11 43030G KNJIZNICARSKE NOVICE 1(1991), st. 2 30. januar 1991 Spostovani! Mesec dni po izdaji prve stevilke periodicne publikacije Knjiinicarske novice se pred vami nahaja ze nova, druga stevilka. Dosedanji odziv na prvo stevilko, ki je viden tako v velikem stevilu vrnjenih narocilnic kot tudi v stevilnih telefonskih in pisnih pohvalah ter izrazih podpore za uspesno nadaljeva­nje zacetega dela, nas je izredno razveselil. Taksen odziv nam seveda po eni strani pomeni veliko vzpodbudo, po drugi strani pa potrditev zacrtanega koncepta Knjiinicarskih novic. Upamo, da ho azurno in pogosto in­formiranje slovenske bibliotekarske javnosti s pomocjo Knjiinicarskih novic tudi pripomoglo k dvigu kvalitete knjiznicarske dejavnosti v celoti. Vendar pa zelimo ponovno sporociti, da bodo Knjiinicarske novice uspesno zazivele le s pomocjo vasih prispevkov. Taksna prispevka sta nam v preteklih dneh ie poslala Polona Lah-Skerget in Martin Grum, za kar se jima najtopleje zahvaljujemo. Za prispevke iz vasega okolja naj ne veljajo nobeni "visoki" kriteriji. Ce se v vasi knjiznici ali njenem sirsem okolju dogaja karkoli za­nimivega (razstave, izobrazevanje, nove ak­tivnosti itd .) ali paste sooceni s problemi, ki jih ne znate sami resiti, nam posljite kratko in­formacijo za objavo. Se enkrat vam sporocamo nas naslov : Dare Balazic, NUK, Turjaska 1, 61000 Ljubljana. Lep pozdrav, mag. Mirko Popovic *************************************** ZBDS *************************************** STROKOVNO POSVETOVANJE ZVEZE BIBLIOTEKARSKIH DRUSTEV SLOVENIJE 1991 Predsedstvo ZBDS je na svoji l. seji dne 10. 1. 1991 za letosnje strokovno posve­tovanje izbralo naslov KNJIZNICARSTVO V KORAKU S CASOM. Glede na posve­tovanji v Radencih (Sodobna knjiznica in javnost) in v Novi Gorici (Smo priprav­ljeni na knjiinico jutrisnjega dne?) je izbrana tema vsebinsko nadaljevanje obeh prejsnjih ; ugotavljamo namrec, da predstav­ljeni referati se niso izcrpali aktualne prob­lematike soocanja knjiznice z uporabniki in z modernimi tehnologijami ter metodami dela, ki jih le-te prinasajo v nase delovno okolje. Zato je tematika, ki obravnava medsebojne relacije med knjiznico, njenimi uporabniki in modernimi informacijskimi mediji, se vedno dovolj zanimiva in aktualna. Knjiinica je vedno bolj izpostavljena zahtevam obeh nave­denih segmentov, tako da se mora stalno ak- . tivno odzivati in se jima konstruktivno ter tudi inventivno prilagajati. Z modernizacijo se nasi informacijski dejavnosti odpirajo nove moznosti za holjse in kvalitetnejse delo, ki pa spet zahteva od nas drugacen odnos in nacin dela -prinasa sprememhe tudi v knjiznicarjev nacin razmisljanja. Tudi v slovenske knjiznice vedno hitreje "vdira" sodohna racunalniska tehnologija z novimi informacijskimi mediji, zato ho zanimivo pogledati nekatere dosezke v razvoju knjiznic in projekte, na katerih de­lamo; vse to pa ne v stilu porocil o delu, am­pak v smislu prohlemskega prikazovanja (pozi­tivnih ali negativnih) sprememh, ki jih je (ali predvidoma ho) modernizacija vnesla v nase vsakdanje delo. Osnovno vodilo pri temah, ki jih lahko obdelamo v okviru zgoraj citiranega naslova, naj ho misel: ali knjiinicarji dovo/j moderno razmis/jamo o svojem delu. Posamezne teme, ki naj sluzijo avtorjem za orientacijo pri njihovih referatih, pa so nasled­nJe: • profesionalizacija in razvoj kadrov • status knjiznicarjev in njihovo izobrazeva­nje • knjiznice kot spodhujevalke druzhenega razvoja • knjiznice kot spodbujevalke mednarod­nega sodelovanja • knjiznica kot kulturno m informacijsko sredisce • knjiznice in sistemi izobrazevanja • nekonvencionalno gradivo in novi nacini posredovanja informacij in znanja • znanje kot kulturna dimenzija druzbe • raziskovalno delo v knjiznicarstvu Vse knjiznicarje, ki produktivno razmisljajo o nasih vsakodnevnih problemih, in bi radi svoje ideje in poglede tudi javno prestavili , vahimo, da na posvetovanju sodelujejo z re­feratom ali z diskusijo. Dobrodosli bodo tudi referati na posterjih. Knjiinicarskim novicam je prilozen obrazec, ki naj ga vsak referent izpolni in poslje tajnistvu drustva najpozneje do 10. marca t. I. Vase prijave s povzetki bomo pregledali na seji predsedstva in izbrali vse tiste, ki bodo ustrezali razpisani tematiki. Zadnji rok za oddajo referatov pa je 30. junij 1991. Letosnje posvetovanje organizira Drustvo knjiznicarjev Celje, ki ima sedez v Velenju. Letos ga homo organizirali nekoliko prej, verjetno konec septembra ali najpozneje v prvih dneh oktobra. Kraj posvetovanja se ni tocno dolocen, zato vas homo o tern obvestili pozneje. Veliko uspeha pri pisanju referatov in lep pozdrav ! Tomaz Kobe, predsednik ZBDS *************************************** IZOBRAZEVANJE *************************************** RAZPIS Narodna in univerzitetna knjiznica, Ljubljana, Turjaska 1, tel.: 332-853, 332-854, razpisuje naslednje tecaje in izpite: 1. Tecaj za pripravo na strokovne izpite bo v NUK od 15.4. do 26.4.1991. Cena tecaja: 10.000,00 din. Prijave sprejema NUK do 30.3.1991. 2. Tecaj za vkljucitev v sistem vzajemne katalogizacije (za aktivne udelezence v vzajemnem katalogu): (a) 1. de!: Udelezenci spoznajo sistem, vkljucevanje v sistem, osnovne inter­akcije z racunalnikom, nacine komu­niciranja, vzajemno katalogizacijo, uporabo prirocnika UNIMARC. Tecaj poteka v ustanovi po predhod­nem posnetku organizacije njenega dela in traja 2 do 3 dni. Tecaj je brezplacen. Prijave sprejema Enota za razvoj knjiznicarstva NUK. (b) 2. de!: Dodatno izobrazevanje za po­drobnejse poznavanje postopkov pri vzajemni katalogizaciji s posebnos­tmi in za vse vrste gradiva. lzvajalci so strokovnjaki NUK. Trajanje po dogovoru z narocnikom, a ne manj kot 5 ur. Metoda dela: prakticno delo z racunalnikom v NUK v skupini 2-3 udelezenci. Cena za 1 udelezenca: 1500,00 din. Prijave sprejema Enota za razvoj knjiznicarstva NUK. 3. Strokovni izpiti iz knjiznicarske stroke bodo od 20.5. dalje v NUK. Cena za 1 udelezenca: ( a) bibliotekar: 3200,00 din (b) visji knjiznicar: 3000,00 din ( c) knjiznicar: 2600,00 din (d) visji knjiznicar-PA: 2400,00 din . Prijave sprejema lzpitna komisija pn NUK do 20.4.1991. PODELJENI NOVI BIBLIOTEKARSKI N AZIVI Komisija za priznavanje strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke je na svoji 24. seji 15.1.1991 podelila bibliotekarskim delavccm tele nazive: • BIBLIOTEKARSKI SVETOVALEC: -Tatjani BANIC, Narodna in uni­verzitetna knjiznica, Ljubljana; • VISJI BIBLIOTEKAR: -Mariji Veri ERJAVEC, Knjiznica Arhiva Republike Slovenije, Lju­bljana, -Alojzu FIN KU, Osrednja knjiznica Srecka Vilharja, Koper, -Simoni KONCNIK-SIMONIC, Knjiznica VTOZD Kemija, FNT, Ljubljana, -Heleni VERBINC-DROFENIK, Biblioteka SAZU, Ljubljana; • VISJI KNJIZNICARSKI REFERENT: -Tatjani MARUSIC, Narodna in uni­verzitetna knjiznica, Ljubljana, -Marjeti ZADEL, Narodna in uni­verzitetna knjiznica, Ljubljana; • KNJIZNICARSKI REFERENT: -Mirjam INTIHAR, Narodna in uni­verzitetna knjiznica, Ljubljana, -Ireni J ANEZIC, Biblioteka SAZU, Ljubljana, -Heleni MELE, Knjiznica Jozeta Udovica, Cerknica, -Vesni MUSEK, Narodna in uni­verzitetna knjiznica, Ljubljana. Cestitamo ! Za Komisijo: Misa Sepe STROKOVNI IZPITI V LETU 1990 V lanskem letu je uspesno opravilo bib­liotekarski strokovni izpit 72 kandidatov. Do­bili smo 19 novih bibliotekarjev, 33 visjih knjiznicarjev in 20 knjiznicarjev. Najvec, kar 42 na novo kvalificiranih delavcev je iz splosnoizobrazevalnih knjiznic, ki se res trudijo, da bi imeli njihovi knjiznicni delavci ustrezne strokovne kvalifikacije. Cestitamo ! Misa Sepe *************************************** RAZISKOVALNO DELO *************************************** BRALNA PISMENOST (mednarodna raziskava) V zacetku )eta 1990 se je Slovenija, ki jo za­stopa Pedagoski institut v Ljubljani, vkljucila v mednarodno raziskavo IEA (International Association for the Evaluation Achievement) o bralni pismenosti v osnovni soli. V februarju je bila izvedena pilotna raziskava na vzorcu 600 devetletnih otrok. V aprilu 1991 pa naj bi po mednarodnem urniku izvedli glavno raziskavo v 145 slovenskih solah ( devetletni in stirinajstletni otroci). Cilji raziskave: • dolocitev veljavnih mednarodnih mer za ugotavljanje osnovne bralne pismenosti v posameznih drzavah, • dolocitev odstotka devetletnih in stiri­najstletnih ucencev, ki dosezejo stop­nJo osnovne, srednje in visje bralne pis­menosti, • ugotoviti pogostost branja, • odkriti, od katerih solskih, uciteljskih in socialnih faktorjev je odvisna bralna pis-menost in kako jo izboljsati, · so pomembni tudi za knjiznicarstvo. V vprasalnik so namrec uvrscena tudi vprasanja o uporabi knjiznice in njenega gradiva. Pri raziskavi zato sodeluje delavec NUK, upajoc z raziskavo dokazati, da ima pri razvoju bralne pismenosti knjiznica svoj temeljni delez ! Upamo le lahko, da se bodo nasla sredstva za izvedbo. Silva Novljan *************************************** TERMINOLOSKI KOTICEK *************************************** MEDIOTEKA ALI MEDIATEKA? Poleg dobro uveljavljenega termina medioteka se je pred kratkim pojavil predlog za obliko mediateka, ki da je blize izvirnemu jeziku. Pri odlocitvi za primernejso (pravilnejso) ob­liko izraza je za primerjavo potrebno pogle­dati nekaj drugih podobnih zlozenk, ki imajo v svojem drugem delu isto morfemsko obliko: biblioteka, vinoteka, fonoteka, diskoteka, da­toteka itd. (razumljiva izjema diateka) . Ocitno v vseh navedenih primerih gre za t.i . tujke, ki so ze prevzele nacine slovenskega jezikovnega sistema ( tudi slovenska pisava -teka). Zato je v zlozenkah ze prisotno znacilno sloven­sko medponsko obrazilo -o--. Ne obstajajo pa nobeni razlogi, da bi proti uveljavljenemu nacinu slovenjenja teh prevzetih besed vsilje­vali zakonitosti tujih jezikovnih sistemov. mag. Bernard Rajh *************************************** OBVESTILA *************************************** Visokosolske knjiznice. V prvi stevilki K njiinicarskih novic je Melita Ambrozic na koncu svojega clanka o visokosolskih knjiznicah omenila pripravljenost vodstva Univerze v Ljubljani za resevanje problematike knjiznic, ki delujejo v njenem okviru. Eden izmed perecih problemov delovanja visokosolskih knjiznic je njihovo sodelovanje v vzajemnem katalogu in povezovanje po strokovnih podrocjih. Da bi se dogovorili o teh problemih, ho Komisija za informatiko, dokumentacijo in knjiznicarstvo organizirala okroglo mizo, ki ho predvidoma 14. febru­arja 1991 v prostorih Centralne ekonomske knjiznice. Vabilo za sejo in gradivo bodo pre­jeli · vodje vseh knjiznic, ki delujejo v okviru Univerze v Ljubljani. -Ana Martelanc Alpe-Jadran. 14. decembra 1990 je bi! v Mariboru na Institutu informacijskih znanosti sestanek delovne skupine za znanstvene knjiznice, ki deluje v okviru mednarodne de­lovne skupnosti Alpe-Jadran. Ena izmed pomembnejsih nalog te delovne skupine je izdaja "Vodnika po znanstvenih knjiznicah Alpe-Jadran" . Sestanka so se udelezili predstavniki iz Italije, A vstrije, Hrvaske in Slovenije. Na sestanku so predstavniki IZUM-a najprej predstavili delovanje samega instituta. Sledila je predstavitev programske opreme za vnos podatkov v znanstvenih knjiznicah na PC/ AT racunalnikih in VAX/VMS racunalnikih. Sodelavci instituta so udelezence seznanili tudi z vsebino gradiva "Koncept informacijskega sistema Znanstvene knjiznice Alpe-Jadran" . Programsko opremo in koncept informacijskega sistema so izdelali delavci IZUM-a. Udelezenci sestanka so se strinjali s predlaganimi resitvami programske opreme in tudi s konceptom informacijskega sistema. Dogovorili so se tudi o nalogah posameznih regionalnih centrov glede distribu­cije (razposiljanje vprasalnika, ki ho osnova za izdajo "Vodnika po znanstvenih knjiznicah Alpe-Jadran"). -Ana Martelanc Domoznanska dejavnost. 14.1.1991 se je v NUK sestala delovna skupina za pripravo predloga organizacije domoznanske dejavnosti v Sloveniji. Komisija je na koncu izde­lala predlog organizacije in opozorila na celo vrsto dodatnih problemov. Delno pa je se vedno odprto vprasanje programske opreme in dostopnosti lokalnih zbirk. B. Rajh (UKM) je predlagal, naj bi splosnoizobrazevalne knjiznice I. in II. skupine za lokalne zbirke uporabljale programski paket, ki ga za domo­znansko zbirko uporablja UKM . Ta predlog je skupina nacelno sprejela, treba pa se je do­govoriti se z IZUM-om. Pogovori so v teku. Takoj ko ho vprasanje o programski opremi in dostopnosti lokalnih zbirk reseno, bodo vse SIK dobile v razpravo predlog o organizaciji domoznanske dejavnosti. -Misa Sepe Vredno posnemanja. Splosnoizobrazeval­ne knjiznice naj bi vclanjevale in izposo­jale svoje knjiznicno gradivo vsem uporab­nikom brezplacno. Za vecino nasih knjiznic je to le (utopicna) zelja, nekatere izmed teh pa si postopoma prizadevajo preiti na brezplacnost z minimalnim visanjem uporabnikovega denarnega prispevka in z upostevanjem njegovih socialnih razmer. Tako ravna tudi Knjiznica Oton Zupancic v Lju­bljani, ki je v cenik med clanarine oproscene uporabnike uvrstila poleg mladih do 15. !eta starosti in vojakov se brezposelne. -Silva Novljan Kadrovska sprememba. Z 22. januarjem 1991 je odsla v pokoj dolgoletni vodja re­publiske maticne sluzbe, po reorganizaciji v NUK pa svetovalka za splosnoizobrazevalne knjiznice pri Enoti za razvoj knjiznicarstva NUK, gospa Misa Sepe. Zazelimo ji se vrsto zdravih in srecnih let v zasluzenem pokoju! Kot izkusena bibliotekarka bo seveda se vedno prisotna v slovenskem knjiznicarskem pros­toru, saj je avtorica temeljnih tez za projekt domoznanske dejavnosti, ki je v teku, predava na katedri za bibliotekarstvo, obljubila pa nam je tudi refer at za jesensko posvetovanje. Vse SIK obvescamo, da je na mesto sveto­valca za SIK-e imenovana Silva Novljan, do sedaj svetovalec za izobrazevanje in tajnik ZBDS. Vljudno naprosamo vse SIK-e, da se od sedaj naprej obracajo na gospo Novljanovo. Zelimo uspesno sodelovanje! -Dare Balazic Kako objaviti novico o delu nase knjiznice na teletekstu TV Slovenija? Teletekst je sodobna oblika informiranja, pri kateri je hisni TV sprejemnik povezan s centri podatkov pri posameznih televizijskih posta­jah. Tak informacijski sistem so prvi uvedli v Veliki Britaniji. BBC, vodilna televizijska druzba v Veliki Britaniji, je sistem teletekst informacij uvedla 1974. Iz Velike Britanije se je nova oblika informiranja razsirila po Evropi in svetu. Sistem teleteksta je pred sedmimi leti prevzela tudi Televizija Slovenija. Bistvo teleteksta je v kodiranju alfanu­mericnih znakov z elementi slike (graficne razsiritve) in emitiranje tako kodiranih znakov 6 v eter. TV sprejemnik z vgrajenim ali do­danim dekoderjem reproducira na TV ekran. Teletekst, ki je bil sprva namenjen posre­dovanju informacij o TV programu, je hitro razsiril obseg posredovanih vesti. Poleg domacih in tujih novic, meteoroloskih infor­macij, tecajnih list, informacij o stanju na ces­tah itd., prinasa tudi novice o delu knjiznic. Teletekst strani, ki prinasajo informacije o delu slovenskih knjiznic, ima tudi teletekst Televizije Slovenija. Pri pripravi novic iz knjiznic sodeluje Narodna in univerzitetna knjiznica (Martin Grum in Stanislav Bahor). S tern zapisom o teletekstu zelimo spodbu­diti vse knjiznice po Sloveniji, da posljejo NUK-u vse tiste novice o svojem delu, za katere menijo, da bi bile zanimive za sloven­sko javnost. Potrudili se bomo in jih objavili na teletekstu. Nas naslov: NUK, Turjaska 1, 61000 Lju­bljana, (za teletekst). -Martin Grum Standardi za specialne knjiznice. Izsli so Standardi za specialne knjiznice v brosirani iz­daji. Lahko jih narocite pri Centralni tehniski knjiznici, Ljubljana, Tomsiceva 7, po ceni 300,00 din izvod. -Silva Novljan Tudi vredno posnemanJa. Akciji ZBDS in NUK za pomoc knjiznic in knjiznicarjev splosnoizobrazevalni knjiznici v Celju, ki jo je krepko prizadela poplava, so se odzvali : NUK, denarne zneske so nakazali SIK Zalec 5000,00 din, SIK Skofja Loka 2000,00 din, SIK Radovljica 5000,00 din, DBP 500,00 din (odpoved avtorskemu honorarju v korist SIK Celje). Najesenskem posvetovanju ZBDS smo skle­nili, da v J( alanov sklad "lahko" prispevajo knjiznice najmanj 1000,00 din in knjiznicarji najmanj 200,00 din ins tern postanejo pomern­bni podporni stebri razvoja knjiznicarske stroke. Clanarino-prispevek za sklad so do 15. januarja 1991 placale stiri knjiznice (SIK Vrhnika, Skofja Loka in Litija, SAZU) in en posameznik (Lea Grabrijan). -Silva Novljan Protestni izstop M. Sircelj iz ZDBDJ. Clanica ZBDS Martina Sircelj je predsedstvo ZBDS seznanila s svojo protestno izstopno iz­javo iz Zveze drustev bibliotecnih delavcev Ju­goslavije (ZDBDJ) in njene Kornisije za sta­tusna in eticna vprasanja. Predsedstvo ZBDS je na svoji 1. seji 10.1.1991 obravnavalo iz­javo in sprejelo sklep, da sprejerna izstopno izjavo Martine Sircelj iz Kornisije za statusna in eticna vprasanja pri ZDBDJ in jo podpira s tern, da ne bo irnenovalo novega clana, dokler ZDBDJ ne bo obravnavala problernatike na­cionalne knjiznice v Pristini in krsenja pravic knjiznicarjev albanske narodnosti in s tern prispevalo k normalizaciji stanja. Morda bo pa tokrat zaleglo, saj na protestno izjavo, sprejeto na 8. skupscini ZBDS, pred­sedstvo ZDBDJ ni reagiralo; se na dnevni red svoje seje je ni hotelo uvrstiti! (Predsedujoce drustvo do 1992 je DBR Srbije ... ). -Silva Novljan Posvetovanje ZBDS 1990. Posvetovanje ZBDS je bilo delovno uspesno in sprejeti sklepi na okroglih mizah sekcij so dobro de­lovno vodilo tudi za druge delovne skupine iz slovenskega knjiznicarstva. Sicer pa je bilo posvetovanje tudi po udelezbi uspesno: 407 udelezencev (iz SIK 135, iz solskih 114, iz specialnih 57, iz visokosolskih 59, iz NUK 26 ... ), od tega 61 neclanov. 0 posveto­vanju so porocali: Nasi razgledi, Prirnorski dnevnik, Delo, Val 202, Radio Koper, TV-Dnevnik, Osmi dan, avstrijsko bibliotekarsko drustvo. 0 drustvu je bila pred posvetovan­jem 14-dnevna razstava v KOZ-enota Mestna knjiznica, Ljubljana. -Silva Novljan IFLA. Predsedstvo ZBDS predlaga, da kan­didirarno naslednje kandidate v sekcije !FLA, za katere imamo rnandat: • v sekcijo za inforrnacijsko tehnologijo naj kandidira svojega delavca IZUM Maribor, • v sekcijo za izobrazevanje clanico DBL Melito Ambrozic, • v sekcijo za univerzitetne knjiznice clana DBL Ivana Kanica, • v sekcijo za nacionalne knjiznice naj kan­didira svojega delavca NUK, • v sekciji !FLA za bolnisnicne knjiznice bo sodelovala Irena Kernel, ki je kandidaturo skupaj s KOZ, kjer je zaposlena, ze spre­jela. Upajmo: • da bo IFLA na letosnji konferenci v Moskvi potrdila nase kandidate, • da bodo sekretariati odobrili sredstva za njihovo mednarodno delovanje, • da bodo DO, v katerih so kandidati za­posleni, z ustreznimi pogoji (tudi s so­financiranjern) podprli njihovo delo, saj bo koristno za knjiznicarstvo v drugih drzavah, da ne omenjamo domacega! Silva Novljan IFLA. lzvrsni komite IFLA-ine Okrogle mize za management bibliotekarskih zdruzenj bo imel svojo naslednjo sejo na Danskem (Odense), 15. in 16. marca 1991. Iz ZBDS se bo sestanka udelezila Martina Sircelj, clanica lzvrsnega komiteja Okrogle mize. Kot verjetno ze veste, bo letosnja konfer­enca in posvetovanje IFLA-e v Moskvi od 18. do 24. avgusta. Podrobnejse informacije so na voljo na sedezu ZBDS v NUK. -Dare Balazic Morda se ne veste... INDOK center/knjiznica za bibliotekarstvo pri NUK ze nekaj let uspesno publicira periodiko Sig­na/ne informacije iz bibliotekarske periodike, ki je iz skromnih zacetkov prerasla v mesecnik . Signalne informacije prinasajo kazala strokov­nih revij iz fondov NUK, CTK, UKM, in v zadnjem casu tudi CMK (125 naslovov stro­kovnih revij) . Na podlagi informacije v Sig­nalnih inf ormacijah ustanove in zainteresirani posamezniki narocajo fotokopije clankov oz. posameznih tematskih stevilk v celoti, ali pa se oglasijo v INDOK centru in revije pregledajo na mestu samem. Revije so urejene v nasled­nje skupine : 1. splosne strokovne revije, 2. specializirane strokovne revije: vo­denje knjiznic in zbirk, izobrazevanje, informacijska tehnologija in avtomati­zacija, obdelava gradiva, referalna de­javnost, splosnoizobrazevalne knjiznice, solske knjiznice, visokosolske knjiznice, specialne knjiznice, serijske publikacije, medioteke, zascita gradiva, zgodovina knjiznic in bibliografija. Tudi v letu 1991 predvidevamo 12 stevilk. Cena ene stevilke je 50 din, kar je res min­imalno v primerjavi z informacijsko vrednos­tjo publikacije. Signalne informacije lahko 8 narocite na naslov: Dare Balazic, INDOK center/ knjiznica za bibliotekarstvo, NUK, Turjaska 1, Ljubljana, lahko pa vam posljemo najprej ogledno stevilko, na podlagi katere se boste odlocili za narocilo. -Dare Balazic Tik pred zakljuckom redakcije -re­vija SOLSKA KNJIZNICA. Pri Za­vodu Republike Slovenije za solstvo bo pred­vidoma aprila izsla prva stevilka revije So/ska knjiznica . Gre za novo glasilo slovenskih solskih knjiznicarjev, ki bo uporabno tudi za delo v vseh vzgojno-varstvenih organi­zacijah. Revija bo izhajala predvidoma dvakrat letno. Namenjena bo solskim knjiznicarjem, uciteljem slovenskega jezika, razrednim uciteljem in vzgojiteljem v VVO, pa tudi clanom knjiznicarskega krozka. Ceprav je jedro revije pisanje iz "prakse v prakso", bo v vsaki stevilki tudi nekaj poglobljenih strokovnih clankov. V nacrtu so tudi tematske stevilke -tako bo ze druga stevilka prinesla iz­bor mladinske literature zadnjih 40 let , ki ga je pripravila Sasa Vegri s sodelavci v Pionirski knjiznici. -Polona Lah-Skerget CKST na disketah. Bibliografski za­pisi slovenskega knjiznicnega gradiva, ki se kreirajo v procesu vzajemne katalogizacije, so od decembra 1990 v NUK dostopni tudi na disketah in sicer v formatu UNIMARC, v obliki ASCII zapisa po mednarodnem stan­dardu ISO 2709. Za konkretno uporabo v knjiznicah, ki imajo na lokalnem nivoju na razlicnih mikroracunalnikih avtomatizirane posamezne funkcij e knjiznicnega poslovanja pa je potrebno zapis se prilagoditi posameznim programskim resitvam. Sodelavci Instituta Jozef Stefan, avtorji programskega orodja VIR, so podatke ze preoblikovali v tako ob­liko, da jih je ze mogoce vkljucevati v VIR, uporabljati pri zajemu podatkov in za izpise. Za integralno resitev pa je potrebno obliko­vati se razlicna programska orodja, ki bodo omogocala vkljucevanje podatkov tudi v druge programske resitve. 0 tern boste pravocasno obvesceni. -Stanislav Bahor Mikrofilmske kopije. NUK omogofa s pridobitvijo aparata XIDEX RP-900 vsem uporabnikom kopiranje mikrofisev in tudi mikrofilmov vseh formatov na papir velikosti A4. Cena kopije je 8,00 din. Podrobnejse informacije dobite v NUK, Milan Stupar (fo­tografski oddelek), tel.: 332-853, int. 46. ­Milan Stupar V KROZENJE KNJIZNICARSKE NOVICE, 1(1991), st. 2 lzdala in razmnozila: NUK, Turjaska 1, Ljubljana Uredil: Dare Balazic. Naklada: 350 izvodov. 10 9. SKUPSCINA IN POSVETOVANJE ZBDS, Velenje, septernber 1991 NASLOV POSVETOVANJA: KNJitNICARSTVO V KORAKU S CASOM NASLOV REFERATA AVTOR IME IN NASLOV DELOVNE ORGANIZACIJE KLJUCNE BESEDE POVZETEK (najvec 20 vrstic)