu, ki so imeli daleč naokoli vplivno besedo nad kosezi in bili v vrsti tistih, ki so ustoličevali vojvode. Odposlanci so sicer v tej hiši razsuli obija- te, vendar so odhajali zadovoljni, ker so vedeli, da pridobitev teh mož pomeni veliko. 9 Svobodnjaki ob Krki so si zadovoljni meli roke, ko so Viljemovi odposlanci odhajali z njihovega dvorca. Ti gospodje so sicer odlo- čali o življenju in smrti v svojem kraju, toda razsežnost njihove moči jim je bila preozka. Bili so najbogatejši pred vsemi svobodnjaki in nižjim plemstvom ob bistri Krki, seveda na račun svojih podložnike v. Takrat je trenje med cerkveno in posvetno gospodo prišlo že precej do izraza. Plemiči so se morali odlo- čiti bodisi za te ali za druge. Gospodje ob Krki pa so obdržali zvezo na obe strani. Bili so prepričani, da bo napočil čas, ko bodo postali gospodarji in ne samo nadzorniki. Pre- meteno so pripravili marogastega bika pa ne iz svojega, temveč iz hleva revnega kmeta za predstoječe ustoličenje. 10 Prišel je čas ustoličenja. Krnski grad je bil obdan s šotori plemiških rodbin. Med naj- razkošnejšimi je bil Viljemov, ki se je mudil zdaj v enem, zdaj v drugem šotoru in si bil vedno bolj svest zmage. Potem je odjahal v taborišče svobodnjakov in se ustavil ob ognju svojih sorodnikov iz Krške doline. Le-ti so mu pokazali maro- gastega bika in mu predstavili kardelo somi- šeljnikov, pri tem pa niso pozabili izvabiti iz grof ovih ust potrditev obljub, ki so jih prinesli njegovi sli in mu zagotavljali oporo proti grofu Adalbertu. Zaključili so pogodbo, da preide po Hemini smrti del njenih posestev v last krških svo- bodnih mož in da bo Viljem zastavil pri kralja dobro besedo in jim pridobil plemstvo. 11 Viljemu se je načrt posrečil. Zbor na krn- skem gradu ga je ustoličil za vojvodo. Vilje- mova zmaga nad Adalbertom je bila popolna. Na turnirju so njegovi vitezi temeljito po- mandrali sovražnikove vrste. Viljem je bil svojega uspeha pijan in ni opazil, da so Adalbert in njegovi somišljeniki skovali za- roto. Tega ni zvedel nihče od Viljemovih ljudi, razen krških svobodnjakov, ki so v svojem šotoru tehtali važno vest, da name- rava Adalbert Viljema na poti v Celje ubiti. Viljema o nevarnosti niso obvestili. Ra- čunali so, da je Viljem edini dedič in bi po njegovi smrti dobili morda celo več, kot jim je mladi grof obljubil. Ce pa bi grof ušel zasedi, bi v odločilnem trenutku udarili na Adalberta in proglasili za rešitelja. Stev. 3 — stran 8 CELJSKI TEDNIK, 21. januarja 195č TVD Partizan ; najboljša organizacija na Gomilskeiii Prijaznemu vabilu Gomilčanov nisem mogel odreči. Kdo bi ne šel na skuščino najboljšef;a druStva Partizan v celjskem okraju, društva, ki ga je šteti celo med najboljša v Sloveniji. In ker ni šlo drugače, sem privlekel iz kletnih prostorov svoj »avtomobilček^ in se odpravil na dolgo pot. Močan protiveter me je prisilil, da sem krepko pritiskal na pedala in kljub mnjhiú zamudi sem še pravočasno prišel med delavne ljudi, ki so polagali letni obračun dela. Preko 190 udeležencev je bilo na tej »prireditvi«, ki ^icer drugod ne vleče tako. kot prireditve z drngimi nameni . . . Med gosti je bil tudi sekre- tar OK ZKS in SZDL Celje tov. Franc Simonič. Po vojni sem obredel že veliko skupščin in lahko trdim, da tako skrbno pripravljene in vsebinsko bogate še nisem doživel. Najprej so društveni delavci odkrivali drug za drugim že opravljeno delo v preteklem letn. Predsednik (r;v. V itane je v uvodu naglasi!, da Partizan Gomilsko dosledno izpolnjuje pri svojem delu statut partizanske organizacije in da preveva vse društvene delavce skrb za vzgojo svojega članstva v ljudi s socialistično miseinostjo. — Kljub veliki športni aktivnosti ni bilo uiti naj- manj prizadeto načelo enotnosti telesne vzgoje, ker so društveni vaditelji prepletali to aktivnost z vsem tistim programom dela, ki je po pravilih nekako obvezen za partizanska drušlvu. O tem nas prepričuje izvedba javnega telovadnega na- stopa in akademije ter sodelovanje društvenih pripadnikov na vseh okoliških javnih nastopih in zletu v Ljubljani. Uspehi na telovadnih na- stopih in na tekmovanjih so bili rezultat zdra- vega gledanja na telesno vzgojo in na izkorišča- nje vseh naprednih metod pri vadbenih urah. Vadbeni prostor so izbirali poleg doma »Beton«, kjer imajo urejeno skromno telovadišče ali pa ua prostrani občinski gmajni. V prirodi, na svežem zraku, pod vplivom sonca in različne temperature so se v vseh letnih časih zbirali in pomerjali med seboj v odbojki, atletiki, nogo- metu, učili prostih vaj, vaj na orodju itd. — Skratka — tu je bila doma pestra vadba, ki je ljudi pritegnila in jih vezala na društvo. Ni bilo potrebno ustanavljati posebnih športnih sekcij, Vaditeljski zbor je prilagajal svoje vad- bene ure letnim časom in se pri tem posluževal vseh prirodnih sredstev v največji meri. Nič ni čudnega potem, če so Gomilčani na tekmovanjih dosegli tako vidne uspehe: okrajno prvenstvo v spomladanskem krosu, okrajno prvenstvo v od- bojki, drugo mesto v okraju v atletiki, vrsTo zmag v nogometu, smučanju itd.; uič čudnega, če človek pogleda te zdrave in krepke ljudi, ki se v pravem pomenu besede utrjujejo s svojo aktivnostjo v društvu. In vendarle društveni delavci še niso zadovoljni s svojimi uspehi. Tajnik tovariš Vaš je odkril kaj nenavadno ugotovitev za društvo, ki živi in dela izrazito v kmečkem okolju: od 151 društvenih članov so po socialnem poreklu na prvem mestu delavci, fotem dijaki in šele nato kmečka mladina! Zato i naj bila prvenstvena naloga bodoče uprave, da bi pritegnila v društvene vrste čim večje število kmečke mladine. Društveni odbor se je sestajal na seje vsake tri tedne. Iz poročila na- čelnika je bilo razvidno, da so vaditelji opra- vili kar 960 vadbenih ur. Koliko je bilo tu vlo- ženega dela, ve samo tisti, ki opravlja ta ama- terski poklic pri partizanskih društvih. Plavanje pri redni vadbi še ni dobilo pravega mesta, ker v bližnji Bolski še niso nredili plavališča. Maks Košenina je poročni o bogatem knlturnonrosvet- nem dein, ki je vključeno v društvo. Poleg šte- vilnih odrskih predstav je bila prosvetna aktiv- nost predvsem osredotočena na prirejanje ko- ristnih izletov s članstvom, ki so imeli značaj poučnih ekskurzij, in na izvedbo vseh krajevnih proslav. Tudi šah je izredno priljubljena igra, ' ki povezuje članstvo v prostem času. Nič manj niso bila skrbna poročila blagajničarke in go- spodarja, iz katerih je bilo razvidno pametno jçospodarjenje in pravilna skrb za društveno imovino. Tako kot bogata poročila je bila ži- vahna tudi razprava, v katero so posegali ude- leženci skupščine in na podlagi katere so bili sprejeti važni sklepi za delo v letu 1955. V raz- pravi so se posebej dotaknili odnosov z okrajno Tvezo »Partizan« Celje, o sodelovanju z AD Kladivar, o izboljšanju prijateljskih odnosov 8 sosednim društvom Partizan v Braslovčah, pa ie o gradnjah, o potrebi telovadnega doma. o sodelovanju z drngimi krajevnimi organizacija- mi, o priteRnitvi kmečke mladine, o propagand- nih nastopih na vasi, o proslavi 10-letnice osvo- boditve, o udeležbi na pokrajinskem zletu itd. V razpravo je posegel tudi sekretar OK ZKS in SZDL Celie tovariš Franc Simonič, ki je Parti- zanu Gomilsko izrekel čestitke v imenu obeh organizacij za vse njihove povoine uspehe, ki so jih dosegli pri vzgoji in vadbi s članstvom. »Od vseh organizacij v Gomilskem ste najmoč- nejši no svojem delu.« je nadaljeval tovariš Simonič. »in zato bi želel, da bi prav vaše drn- 5tvo bilo pobndnik boljšega dela v krajevni uiganizaciji SZDL in mladinski orffanizaciii, ker bo to neposredno služilo tudi boljšemu delu v vaši organizaciji. Uspehi v dein bodo lepši, če boste povezani s kmečkimi ljudmi, saj je Go- milsko izrnzito kmečko področje in je zato ena vaših velikih nalog, da se borite za vsakega kmečkega človeka in ga priteenete v društvo. In nrav v vašem društvu vzgajajte trdnega člo- veka, z vsemi moralnimi kvalitetami, vedrega in jasnega obraza, Vaditeljski zbor naj dela z ljubeznijo in naj vam bo že zavest, da ste sto- rili dobro delo za svoj kraj, vse plačilo za vaše prizadeva"îe. Vi ste močno navdnšeni za atle- tiko. Vendar morate na odnose s KIndivarjem gledat! drugače. Vaši sposobni atleti bpdo pač vedno težili k boljšim uspehom, k boljšim re- zultatom in bodo iskali pot h Kladivarju. Pri tem ne smete biti ljubosumni, saj je naloea partizanskih društev, da daje članstvu ^šjroko izobrazbo in da po pridobitvi te lahko išče iz- popolnjevanja v društvih, ki se s»>eC'_aino nkvar- iajo z пstrpzлo športno panogo. Bodite ponosni, Sa ste vzgojili v svojih vrstah vrhunske atlete, ki bodo v zveznem in republiškem merilu nekaj pomenili, saj se boste lahko ponašali, da je zrasel pri vas in.da je .vaše gore list'. Vsekakor pa je dolžnost vseh teh sposobnih atletov, da izpolninjejo vse društvene obveznosti in da na- stopajo na vseh partizanskih tekmovanjih. Stike z BrnsloTČami morate poglobiti z medsebojnimi obiski, oba odbora se naj vsedeta za zeleno mizo in se pomenita med seboj — saj se vendar vsi borimo za iste cilje, da bomo dobri Savinj- čani, Slovenci in Jugoslovani. Medsebojna tek- movanja naj bodo poštena, viteška in iskrena. Zmaga bo nač pripadala boljšemu in eden bo vedno boljši! Čestitam nrosvetarju tov. Koše- nini, sni je opravil veliko delo. Ne zanemar- jajte kulturnoprosvetnega dela, s katerim daje- V ŠEMPETRU SO RAZMAJANE DRUŠTVENE VRSTE Okrog 15. ure ie bilo. ko sem s kolesom vozil шГшо Doma Partizan v Šempetru. Na vratih je visel letak z objavo, da je prav v tem času skupščina Partizana. Vstopil sem v dvorano in zbrani so bili le trije ljudje. Čakal sem dobre pol ure in zbralo se jih je 1? . . . Pri tem šte- vilu je ostalo in ob tej udeležbi je bila tndi skupščina. Skromna poročila so sicer pokazala, da je v društvu bilo precej priredite:;, bogato kniturnoprosvetno delo, da so odbojkarji do- segli lepe uspehe — pa vendarle ... V društvu so se vse leto pojavljala velika trenja, odstopali so najodgovornejši funkcionarji, zavladala sta dva nasprotujoča si tabora. Pred letom dni je bilo na skupščini polno mladine, letos pa le starejši ljudje. Pa vendarle je na društveni akademiji, na javnem nastopu, pri odbojki itd. nastopala mladina! Pred letom dni je bila skup- ščina izredno živahna, letos pa prav »mrtva«. Kdo je privedel društvo do te stonnje? Odboj- karji? Saj jih bnje letos ne bo več . . . Pomanj- kanje voditeljev? Ali so morda tu vmes druge -razbijaške sile, ki si ne žele naprednega dru- štva v tem kraju? Vsekakor je problem »Šem- fieter« zanimiv in ga bo treba temeljito obde- ati, društvo pa postaviti zopet na trdne temelje, da bo dosegalo tiste uspehe, kot jih je pred leti, — Ob povratku v Celje me je namakal januar- ski dež. Ves osvežen od tc mokrote pa sem med potjo razmišljal o dveh skupščinah, ki sta bili ca menoj in ki sta se razlikovali med seboj ioi noč in dan. mo našim ljudem največ. In ne morem mimo vašega predanega starejšega telovadca, kmečke- ga človeka tovariša Topulška — čestitam k nje- govemu delu v društvu in želim, da bi po njem jemala zgled tudi ostala kmečka mladina. Ob zaključku vam želim mnogo sreče, uspehov in zadovoljstva v letu 1955 in vam obljubljam pri vaiem delu vso pomoč okrajne organizacije ZK ia SZDL Celje.« Po sprejetju načrta za delo v letu 1955 je bila izvoljt-na novo društvena uprava, v kateri so povečini predani povojni delavci s tovarišem Vitancem na čelu. Po treh polnih urah je bila delovna skupščina zaključena. Izlet v Gomilsko sem izkoristil šc za ogled smučarske skakalnice, ki stu jo zgradila mlada društvena člana tov. Kramar in Draksler, Čudo- vito lego ima na severo-zahodnem pobočju Šmi- ktavža in je edinstvena tudi po svojih poseb- noittih: zalet je umeten, most in doskočišče sta naravna, v samem izteku v radiusu pa prečka z umetnim mostom potoček Konjščico in ima nato lep naraven iztek po travnikih. Konstruk- torja skakalnice sta mi živo pripovedovala o opravljenem delu, ponosna na svoj objekt, vmes sta se pa venomer obračala v nebo s čudnim Cogledom in vpra.šanjem — ali bo kaj snega, da orno preizkusili to skakalnico? — Stisk rok in še slovo od delovnega predsednika skupščine tovariša Natka in že sem zadovoljen krenil proti Celju,__ POSVETOVANJA ZA POKRAJINSKI ZLET V soboto so se zbrali tehnični strokovnjaki, ki so razpravljali o izvedbi pokrajinskega zleta. Na posvetu so bili med drugimi navzoči tudi načelnik republiške zveze tov, Tomaž Šavnik, iz trboveljskega okraja pa tov, Rupnik in Bizjak, V nedeljo je bila konferenca z društvenimi predsedniki in tajniki Partizana iz celjskega okraja s predstavniki okrajne zveze, na kateri so prav tako razpravljali o letošnjih perečih nalogah, predvsem pa o pokrajinskem zletu. Pred dnevi so se sestali posamezni odbori za fiokrajiuski zlet, ki so se konstituirali in pre- vzeli nase ustrezne naloge, TELl-SNA VZGOJA JE DEL ZDRAVSTVA IN KULTURE SPLOH V članku, ki je bil objavljen v prejšnji šte- vilki našega lista pod tem naslovom, je bila vrinjena napaka v stavku: »Zadovoljujemo se z ozkim krogom športnikov in telovadcev , , ,«. Pravilno se glasi: »Zadovoljujemo se z ozkim krogom športnikov-tekmovalcev , , ,«, Popravek cbjovljamo na izrçcno željo pisca članka. Smučanje _^ PRIŠLA JE ZIMA BELA , , , Konec je muhaste zime! In ko pišem te vrstice, mi pogled nehote uhaja skozi okno, kjer se »pasera« ob nenehnem naletavanju gostih sne- žink, ki so jih tisoči in tisoči smučarjev pri nas že tako težko čakali. Pozno je sicer, upamo pa, da bodo naši smučarji le prišli na svoj račun ^n da nas snežna odeja ne bo zapustila tja do meseca marca. Sneg je za šolsko mladino prišel ob pravem času. Prijetnejše bodo semestralne počitnice na snegu kot pa doma ali pa na spre- hodih po blatnih cestah . . . Nekoliko zmede pa je kljub temu prinesel sneg. Šolska vrata so se zaprla, mladina se je raztepla na vse strani in kaj bo sedaj s smučarskimi šolami? Pa tečaji? Vsi tisti, ki so se prijavili v tečaje na Golteh in ki jih bo izvedlo Smučarsko društvo Celje, naj vneto hodijo v Prešernovo ulico, kjer visi propagandna tabla SD Celje. Tam bodo objav- ljena vsa navodila. Isto velja tudi za vse tiste mlade smučarje, ki bodo ostali doma in si želijo smučarskega pouka na celjskih smučiščih. Kdor ne bo zaupal navodilom v društveni omarici v Prešernovi ulici, pa naj se zglasi še v društve- nih prostorih v Razlagovi ulici, kjer so uradne ure vsako popoldne od 17, ure dalje. Toliko v pojasnilo. Sedaj pa smučarji — na plan! __Atletika_ USPEHI CELJSKIH ATLETOV V LJUBLJANI Odred je organiziral v ateljejih Triglav-filma v Ljubljani atletsko tekmovanje v dvorani, ki so se ga udeležili tudi celjski atleti. Viljem Kovač je na tem tekmovanju pobral kar dve zmagi — v teku na 30 m in 30 m čez ovire. Tudi Kopše je dokazal z 2. mestom, da lahko razvije na tako kratki progi maksimalno hitrost. Pri ženskah je po daljšem času nastopila Poldka Petauer, ki je v teku na 30 m dosegla 4, mesto. 2elcznikova se je pri višini s 135 cm morala za- dovoljiti 8 3, mestom, Celesnikova pa je zma- gala v metu krogle. Atleti Kladivarja bodo v nedeljo nastopili v Zagrebu v pokritih prostorih zagrebškega velesejma, kjer pa so tekačem dane večje možnosti, da bodo lahko nastopili na bolj dolgih progah. Vse kaže, da se bodo tudi pri nas razvila tekmovanja v zaprtih prostorih, saj nudijo atletom v »mrtvi« sezoni nekakšno merilo zmogljivosti, ki je tudi eden od pokazateljev za poznejšo dobo tekmovanj na tekališčih. Kladi- var je ta tekmovanja že izvajal vsa zadnja leta v majhni telovadnici, druga mesta pa imajo bolj srečno roko, ko ta tekmovanja izvajajo v pri- mernejših prostorih. SKUPŠČINA ATLETSKE ZVEZE SLOVENIJE v nedelto. dne 23. t. m. bo v Domu AD Kla- divar v Celju ob 10. uri redna letna skupščina Atletske zveze Slovenije. Skupščina bo obravna- vala vrsto pereiih vprašanj, ki tarejo atletiko že vsa povojna leta, med katere stopa najbolj v ospredje vprašanje trenerjev, inštruktorjev in sodnikov ter vprašanje razvoja slovenske atle- tike v širino. Na skupščino so vabljeni tudi zastopniki partizanskih društev, ki kažejo in- teres do tega športa, OBCNT ZBORI TVD PARTIZAN V CELJSKEM OKRAJU SO V ZNAMENJU PRIPRAV ZA POKRAJINSKI ZLET V CELJU V tem času so v celfskcm okraju občni zbori TVD Partizan. ?.e prvi občni zbori so pokazali, da so društva rosno pripravila jo na zlet. Zbori so dobro pripravljeni, udeležba je dobra, zbo- rom prisostvujejo zastopniki oblasti in množič- nih organizacij. Na občnem zboru v Rogaški Slatini je bilo v nedeljo nad 100 udeležencev. Izvolili so nov odbor, ki jamči za nspošno delo. Uredili so (udi svoj vaditeljski zbor. Sklenili so, da bodo v po- častitev 10. obletnice osvoboditve povečali šte- vilo članstva in z vsemi oddelki nastopili na zletu. Na zlet bodo pripeljali tutli 100 dece od 6. do 12. leta starosti. Učiteljstvo bo nudile vso pnnoč pri vadbi v partizanski telovadnici. Prav tako je bil dobro obiskan in izveden občni zbor Partizana v Rimskih Toplicah. Dolo v tem društvu vodi mladina ob podpori poli- tičnih in oblastvenih organov. Na občnem zboru jo bilo prikazano pravilno izživljanje te mla- dine pri telesni vzgoji. Mladina ie taborila v Pulju. pri leni pa se je tudi učila. Belisi so pomagali pri učenju tovarišem, ki so imeli po- pravne izpite. I/pite so potem vsi napravili. To kaže, da je ta mladina resna in da pravilno pojmuje tovarištvo v društvu. Tudi v Rimskih Toplicah se pripravljajo za zlot. V Celie bodo pripeljali 50 moške in 30 ženske dece, ^ola bo pri vključevanju te dece v društva sodelovala. Glavna nalogu naših društev za zlet je, da urede svoje^ vrste, povečajo število članstva ter posvi čajo še posebno pozornost pionirjem in deci. NEKAJ MANJKA V Gubčevi ulici je po porušenju vo- galne hiše in čedni ureditvi trga prišla na svetlo visoka stena sosednje hiše, ki pa napravi na vsakogar vtis velike praznine. Ali ne bi kazalo napraviti na tej steni kak propagandni ali reklamni napis ?- Kronika nesreč Pri padcu si je zlomil nogo tudi Pla- iïuta Franc iz Z vodnega pri Celju. * Cirkularka je odrezala prste na roki Alojzu Zupancu iz Rimskih Toplic. Pri padcu na poledenelih tleh je do- bila pretres možganov in poškodbe na roki Jager MatUda iz Celja. Pri podiranju drevja v gozdu si je zlomil levo nogo Krajne Lado iz Na- zarja. * Pri polaganju cevi za vodovod je pa- del težek drog na delavca v Cinkarni, Znider Henrika in mu poškodoval hrb- tenico. Tkalka, Petemel Terezija iz Žalca si je pri padcu zlomila nogo. * Zidar, Potočnik Jože iz Celja si je pri delu poškodoval roko v ramenu, * Selišek Fani iz Celja je padla na ledu in si poškodovala nogo. 9-letni sin, upokojenke Barbeta Mar- ko iz Rečice ob Paki je skozi rvodstreš- no okno zlezel na poledenelo streho. Padel je s strehe in dobil na glavi tež- ke poškodbe. Pri padcu na ledu si je zlomila rebra Kumperger Elizabeta iz Opoke pri Storah. * Dobovičnik Anica iz Tovarniške ulice si je pri.igranju zlomila nogo. V kamnolomu v Sodni vasi pri Pri- stavi si je delavec бро1јаг Konrad pri miniranju težko poškodoval obraz. Pre- peljali so ga v bolnico v Maribor, -o- Pri padcu si je zlomil nogo Dominik Baš iz Celja. -o- V kolarski delavnici v Bistrici ob Sotli je transmisija prijela za obleko kolarja Jožeta Pavlina, Dobil je težke notranje poškodbe. -0- 4-letna Grobin Zlatka iz Velike Pi- rešice je v bližini doma padla z mostu dva metra globoko v vodo. Pri padcu je dobUa težjo rano na glavi, -o- 4-letni Regovšek Marjan iz Zavrč pri Grobelnem si je pri padcu zlomil nogo, -o- Prî delu si je poškodoval prste na roki delavec v Kladivarni Vitanje Lov- renc Borovnik. -o- Gondič Djordje iz Celja je prišel med dva avtomobila, pri čemer je utrE>el poškodbo hrbtenice. Vsi ponesrečenci so dobili pomoč v celjski bolnišnici. IZ KOMPOL NAD ŠTORAMI NA ŠOLO SO POZABILI Vaš list je v prvi številki letos poro- čal, da so dobile vse šole, domovi in bolnice knjižna darila. Tudi naša šola je na območju celjske mestne občine, pa doslej še ni sprejela nobenega ob- vestila, da je tudi zanjo pripravljeno knjižno darilo, dasiravno je naša pio- nirska knjižnica med najrevnejšimi. Mar je Društvo prijateljev mladine v Celju na nas pozabilo? IZ PODČETRTKA PIONIRJI SE ZAHVALJUJEJO »HMEZADU« Na tukajšnji šoli smo dobili električni tok. Prosili smo 43 ustanov in organi- zacij za podporo, da bi lahko kupili ra- dijski sprejemnik. Pet odgovorov je bilo negativnih, 38 naprošenih pa sploh ni odgovorilo. Med tem smo sami zbrali 4.000 din, 2.000 din nam je dala SZDL v Podčetrtlcu ter 1.000 din Kmetijska zadruga Sutljanska Poljana na Hrvaš- kem. Pionirji so žalostno ugotovili, da s tem denarjem ne morejo kupiti ra- dijskega sprejemnika, ko jih je za novo leto presenetilo podjetje »Hmezad« iz Žalca. Tov. Debič jim je prinesel po- polnoma nov radioaparat. Pionirski od- red »Simona Gregorčiča« v Podčetrtku ne more dopovedati, kako je tega dari- la vesel. LEPA DRUŽBA Pomočnika avtomehanične stroke Freitak Metod in Jenžekovič Franc, star 17 let iz Smarjete 3 pri Celju, sta v noči od 14. na 15. I. 1355 imela po- skusno vožnjo z osebnim avtomobilom po bližnjih gostilnah celjskega okraja. Njuno stanje se pri povratku ni uje- malo s predpisi (vožnja v pijanem stanju), zato so državljani takoj opo- zorili merodajne organe naj jih pri- mejo, preden bo prišlo do nesreče. Or- gani LM so ponočnjake dohiteli in na- meravali odpeljati voznika Freitaka na odvzem krvi zaradi ugotovitve stopnje vinjenosti. Voznik je bil takoj priprav- ljen na pot z organi LM, to pa ni bilo pri volji Jenžekoviču, ki je s pestjo udaril po obrazu organa prometne LM. Ker je Jenžekovič uporabil silo, da bi preprečil uradno dejanje, se bo moral pokoriti v zaporu, kjer bo imel dovolj časa za razmišljanje o storjenem de- janju. Res lepa družba, zato ni čudno, da je vsak teden toliko nesreč zaradi vo- ženj brez vozniških izkušenj, v pija- nem stanju itd..' P. J. ТгЦе najboljši êporiniki lela Í954 Regger Banister (desni z bokalom v roki) je postavil rekord v teku na eno miljo. To razdaljo je pretekel v 4 minutah. Za ta uspeh je dobil naslov »najboljši športnik leta 1954«, Poleg njega je Pat Smythe »najboljša šport- nica leta 1954«, ki je ta naslov z^aslu- žila pri preskakovanju zaprek na konju, tretji pa je Cris Chataway, ki je zma- gal na teku 5.000 metrov v Londonu in prispel na cilj pred sovjetskim te- kačem V. Kutsom. i OBJAVE IN OGLASI razglas V času od 24. do 31. januarja 1953 bo na Vojnem odseku Celje 1 (mesto) pri referentu za vojaške zadeve ljudskega odbora mestne občine (soba štev. 20) vpisovanje v vojno evidenco vseh, mla- dincev (moških), rojenih v letu 195?, sta- iiujočih na področju tukajšnjega ljud- skega odbora. Vpisovanje bo od 8. do 12. ure v tu navedenem času, in sicer po naslednjem abecednem redu: 24. januarja 1955 črka a, b, c in č; 25. januarja 1955 črka d, e, f iu g; 26. januarja 1955 črka h, i, j in k; 27. januarja 1955 črka 1, m, n in o; 28. januarja 1953 črka p, r, s in š; 29. januarja 1955 črka t, ii, v, z in ž; 31. januarja 1955 vsi zamudniki. Vsi mladinci, rojeni v letu 1957, so dolžni prijaviti se v svrho vojne evi- dence pri referentu za vojaške zadeve. V kolikor se bo naknadno ugotovilo, da se posamezniki ne-bodo odzvali, bodo kaznovani po čl. 47 točka c Pravilnika za izvajanje zakona o vojaški obveznosti z denarno kaznijo 2000 din. Ljudski odbor mestne občine Celje Predsednik: Cjradišnik Fedor, 1. r. ODREDBA Na podlagi 14. in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS št, 19-89-52) v zvezi s točko 2 Odloka o rokih za zamenjavo oziroma izdajo delovnih knjižic (Uradni list LRS št, 48-184-54) izdaja Okrajni ljudski odbor Celje odredbo o rokih za vložitev prijav za izdajo delovnih knjižic, za predložitev prijav pristojnim komi- sijam za priznanje delovne dobe in za izdaja- nje odločb o priznanju delovne dobe 1, Gospodarskim in družbenim organizacijam, uradom in zavodom ter zasebnim delodajalcem na območju okraja Celje vključno območje Mestne občine Celje, se določi za vložitev prijav za izdajo delovnih knjižic rok 1, februar 1955. Posredovalnici za delo v Celju se določi za predložitev prijav pristojnim komisijam za pri- znanje delovne dobe rok 10. marec 1955, Pristojnim komisijam za priznanje delovne dobe se določi za izdajanje odločb o priznanju delovne dobe rok 20, marec 1955. 2, Z denarno kaznijo do 5000 din se kaznuje za prekršek direktor gospodarske organizacije ozi- roma odgovorna oseba gospodarske ali družbene organizacije, urada ali zavoda oziroma zasebni delodajalec, ki ne izvrši opravil iz 1, točke te odredbe v določenem roku, 3, Ta odredba velja takoj, objavi pa se v »Gla- silu OLO Celje«, »Biltenu — glasilu Ljudskega odbora mestne občine Celje« in »Celjskem ted- niku«. Okrajni ljudski odbor Celje v Celju, dne 12, januarja 1955 Stev.: 1/1-122/1 Predsednik: Jerman Riko, 1. r. VALOVNA DOLŽINA 202 METRA Nedelja. 23. januarja: 10,00 Napoved, pregled tiska 10,10 Lahka slasba 10,20 Poročilo: O regulaciji Savinje (Tone IJršič) Komunalna dejavnost v Celju (Tone Uršič) Celjski športniki v letu 1954 (Karel Jug) 10.40 Ljudska glasba 10,55 O transfuziji krvi (dr. Štrausova) 11,10 Zabavna glasba 11,30 Oddaja zn otroke: Fr. Roš, Miška v šoli 11,40 Poje pevski zbor SKUD »Ivan Cankar« pod v{, niočnjco, dobro kuharico. Vprašati v upravi lista. OPOZARJAM tovariša Potočnika iz Ložnice. na. preneha z govoricami, ki se nanašajo name sicer bom sodno postopal. — Dolenc Andrei Celje, Babno 11. ZDOVC; PEPCA, por. Lipovšek, izjavljam, da nisem plačnica nobenih dolgov za luojega moža, kakor tudi ne alimentacij. Zdovc Pepea SKRÜBEJ IVAN, delavec. Breg št. 18, izjavljam, da so vsa obrekovanja, ki sem jih govoril o Koželju Rudolfu, visinu gradbenem vodji i' Vojnika, in o delavcih podjetja Betone, nf K snična. « IL K n 4 I. I é iT E MESTNO GLEDALIŠČE C E I. J Petek. 21. jan. 1955 ob 19.30 — Norman Krasne JOHN LJUBI MARY - gostovanje v Žalcu Sobota. 22, jan, 1955 ob 20 — John van Druten. GRLICE GLAS - izven Nedelja, 23. jan. 1955 ob 15 — Norman Krasna: JOHN LJUBI MARY - gostovanje v Slove«- skih Konjicah LJUDSKI ODER - CELJE Sobota, 22. januarja ob 20 — P. Petrovič: VOZEL Gostovanje v Storah Nedelja. 23. januarja ob 20 — P. Petrovič: VOZEL Gostovanje v Rimskih Toplicah NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ^ Dne 23. I. 1955: dr. Fišcr Jože, Celje, Gregor čičeva ulica 9. M 5 W n KINO UNION. CELJE Od 2Ì. do 26. 1. 1955: >GllOF MO.NTE CRISTO- I. del — francoski film Od 27. 1. do 1 .2. 1955: ,GROF MONTE CRl.STO- II. del — francoski film Predstave dnevno ob IS. in 20. \iri, ob nedelja'' ob 16., 18. in 20. uri. Dne 30. 1. ob 10. uri: matineja iS.MOKV ameriški barvni film KINO DOM. CELJE Od 20. fio 24. 1. 1955: iPOPOLNA ZENAc - angleški film Od 25. do 27. I. 1955: »UJETO SRCEí - angicšk' film Od 28. 1. do 1. 2. 1955: ^ZGODBA NEKE LJU BE/.NI; francoski film Prtdsfave dnevno ob 18.15 in 20,15, ob nedelja'' oh 16.15, 18.15 in 20,15.