Poštnina plačana v gotovini H0 ^^Hp ^^BBB^^ ^^ ^B^^^HA BHBBl^ ^^MHB^^ MHJ^P^iflJ^^VHfci Gena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 16. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznašalcih 5-50 din, za inozamstvo 10 din // Uredništvo: Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, pritliCje, desno; uprava: levo // Telefon štev. 65 / / RaCun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 iefo XXI. Celte, petek 16. iuniia 1939 Sfev. 24. Nikoli mani „neodvisni" Zagrebška »Nova riječ« objavlja članek Slovaka, ki živi na Slovaškem. Iz tega zanimivega, aktualnega in po- učnega članka posnemamo: Domnevam, da veste iz tujih listov, kako je prišlo do naše »neodvisnosti«. Praška vlada, znana »monakovska vla- da«, je smatrala, da dela po intencijah onih močnih, če nastopi v Bratislavi »energično« proti ekstremistom. A tudi naši ekstremisti s Tuko na čelu so mi- slili enako ... Tako je prišlo do onega vojaškega puča, do aretacij Tuke in drugih. Toda hitro se je izkazalo, da je bil Tuka bolje informiran in da je bil pravzaprav on mož zaupanja. To je ozadje 14. marca. Ceška je bila okupi- rana in postavljena pod protektorat Nemčije, Slovaška pe je morala pro- glasiti svojo »neodvisno3t«. V našem parlamentu sedijo sami pristaši Hlin- kove stranke. Verujte mi, da so onega zgodovinskega dne potrebovali dolgo, preden so se odločili, da rečejo »da«. Nekateri so se odstranili, nekateri' pa so tudi jokali. A vsi so — razen skupine zainteresiranih — več ali manj trepetali pred tem danajskim darilom. Pozneje smo izvedeli, kako so se rnc- njali načrti o Slovaški. Po enem na- črtu naj bi mi s Cehi kratkomalo prešli pod protektorat. Ta načrt so opustili, ker bi enaka usoda preveč zbližala sprte brate. Po drugem načrtu naj bi bili raz- deljeni1 med Madžare in Poljake. Stvar se je končala tako, da smo plačali še nekaj od svojega telesa Madžarom. Si- cer pa nismo ostali glede na naš okle- ščeni ostanek v bodočnosti ne na zemlji ne na nebu. Ne vem, koliko vam smem o seda- njem položaju odkrito sporočiti. V tej neizvesnosti se zadovoljite s tem, tako skozi zobe. Kako nam je in kako se po- čutimo, vam najbolje ilustrira Sidorjev primer. On in Tiso sta bila Hlinki naj- bližja. Nekaj časa so mislili, da bo Sidor nasledil Hlinko. Zmagal je starejši, umerjenejši Tiso, ker je izgledal tudi napram Pragi pripravnejši. Po Monako- vem in Zilini je postal Sidor podpred- sednik praške vlade. Tu je prišlo v po- zitivnem delu in v odgovornosti ter tudi v gledanju na ves evropski položaj do preorientacije. Oni Sidor, ki je poletel v Varšavo in dal Poljakom prednost pred Cehi, oni najradikalnejši »neod- visnež« je začel gledati vse z drugačni- mi očmi, dokler ni 14. marca docela iz- pregledal. Ne samo, da Sidor ni vstopil v slovaško vlado, marveč je sedaj po- stal parola proti režimu. A režim, ve- rujte mi, ne temelji na zaupanju slo- vaškega naroda. Ce bi bilo odvisno od Slovakov, bi tega režima ne bilo ... To jc Tukin režim, a za Tuko vemo, čigav je. Tisova vloga 14. marca (njegov po- ziv v Berlin in dal je) je ovita še s pajčolanom skrivnosti, zatö njega ne delajo še toliko odgovornega za vse. Ze v tem kratkem času naše »neod- visnosti« čuti narod ogromno razliko v primeri z življenjem v okviru naše biv- še federativne republike. Vsakdo čuti to na svojem žepu. Dvajsetletno blago- stanje nam postaja danes nedosegljiv sen. Poleg tega pa ječi pol milijona na- šega naroda pod madžarskim jarmom. Zato^ se največja mržnja obrača proti Madžarom, ki nam še vedno pretijo s svojo megalomanijo o vstajenju mej »krone sv. Stefana«. V dveh smereh se je pojavilo temeljito iztreznjenje. Do- čim so prej v Hlinkovi stranki smatrali za najvecjo srečo, kadar bo- odšel po- slednji češki uradnik iz Slovaške, prina- ša sedaj sam glavni organ »Slovak« po- polnoma drugačno noto. Ceško kulturno delo, srečno gospodarsko zvezo med bo- gato industrijsko Ceško in agrarno Slo- vaško šele sedaj, ko vse to primerjajo s sedanjostjo, uvažujejo do bratskega ganotja. Pojavljajo se tudi članki in pobude, da se razmerje do Cehov revi- dira. Najbližji bratje smo ... Bratje, ki sedaj enako trpijo. Kaj bi bilo, če bi bili ob pravem času pametni! Ce bi kljub temu padel udarec na naše glave — bi vsaj ne obtoževali drug drugega. A v skupnosti bi ne bilo nikoli tako težko. Praški centralisti, ki so se uporno branili svoječasnega Hodžinega načrta slovaške avtonomije s slovaškim sabo- rom so morali po Sudetih pristati na gotovo konfederacijo. Namesto 25 so dali potem 100 odstotkov. Ä naši »neod- visneži«, ki jim ni bilo nikoli dovolj, sedaj javkajo. Izgleda, da se v našem notranjem živ- ljenju prav tako pripravlja preokret v odnošajih med katoliki in evangeličani. Do 1. 1918. je predstavljala evangeličan- ska 20-odstotna manjšina skoraj 80 od- stotkov slovaške inteligence. Evangeli- čani so bili prvi poborniki češkoslovaš- kega edinstva. S prevratom je bil uve- den totalitarni režim Hlinkine stranke, to je katolikov. V dvajsetih letih se je razmerje v številu inteligence znatno spremenilq v korist katolikov. Ta mlada katoliška inteligenca ima tudi danes glavno besedo. Evangeličani so se po prvem naletu hlinkovcev umaknili. Po- zneje je prišlo do odkritih nasprotstev: evangeličanski akademiki so izstopili iz Hlinkine garde, nedavno ;jc bilo veliko zborovanje evangeličanske mladitne ob Stefanikovem grobu. Vodstvo Hlinkine stranke vedno bolj spoznava, da je pri konsolidaciji Slovaške potrebno sodelo- vanje evangeličariov. Na nekatera me- sta, zlasti v inozemstvu, so bili postav- ljeni predstavniki mlajše evangeličan- ske inteligence. Cujem, da mislijo tudi na — Hodžinega sina. To je drugö iz- treznjenje. Pouk iz vsega tega je tudi za vas tarn doli povsem jasen. Hočem še poudariti, da, v kolikor imamo zveze s Prago — in to je silno otežkočeno — nihče niti tarn, niti pri nas tudi ne v tem naäem obupu ne misli na vstajenje bivše če- škoslovaške republike v njeni prejšnji obliki polne državne suverenosti. Kakor je bila tudi naša skupna republika ure- jena in kakor je bila dobro oborožena, uvidimo danes vsi mi Slovaki in Cehi, da male države nimajo svobodnega ob- stoja. Intenzivno delo, štedenje, blago- stanje — vse to se je razkadilo kakor dim, ne da bi bili mogli sprožiti ene puške. Nam Slovanom, malim narodom sploh, ni življenja brez velike federaei- je, brez skupnosti enako ogroženih. Sa- mo tako bomo mogli očuvati našo na- rodno individualnost, svobodo in kul- turo. A i"az se samo vprašam: ali moramo baš vsi priti do tega spoznanja po takih nesrecah? Pazite: v usodnih casih ne odloča volja večine, marvec lahko mala, energična skupina, ali fanatiena ali pla- čana, upropastiti ves narod! Mi Slovaki smo to izkusili in drago plačujemo. Ni- koli nismo bili manj »neodvisni« in ni- koli siromašnejši, kakor danes! Sreska skupšeina JNS in OJNSv Celiu Nezlomljiva moč nacionalnega življa v celjskem srezu V mali dvorani Celjskega doma v Celju je bila v nedeijo dopoldne skup- ščina sreskih organizacij JNS in OJNS za celjski srez. Skupščine se je udele- žilo članstvo JNS im OJNS iz vsega celjskega sreza v tako velikem številu, da je docela napolnilo dvorano. Zasto- pani so bili vsi sloji in stanovi. Predsednik sreske organizaeije JNS g. Ivan Prekoršek, ki je predsedoval skupščini, je iskreno pozdravil vse zbo- rovalce, zlasti pa senatorja g. Ivana Puclja, ki so mu navzoči priredili nav- dušene ovaeije. Nato se je g. Prekoršek zahvalil vsem članom, ki so se požrtvo- valno in neustrašeno udeležili volilne borbe v decembru. Gosp. Prekoršek je poročal o delovanju sreske organizaeije in političnih razmerah v celjskem sre- zu ter se dotaknil vprašanja Hmeljar- skega društva za dravsko banovino, javne oznamovalnice za hmelj v Zalcu, javnih del, zlasti nujno potrebne moder- nizaeije državne ceste Vransko—Celje— Konjice in drugih aktualnih zadev. Pred- sednik sreske organizaeije OJNS g. Jo- že Veble je poročal o delovanju mladin- ske organizaeije, ki so jo težke razmere združile v močno in nerazdružljivo eno- to, ter podčrtal potrebo poguma in od- ločnosti v udejstvovanju nacionalne mladine. Poročili gg. Prekorška in Ve- bleta so sprejeli zborovalci z živahnim odobravanjem. Soglasno sta bila nato izvoljena na predlog g. dr. Ernesta Ka- lana odbor sreske organizaeije JNS z dosedanjim zaslužnim predsednikom g. Ivanom Prekorškom in na predlog g. Tugomera Prekorška odbor sreske or- ganizaeije OJNS z dosedanjim agilnim predsednikom g. Jožetom Vebletom. Navdušeno pozdravljen je nato spre- govoril senator g. Ivan Piicelj. V teht- nem, izredno zanimivem in z žgočo iro- nijo prepletenem govoru je obravnaval naše notranjepolitične razmere, zlasti hrvatsko vprašancje, se dotaknil zunanje politike ter poročal o aktualnih gospo- darskih problemih naše države in o raz- merah v Sloveniji. Zborovalci so pre- kinjali njegova izvajanja z burnimi aplavzi in priredili g. senatorju ob koncu njegovega govora ponovno navduäene ovaeije. Predsednik g. Prekoršek se je iskreno zahvalil g. Puclju za njegova iz- vajanja in ga prosil, da bi ob priliki zopet obiskal Celje. Skupščina je izpričala nezlomljivo si- lo nacionalne ideje ter popolno složnost in krepko borbenost nacionalnega živ- Ija v celjskem srezu. Onesnaževanie Bolske in Savinie fCrivda fovarne Mautner d. d. v Št. Pavlu (Konec.) Pregled rezultatov biološke preiskave Pri pregledu Bolske od izvira pod Trojanami do izliva v Savinjo sem mo- gel ugotoviti sledeče dejansko stanje na posameznih odsekih. V odseku od izvira do Vranskega je voda praktično popolnoma čista gl. se- znam organizmov št. 1. V oddelku pod Vranskim je približno 200—300 m dolg pas oligosaprobnega znacaja. Za kanali na Vranskem (4—5 m pod kanali) je voda sodeč po organizmih, ki so se tarn naselili, b) mezosaprobna. V Kaplji vasi voda sodeč po organizmih, ki so se tam naselili, mezosaprobna. V Kaplji vasi je v blatu za jezom tudi nekoliko oligosaprobnih oblik. Približno 120 m nad jezom tovarne se začenja oligosa- proben pas. Približno tam se za- čenjajo prvi tovarniaki objekti in se iz- tekata odvodni kanal iz stranišč, in drug betoniran kanal, po katerem spušpajo, kakor je razvidno iz sledov na betonu, odpadke barvil in drugo. Odpadne vode iz tovarniške barvarni- <"e, belilnice in predilnice se iztekajo naj- preje v čistilne bazene, odkoder se odte- kajo pod turbino v poseben odtočni ka- nal, ki je ločen od ostale struge potoka približno v razdalji 200 m. Struga Bol- ske in odtočnega kanala se stekata pri- bližno 100 m nad mostom v Deleji vasi. Voda, ki teče po odtoenem kanalu, ima malo organizmov, večinoma izredno trdoživih in odpornih zoper razne ke- mijske vplive. Pri prvem ogledu dne 16. aprila 1939 je bilo živalstvo in rastlinstvo v tem odtoku kakor iz- umrlo; rastlinstvo je bilo zeleno le tik pod površino. Rastline na dnu so veči- noma odmrle. Iz tega je razvidno, da je vpiivala nan je jedka tekočina precejšnje koncentraeije, najbrže kislinskega zna- caja. Diatomejsko blato na dnu je vse- 2E V PRVIH 3 ÜRAH boste lahko opa- zili blagodejni u- činek kolesterina Solea-kreme po baržunasti nežno- sti kože. jkema za foejfo pte/narw kaie bovalo večinoma odmrle diatomeje. Med rastlinstvom je bilo precej oblik, ki potrebujejo za svoj obstoj žveplene spojine (Beggiatoa). Odtok Bolske, po katerem ne tečejo odpadne vode, je imel pri prvem in dru- gem ogledu približno enako oligosa- probno družbo organizmov. Pod mostom čez Bolsko (pri gostilni Rožaj, približno 350 m pod tovarno), je pokazal prvi pregled vode 16. TV. 1939., da živi na tem mestu družba mezosa- probnih organizmov. Večinoma pa so bili ob času ogleda uničeni ali pa v slabem stanju. Edino organizmi v blatu sredi deročega toka med parožnicami so se ohranili razmeroma neokrnjeno. Med rastlimami je vzdržala odporna parožnica (Chara fragilis). Ohranjeni so bili tudi še šopi dristavca (Potamo- geton crispus). Pri ogledu dne 18. V. 1939 sem mo- gel ugotoviti, da se je stanje na tem mestu izboljšalo. Zivali je bilo v vodi nekoliko več. V vodi je cvetela celo po- vodna zlatica (Ranunculus divaricatus). Res je, da je bil zadnji ogled mnogo kasneje, vendar se živalstvo v tako krati dobi v gorskem potoku ne izpre- meni mnogo. Da se prepricam, do kod je segal vpliv odpadnih vod sem si ogledal Bolsko pri- bližno 1 km pod tovarno pri Zganko- vem mlinu. Ob tej priliki sem mo- gel ugotoviti, da je vpliv kislin in jed- kih snovi sicer segal še do tod,, toda ne v tako znatni meri kakor pri mostu čez Bolsko. Pri drugem in tretjem ogledu sem se prepričal, da je voda na tem mestu praktično čista, to je oligo- saprobna. Vpliv tovarniških odplak po vsem videzu sicer še sega do sem, toda v manjši meri. Ogled tovarne in čistilnih naprav Predvsem sem si ogledal čistilno na- pravo. Pri pregledu sem opazil v čistil- nem bazenu razpoko, od koder se je v tankem curku odtekala voda v Bolsko. Voda tega odtoka je imela veliko koli- čino sulfatov, precej nad normalo. Za tovarno sem opazil neograjeno ja- mo, polno odpadkov iz tekstilne tovarne (barvila itd.). Takoj ob njej je -beto- niran žleb, na katerem so bili sledovi, ki so kazali, da se odteka ta nesnatju po tem žlebu nara\Tiost v Bolsko. Na čistilnih bazenih je bilo videti, da se voda večkrat odteka cez rob beton- skega zidu naravnost v potok. Stran 2 »NOVA DOB A« 16. VI. 1939 Stev. 25. Zaključek Vprajsanje, kdo je kriv, da je bilo dne 12. IV. t. 1. toiiko ribjih žrtev v Bolski, je po preiskavi Bolske nad in pod to- varno popolnoma jasno. Niti organski odpadki daleč nad tovarno ležečih vasi, niti omotična sredstva, niti kak naraven pojav ni mogel povzročiti odmrtja rib v takem obsegu kakor se je to zgodilo omenjenega dne. Kar velja za ribe, ve- lja v tern večji meri za bolj stalne pre- bivalce v Bolski. Mnoge ribe so imele čas, da pravočasno pobegnejo v stran- ske potoke in studence, kar drugim vodnim organizmom ni bilo mogoče. Ka- kor je pokazala preiskava je bilo števi- lo žrtev med živalstvom tako veliko, da se šc po enem mesecu ni moglo razviti do normalnega stanja. Obenem je iz mezosaprobnega značaja vode v odtočnem kanalu in do nekaj sto metrov nižje razvidno, da se odvajanje škodljivih odplak vrši ponovno. Po or- ganizmih je mogoče sklepati, da so sd- padne vode deloma organskega značaja. Organski in anorganski odpadki brez dvoma škodujejo značaju vode in one- mogočajo intenzivnejšo gojitev plemcni- tih rib. Glede čistilnih naprav sem mnenja, da odgovarjajo svojemu namenu, zdi se pa, da niso dovolj velike, kar gre vcda iz čistilnih bazenov pri intsn/vnejsem obratovanju čez rob betonskega zidu naravnost v Bolsko. Organski trdni odpadki bi se ludi ne smeli metati v Bolsko, ker vsebujejo razne razkrajne produkte, ki lahko škodujejo ribam. Iz tega izvedeniškega mnenja je torej razvidno, da zastrupljevanja v Bolski in Savinji ni kriv dinamit, ne omota. mar- več strupene odplake tovarne Mautner d. d. v St. Pavlu pri Pre:>.ldu. Seznamov organizmov nisem objavil, ker za javnost niso zanimivi. A. Zorko. Politika Lani in fefos Tako slavnostno in enotno sc se lani izvršile volitve v narodno skupščino. Vse je bilo navdušeno za voditelja g. dr. Stojadinoviča, ki je bil ruJi no3i)ec liste, ki je v Sloveniji v vseh srezili cdnesla tako sijajno zmago. Naš narod, ki se je tako enodušno izrekel tedaj za politiko Mil ana Stojadi- noviča, je bil tudi uverjen, da bodo ti tako enodušno izvoljeni poslanci dose^ii mnogo dobrega in koristnega. Sedaj pa vidimo, da narodna skupščina nima sej in se splo.h ne shaja k tako potrebnemu delu. Po stenah in plotih še vise iz dobe pred volitvami od vetra razcefrani le- paki »Dejanja govore — volite listo dr. Stojadinoviča!« Sedaj po volitvah pa de- janja spet govore, ali to niso več besede zmagoslavja in navdušenja. Nastopa trpko spoznanje, da je od 11. decem- bra poteklo že celih šest mesecev, o ve- likih obljubah in delu narodne skupščine in izvoljehcev pa ni čuti ničesar. Deja- nja govore resnico in dajo prav onim pogumnim, ki so pred 11. decembrom drugače govorili nego je zahtevala teda- nja vlada. , V obrambo narodne casts Na Poljskem se že dalje časa izvaja bojkot nad nemškim časopisjem in riemškimi revijami. Sedaj pa so restav- racije in kavarne na Poljskem odpove- dale tudi vse italijanske liste, ker so ti hsti začeli soVražno pisati o poljski po- litiki in poljskem narodu. Ni še tega dolgo, ko smo lahko mi v nekem tujem časopisu čitali, da se pri nas Slovencih izraža »nagon manjvrednosti«. Ne bomo vodili polemike in postavljali primerjav, ker ni čas za to, ugotavljamo le, da je pri nas od Ljubljane do Maribora za nas Slovence po javnih lokalih in visoko kulturnih kavarnah vsaka časopisna hrana užitna in dopustna. Mi pač pre- nesemo vse in nas ni sram gledati dnev- no naše ponižanje v tujih listih in ilustracijah. V tern je menda zares do- kaz naše »manjvrednosti«. Lepe besede Na zborovanju županov JRZ, ki je bi- lo preteklo nedeljo v Ljubljani, je kam- niski župan Nande Novak izjavil v svo jem govoru tudi naslednje: »Nas druž krščansko načelo enakopravnosti, načelo da je vsak stan za človeško družbo po- treben: obrtnik in delavec, kmet in hla- pec, meščan in deželan — minister in ministrant — vsak je koristen ud v člo- veški družbi — vsak ima dolžnosti in pravice, vsak ima pravico do poštenega kosa kruha in' do prave svobode«. Dr. Anton Korošec pa je v svojem odgovoru povedal m. dr. tole: »In tudi danes je ugled županov med slovenskim narodom zelo velik. Narod si jih voli v svobodnih volitvah. Vodstvo dobrega dela v javnem življenju je položeno v njihove roke. Zupani so tolmači naro- dovih pravic. Zupani so po občinah izvo- ljeni, od naroda postavljeni narodni očetje in voditelji«. Zares lepe besede! Ove zanimivi ugotovitvi Zagrebška »Nova riječ« ugotavlja, da je prišlo pri poskusu osnovanja Stoja- dinovičevega srbskega »kulturnega« kluba v Mostaru do spopada, ker so tamkajšnji Srbi odklonili idejo »zbira- nja Srbov«, in da se iz krogov, ki so blizu vlade, iznaša dejstvo, da je »vodja« in bivši predsednik vlade dr. Stojadino- vič podpiral fran'kovske elemente v Zagrebu. Veliko zacudenje in zaprepaščenje so povzročili na Jesenicah neki letaki z življenjepisom nekoga. Tako poroča »De- lavska politika«, ki pravi tudi, da Jese- ničani pričakujejo kakega odgovora, ker je vsebina vendarle prečudna. Po Ce- lju pa je bilo prejšnji teden mnogo pov- praševanja in silnega interesa za neki nemški humoristični list, ki izhaja v Novem Sadu in bi mu po naše rekli »Osa«. Ta list ima od časa do časa tudi večjo celjsko rubriko, ki v vezanl in nevezani besedi bode in pika. Ce bi se šolska mladina za ta list manj zanima- la, bi bilo za moralo doraščajoče mla- dine gotovo prav, še bolj prav pa bi bilo, če bi list, ki take pohujšljivosti iz Ce- lja širi med nedolžno mladino, priza- deti primerno zavrnili in mu ne dajali dobro došle hrane in povoda za slične pisarije. Žalostni junaki »Sokolski glasnik«, glasiio Saveza So- kola kraljevine Jugoslavije, objavlja: Zagrebška »Hrvatska straža« (gl.zsilo tako zvanih katoliških politikov) se sil- no jezi na uglednega poljskega prose- sorja in znanstvenika dr. Golombka, ker je predavanje, ki ga je imel nedavno na zagrebškem Narodnem vseučilišču, »zaključil z borbenimi nacionalističnimi parolami, z zanosom in razburljivo« in ker je imel s tern »politično propagand- no predavan'je o odnošajih med Poljsko in Nemčijo«. — »Hrvatska straža« pri- pominja k temu, da je Golombo-'c »govo- ril v hrvatski sredini in v sr> aišču Hrvatske, pa bi bil moral voditi rafun o hrvatskih čustvih in hrvat3!:em roäo- ljubju.« Kakor vemo, je vse občin^tvo zelo pri- srčno sprejelo predavanje dr. Golomb- ka, morda ravno zato, ker je govoril na način, ki »Hrvatski straži« ni po godu, in ker je podčrtal slovansko noto. Toda ubogi dr. Golombek ni kri/, da ne ve, da obsfoji v Zagrebu tudi skupinica okoU ;>Hrvatske straže«, ki smatra, da Hrvati niso Slovani, marveč Goti, pa bi po tern takem morali biti bližji stalisi-q Ncm- čije nego stališču Poljske (čeorav ta skupinica trdi, da je edina katoliška, in čeprav je Poljska izrazito katoliška država...). Življenjski prost or »Lidove Noviny« pišejo: Te dni se govori samo o nekem pro- storu, bodisi življenjskem, bodisi impe- rialnem, bodisi o kakem drugem; ali ne sme se pozabiti, da Ceška in Moravska nista samo prostor, marveč tudi domovi- na naroda. Mi nismo prebivalci nekega prostora, mi smo narod! X Rusov je vsako leto 2 milijona več. Ruska vlada je pred dnevi objavila izide ljudskega štetja, ki je bilo letos v januarju po vsem ruskem ozemlju. Po tern štetju ima ta največja država na svetu 171,467.185 prebivalcev. Pri zadnjem štetju leta 1926. jih je imela 147,627.815. Prebivalstvo je torej v ten dvanajstih letih naraslo za več kot 23 milijonov ali povprečno za 2 milijona na leto. X Angleški kraljevski par je prispel pred dnevi iz Kanade v Združene drža- ve, kjer je bil visokima gostoma prire- jen povsod izredno prisrčen sprejem. Vprav triumfalno je bila angleška kra- ljevska dvojica sprejeta v Washingtonu in New Yorku. Kraljevski par se je vrnil v Kanado in se sedaj vrača na Angleško. X Umor nemskega in češkega poli- cista. V noči na 9. t. m. je bil v Kladnu pri Pragi umorjen nemški policist Wil- helm Kies. Ker storilcev niso mogli iz- slediti, so bile za Kladno izdane zelo stroge odredbe. Med drugim je bila Kladnu naložena globa v višini 500.000 čeških krön. V noči na 10. t. m. pa ja bil član nemških napadalnih oddelkov v Nahodu usmrtil nekega češkega poli- cista. X Grški kralj Jurij II. bo ob priliki poroke grške princese Irene z vojvodo Spoletskim obiskal 1. julija Italijo. Domače vesfl VSE CENJ. DOPISNIKE prosimo, da bi nam pošiljali dopise vsak teden že do srede, nujnejše pa do ee- trtka dopoldne. V petek zjutraj spreje- mamo samo najnujnejše dopise. Uredništvo. — Nj. Vel. kralj Peter II. je pred dnevi napravil maturo z odličnim usüe- hom. Ob tej priliki je bila intimna sve- čanost v kraljevskem dvorcu na De- dinju. — Ljubljanski velesojem, ki je bil zaključen v ponedeljek, je obiskalo okrog 115.000 oseb. Obiskovalci so pri- hajali iz vseh predelov naše države, mnogo pa jih je bilo tudi iz inozemstva. Kupcev je bilo nad 20.000. Kupčija je bila zelo povoljna. Jesenski velesejem bo od 2. do 11. septembra in bo posve- čen predvsem našemu kmetijstvu. — Ogromna škoda vsled toče in strele. V petek 9. t. m. popoldne je ka- tastrofalna toča v obeinah Vransko in Sv. Jurij ob Taboru uničila skoraj ves hmelj in poljske pridelke, oklestila sadno drevje in povzročila tudi na trav- nikih ogromno škodo. Vso škodo ceni- jo nad 2 milijona dinarjev. Obupano prebivalstvo je nujno potrebno izdatne pomoči. Tudi strela je povzročila ta popoldan izredno veliko škodo, Tako je strela upepelila gospodarski poslopji posestnika Ivana Viranta v Trnavi pri Gomilskem in posestnika Grče v Kap- lji, kozolec posestnika Jerneja Paholeta v Ločah pri Smartnem v Rožni dolini ter hišo posestnika Stancerja in gospo- darska poslopja posestnika Crnoše v Sotenskem pri Smarju. Strahovita toča je ta popoldan opustošila vinograde, po- lja in sadno drevje v Podcetrtku, Ime- nem, Imenski gorci, Slakah, Bučah, Vir- štanju in Zibiki ter povzročila tudi v teh krajih ogromno škodo. Pri St. Ju- riju ob juž. žel. je treščilo v brzojavni drog poleg neke hiše. Pri vratih sta stala dva moška ki sta se takoj zgru- dila nezavestna. K sreči ju je strela samo omamila in sta si kmalu opomogla. — Slovenski javnosti, ki se zanima za umetnost. Ze leta in leta opažamo, da se je širom Slovenije razpaslo in ugne-ü- dilo krošnjarjenje s slikami in kipi. Razni ljudje od vseh vetrov, vseh mogo- čih zunanjosti (od fantastične zanemar- jenosti do najizbranejše elegance) oble- tavajo hiše, obredejo vsa stanovanja, ponujajo in vsiljujčjo manjvredno robo — kič. (Zgodilo se je celo, da je neki tak nepridiprav ponarejal podpis na- šega dobro znanega mojstra in potem — zelo uspešno seveda — prodajal te s falzificiranim podpisom opremljene zmazke.) Zlasti naše imovitejše podežel- ske kroge imajo ti krošnjarji na piki. Svarimo vas zato pred krošnjarji! Po- kažite jim vrata, kjer koli se pojavijo! Kupujte umetnine direktno od umetni- kov! S tem ste podprli našo umetnost in dokazali svojo kulturno stopnjo! Ako si hočete nabaviti kako umGtnino, pa ste v dvomih, pišite na naslov: Društvo slovenskih likovnih umetnikov, Ljub- ljana, Aškerčeva ul. 9. Tarn dobite na- slov vseh naših umetnikov ter potrebne podatke in nasvete, ako jih želite! — Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. — Izdajatolj »Deutsche Nachrichten« umrl. V Zagrebu je umrl v starosti 42 let tamkajšnji trgovec g. Karl Hermann, po rodu iz Laškega. Pokojni je bil izda- jatelj v Zagrebu izhajajočega nemškega nacionalnega tednika »Deutsche Nach- richten«. Pokojnega so položili v nede- ljo popoldne na pokopališču v Laškem k zadnjemu počitku. — Velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda bo letos v nedeljo 2. julija v Ljutomeru. Na predvečer ane 1. julija bo zaupen shod. Ker je Ljutomer sredi- šče Prlekije in ima najožje stike s Prek- murjem, se je odločila Družba prirediti tarn letošnjo veliko skupšcino, da se po- živi narodna zavest ter vzbudi volja za narodno obrambno delo. Družba sv. Ci- rila in Metoda vabi vse občinstvo, po- sebno pa še one, ki se zanimajo za na- rodno obrambno delo, ki domujejo v bli- žini Prlekije in Prekmurja in ki imajo ugodne prometne zveze, da se v čim večjem številu udeležijo skupščine. — Sladkor bomo uvažali! Naša država bo morala letos uvoziti 1000 vagonov sladkorja iz inozemstva in ga drago pla- čati. Doma pa je toliko rodne zemlje, kjer bi lahko pridelali potrebne množine sladkorne repe. Tako gospodarimo mi, ki se tako radi hvalimo in1 tolikanj po- veličujemo svoje velike narodne vo- ditelje. — Zveza trgovskih združenj dravske banovine bo imela 19. redno letno skup- ščino v nedeljo 18. t. m., ob pol 8. zju- traj v dvorani grajskega kina v Murski Soboti. V soboto 17. t. m. ob 14. bo istotam predkonferenca. — Maturanti mariborske«;a učitelji- šča iz leta 1924. bomo obhajali 15-letni- co mature v nedeljo 2. julija v Mariboru Ob 8. bo maša v frančiškanski cerkvi za pokojne profesorje in sošolce, nato, malica v Narodnem domu, ob 10.12 se bomo odpeljali z vlakom v Limbuš k Robiču. Priglasi: Kopriva, učiteljišce, Maribor. — Lepota in sreča ležita deloma v Vaših rokah. Cuvajte to dragoceno imetje! Negujte svojo kožo z učinkovito Solea-kremo! SOLEA krema za boljšo prehrano kože. — Proti rumenim zobem kadilcev se uspešno uporablja Chlorodont pasta za zobe. Grda rumena barva izgine z zob včasih že po enkratni uporabi. — Dunajska vremcnska napoved za soboto 17. t. m.: Jasno, ponekod oblač- no, porast toplote, nagnjenje k nevi- htam, na zahodu bo oblačnost pojenjala. Celiemokolica c Nov sovornik in vodnik slovenskim iantom in dekletom. V celjskem okrožju smo bili navajeni, da sta še do nedavne- ga nastopala kot vodnika in vzornika na mladinskih prireditvah gg. prof. Bi- tenc in Hanželič iz Celja. Zadnjo nedeljo pa se je na takem mladinskem taboru na Gomilskem pojavil kot govornik tamkajšnji rojak g. župnik Rančigaj od Sv. Petra pod Sv. gorami. Ali je bila zamena in izprememba potrebna in po- srečena, bodo že presodili po svoje vodi- telji, pa tudi domačini. Posebnih nesreč raenda ni bilo. c Prava celjska slika. Pred več tedni so začeli obnavljati sasado kolodvorske- ga poslopja v Celju. Delali so v lastni režiji in delo je temu primerno tudi prav počasi napredovalo. Vsi smo mislili, da bo nekoč vendarle končano. Sedaj pa so delo na obnovi fasade ustavili. Ljud- je gledajo, občudujejo, nekateri tudi grajajo, nihče pa ne ve prav, zakaj se delo ne nadaljuje in kon^a, pa bilo že kakor koli. Nemara se po vzgledu pla- ninskega doma pod Tovstom, ki čaka četrto leto na dovršitev, želi zgodovin- sko proslaviti po celjskem receptu tudi kolodvorsko poslopje. Tako smo dob'ili Kino METROPOL Celie Od 17. do 18. junija najbo I jši šlager š^ francoskih fi I m o v Legiia časti V GLAVNIH VLOGAH Maria Bell Abel Jacquin Od 20. do 21. junija humorističen, vendar nadvse realen film RAZÖOR Viviane Romance Jean Gabin Stov. 25, »NOVA DOB A« 16. VI. 1939 Stnui 3 poleg starih znamenitosti, kakor so v Celju kapucinski most, okrožno sodišče, telei'onska centrala, zamazana Savinja, slabe ceste in planinski dorn pod Tov- stom, sedaj še novo celjsko atrakcijo, ki kaže in izpričuje, da v Celju res ne- kaj znamo in zmorcmo. c O gradnji planinskega doma pod Tovstom smo čitali že mnogo pritožb v našem časopisju. Tujsko prometna sezo- na j 3 začela. V našem mestu vidimo mnogo tujcev iz raznih krajev naše do- movine; ppsebno številno prihajajo ob nedeljah in praznikih Hrvati in Srhi. Tudi inozemskih letoviščarjev ne manj- ka. Pred dnevi ae je skupina turistov iz Zagreba, ki so se jim priključili tudi ne- kateri inozemski turisti, povzpela preko krasnega mestncga gozda do Celjske ko- če, kjer se je morala na lastne oči pre- pričati o žalostnem stanju, v katerem se nahaja ta postojanka, ki bi morala reprezentirati in kazati zanimanje mest- ne občine za pospeäevanje in razvoj tuj- skega prometa. V stari, neprimerni Celjski koči, ki stoji tik pod novo, kot reprezentativno postojanko zamišljeno stavbo, smo čuli prav ostre besede na naslov onih, ki o tern vpraäanju odloča- o že štiri leta, pa ga kljub enodušni zahtevi celokupne javnostl še do danes niso spravili niti za ped dalje. Gotovo se bodo taki primeri sedaj v vsej tujsko- prometni sezoni ponavljali in dokazali, da so vsi napori činiteljev, ki nesebično delajo za razvoj tujskega prometa prl nas, zaman, ker merodajnl tega vpraša- nja očividno pač nočejo rešiti. c Kako so izvršuje celjski mestni pro- račun. V vsakem proračunu celjske mestne občine je postavka: popravilo cest in potov. Zanimivo je pa zasledo- vati, kako se ta popravila izvršujejo. Kot primer navajamo cesto in pot do skrajne meje mestne občine pod Tov- stom. Cesta ob Savinji proti Pečovniku je posipana z gramozom, debeljm kakor repa največjega obsega. Pot pod Tov- stom, ki je izrazito hribovska, strma, ki ima za podlago aamo i'lovko, je pa po- sipana 2 gramozom najfinejše vrste. Se- veda je gramozenje te poti brez vsa- kega ei'ekta. To je že dokazano, saj so nalivi zadnjih dni spravili "to hribovsko pot spet v prejšnje stanje, in je tedaj ves izdatek brez uapeha. Je sicer res, da je takega gramoza v bližini Tovsta v izobilju, vendar se hribovske ilovnate poti z n jim ne more jo popravljati; ta- ko popravilo je zavržen denar davko- plačevalcev. c Zastopstvo Rostilničarjev v davčni komisiji v Celju. Dosedanji zastopnik gostilničarjev v davčni komisiji v Celju je še vedno kavarnar g. Franc Pečuh iz Gaberja, ki je zavzel mesto kot svoje- časni predsednik Združenja gostilničar- tero ne spada več. Gosp. Pečuh smatra, zadnjem občnem zboru tega zdruienja ni bil več izvoljen za predsednika. Clari- stvo mu je z ogromno večino izreklo svoje nezaupanje. Za vsakogar bi bilo jasno, da bi po takein porazu izvajal dosledno izraženemu nezaupanju konse- kvence in se urnaknil s pozicije, na ka- tero ne spada več. Gosp. Pečuh smatra da lahko še ostane, in si domišljuje, da je on še sedaj najprikladnejša oseba za zastopanje interesov gostilničarskega stanu, saj plačuje okrog 100 din (reel sto dinarjev) davka za svojo ka- varno. Celjski gostilničarji pa dosledno, kakor so ga odstranili z njegovega pred- sedniškega stolčka, zahtevajo, da se umakne tudi iz davene komisije, ker mu ne zaupajo, da bi tarn zastopal interese ogromne večine gostilničarjev. c Ciril - Metodovi kresovi dne 4. ju- nia! Kakor vsako leto, bodo tudi letos n& predvečer praznika sv. bratov Cirila in Metoda v torek 4. julija zažareli kre- sovi airom slovenske zemlje. V Celju bo gorel kres na Starem gradu. Naj bo ta kres letos živa in odločna manifesta- cija vsega naroda! Kresovanje na Sta- rem gradu priredita celjski podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda, ki bosta pobirali po narodnih hišah prispevke za vlsoke in plemenite cilje naše narodno obrambne šolske družbe. Ne odklanjaj- te nabiralcev, prispevajte po svojih močeh po starem našem geslu: Mai po- loži dar domu na oltar! c Diplomski izpit je napravil na filo- zofski fakulteti ljubljanske univerze cand. phil. g. Branko Prekorsek iz Ce- lja. Cestitamo! c Iz sodne službe. Jurist g. Karel Bizjak je postavljen za sodnega priprav- nika na okrožnem sodišču v Celju. c Pozdravni večer br. Konrculu Grilcu bo priredilo Sokolsko društvo Celje-ma- tica v torek 20. t. m. ob 20.30 v veliki dvorani Narodnega doma. Vse sokolsko clanstvo vabimo, da se udeleži tega ve- čera in s tern počasti našega telovadne- ga prvaka. Ob tej priliki bo tudi prvi- krat nastopil društveni jazz. c Niai drž. realm ^imiiaziji s Iklasiči nimi vzporednieami v Celju je bil nižji tečajni izpit od 9. do 15. t. m. K izpitu se je prijavilo 168 rednih učencev, med njimi 52 deklic, nadalje 2 repetenta, l repetentka, 2 privatista in 1 privatistka, skupaj 174 učencev in ueenk. Na podla- gi člena 2. pravilnika o nižjem tcčaj- nem izpitu je bilo nižjega tečajnega iz- pita oprošeenih 48 učeneev in 22 učenk, skupaj 70. Od 104 učencev in učenk, ki so delali nižji tečajni izpit, je izdelalo 61 učencev in 31 ueenk, skupaj 92. Eden učenec je med izpltom odstopil, papravni izpit ima 10 učencev in dvoje učenk, padel ni nihče. — Višji tečajni izpit se je prieol pod predsedstvorn di- rektorja zavoda g. Mravljaka 12. t. m. in bo trajal do 23. t. m. — Sprejemni izpiti na zavodu bodo 24. in 26. t. m. Zaradi evidence naj pridejo po možnosti k izpitu 24. t. m. učenci, ki se name- ravajo jeseni vpisati v klasične vzpored- nice, 26. t. m. pa ostali. mtvimecki TRGGVSKA HßA V JUGOSLAVIJI c Na drž. I. deški in drž. dekllški na- rodni šoli v Celju bo vpisovanje novin- cev in novink v ponedeljek 19. t. m. cd 8. do 12. in od 15. do 18. v šolski piaar- ni. K vpisovanju smejo pripeljati starši otroke, ki bodo do 1. septembra t. 1. dopolnili 6. leto, morajo pa priti k vpisu vsi otroci, ki bodo dopolnili letos 7. leto. Ker bo po počitnicah naknadno vpisova- nje samo za otroke, ki se bodo priselili v mesto med počitnicami, je treba vse v tern okolišu bivajoče novince in no- vinke prijaviti za vpis v šolo 19. t. m. Za otroke, ki niso bili rojeni v Celju, naj prinesejo starši s seboj krstni list. Pred vpisom v solo bo isti dan obvezen zdravniški pregled novincev in novink v Zdravstvenem domu. c Na drž. W* deški narodni šoli v Celju bo vpisovanje novincev v ponedeljek 19. in torek 20. t. m. od 8. do 12. do- poldne. Po zakonu o narodnih solan mo- rajo biti novinci zdravniško pregledani. Starši šoloobveznih otrok se pozivajo, da privedejo navedena dneva dečke v državno II. deško narodno šolo (okoliš- ko) k zdravniškemu pregledu in vpisu. Kdor bi se odtegoval tej dolžnosti, bo kaznovan po zadevnih zakonskih odred- bah. Vsak šoloobvezen otrok, bivajoč na ozemlju bivše celjske okoliške obči- ne, mora obiskovati drž. II. deško narodno šolo v Celju. — Vodstvo držav- ne II. deške narodne sole v Celju. c Celjski mestni svet bo imel redno sejo v petek 23. t. m. ob 18. Na dnev- nem redu so poročila odborov. c Zlet \' Sofijo. Sokolsko društvo Ce- Jje-matica poziva vse priglašence za zlet v Solijo, da se javijo te dni v tajništvu v telovadnici mestne sole in plačajo na račun stroškov (vožnja po Bolgariji, a;letne značke, prehrana in prenočifiČe) 200 din. Naraščaj plača samo 150 din. Cetrtinska voznina do državne meje in nazaj bo stala okrog 150 din. Obenem s plačiloni naj vsakdo odda svojo sokol- sko legitimacijo. Ce je nima naj prinese sliko za izstavitev legitimacije. Podrob- ne informacije se dobijo pri tajništvu, kjer se sprejemajo pzijave do vštetega ponedeljka 19. t. m. vsak dan od 18. do 19. c Sijajna zniaga celjskih šahistov. Celjski šahovski klub, novi šahovski prvak Slovenijo, je igral v nedeljo po- poldne v Celju šahovski match z obrt- niškim šahovskim klubom iz Zagreba in zmagal s 6 in pol:l in pol. Posamezni rezultati so naslednji (prvi so Celjani, drugi Zagrebčani): Kumelj:Kuševič 0:1, Fajs:Oreški 1:0. VI. Diehl:Rebič 1:0, Modic :Ostovič 1:0, Detiček:Djordjevič 1:0, Skitek:Frece pol:pol, Grašer:Štibu- har 1:0, inž. Pipuš:Dunajec 1:0. Revanž- na tekma bo jeseni v Zagrebu. c Na progi Celje — Sv. Peter pod Sv. gorami vozi celjski mestni avtobus se- daj skozi Slivnico in Loko pri Zusmu, ker je most v Sodni vasi pri Mestinju zaiadi popravil uradno zaprt. Cas od- hoda avtobusa iz Celja in prihoda v Ce- lje ostane neizpremenjen. c Zvoza ft'ospodinj v Ljubljana bo pri- redila v ponedeljek 26. t. m. ob 20.30 članski sestanek v Celju v damski sobi kavarne xEvrope«. Namen sestanka je vzbuditi zanimanje za pokret gospodinj, ki dosega v Ljubljani presenetljivc uspehe, in ustanoviti v Celju podružnico. Pojasnila daje in prijave sprejema do sestanka za zvezo gospodinj ga. Mija Marinčkova, Zrinjskega ul. 13. c Doprinos za obi*anibni fond. Dav- čna uprava v Celju razglaša: Zaradi pravilne odmere in odpreme specialnega doprinosa za obrambni fond naj vsi delodajalci predložijo uslužbenske knji- žice svojih nameščencev pristojnim ob- činskim upravam zaradi vpiaa dneva, meseca in leta rojstva nameščenca ter potrdila, ali je samec ali oženjen, brez otrok ali pa vdovec brez otrok. Nadalje naj se vpiše za žive nedoletne otroke nameščenca, stare izpod 21 let, dan, mesec in leto rojsva. Podrobna navodila so razvidna pri občinah. c Avtobusne vožnje v kozjanski »pra- goztl« se bo udeležilo 30 oseb, med nji- mi tudi zastopnika tujsko prometne zve- ze iz Maribora. Zanimanje za to vožnjo je prilično veliko, saj se preko Smarja, v Podčetrtek, Sv. Peter pod Sv. gorami, Podsredo, Kozje, Pianino in Jurklošter res nihče ne vozi, kdor nima tarn služ- benega opravka. Kraji pa so lepi in zanimivi, zato jih je vredno spoznati. Zaradi počitniških potovanj na morje se je nekaj priglašencev žal moralo od- javiti, tako da je še nekaj mest na raz- polago. Cena za vožnjo Je 40 din. Pri- javiti se je treba pri blagajni v kavarni »Evropi«. VSÄKO SOBOTO IN NEDELJO ZVEČER KONCERT VOJAŠKE GODBE celj s kega polka na vrtu hotela Uniona v Celju DNEVNO ČEVAPČIČI IN RAŽNJIČI V primeru slabega vremena bo koncert v mali dvcrani c Izlet planincev v bolgarske planiiie bo priredilo Slovensko planlnsko dru- ätvo' od 12. do 31. avgusta. Iz Varne ob Crnem morju je predviden Izlet v Cari- grad. Točen spored izleta je na razpo- lago v pisarni Savinjske podružnice SPD v Celju, hotel »Beli vol«. Udele- ženci se morajo prijaviti najkasneje do 30. t. m. c Znameniti psihografoloft Wintt^rry, ki vodi rubriko »Duševna klinika« v po- nedeljski izdaji »Jutra«, je prispel na kratek oddih v Celje. Naše lepo mesto m\i je znano že nad 20 let. in se mu je je zelo priljubilo. c Zetev smrti. V celiski bolnici je umi-1 v soboto zvečer v starosti 50 let pasar g. Josip Pristovšek iz Celja, agi- len clan celjske gasilske čete in vodja njenega sanitetnega oddelka. Na okopih 7 je umrla v četrtek zvečer v visoki iarosti 89 let vdova po čevljarju ga. Ivana Zdouškova, tašča mestnega urad- nika in vodje mestnega pogrebnega za- voda g. Antona Zupančiča; pogreb bo soboto ob 18. izpred mrtvašnice na mestnem pokopališču. V Trnovljah pri Celju je umrl v sredo 78 letni preužit- kat Martin Kompolšek. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojeem naše iskreno sožalje! c Dve smrtni žrtvi strele. V petek 9. t. m. od 16.30 do 18. je divjala nad Celjem in celjsko kotlino silna nevihta. Med močnim viharjem jc lilo kakor iz škasa, vmes pa so neprestano švigale strele, ki so večkrat prekinile električ- ni tok. Med dežjem je padala tiekaj Ča- sa tudi toča, ki pa v celjskem okolišu k sreči ni povzroči^a škode. Ob 17.30 je treščilo v novo hišo posestnika An- tona Fazarinca v Medlogu pri Celju. V poslopju so bili takrat zaposleni 45- letni zidar Martin Gračner iz Mcdloga, 28-letni zidar Jože Krivec s Sp. Hudi- nje, zidar Ivan Breznik z Gorice pri Ga- liciji in mesarski pomočnik Bruno Juž- na iz Celja. Stali so na zidarskem odru v prvem nadstropju in nameščali strop- nike. Treščilo je v dimnik, od tod pa je strela preskočila na zidarski oder ter usmrtila Gračnerja in Krivca, Breznika in Južno pa je samo omamila. Gračner je bil samec, Krivec pa je bil oženjsn in oče dveh otrok. Oba so položili v ne- deljo popoldne na okoliškem pokopališcu k zadnjemu počitku. Zanimivo je, da se je lani zgodila smrtna ne3reča tudi pri gradnji Fazarinčevega gospodarske- ga poslopja, ki stoji poleg hiše. Ko so gospodarsko poslopje pokrivali z ope- ko, je nastal močan vihar. Neki kole- sar si je poiskal v gospodarskem po- slopju zavetja pred viharjem. Nenadno pa je vihar porušil streho. Ostrešje se je z opeko vred zrušilo na kolesarja in ga ubilo. c Občni zbor Ribarsliega društva v Celju se bo pričel drevi ob 7.45 v go- stilniških prostorih g. Ferda Bergerja na Dečkovem trgu. c Za obmejne kraje. Ze večkrat je po- ročalo »Jutro« o delovanju in zbirkah slovenskega ženistva za naže ogrožene obmejne kraje. Mnogo krajev je že bilo deležnih pomoči, mnogo dece je bilo obdarjene z obleko, knjigami, šolskimi potrebščinami in dr. Sedaj se je obrnil osrednji narodni obrambni odbor na Ce- lje, naj se tudi celjske žene spomnijo obmejnih Slovencev in po svojih močeh prispevajo. Kolo jugoslov. sester v Ce- lju prosi torej naše Celjanke, da ne za- ostanejo za Ljubljančankami, Maribor- čankami in drugimi Slovenkami in da darujejo za deco, zlasti za dojenčke, v teh gospodarsko tako šibkih krajih. V vsaki hiši se bo našel kak komad sta- rega perila, iz katerega bi se dala na- praviti kaka plenička, otroška srajčka in slično. Poglejte po predalih, gotovo se bo kaj našlo. Ako nimate časa da bi same preurejale in opravljale, prine- site darilo, kakršno imate, da je le snažno. Društvo bo oskrbelo prekroje- vanje in prešivanje. Ako nimate blaga, darujte kak dinar, vse bo prišlo prav in po človeški presoji tudi v prave ro- ke. Darila blagovolite čimprej oddati pri predsednici Kola ge. Sernečevi, Ce- lje, Gregorčičeva 1, ali pri tajnici ge. Zupančičevi, Gregorčičeva 5. c Kon^res rezervnih podoficirjev kra- ljeviiie Jugoslavije bo 15. in 16. julija v Beogradu. Prijave za kongres in pri- stop v društvo sprejema g. Pavčnik Avgust, uradnik ekspoziture OUZD v Celju. c Prodaja košnje. Mestno poglavar- stvo v Celju razglaša: Mestna občina celjska bo prodala košnjo na obcestnih in obvodnih obrežjih in sicer: 1. ob Cesti na grad od Vrečkovega poslopja mimo Almoslechnerja proti gradu do studenca; 2. Od Almoslechnerja mimo Zumra, Tomažiča in ob cesti okrog Jo- žefovega hriba; 3. od Tomažiča do Sucherja ter ob pešpoti nad biväim skladiščem »Jugoles«; 4. ob obrežju na lovem bregu Voglajne od železniš- kega mostu do skladišča tv. Ravnikar; 5. ob Oblakovi in Jenkovi ulici; 6. ob Ipavčevi ulici od betonskega cestišča do mosta na Dečkovi cesti (od ceste do jarka); 7. ob Sušnici na Glaziji pri vo- jaškem skladišču; 8. ob obrežju ob Ložnici in Koprivnici. Dražba bo v so- boto 17. t. m. pri tukajšnjem tehničnem oddelku, soba štev. 42, med 9. in 10. dopoldne. Kupnino je treba takoj po- lavnati. c Delovni trg. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 514 brezpo- selnih (457 moških in 57 žensk) na^ PAZITE NA NASLOV Proizvaja UNION Zagreb Straa 4 »NOVA DOBA« 16. VI. 1939 Stew 25. Kdor podpira Narodno kreditno zadrugo z o. z. v Ce ju pomaga iuvati naše meje in našo n rodno posest. Ustanovitelji: Sokolske župe: Celjc, Kranj, Ljubljana, Manbor in Novo mesto, Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Sokol-matica: Celje, Ljublana Maribor in Zveza kulturnih društev v Ljubljani. sproti 499 (442 moškim in 57 ženskam) dne 31. maja. Delo dobijo po 4 urarji in hlapci, po 1 zlatar, čevljar in žagar, 10 kuharic, 5 kmečkih dekel, 3 služki- nje, 2 postrežnici ter po 1 gospodinja, orožniška kuharica in sobarica. c Dijaški kuhinji v Celju je darova- la v smislu sklepa občnega zbora z dne 30. marca t. 1. Stavbna zadruga drž. uslužbencev v Celju 200 din. c Zdravniško d h[ačke in predpasnike, ki so na roko sešiti in z vzorci okrašeni, pa tudi blazine z belim vezenjem. IV. razred je razstavil nočne srajce, bavil se je s krojenjem, šivanjem in okraševanjem z vezenimi vzorci. Tukaj so bile tudi oble- ke z navadnimi vzorci, učenke pa so se vadile tudi v vrezavanju raznih vložkov in prtičkov. Na odru dvorane v 3. skupini je bilo Prtkazano serviranje na dveh servirnih mizah in sicer serviranje kosila in erne kave. pri gospodinjskem pouku se učijo deklice, kako se pripravijo mize, kako se streže gostom. Poleg modernih ličnih Izdelkov je bila dvorana okrašena v 4. skupini z nsbami iz prostoročnega risanja, geo- metnjskega in projekcijskega risanja. Obzalujemo Pa, da na zavodu ;ii v III. in IV. razredu risanje obvezen predmet, kar bi bilo vsekakor umestno in potrebno glede na obrtno-trgovski tip žalske meščanske sole. Lepa razstava je bila na skrbi vsega učiteljskega zbora, ki mu gre vsa hva- la. Bila je verno ogledalo velikega tru- da, ki je bil položert tudi v okusno in estetsko grupacijo razstavljenega mate- riala. Vsa cast skupnemu delu nastav- ništva in dijakov. Prva razstava meščanske sole v Zal- cu je bila prava atrakcija, saj jo je obiskalo 622 odraslih in 1248 otrok, skupno 1870 oseb. Razstavo so obiskale narodne sole iz Zalca, Gotovelj, Griž, Petrovč in St. Petra v Sav. dol. Poleg teh so si v torek ogledali razstavo tudi vsi člani žalskega občinskega odbora in številni tržani. K. Iv. Peter v tav. dol. št Javen sokolski nastop. Tukajšnje Sokolsko društvo bo pokazalo sadove svojega marljivega dela v telovadnici v nedeljo 25. t. m. z javnim nastopom vseh oddelkov, ki bo na letnem telova- dišču poleg Sokolskega doma v St. Petru. Dopoldne bodo tekme dece žal- skega okrožja, ob 15. se bo pričel javen nastop vseh odelkov, po nastopu pa bo veselo rajanje. Zaradi izredno ugodnih zvez z vlaki in avtobusi pričakujemo obilen obisk sosednih bratskih društev in ostalega nacionalnega občinstva. tlovenigradec Mogoina sokolska manite- sfaef/a v Slovenjgradcu Slovenjgradec, 16. junija. Naše obmejno mesto še ni doživelo tako spontane manifestaeije za kralja, državo in sokolstvo, kakor ob proslavi 20-letnice obstoja Sokola v Slovenjgrad- cu in razvitju dveh sokolskih praporov. Z vseh poslopij so plapolale državne zastave, večina oken je bilo okrašenih, kakor malokdaj. V soboto popoldne so bile tekme okrožja, zvečer pa je bila v veliki dvo- rani Sokolskega doma svečana akade- mija. Starešina br. Ivan Rojnik je po- dal izčrpen pregled razvoja Sokolskega društva od ustanovitve do danes. Spo- mLi pokojnih sokolskih borcev je bil po- čaščen s klici: »Slava!« Sledile so telo- vadne točke, pri katerih so sodelovale sokolske edinice Mežica, Guštanj, Ma- renberg in Slovenjgradec. Enodušno priznanje nabito polne dvorane je bilo dokaz, da so bile vse točke vestno na- študirane in učinkovito izvajane. Med akademijo je slovenjegraški Sokol poklo- nil za 70-letnico nad vse neumornemu gospodarju br. Serajniku spominsko di- plomo, od sokolske dece pa je prejel slavljencc krasen šopek. Bratsko druš- tvo Guštanj pa je podarilo slovenjegraš- kemu društvu ob njegovi 20-letnici krasno plaketo z likom br. Miroslava Tyrsa. Glavna proslava je bila v nedeljo do- poldne pfed okrašenim Sokolskim do- mom, kjer je bilo svečano razvitje član- skega in naraščajskega prapora. Ob prihodu zastopnika kralja, ki je kum članskemu praporu, g. polkovnika Libe- rata Dcfarja iz Celja je bila pred So- kolskim domom zbrana četa naše hra- bre vojske iz Maribora in Sokolov iz vseh edinic Koroškega sokolskega okrožja. Na ča"stni tribuni so bili zbrani sreski načelnik br. dr. Hrašovec, zastop- nik mestne občine slovenjegraškc, za- stopniki mariborske, celjske in ljub- Ijanske sokolske župe, kumica naraščaj- skega prapora s. Zeleznikarjeva in dru- gi. Gosp. polkovnik Defar je razvil kras- ni članski prapor. Po navdušujočem na- cionalnem govoru je pripel trak viso- kega kuma na prapor in ga predal pra- porščaku z besedami: »V slavo in cast kralju in domovini!« Nato je kumica naraščajskega prapora s. Zeleznikarjeva razvila prapor s krepkimi bodrilnimi besedami na sokolsko mladino. K jubi- leju so društvu čestitali v imenu obla- sti brat dr. Hrašovec, v imenu občine g. Tome, v imenu ljubljanske župe br. Tominec in v imenu mariborske župe br. Gorišek, nakar je starešina domacega društva br. Ivan Rojnik v zanosnem govoru očrtal uspehe in žrtve 20-letne- ga sokolskega dela. Iz stoterih grl je zadonela himna »Hej Slovani«. Sledil je mimohod. Povorka Sokolov in vojske je bila obsuta s cvetiem ob navdušenih vzklikih prvemu sokolskemu starešini Nj. Vel. kralju Petru II. in Jugoslaviji. Malokatero oko je ostalo suho, ko so odmevali strumni koraki vojske in so- kolstva po mestu. Popoldne je bil na- stop na obširnem, svečano okrašenem letnem telovadišču. Po pozdravu držav- ni zastavi in po državni himni so nasto- pili vsi telovadni oddelki: deca, ženski in moški naraščaj, člani in članice in naša hrabra vojska. Dokazali so veliki mno- žici uspešno sokolsko tehnično delo. Kakor vedno, je tudi tu nastop hrabre vojske s puškami očaral vse navzoce. Ves dan je bilo krasno vreme. Napori obmejnega sokolstva so kronani z vse- stranskim uspehom, ki naj da novih vzpodbud za idealno sokolsko delo na telesnem, nacionalnem in prosvetnem področju v službi kralju in veliki, ne- deljivi Jugoslaviji. s Zanimiva nogometna tekma. V ne- deljo 18. t. m. ob 15. bo priredil SK Mislinja v Slovenjgradcu v korist Pro- tituberkulozne lige zanimivo nogometno tekmo starejših: debelih proti suhiim. Igralci jameijo za izreden užitek, zato pridite v nedeljo vsi na igrišče, kjer boste združili prijetno s koristnim, saj je dobiček namenjen protituberkulozni borbi. Liubno lj Velika proslava koroških borcev bo v nedeljo 30. julija na Ljubnem ob pri- liki 20-letnice osvobojevalnih bojev. Na sporedu je služba božja na prostem, nato manifestaeijski zbor borcev in od- kritje spominske plošče na hiši, kjer je bil v maju 1919 glavni stan borcev, popoldne pa bo na Forštu velika narod- na1 veselica. Ljubno se že pridno priprav- lja na to proslavo. Kdor še ni videl na- še prelepe gornje Savinjske doline, naj izkoristi sedaj priliko in si rezervira 30. julij za ta izlet. Gornii grad g Napeljavo električnega toka iz ba- novinske elektrarne v Velenju težko pri- čakujemo, da bomo tako imeli koneno v vsej dolini vsak čas dovolj toka na razpolago zä razsvetljavo in za ostale potrebe, da bo tok na razpolago tudi obrtnikom in1 da se bo mogla pri nas osnovati tudi industriia v večjem obse- gu. Kakor cujemo, bo trboveljska ka- lorična centrala v kratkem priklopljena na velenjski tok in bodo zagorele luči že v začetku zime po vsej gornji Savinjski dolini, razen v Lučah in Solčavi. g Naš obf'inski dorn bo v kratkem zgrajen odnosno adaptiran. V pritličju bodo uradni prostori, v prvem nadstrop- ju privatno stanovanje, na dvorišču pa občinski prostori. Zgradba je lična in pomeni majhen napredek našega mesta. Seveda s tem še ni rešeno vprašanje stalnih prostorov za naše urade. g 50-letnico zvestega in lzredno uspeš- nega službovanja pri upravi veleposest- va ljubljanske škofije je praznoval te dni nadgozdar g. Viktor Parisch. K le- pemu jubileju mu iskreno čestitamo in mu želimo še dolgo vrsto let zdravja in zadovoljstva! g Radijski poslušalci v gornjem delu našega mesta prosijo poštno direkcijo, da napravi tu koneno red. Neki obrtnik ima v tem delu mesta v delavnici neblo- kiran stroj in v opoldanskem času, ko je na razpolago električni tok, moti s svojim strojem poslušanje pri radiu. Nckateri radijski poslušalci so se že obrnili na poštno direkcijo in na radij- sko postajo v Ljubljani za odpomoč, pa ni bilo doslej nikakega uspeha. Saj I imamo vendar zadevne predpise in se ¦ Vcselo je iskati jagode! Äli udobncjše je kupiti jajgodov bonbon 505sčrto. ZAOKO-ČRTA . ZA OKUS-AROMA O/v, Proizvaja UNION Zagreb lahko izvajajo posledice napram brez- obzirnim motilcem! Voinik v Prva. velika tombola, ki jo je prire- dilo Sokolsko društvo v Vojniku 11. t. m. na svojem letnem telovadišču, je uspela nad vse dobro. Ze mnogo pred 15. so se zgrnile iz bližnjih in1 daljnih krajev množice ljudi, ki so nestrpno pri- čakovale pričetka tombole. Z Dobrne, Frankolovega, iz Vitanja, Stranic, Celja, St. Jurija, Smartnega in Nove cerkve so prihiteli peš, s kolesi in avtobusi ljubitelji te vrste igre z željo, da se jim v Vojniku nasmehne sreča. Vendar pa je prvi glavni dobitek — lepa ple- menska krava — ostal v Vojniku. Za- dela ga je ga. Terezija Flisova, žena tovarniškega delavca. Drugi glavni do- bitek je zadela gdč. Slava Pahorjeva, učiteljica iz Maribora, tretjega gdč. Ana Smoletova, služkinja iz Skofje vasi, če- trtega g. Anton Klinc, pekovski pomoč- nik s Frankolovega, petega g. Martin Podergajs, delavec iz Skofje vasi in šes- tega Majda Vrtačnikova, dijakinja v Vojniku. Po tomboli se je razvila velika in živahna veselica, ki je trajala pozno v noč. Tomobola in veselica sta v moral- nem in materialnem oziru uspeli tako, da je Sokolskemu društvu omogočeno prizidati potrebne prizidke in tako po- večati Sokolski dorn. Ker se društvo ne more vsakemu posamezniku posebej za- hvaliti za podarjeno darilo, se s tem najlepše zahvaljuje vsem darovalcem -~ dobrotnikom, ki so omogočili, da je tom- bola uspela v zadovoljstvo vseh igral- cev in prirediteljev. Šmarie pri Vsem, ki jim je jay na kor ist šmarskega okraja kaj mar! Izmed vseh okrajev dravske banovine je nedvomno šmarski okraj najmanj znan in zaradi tega tudi najmanj upo- števan. Vsi drugi okraji so pravočasno skrbeli za to, da so jih spoznali, med- tem ko je bilo to v šmarskem okraju prepuščeno le posameznikom in le za posamezne kraje. Da se vzame to delo tudi popolnoma sistematsko v roke, se bo ustanovilo v nedeljo 25. junija 1939 ob 8. zjutraj v Smarju v hotelu Habjan Tujskopromet- no društvo za šmarsko-rogaško-kozjan- ski okraj po od kr. banske uprave že odobreni'h pravilih, kakor jih je predla- gal tročlanski pripravljalni odbor. Namen društva je seznaniti tuje kra- je z lepotami, gospodarskimi in znan- stvenimi zanimivostmi šmarskega okra- ja, vlagati prošnje in staviti predloge za izboljšanje prometnih prilik v okra- iu ter prirejati propagandne in poučne izlete po okraju, vse pa v zvezi in s po- močjo drugih v Tujskoprometni zvezi v Mariboru včlanjenih društev. Clanarina znaša komaj 10 din na leto, a glavno je, da se vsi člani obve- žejo, da bodo vedno in povsod vse sto- rili, kar more koristiti društvu in tako tudi okraju. Vabimo tudi Vas, da se udeležite tega ustanovnega obenega zbora; ako bi pa tega tudi ne mogli, potem Vas prosimo, da se včlanite in podkrepite naše hote- nje moralno in materialno s ter.i, da podpirate društvene cilje z besedo in dejanjem in da mu prilpomorete do vsaj skromnih dohodkov tudi iz javnih sred- stev. Ako bo društvo moglo delovati, bo okraju s tem povrnilo sleherno pod- poro v veliki meri. Pripravljalni odbor Tujskoprometnega društva v Smarju pri Jolšah. Stran 6 »NOVA DOBA« 16. VI. 1939 Stev. 25. Laško 1 V proslavo 20 - letnice Sokolskega društva v Laškem bo 9. julija v Laškem okrožni nastop vseh društev celjskega sokolskega, okrožja, združen z obramb- nim zborom okrožja. Ob tej priliki bo laški sokolski rraraščaj razvil svoj pra- por. Vsi oddelki našega društva so prid- no na delu, da bo prireditev čim lepše uspela. Na predvečer bo slavnostna akademija naraščaja ob primerni ilumi- naciji, ki bo privabila gotovo vse nacio- nalno občinstvo iz Laškega. Naslednje jutro se bodo pričele meddruštvene tek- me naraščaja v prostih panogah. Isto- časno bo v mali dvorani Sokolskega doma zanimiva razstava o 20-letncm de- lovanju in razvoju Sokolskega društva v Laškem. Ta razstava bo dokumenta- rično predoeila vse uspehe poedincev in društva v telesni vzgoji na vseh področ- jih sokolskega udejstvovanja. Ob 14. bo obrambni zbor z razvitjem naraščajske- ga prapora, nato obhod po mestu. Ob 16.15 pa se bo pričel javen1 telovadni nastop. Na to veliko sokolsko slavnost v Laškem že danes opozarjamo vse Sokole in Sokolu naklonjeno občinstvo. 1 Koncert Mestne godbe je zaradi teh- ničnih ovir preložen. Koncert bo v ne- deljo 18. t. m. od 11. do 12. pred obči- no. Uvodno koračnico »Radio-Therma« je komponiral g. Tripo Tomas iz Boke Kotorske. Skladatelj je sedaj v tukaj- šnji Radio-Thermi. Koncert bo izvajan že z novimi instrumenti. Mestna godba vabi vse Laščane k temu koncertu. 1 Higiena v cerkvi. Neka oseba nam je poslala pod gornjim naslovom naslednji dopis: »Ob priliki letovanja v Laškem sem obiskal tudi sv. mašo v Martinovi cerkvi v Laškem. Ob tej priliki sem opazil, da velika večina vernikov pljuva v cerkvi na tla. Temu sem se nemalo začudil, ker tega v mojem kraju nikoli ne opažam. Verniki smatrajo pri nas cerkev za posvečen kraj, v katerem se ne sme pljuvati na tla, ne glede na to, da tudi sama higiena tega ne dopušča. Namesto, da se g. kaplan v Laškem ta- ko vestno politično udejstvuje, o čemer sem imel priliko slišati od raznih ljudi v Laškem in čitati tudi v Vašem c. listu, bi bilo prav, da bi vernike rajši po- učeval o stvareh, ki bi se ne smele do- gajati na posvečenem mestu, zlasti ne s strani tako imenovanih »prosvetnih« ljudi.« 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 17. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 18. t. m. ob 16.30 in 20.30 glasbeno delo o živ- ljenju in ljubezni enega največjih kom- ponistov »Wolfgang Amadeus Mozart«. Ta velefilm Vam prikazuje zmago glas- benega genija v borbi za priznanje. V filmu se izvajajo odlomki iz oper »Figa ¦ rova svatba« in »Carobna piščal«. V glavnih vlogah Stephen Haggard (Mo- znrt), Liane Haid, Victoria Hopper. Nihče naj ne zamudi tega filmskega veledela! Tednik. 7 r boy lie Odkntje spomenika kralia Afefcsanchra Trbovlje, 16. junija. Kot prijeten sen lebdi pred očmi vsa- kega zavednega Jugoslovena živ spo- min na ljubljenega vladarja Aleksan- dra I. Zedinitelja, ves ožarjen s toplo ljubeznijo. Toliko bridkejši pa je spo- min na oni usodepolni dan, ko nas je zadelo kot strela z jasnega neba poro- čilo o nenadomestljivi izgubi visokega, po zločinski roki kot nedolžna žrtev padlega kralja Mučenika. Obema spominoma bo posvečen spo- menik velikemu vladarju junaku, ki ga bomo odkrili v nedeljo 18. t. m. ob za- ključnem dnevu sokolskega jubileja. Imeli ga bomo trajno mod seboj, spo- minjal nas bo na lepe dni in obujal spo- min na dan mučeniške smrti. Okrog nje- ga se bomo zgrinjali in iskali zavetja in obrambe, da mu vedno znova obno- vimo trajno zvestobo in izročimo za- obljubo vdanosti in ljubezni visokemu kraljevskemu domu. V soboto ob 20. se bo poklonilo so- kolsko društvo z godbo in prapori na pokopališču vsem svojim umrlim bra- tom in sestram. Pri odkritju spomenika bo v nedeljo navzoč zastopnik Nj. Vel. kralja Pe- tra II., sodelovala bo tudi naša vojska z godbo kakor tudi vsi pevski zbori iz Trbovelj. Po prihodu vlakov z mariborske, za- grebške in ljubljanske strani bo kreniia ob 9.15 povorka od postaje do spomeni- ka pred Sokolski dom. Dovoljena je po- lovična voznina, zato pričakujemo veli- ke udeležbe. Ob spomeniku bo primer- no število zvočnikov omogočilo vsake- mu, da bo čul vse govore pri odkritju. Z odkritjem spomenika je združena tudi jubilejna razstava, ki bo odprta v soboto in nedeljo ves dan, da prikaže historiat treh decenijev sokolskega udej- stvovanja. Pripravili so jo agilni bratje pod vodstvom predsednika razstavnega odseka br. Kimovca. Proslavo 30-letnice bo zaključil javen nastop ob 15., ko bo nastopilo gotovo rekordno število telovadcev. Posebno za- nimanje pa vlada za nastop naše hrab- re vojske skupno z vrsto nekaterih na- sin olimpijcev. Sokolsko društvo prisrčno vabi vso nacionalno javnost k zaključni proslavi svojega jubileja in kliče vsem: Na ve- selo svidenje! Hrastnik Defovanje Glasbenega društva Hrastnik, 16. junija. Na praznik 8. t. m. je bil v gostilni Roš dobro obiskan občni zbor Glasbe- nega društva, ki ga je vodil predsednik g. inž. Vrbič. Iz poročil funkcionarjev je bilo ražvidno, da se je vse delo v minulem poslovnem letu vodilo za čim slovesnejšo proslavo 20-letnice društva, ki je bila pred kratkim in o kateri smo že poročali. Posebno ganljivo je bilo poročilo pevovodje g. Candra, s katerim se je poslovil od pevcev in društva, ci- gar soustanovitelj in duševni oče je bil. V novi odbor so bili izvoljeni: pred- sednik g. inž. Vrbič, podpredsednik g. Rome, tajnik g. Podmenik in blagajni- carka ga. Vovkova. Funkcijo pevovod- je je še do svoje premestitve obdržal g. Cander, nakar bodo skušali to mesto izpolniti s primernim naslednikom. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, d,a se glede na povoljno gmotno stanjc društva članarina zniža na polovico in da se bo društvo udeležilo velikega kon- certa v Rogaški Slatini meseca avgusta. Gosp. Davorin Cander je bil izvoljen za častnega člana. Občni zbor, ki je pokazal krepko vo- ljo navzočih za nadaljnje delo, je za- ključil predsednik g. inž. Vrbič s pozi- vom na prisotne, da bi tudi v bodoče posvečali vse moči in trud gojenju naše lepe pesmi. Pred dvajsetimi leti je po ustanovnem občnem zboru zaigral orke- ster, po letošnjcm so pa zapeli pevci. Tudi mi čestitamo društvu k njegovi dvajsetletnici in mu želimo kar največ uspehov in bodočnosti. Do/ pri Hra$tniku o Iz Sokolskega društva. Dan za dnem čitamo v časopisju o jubilejih bratskih društev, ki proslavljajo 20- ali 30-lel- nice ali še več. Vse to kaže veliko živ- ljenjsko silo Sokola. Naše društvo sicer nima za seboj tako dolge preteklosti, ima pa v svojih vrstah nekaj prekalje- nih borcev, ki so si upali nositi rdečo srajco tudi takrat, ko to pri nas ni bilo prav varno. Naši starejši bratje so že od nekdaj radi hodili na posete k so- sednim društvom ob priliki njihovih na- stopov in drugih slavnosti. Pot jih je običajno vodila skozi Hrastnik, kjer jih tedanji Nemci in renegati niso nič prav prijazno gledali; še celo s kamni so jih »pozdravljali«. Vendar pa naši bratje niso klonili in zro danes ponosno nazaj na one case, ko jih tudi sila ni mogla odvrniti od njim svetih načel. Ko bomo letos praznovali 15-letnico svojega dru- štva (prej je bil na Dolu nekaj let od- sek hrastniškega Sokola), bodo naši prapori ponosno zavihrali in pok.^zali, da nismo le ostali, temveč da smo se okrepili in pomladili. Sivi ptič bo s svo- jimi krili objel vse od naših veteranov pa do najmlajših bratcev in sestric, ki že vsi komaj čakajo našega praznika — 2. julija. Vabimo vsa bližnja društva in prijatelje sokolstva, da naB posetijo ob našem 15-letnem jubileju in s tern povzdigncjo naše slavje. Pričetek nasto- pa bo točno ob 15.30. Prijazni Dol vas pričakuje. C E V Is J E ostanke raznih fazon, poceni prodaja Stermecki - Celje. Pletenine trpezne nogavioe kopalne obleke vseh vrst po meri v pletilnici Pongračič, Celje, Slomškov trg 1 jabolčnik prvovrsten, vcčjo količino se vedno dobi po zmerni ceni v trgovini JOSIP PLstVC, CELJE. 3 - 4 sobno pritlično stanovanje išče mirna stranka brez otrok. Ponudbe na upravo Iista pod »Pritlično«. Vsaki osebi — družini nudi stalen zaslužek >MÄRÄ«, pletilnica, Maribor, Orožnova 6 - Celje, Slomškov trg 1 2-sobno stanovanje v sredini rnesta, v drugem nadstropju, sc takoj odda po zmerni ceni. Pismcne ponud- be na : Završck, Celje. Poštni predal 50. Čevljarski cilindrski siroj se zelo poceni proda. Stroj je na ogled v gostilni Filipčič, Celje, Oledališka ulica 7. Soba in kuhinja za dve osebi, v mestu ali v bližini rnesta, se išče za 1. avgust. Naslov v upravi Iista. Prazna soba za gospoda, po možnosti v sredini mesta, se išče za takoj. Ponudbe na : „Kristalija", Celje, Za kresijo 14. Lokal ali obrtniško delavnico 9X6X3"65m z e- lektriko, vodovodom in industrijskim tokom oddam. Vprašati pri g. Vovku, Celje. Mari- borska cesta. Stavbna parcela ob cesti na Polulah se poceni proda. Poizve se pri frizerju g. Frajletu v Celju. Solnčno trisobno stanovanje v mestu išče dvočlanska družina za julij ali avgust. Naslov v upravi Iista. PRODAM 2 postelji, 1 kovaško nakovalo (28 kg), 1 pri- mož (precep na vijak), 1 tirolska plošča za štedilnik, 1 skobelnik, vse v dobrem stanju. Poizve se v gostilni Filipčič, Celje, Gleda- liška ulica. Pisarniško moc z znanjem strojepisja, stenografije, slo- venskega, srbo-hrvatskega in nemške- ga jezika in korespodence iščemo za takoj. Zaželena trgovska, pisarniška ali odvetniška praksa. Ponudbe na u- pravo »Novg dobc« pod »Stalna na- mestitcv«. Gostilniiarii — pozor f Specialcn polnomasten in okuscn sir v hlebčkih ca. 1*50 kg dobite po nizki ceni pri tv. Karol Loibner. Cefje. Kralia Pe- tra cesla It. 17. telefon St. 120. Prosim, poskusite! Cenj. občinstvu se priporoč^ tvrdka Anton L^^nik zaloga up, zlata, srebrnine, optika itd. Celje, Glavni trg zkušen opti k na razpolagoi Casopisni papir prodaja uprava „Nove Dobe" Franio Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, wodjwoane mi«»"!; Previema wa v zgcraj navedene stroke jpadajočo dela In popravila — Csne zmcrne — Postrežba tolna in solldna Celiskaposojilnicad d\) Celju JE NAJSTAREJŠINAR0DNIDENARNIZAVOD V CELJU Vse hranilne yloge, vložene pri CELJSKI POSOJILNICI P. P. T CELJÜ so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, -alože, v domač denarm zavod, do.aSa koristi vseiu domačemu narodnemu gospodarstvu Celjski posojilnici d.d. vCeljU-Narodni dom CENTRRLst: CELJE, NstRODNI DOM PODRU2NICI: MARIBOR, SOŠTstN] NÄLflGflJTE SVOJE PRIHRstNKE V " ____¦ -^ "i _uj triumn r ^rljii Josip Kladnik — Oba v Celju Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe« odgovarja Rado Pecnik - Za /Ivezno u a ^ j