i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 57 | #1 i i i i i i INTERVJU POGOVOR S PROFESORJEM ANTONOM SUHADOLCEM Anton Suhadolc je bil rojen leta 1935 v dru- zini sestih otrok mami, u citeljici Nataliji, rojeni Sartori, in o cetu Antonu Suhadolcu, projektantu, gradbenemu in zenirju in sta- tiku ter dolgoletnemu sodelavcu Jo zeta Ple cnika. Profesorja Suhadolca so na dana- snji Fakulteti za matematiko in ziko Uni- verze v Ljubljani spoznale stevilne genera- cije studentov kot sarmantnega predavate- lja raznolikih predmetov. Ve cini se je v spo- min zapisal kot izjemno priljubljen, razgle- dan, vedno dostopen in dobrovoljen U citelj z veliko za cetnico, s katerim si se lahko po- govoril o prakti cno vseh podro cjih matema- tike in zivljenja. Diplomiral je leta 1957, bil Humboldtov stipendist v Heidelbergu, gostoval v ZDA, bil je dekan Fakultete za matematiko in ziko in se upokojil leta 1999. Profesor Suhadolc je poleg bogatega strokovnega dela kot u citelj in matematik poznan tudi kot izvrsten botanik ter zbiralec in poznavalec lesa. Prof. Suhadolc, maturirali ste na bežigrajski gimnaziji v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Kakšna je bila Gimnazija Bežigrad takrat? Kakšni so vaši spomini na tiste čase? Ja, maturiral sem leta 1953. Vseh osem let sem hodil na be zigrajsko gi- mnazijo in imam nanjo lepe spomine. To je bila zelo dobra sola. Takrat smo imeli nekatere profesorje, ki bi danes gotovo lahko bili univerzitetni profesorji. Na primer profesor Kranjec 1 za zgodovino. Ali profesor za ma- tematiko Molinaro 2 , ki me je pou ceval tri leta. Profesor Molinaro je bil zelo natan cen in delu z mladimi iskreno predan ter tudi zahteven u citelj. Spo- mnim se, kako je obravnaval obseg kroga, katerega popolno razumevanje ni preprosto. Takrat sem za cutil, da je to nekaj globokega, vsega pa nisem 1 Silvo Kranjec (1892{1975), na dunajski univerzi je studiral zgodovino in geograjo. Napisal je ve c knjig: Zgodovina Srbov, 1927; Pregled zgodovine Srbov, Hrvatov in Slo- vencev, 1925; in najbolj znana Kako smo se zedinili, 1928. Bil je tudi soavtor stevilnih solskih u cbenikov s podro cja geograje. 2 Ivan (ali Janez) Molinaro (1903{1988), je diplomiral iz matematike in zike na Uni- verzi v Ljubljani leta 1926. V letih 1931{1932 je s stipendijo francoske vlade studiral na pari ski Sorboni. Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 57 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 58 | #2 i i i i i i Intervju razumel. Pozneje, za casa studija, sem dojel, da so bili v ozadju njegovih izpeljav obsega kroga dejansko Dedekindovi rezi oziroma abstraktna deni- cija -ja. Kot u citelj pa je imel dober ob cutek, kaj je te zko in tega nikoli ni spra seval. Matematiko pa je izjemno dobro razumel in nekako ni mogel, da ne bi povedal resnice, ter se obenem zavedal, kaj pomenijo razli cni nivoji razumevanja. S svojimi razlagami in te zko razumljivimi resnicami je vabil vi se in vi se, ni pa z njimi obremenjeval. Ze takrat so nekateri star si nego- dovali, da predava prete zke stvari in da ga dijaki ne razumejo. Odgovarjal je, da se izpla ca razlagati tudi stvari, ki jih razume le pet dijakov. Vem, da se danes star si pogosto prito zujejo, da je sola zahtevna, ampak veste, takrat je bilo zelo druga ce. Takrat se ni nih ce prito zeval. To je bil edini tak primer, ki se ga spomnim v osmih letih moje gimnazije. In tisto je bil zares visok nivo. Od gimnazijskih dijakov se je takrat res zelo veliko pri- cakovalo. Tudi samostojnosti. Ve cina star sev takrat ni vedela skoraj ni c o solanju svojih otrok, sploh pa se niso vme savali v solsko delo in so redko ali nikoli hodili v solo. Moji star si niso sole nikoli obiskali. Ko sem, ce se prav spomnim, po kon canem sestem razredu pri sel domov, sem o cetu povedal, da sem dobil spri cevalo. Pa me je vpra sal, v kateri razred sem hodil. Od- govoril sem mu, da v sesti razred gimnazije in na njegovo vpra sanje, kako mi je slo, sem dodal, da sem bil prav dober. Pripomnil je le, da je to se bolje, kot da bi bil odli cen, in sva z najinimi solskimi pogovori opravila za eno leto. Bila je pa skrb star sev in vzgoja za odgovornost precej druga cna, kot je danes. Namre c, ce ne bi bil dober dijak, bi bil takrat moj o ce gotovo ravnal zelo druga ce. Neko c, ko je imel moj brat Matija popravni izpit iz angle s cine, mislim, da je bilo v peti gimnaziji, ga je o ce takoj naslednji dan ob nastopu po citnic odpeljal v Sentvid h klju cavni carju Bri skemu, kjer je potem delal celo poletje. Komentar o ceta je bil kratek: Ce nisi za solo, bo s pa za ›handwerk‹ 3 . Jeseni je mama s te zavo o ceta izprosila, da je bratu dovolil opravljanje popravnega izpita in nadaljevanje studija. Gimnazija je bila takrat na visokem nivoju v vseh pogledih. Spomnim se, ko sem bil v peti ali sesti gimnaziji, smo opazovali osmo solce. Najbr z se spomnite, na Gimnaziji Be zigrad so zelo velike avle in stopni s ce in tam ob ograji so stali osmo solci in se pogovarjali kot mo zakarji, zrelo, odgovorno, zavzeto. Danes so to pam zi 4 . Ta razlika je tako neverjetna, da clovek nima besed, da bi jo opisal. Dobro se spomnim, med osmo solci, ki sem jih takrat opazoval in ob cudoval, je bil tudi Viljem Rupnik 5 in seveda tudi mnogi drugi. Tudi moja sestra. Joj, kako so bili takrat mladi ljudje zreli. Gotovo je bilo to tudi zaradi te zkega zivljenja in nedavno minule vojne. 3 Handwerk: (nem sko) ro cno delo, obrt. 4 Pam z, SSKJ: slab salno otrok, zlasti nevzgojen, razvajen. 5 Viljem Rupnik (1933), aplikativni znanstvenik, diplomiral matematiko in ekonomijo, doktoriral iz matematike in ekonomije, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Lju- bljani. Kot Fordov stipendist je bil tudi na izpopolnjevanju v ZDA. 58 Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 59 | #3 i i i i i i Pogovor s profesorjem Antonom Suhadolcem Ni mogoče pri tej razliki pomembna tudi vaša perspektiva? Takrat ste osmošolce opazovali kot zrelejše, starejše od vas. Danes so ljudje teh let za vas otroci. Ja, nekoliko mogo ce, a gre vseeno za povsem drug odnos, za druge vrednote. Takrat osmo solci niso vpili, se obna sali kot otro caji, se ceneno prerekali. Umirjeno in preudarno so se pogovarjali. Mo zevali so. Po gimnaziji ste študirali matematiko in že leta 1957 diplomirali? Ja, diplomiral sem leta 1957. Star sem bil 22 let. Pravzaprav sva diplomi- rala skupaj z Bohtetom 6 v novembru 1957. Diplomiral bi se prej, ce ne bi cakal Bohteta, ki je moral opraviti se izpit iz Fizike 2 pri profesorju Moljku 7 . Moljka je bilo zelo te zko dobiti in si ga v casih cakal tudi ve c mesecev. Diplo- miral sem › sele ‹ novembra tudi zato, ker je Plemelj 8 za cenjal studijsko leto sele po ›vseh svetih‹. Sicer sva z Bohtetom hitro diplomirala. Povpre cno je takrat studij trajal okrog sest let. Kdo je bil vaš mentor? Veste, takrat ni bilo diplomskega dela. Obstajala je le pedago ska smer in diplomski izpit. To sta bila pravzaprav dva diplomska izpita. Diplomski izpit A in diplomski izpit B. Pri diplomskem izpitu B si dobil izpitne naloge, ki si jih re seval stiri ure in nato moral se ustno zagovarjati tri od sestih predmetov, ki so bili pri studiju matematike glavni. Od teh sestih predmetov je tri predaval Plemelj in tri Vidav 9 . B-diploma je veljala za bolj uporabno, A pa za bolj teoreti cno. Na primer Diferencialne ena cbe so bile pri B- diplomi, medtem ko sta bila Algebra s teorijo stevil ali Funkcijska teorija pri A-diplomi. Ce si opravil izpit B, si se lahko priglasil se k izpitu A. Na ustnem zagovoru sta te Plemelj in Vidav spra sevala vsak po eno uro. Vidav obi cajno ve c kot eno uro. Ta sistem diplomskih izpitov je veljal vse do uvedbe smeri Tehni cna matematika . Prva diplomanta na tej novi smeri sta bila Jo ze Vrabec 10 in Marija Vencelj 11 . Za njima pa ze Egon Zakraj sek 12 in se nekateri drugi. 6 Zvonimir Bohte (1935), slovenski matematik, u citelj na FMF UL. 7 Anton Moljk (1916{1998), profesor zike na UL od leta 1946. Od za cetka je bil ugleden sodelavec dana snjega Instituta Jo zef Stefan. Opravljal je tudi pomembne funkcije v znanstvenih ustanovah Jugoslavije. 8 Josip Plemelj (1873{1967), slovenski matematik, prvi rektor (1919/1920) Univerze v Ljubljani. Doktoriral je iz matematike na Dunaju leta 1898, bil je profesor v Cernovicah (dana snja Ukrajina) v letih 1907{1917, od ustanovitve SAZU leta 1938 je bil njen redni clan in tudi dopisni clan hrva ske, srbske in bavarske akademije znanosti. 9 Ivan Vidav (1918{2015), slovenski matematik, clan SAZU, glej intervju Obzornik mat. z. 54 (2007) 6, str. 202{226. 10 Jo ze Vrabec (1940), slovenski matematik, u citelj na FMF UL. 11 Marija Vencelj (1941{2020), slovenska matemati carka, vi sja univerzitetna predavate- ljica na FMF UL. 12 Egon Zakraj sek (1941{2002), slovenski matematik, pionir ra cunalni stva, u citelj na FMF UL. Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 59 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 60 | #4 i i i i i i Intervju Takoj po diplomi ste se zaposlili na takratnem Fizikalnem inštitutu Jožef Stefan 13 ? Ceprav sva se na povabilo Vidava in Plemlja z Bohtetom takoj po diplomi prijavila za asistenta, sem jaz postal asistent sele dve leti in pol pozneje. Po diplomi sem se tako novembra 1957 zaposlil na Fizikalnem institutu Jo zef Stefan. Marca naslednje leto sem moral k vojakom. In tudi po vrnitvi iz vojske sem se spet vrnil na Institut Jo zef Stefan. Navkljub velikemu pomanjkanju asistentov ter u citeljev namre c moja vloga za asistenta se ni bila re sena. Takrat je bil na matematiki edini asistent Kri zani c 14 . Pa se Kri zani c ni bil v najbolj sih odnosih s Plemljem in Vidavom. Po besedah Kri zani ca, s katerim sva bila sicer vseskozi v dobrih odnosih, ga je Plemelj gledal ›postrani‹ vse od studentskih let, ko je pri uri geometrije pred tablo re seval konstrukcijsko nalogo in ›naredil neko neumnost‹. Kri zani ca naj bi bili vzeli za asistenta, ker so nujno potrebovali asistenta za matematiko na drugih, bolj tehni cnih smereh. Kri zani c takrat na matematiki ni imel nobenih vaj. Vse vaje sta imela Vidav in Plemelj sama. Kri zani c je kmalu po diplomi sel k Plemlju in ga vpra sal, kaj naj bi studiral. Plemelj je bil takrat v eni od dveh sob v univerzitetni stavbi na dana snjem Kongresnem trgu, ki sta pripadali matematiki in sta bili obenem knji znica. Plemelj se je ob Kri zani cevem vpra sanju ozrl naokrog in pokazal na knjige ter Kri zani cu odgovoril: »Glejte, koliko je knjig! Studirate lahko, karkoli se vam zaho ce. « Kri zani c je to Plemlju zameril, misle c, da mu Plemelj no ce pomagati. To je bila Kri zani ceva napaka, ker se ni zavedal, da mu Plemelj ni imel kaj svetovati. Plemelj je bil takrat star blizu 80 let in ze 30 let ni bil ve c v stiku z raziskovalno matematiko. Dobro se spomnim, kako mi je Plemelj sam enkrat z resigniranostjo govoril o nekem matemati cnem kongresu na Dunaju. Predavali naj bi bili o nekak sni topologiji, ki je bila njemu in nekaterim njegovim starej sim kolegom spanska vas, pa so raje sedeli v foajeju in pili kavo. Plemelj takrat ni ve c sledil moderni matematiki oziroma ga ta ni ve c zanimala. Kri zani c je tudi pozneje ve ckrat kake stvari narobe razumel. Na primer takrat, ko smo bili matematiki, kolikor se spomnim, ve cinsko kriti cni do njegovih gimnazijskih u cbenikov za matematiko, je on to razumel kot zaroto in ni nikogar poslu sal. Takrat je Piko 15 tudi po 13 Institut Jo zef Stefan (IJS) je bil ustanovljen kot Fizikalni institut pri Slovenski aka- demiji znanosti in umetnosti leta 1946. Leta 1959 se je preimenoval v Nuklearni in stitut Jo zef Stefan in v veliki meri ga je nancirala Zvezna komisija za nuklearno energijo. Leta 1969 se je IJS usmeril tudi na »nejedrske« dejavnosti in se preimenoval v Institut Jo zef Stefan. 14 France Kri zani c (1928{2002), slovenski matematik, u citelj na FMF UL, pisec polju- dnih knjig, srednje solskih in visoko solskih u cbenikov iz matematike. 15 Piko { med kolegi prijateljski vzdevek profesorja Josipa Globevnika (1945), sloven- skega matematika in clana SAZU. 60 Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 61 | #5 i i i i i i Pogovor s profesorjem Antonom Suhadolcem posvetovanju z drugimi v Obzorniku objavil sestavek 16 , s katerim je izrazil kriti cnost in rezerviranost do teh novih u cbenikov. Sestavek je bil napisan argumentirano in kolikor je bilo mogo ce strpno. Kri zani c se je po cutil zelo napadenega in kar sam dolo cil skupino kolegov, ki mislim, da s tem resni cno niso imeli ni c, in ki naj bi bili ›ubogega Pikota na suntali ‹, da je napisal ta sestavek. Pri kom je potem takrat Križanič imel podporo za izdajo tistih učbenikov? Kri zani c je bil najbr z na neki na cin pri oblasteh dobro zapisan. Sicer ni bil clan partije. Bil pa je do leta 1948 clan Komsomola 17 . Sam mi je pri- povedoval, kako so ga leta 1948 ob Informbiroju kot komsomolca poklicali na sestanek. Bil pa je Kri zani c vedno svojeglav, provokativen in je mislil s svojo glavo. Na sestanku se je uprl in rekel, da so se v ceraj morali vpiti › zivel Stalin ‹, danes naj bi vpili ›dol s Stalinom‹ in kaj da pa pride ju- tri? Takoj so ga izklju cili iz Komsomola in kot mi je pripovedoval pozneje, je bil vesel, da ga niso zaprli. Kri zani c tako ni imel neposrednih stikov z oblastjo, je imel pa dolo cene poglede, ki so bili oblasti blizu in je najbr z ohranil podporo marsikje. Ceprav se je Plemelj Kri zani cu zameril, je ta vseeno cez nekaj casa spet sel k njemu in ga vpra sal, kaj bi mu svetoval, da studira za doktorat. Takrat mu je Plemelj svetoval, da bi napisal kaj o Juriju Vegi 18 , o Mo cniku 19 in o Ho cevarju 20 in da bi to lahko bil doktorat. To mu je Kri zani c spet zelo zameril, ce s da to sploh ni matematika, da je to kve cjemu zgodovina matematike. Kri zani c je predlog sprejel zelo osebno, kot zalitev in kot da ga Plemelj steje za nesposobnega za matematiko. Kri- zani c mi je to osebno pripovedoval in tudi o tem, kako je potem razmeroma samostojno in da bi sebi in Plemlju dokazal, da je matemati cno se kako sposoben, za cel studij du Bois-Reymondove leme iz variacijskega ra cuna in jo tudi dokazal v okvirih Banachovega prostora. Pri tem mu je sicer pozneje pomagal Vidav, ki je bil Kri zani cu tudi formalni mentor 21 . Za to nimam 16 Josip Globevnik, Nekaj misli ob novem u cbeniku matematike za prvi razred srednjih sol, Obzornik mat. z. 28 (1981) 3. 17 Komsomol { okraj sava in zlo zenka iz ruskega naziva Kommunisti ceskij sojuz molode zi (Komunisti cna mladinska organizacija). 18 Jurij Vega (1754{1802), slovenski matematik, zik, geodet, meteorolog, plemi c in topni ski castnik. 19 Franc Mo cnik (1814{1892), slovenski matematik in pedagog. Pou ceval je na akademiji v Lvovu (dana snja Ukrajina) in na univerzi v Olomoucu (dana snja Ce ska). Bil je tudi solski nadzornik za Stajersko. Pisec matemati cnih u cbenikov, ki so v razli cnih jezikih iz sli v okoli 1200 izdajah. 20 Franc Ho cevar (1853{1919), slovenski matematik. Doktoriral je na dunajski univerzi pod mentorstvom Boltzmanna. Pou ceval je na avstrijskih visokih solah in na gimnaziji v Innsbrucku. Pisec matemati cnih u cbenikov, ki so v razli cnih jezikih iz sli v okoli 200 izdajah. 21 Kri zani c je doktoriral leta 1955 pod mentorstvom Vidava. Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 61 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 62 | #6 i i i i i i Intervju dokazov, a moj ob cutek je, da je Kri zani c s svojimi vpra sanji Vidava vsaj v za cetku nekoliko porinil v studij Banachovih prostorov in da je Vidav sele tedaj za cel studij funkcionalne analize ter potem napisal s tega podro cja nekaj zelo dobrih clankov. Kri zani c je bil zelo poseben in samosvoj clovek. Ze pred doktoratom je imel Kri zani c svoj neuradni skoraj privatni seminar, na katerega sva hodila midva z Bohtetom in tu in tam se kdo; na primer Ri- bari c 22 , pa nekateri iz Fakultete za elektrotehniko, tudi Zeleznikar 23 je kdaj pri sel. Tu je Kri zani c predaval funkcionalno analizo po nekih romunskih skriptah, pozneje pa po neki ruski knjigi. Vsaj na neki na cin je bil to za ce- tek funkcionalne analize v Ljubljani. Kot re ceno, Plemelj se ze zelo dolgo ni ve c ukvarjal z matematiko, ceprav so ga zaradi njegovih sposobnosti ste- vilni kovali v zvezde se dolgo potem, ko so ga spoznali kot matemati cnega genija. Znano je na primer, kako je okrog leta 1930 njegov biv si kolega in osebni prijatelj Radakovi c 24 , s katerim sta skupaj slu zbovala v Cernovicah, kot dekan Univerze v Gradcu povabil Plemlja, da bi prevzel predstojni stvo matemati cnega oddelka. Na sel sem osnutek pisma, ki ga je Plemelj v od- govor pisal Radakovi cu. V arhivu 25 je kakih 30 osnutkov pisem, originalna pisma je seveda odposlal. V arhivu je tudi okrog 2000 originalnih pisem, ki jih je Plemelj dobil. V omenjenem osnutku pisma Plemelj pi se Radakovi cu nekako takole: »Ve s, se nikoli mi ni bilo tako te zko napisati pisma, kot mi je napisati tega. Namre c, ze zelo dolgo se ne ukvarjam ve c z matematiko, ampak zgolj s pou cevanjem in se bojim, da ne bi bil kos nalogi, ki bi se tam od mene pri cakovala. « Tudi drugi stari Plemljevi kolegi in ob cudovalci, na primer Faber 26 , so Plemlju pisali, da zakaj ›gnije v nekem zaba cenem selu Laibach‹, ko bi mu bilo mesto na Dunaju ali v Berlinu. Plemlju je bilo zaradi tega o citno te zko, saj je bil vedno znova dele zen komplimentov velikih matematikov na uglednih mestih. Znano je priporo cilno pismo, ki ga je Plemelj pisal svojemu prijatelju Hermannnu Weylu 27 na Princeton, in sicer za sprejem zika Ku s cerja 28 na studijski obisk na Institute for Advan- ced Study. Pravzaprav je zanimiva cela korespondenca med njima. Weyl 22 Marjan Ribari c (1932), matematik in zik, doktorat 1959, dolgoletni vodja oddelka za uporabno matematiko na IJS. 23 Anton Zeleznikar (1928), profesor na Fakulteti za elektrotehniko, strokovnjak za ra- cunalni stvo in informatiko. 24 Michael Radakovi c (1866{1934), avstrijski zik, slu zboval na univerzi v Cernovicah v letih 1906{1915, od 1915 do svoje smrti pa na Univerzi v Gradcu, kjer je bil v letih 1924{ 25 dekan. Po Radakovi cevi smrti je njegovo mesto v Gradcu prevzel Erwin Schr odinger (1887{1961). 25 Arhiv RS pod oznako SI AS 2012, Plemelj Josip. 26 Georg Faber (1877{1966), nem ski matematik. 27 Hermann Weyl (1885{1955), nem ski matematik in teoreti cni zik velikega kalibra, pomemben clan Institute for Advanced Study, Princeton. 28 Ivan Ku s cer (1918{2000), slovenski zik, zaslu zni profesor UL, na Institute for Ad- vanced Study, Princeton 1952{1953. 62 Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 63 | #7 i i i i i i Pogovor s profesorjem Antonom Suhadolcem je namre c Plemlju odgovoril skrajno spo stljivo in o zivljajo c spomine in ob- cudovanje na Plemljevo ostrino uma. Plemelj pa mu je nazaj odgovoril v resigniranem tonu, da tudi on ohranja lepe spomine na skupne case, da pa je on na zalost v nasprotju z Weylom, ki se je od takrat le dvigal, od takrat le nazadoval. V pisanju se cuti vidno prizadet ton, ki kot da priznava la- stni propad. Plemlju je ogromno pomenilo odkritje Vidava, ki se je zgodilo precej prej, ze v casu pred in ob za cetku druge vojne, ko se Plemelj ni ve c aktivno ukvarjal z matematiko. Vidav je namre c takrat hitro, briljantno in prakti cno povsem samostojno doktoriral. S tem je Plemelj dobil ob cutek, da njegova zrtev in trud, ko je zapustil matematiko in › sel v zaba ceno selo Laibach‹ ter se posvetil pou cevanju, nista bila zaman. S tem, ko je na sel vrednega in sposobnega naslednika, se je namre c Plemelj cutil izpolnjenega. V tem smislu je bil Vidav Plemljeva re sitev. V letih 1961–1963 ste bili v Heidelbergu kot Humboldtov 29 štipendist? Ja, takrat sem gotovo tudi zaradi priporo cila, ki mi ga je napisal Plemelj, dobil stipendijo Humboldtove fundacije. Tako sem pri sel v Heidelberg k profesorju Gottfriedu Kotheju 30 , ki je bil moj formalni mentor. Bil pa je zelo zaposlen in sem komaj pri sel do njega, saj je bil aktiven vsepovsod, pisal je knjigo in bil je rektor. Sicer je bil zelo ljubezniv gospod. Ker je bil Kothe tako zaposlen, so mi svetovali, naj se raje obrnem na mlaj sega Heinza G un- terja Tillmanna 31 . Takrat sem v Heidelbergu intenzivno studiral podro cja matematike, o katerih sem v Ljubljani komajda kaj sli sal. Na primer med studijem v Ljubljani se nismo nau cili ni cesar o ›matrikah‹ ali ›linearnih pro- storih‹. Linearne algebre v na sem takratnem predmetniku ni bilo. Posredno 29 Humboldtove stipendije podeljuje Alexander von Humboldtova fundacija, ki jo nan- cira Zvezna republika Nem cija. Fundacija je bila prvotno ustanovljena po smrti Friedricha Wilhelma Heinricha Alexandra von Humboldta (1769{1859), da bi nadaljevali Humbold- tovo radodarno podpiranje mladih znanstvenikov. Fundacija je bankrotirala v casu nem- ske hiperinacije v 20. letih prej snjega stoletja in ponovno v 2. svetovni vojni. Fundacijo je o zivila Zvezna republika Nem cija po drugi svetovni vojni in njene stipendije tako na podro cju naravoslovja kot humanistike spadajo med najpresti znej se v Nem ciji. Med bi- v simi Humboldtovimi stipendisti so znanstveniki iz vsega sveta. Med njimi je tudi 50 Nobelovih nagrajencev. Alexander von Humboldt je bil nem ski vsestranski znanstvenik in raziskovalec, ki si je za casa zivljenja pridobil izjemen ugled. V svojem casu je veljal za enega najslavnej sih Evropejcev. Bil je clan znanstvenih zdru zenj in akademij po vsem svetu. 30 Gottfried Kothe (1905{1989), avstrijski matematik, ki je za cel s studijem kemije leta 1923 na Univerzi v Gradcu in se po prvem letu preusmeril na matematiko, ter ze leta 1927 doktoriral. Deloval je predvsem na podro cjih algebre in funkcionalne analize. O njegovi matemati cni kakovosti nekaj pove dejstvo, da je bil vabljen predavatelj na ICM (Mednarodni kongres matematikov) leta 1928 v Bolonji, 1932 v Zurichu in 1936 v Oslu. Bil je tudi direktor Instituta za aplikativno matematiko na Univerzi v Heidelbergu in njen rektor v letih 1960{1961. 31 Heinz Gunter Tillmann (1924{2017), nem ski matematik. Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 63 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 64 | #8 i i i i i i Intervju smo za matriko sli sali pri determinantah. Tam je bila omenjena kot ›shema stevil ‹. V Heidelbergu sem se tako sam nau cil veliko linearne algebre, Fou- rierovo analizo, Laplaceovo transformacijo, linearne topolo ske prostore. O splo sni topologiji nisem prej sli sal niti besede. O teoriji mere je Vidav pri nekem predmetu predaval nekaj ur in tudi to sem v Heidelbergu sam celo- vito pre studiral. Veliko sem se nau cil tudi ob citanju korektur K othejeve knjige. Nau cil sem se tudi teorijo distribucij, kar je bilo o zje podro cje dela Tillmanna, ki mi je predlagal, da bi poskusil dokazati zanimivo posplo si- tev Fourier-Laplaceove transformacije brez zapletenih pogojev pri klasi cni Fourier-Laplaceovi transformaciji. Slo je za zapleteno raz siritev prostora L 2 , v katerem je bilL 2 gost v obstoje ci sibki topologiji in za katere razumevanje in konstrukcijo sem moral dobro pre studirati cela podro cja matematike, ki so mi bila prej povsem neznana. Kar dobro sem napredoval in Tillmann mi je veliko pomagal. Potem je pa sel v Ameriko in sem ostal sam. Leta 1963 sem se vrnil v Ljubljano z nekako na pol dokon canim delom. V na- daljevanju mi je z nasveti pomagal Vidav in se dve leti je trajalo, da sem dokon cal disertacijo z naslovom Posplo sitev Fourier-Laplaceove transforma- cije in leta 1965 doktoriral pod uradnim mentorstvom Vidava ter postal docent. Glede izku snje bivanja v Nem ciji moram povedati se, da je bilo takrat vzdu sje na univerzi zelo prijetno in da ni bilo nikjer cutiti napeto- sti ali celo sovra stva, ki je takrat zaradi vojne se vladalo v politiki med Jugoslavijo in Nem cijo. Mogo ce je vredno posebej izpostaviti pozornost in prijaznost profesorja Kotheja, ki je bil moj uradni mentor in je takrat na univerzi opravljal najodgovornej so funkcijo. Se ve c kot dvajset let pozneje, ko je profesor Kothe praznoval svojo 80-letnico, je naneslo, da sem bil na obisku pri profesorju Veseli cu 32 in sva se skupaj udele zila K othejevega pra- znovanja. Takrat sem Kotheja po dobrih dvajsetih letih prvi c videl, a me je takoj prepoznal in prijazno nagovoril s Herr Suhadolc. Tudi prej mi je vsako leto pisal za novo leto. Dobro desetletje pozneje ste gostovali tudi na University of Wisconsin v Madisonu in na University of Florida v Tallahasseeju v ZDA ter pozneje ponovno za krajši čas večkrat v Hagnu v Nemčiji. Kako se spominjate vaših obiskov v Združenih državah Amerike? Ja, na University of Wisconsin v Madisonu sem bil s Fulbrightovo stipen- dijo. To je ogromna univerza z zelo mo cnim oddelkom za matematiko. Na Floridi sem bil pa na povsem druga cen na cin. Moja zena je takrat do- bila Fulbrightovo stipendijo za studijski obisk na biokemijskem in stitutu na University of Florida v Tallahasseeju na Floridi in v istem casu je neki pro- fesor matematike iz iste univerze zelel priti v Ljubljano, kjer bi sodeloval 32 Kre simir Veseli c (1940), hrva ski matematik, dopisni clan Hrva ske akademije znanosti, Humboldtov stipendist 1972, zaslu zni profesor Univerze v Hagnu. 64 Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 65 | #9 i i i i i i Pogovor s profesorjem Antonom Suhadolcem s profesorjem Vrabcem. Ker ni imel mo znosti studijskega dopusta, je iskal zamenjavo in tako sem jaz namesto njega takrat pou ceval na University of Florida. Stanovali smo v njegovi hi si, on pa je bival v mojem stanovanju na Rimski cesti v Ljubljani. University of Florida v Tallahasseeju je bila v pri- merjavi z Univerzo v Madisonu zelo majhna. Ljudje so bili pa tudi tam zelo prijazni. Spomnim se takratnega predstojnika, pisal se je McArthur 33 , med vojno je bil pri ameri skem letalstvu in je metal bombe na Nem cijo ter o tem napisal celo knjigo 34 . Bil je sicer zelo prijazna o cetovska gura in anga ziran pripadnik ene od ve cjih metodisti cnih cerkva. Tam je v casih tudi vodil pri- dige. Enkrat nas je povabil tudi k njihovemu cerkvenemu obredu in drugi c je pripravil privatno ve cerjo, kamor nas je povabil, ce se prav spomnim, tri tujce s soprogami. Dobro se spomnim, kako je po ve cerji vzel klju c, odklenil stekleno vitrino, iz nje vzel steklenico vina, vsakemu nato cil pol kozarca, steklenico pospravil in kredenco nazaj zaklenil. To le ka ze, kako dosledni, a hkrati spo stljivi in prijazni ljudje so to bili. Tudi na predstojnika v Ma- disonu, to je bil John Noel, ce ski Jud, imam izjemno prijetne spomine. V Madisonu sem bil celo leto in dobro se spomnim, kako mi je bilo po pol leta nekoliko dolg cas in sem si za zelel, da bi u cil. Johnu sem to povedal, pa mi je rekel, da mi pou cevati pa res ni treba, saj da imam stipendijo. Razlo zil sem mu, da bi to rad po cel zato, da bi izkusil pou cevanje v Ameriki in da za to ne bi pri cakoval nobenega pla cila. To je razumel in mi hkrati razlo zil, da v Ameriki delo zastonj ni mogo ce. Potem sva se dogovorila, da sem neuradno namesto njega pou ceval neki preprosti te caj iz diferencialnih ena cb, on mi je pa tudi neuradno in simboli cno iz zepa dal mislim da okrog 300 dolar- jev. Sicer se pa spomnim, da sem v Ameriki ze takrat izkusil ›varovanje osebnih podatkov‹, ki je cez nekaj desetletij pri slo tudi k nam. V Ameriki je bilo namre c ze takrat nedopustno, da bi studentje prihajali k tabli, saj bi se tako potencialno javno razkrilo njihovo neznanje. In rezultate izpitov je bilo treba v Ameriki ze takrat objavljati brez imen in samo z ›vpisnimi stevilkami ‹. V primerjavi s studijem danes pri nas pa o citno iz Amerike nismo uvozili vsega. Spomnim se namre c, da je bil zaklju cni izpit na zadnji dan pouka in kdor je izpit naredil, je opravil, kdor pa ne, je lahko prihodnji semester, ce je za predmet ponovno pla cal, poskusil se enkrat. Spomnim se tudi, da sem s studenti ob koncu semestra govoril in so me cudno gledali, ko sem komentiral, da je pri sel cas za njihove po citnice. Veliko jih je namre c poleti intenzivno delalo, da so zaslu zili za solnino za naslednji semester. Pri nas je sedaj cisto druga ce. Vsak student pri cakuje, da mu ze z rojstvom pri- 33 Charles Wilson McArthur (1921{2001), je med drugo svetovno vojno kot clan posadke ameri skega bombnika sodeloval pri 35 bombnih poletih nad Nem cijo. Doktoriral je s podro cja algebre leta 1954. 34 Charles W. McArthur: Operations Analysis in the United States Army Eighth Air Force in World War II, 349 st., Providence, American Mathematical Society, 1990. Vse- bino knjige uvr s cajo v za cetke sodobnega sir sega podro cja operacijskih raziskav. Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 65 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 66 | #10 i i i i i i Intervju pada zastonj solanje, dva tedna smu canja pozimi in trije tedni morja poleti. Vse to se steje kot dr zavljanska pravica, v resnici pa gre za skodljivo razvaje- nost, ki je v Ameriki nikoli niso poznali. Seveda je zivljenje v nekem smislu tam bolj kruto, a hkrati tudi bolj pravi cno. Nobena zavarovalnina, nobena pokojnina, noben privilegij ti tam ne pripada brezpogojno. Pri vsem mo- ra s participirati z lastnim delom in trudom in prepogosto skodljive potuhe, kot jo poznamo pri nas, v Ameriki ni. To seveda naredi sistem bolj krut, a hkrati tudi veliko bolj u cinkovit. Spomnim se tudi vpra salnikov, ki smo jih v Ameriki ze takrat ob koncu semestra delili studentom, in studentskih odgovorov. V odgovorih je bila skorajda absolutna korelacija med odgovori studentov, ki so napisali, da pri cakujejo kon cno oceno A ali B in hkrati, da sem zelo dobro predaval, in po drugi strani med tistimi, ki so napisali, da pri cakujejo D ali F in hkrati, da sem predaval slabo. Tega se se sedaj dobro spomnim in mislim, da veliko pove o tem, kaj podobne ankete studentov sploh povedo. Od mojega bivanja v Ameriki se tudi dobro spomnim, da ko sem bil v Madisonu, je bil tam tudi profesor Vrabec. Hodil je na podiplom- ska predavanja k profesorju Bingu 35 in eden izmed takrat tudi podiplomskih studentov pri profesorju Bingu mi je pripovedoval, kako so bili prav jezni na Vrabca, ker je znal odgovoriti na vsako Bingovo vpra sanje in so se vsi drugi po cutili strokovno poni zane. Vrabec je bil res izjemno sposoben in dober. Leta 1974 sta skupaj s prof. Pahorjem 36 prejela Kidričevo nagrado (predho- dnico današnje Zoisove nagrade) za rezultate s področja ›študija Boltzma- nove enačbe‹. Številni se vas spomnimo kot šarmantnega profesorja, ki je predaval predmete iz mnogoterih klasičnih matematičnih področij. Redki pa vedo, da ste bili med prvimi, ki ste se ukvarjali tudi z računalniki. Skupaj z Egonom Zakrajškom, Jožetom Vrabcem, Marijo Vencelj 37 , Zvonimirjem Bohtetom in Janezom Lesjakom ste bili med prvimi, ki ste se študijsko ukvarjali z računalniki v Sloveniji in izdelovali programe za prvi slovenski računalnik Zuse Z23 38 . Vaši spomini in asociacije po skoraj 60 letih razvoja računalnikov? 35 R. H. Bing (1914{1986), ameri ski matematik, clan American Academy of Arts and Sciences. 36 Sergej Pahor (1930{2006), slovenski zik, u citelj na FMF UL. 37 Marija Vencelj, Jo ze Vrabec in Egon Zakraj sek so leta 1964 prejeli Pre sernovo na- grado za raziskovalno nalogo z naslovom ›Prispevek k zbirki osnovnih podprogramov za elektronski ra cunalnik ZUSE Z23 ‹. Marija Vencelj, Jo ze Vrabec, Egon Zakraj sek Zvoni- mir Bohte, Janez Lesjak in Anton Suhadolc pa so sodelovali pri raziskovalnih studijah na IMFM z naslovi › Studij numeri cnih metod in izdelava osnovnih programov za ra cunalnik Z-23‹ (leta 1964) in›Numeri cno re sevanje Fredholmovih integralskih ena cb na ra cunalniku Z23‹ (leta 1968). 38 15. novembra 1962 je na IMFM na Lepem potu v Ljubljani za cel delovati prvi pravi ra cunalnik v Sloveniji, Zuse Z23. IMFM (In stitut za matematiko, ziko in mehaniko) je bil ustanovljen leta 1960. 66 Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 67 | #11 i i i i i i Pogovor s profesorjem Antonom Suhadolcem Prvi c sem se z ra cunalni stvom sre cal na studiju v Heidelbergu, kjer sem obiskoval te caj programiranja v Fortranu. Takrat sem za vajo napisal pro- gram za numeri cno re sevanje diferencialne ena cbe. O numeri cni matematiki takrat v Ljubljani ni nih ce ni c vedel. Bohte je bil eno leto na Danskem in se je potem za cel intenzivno ukvarjati z numeri cno matematiko. Enkrat je na Lepi pot, kjer je bil ra cunalnik Zuse Z23, pri sel Vadnal 39 in razlo zil ›neki linearni problem‹, katerega re sitev bi rad izra cunal. Slo je za danes klasi cen in uporaben problem ›linearnega programiranja‹ pri optimizaciji krmil za zivino, a takrat o tem nismo vedeli ni c. Zakopal sem se v knji- znico in po neki ruski in neki angle ski knjigi spoznal in pre studiral ›metodo simpleksov‹. Potem sem to predstavil na seminarju, ki smo ga imeli prav tako na Lepem potu. Po predstavitvi sva z Zakraj skom sla k meni domov na Strossmayerjevo ulico, kjer sem takrat stanoval. Za cela sva nekje ob osmih zve cer. Jaz sem mu razlagal algoritem oziroma vsebinske postopke, Zakraj sek je pa to vsebino ›prepisoval v kodo‹. Seveda je bilo ogromno detajlov. Ko sva zgodaj zjutraj delo kon cala, sem jaz sel spat, Zakraj sek pa na Lepi pot, kjer je program preizkusil na ra cunalniku in program je delal. Podoben primer je bila Jacobijeva metoda za lastne vrednosti simetri cnih matrik. Z Zakraj skom sva sestavljala kodo programa zve cer in do ranega jutra in mislim, da je naslednji dan program ze deloval. Tako sem se ob teh uporabnih problemih nau cil tudi veliko numeri cne matematike. Spomnim se, ko je Bohte za eno leto studijsko od sel v Anglijo, je bila povsem naravna izbira, da sem jaz namesto njega predaval numeri cne predmete. Vsebina mi je bila najbr z v se c tudi zato, ker se je uporabljalo metode in ideje klasi cne analize. Zanimive ideje, povezane z numeri cno matematiko, so pri sle tudi iz teoreti cne zike. Spomnim se problema, ki sva ga re sevala s profesorjem Pahorjem, kjer je slo za dileme numeri cnega integriranja in dejstva, da v realnih zikalnih problemih obi cajno vrednosti v to ckah niso znane, ampak je treba obravnavati ustrezna povpre cja. Od tod je bil oblikovan tudi pro- blem, ki ga je potem zelo celovito re sil Matja z Omladi c 40 v svoji diplomski nalogi, za katero je leta 1973 prejel studentsko Pre sernovo nagrado. Iz tega je nastal tudi clanek, ki smo ga objavili skupaj Pahor, Omladi c in jaz in je bil edini clanek s podro cja numeri cne matematike, pri katerem sem so- deloval. S profesorjem Pahorjem sva studirala linearizirano Boltzmannovo ena cbo za polravnino. Fiziki so znali izra cunati lastne vrednosti ustreznega operatorja, ni se pa vedelo, ali dobljene lastne funkcije tvorijo kompletni sis- tem. To je bil najin prispevek, dokazala sva kompletnost sistema. Pozneje so se drugi dokazali isti izrek na druga cne na cine in ob druga cnih predpo- stavkah. S profesorjem Pahorjem je bilo krasno sodelovati, bil je namre c izjemno sposoben tudi kot matematik. 39 Alojzij Vadnal (1910{1987), slovenski matematik, dolgoletni profesor za uporabno matematiko na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. 40 Matja z Omladi c (1950), slovenski matematik, u citelj na FMF UL. Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 67 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 68 | #12 i i i i i i Intervju Današnji poudarek na količini pri vrednotenju znanstvenoraziskovalnega dela ima za posledico, da celo povprečni raziskovalci objavljajo veliko več kot nekoč najboljši. Takrat je bil pogled na matematiko verjetno celovitejši, kot je danes. Vi ste bili znani po širokem znanju in poznavanju matema- tike. Bili ste dolgoletni poročevalec in vaša poročila samo v Mathematical Reviews oziroma kasnejšem MathSciNet se štejejo v stotinah. Ja, mislim, da jih je bilo okrog 300. Pred pribli zno letom dni sem pa odpo- vedal sodelovanje pri pisanju teh poro cil, in sicer predvsem zato, ker so mi tega dela nalagali vedno ve c. Tudi po tri na mesec. V casih je bilo to bolj zmerno in sem dobil pribli zno en pregled na dva meseca. V casih sem bil tudi zelo dobrodo sel, ker sem opravljal recenzije tudi za ruske, ukrajinske in beloruske clanke. Ukrajinskih in beloruskih sicer ni bilo veliko, nekaj pa le. Bilo je pa v casih zelo veliko ruskih clankov in nekaj casa so mi v recenzije po siljali prete zno te. Je pa to zgodovina, sedaj tudi Rusi pi sejo v angle s cini. Obširno je vaše strokovno delo od predavanj doma in v tujini do sodelovanja pri Obzorniku in Preseku. Študentom ste predavali najrazličnejše predmete od linearne algebre, numeričnih predmetov, funkcionalne analize, teorije mere, diferencialnih enačb, aproksimativnih metod, analitičnih funkcij ..., tako za študente matematike kot za študente inženirskih smeri, tako na dodiplomskem kot na podiplomskem nivoju. Ko pogledate nazaj, na kaj ste najbolj ponosni, oziroma katere profesionalne aktivnosti in sodelovanja so pustili najvrednejše spomine? Te zko o tem zanesljivo kaj re cem. Po moji vrnitvi iz Heidelberga, kjer sem se nau cil veliko funkcionalne analize, sem se zavzemal, da podro cje funkcio- nalne analize dobi svoje stalno mesto v na sem predmetniku. Ne vem, ce ni prav tisto leto Vidav prvi c predaval funkcionalno analizo. Pred tem mislim, da je le profesor Grasselli 41 enkrat imel neki te caj o teh vsebinah, pa ne vem ve c, v kak snem okviru je to bilo. Glede na skromnost profesorja Grassellija pa je njegov prispevek pri razvoju funkcionalne analize sel povsem v pozabo. In kot re ceno, ze v petdesetih letih se je funkcionalne analize loteval Kri za- ni c, ki pa je bil pri tem precej samosvoj in so njegova prizadevanja ostajala v bolj zaprtem krogu. Takrat v sestdesetih sem funkcionalno analizo ve ckrat predaval tudi jaz in spomnim se, da smo za cenjali s ›splo sno topologijo ‹, pa z linearnimi prostori, linearnimi topolo skimi prostori in sele potem smo sli na Banachove in Hilbertove prostore. Takrat se pa c topologije pri nas sploh se ni predavalo. Mislim, da je po mojem odhodu v Ameriko funk- cionalna analiza spet za nekaj casa izginila iz predmetnika. Po vrnitvi iz Amerike sem predaval diferencialne ena cbe in v okviru tega predmeta sem 41 Josip Grasselli (1924{2016), slovenski matematik, u citelj na FMF UL, glej intervju Obzornik mat. z. 63 (2016) 3, 100{113. 68 Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 69 | #13 i i i i i i Pogovor s profesorjem Antonom Suhadolcem veliko casa posvetil funkcionalni analizi. Pozneje se je funkcionalna analiza v na sem predmetniku spet uveljavila. Moj skromni prispevek pri razvoju slovenske matematike je najbr z izklju cno na podro cju prena sanja znanja na mlaj se rodove. Upam, da je moje pou cevanje pri studentih pustilo pozi- tivno sled, ali vsaj da ni bilo veliko tistih, ki sem jim ›grenil‹ zivljenje. Da bi pa v matemati cni znanosti pustil kako sled, to si ne delam utvar. Tistih nekaj clankov, ki sem jih objavil, je bilo morebiti zanimivih za eksperte, a v perspektivi znanosti ne pomenijo ni c. Vesel sem, ko od biv sih studentov v casih sli sim, da sem pustil kaj pozitivnega v njihovem spoznavanju lepot matematike. A tudi spomini zbledijo in izginejo. Sedaj so veliko mlaj si od mene in moji studenti ze v pokoju, kot na primer Bojan Magajna 42 . Jaz sem dolga leta predaval diferencialne ena cbe, napisal tudi nekaj gradiv za te predmete, posebej za parcialne diferencialne ena cbe. A to vsakdo, ki pre- dava, naredi nekoliko druga ce. Za mano je to predaval Bojan Magajna in je tudi napisal knjigo. Seveda sem jo pre cital in je krasno napisana. Bojan Magajna je bil tudi izjemno dober in natan cen matematik. Skoda, da je bil tudi on s svojimi visokimi standardi preve c marginaliziran. Tudi on se ni znal ali hotel uspe sno boriti v svetu bolj ambicioznih. Trudil sem se biti koristen na podro cju popularizacije matematike. Dolga leta sem bil urednik Obzornika in tam objavil okrog 100 prispevkov, od poro cil do recenzij in clankov. Vaša zanimanja poleg bogatega repertoarja aktivnosti, ki so tako ali drugače povezane z matematiko, segajo tudi na številna druga področja. Ste avtor zgodovinskeknjigeoRiharduZupančiču 43 ,uredilistednevniksvojegaočeta, ki celovito opisuje pomembne segmente slovenske zgodovine, ukvarjate se z botaniko, napisali ste knjigo Les naših dreves in grmovnic ter zbrali in pri- pravili razstavo več kot 900 vrst lesa, ki vključuje 160 čudovito oblikovanih krogel. Pisanje knjige o Zupan ci cu je trajalo okoli 12 let in pri tem je bilo veliko te zav in nasprotovanj. Kot da Zupan ci c pri nekaterih ostaja persona non grata. Po razli cnih krajih Slovenije je bilo okrog deset omenjenih razstav lesa. Obse zno zbirko razli cnih vrst lesa sem podaril in jo sedaj hrani Tehni ski muzej Slovenije. Pri isti zalo zbi, kot je iz sla knjiga Les na sih dreves in grmovnic, je v pripravi tudi izid knjige Sadje. 42 Bojan Magajna (1955), slovenski matematik, u citelj na FMF UL, Zoisov nagrajenec. 43 Rihard Zupan ci c (1878{1949) je bil do konca druge svetovne vojne poleg Plemlja osrednji predavatelj za matematiko na Univerzi v Ljubljani in tudi clan SAZU. Bil je tudi (drugi) rektor Univerze v Ljubljani v letih 1920{1921. Zaradi nem skih korenin in odklonilnih stali s c do nove oblasti je leta 1945 od sel v Avstrijo in bil istega leta tudi izklju cen iz SAZU. Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 69 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 70 | #14 i i i i i i Intervju Lahko ob tem poveste še kaj več o vaši ljubezni do botanike, o vaših zbirkah rastlin in o vašem poznavanju in zbiranju lesa? O parketu v vaši hiši? O vašem lesenem kovčku? O posebnih lesenih izdelkih, ki se nahajajo na številnih tudi nepričakovanih mestih? Ali ni imel čudovite mize, ki ste jo vi pomagali oblikovati in izdelati, tudi nedavno tragično preminuli Marjan Jerman? Ja, Marjan Jerman je imel res lepo mizo. V tistih casih, ko si je opremljal stanovanje, sva zelo prijateljevala. Ve ckrat je bil pri meni in jaz z njim tudi pri njegovem mizarju, da sva mu skupaj pojasnila, kako naj bo miza izdelana. Marjana mi je zelo zal. Bil je zelo talentiran kot clovek in kot matematik. Ni se pa dobro zna sel v tem agresivnem svetu, kjer so ambicije pomembnej se od sposobnosti. Botanika me je spremljala od otro stva. Od malega sem delal in celo moral skrbeti za vrt. Potem so se mi od tam zanimanja raz sirila najprej na gojenje cvetic. Ko sem po strogem profesorju matematike Molinaru v sesti gimnaziji naslednje leto dobil profesorja Franca Su star si ca, ki je bil v primer- javi s profesorjem Molinarom zelo blag in je bila tudi njegova matematika v primerjavi z Molinarovo videti bolj ›kuharsko‹, sem bil ze skoraj odlo cen, da studij matematike zamenjam za studij botanike. Kot srednje solec sem bil tudi na tekmovanjih iz biologije in dosegel drugo ali tretje mesto. Potem pa sem v zadnjem razredu gimnazije dobil spet novega profesorja matematike Tonina. Ta je bil strog in zahteven. Rad ga je tudi pil, a kot u citelj je bil zelo dober. In sem se tako le odlo cil za studij matematike. Sicer pa sem bil v gimnaziji vseskozi aktiven v kro zkih za biologijo. Spomnim se, kako sem po angle skih revijah, kot je National Geographic, pripravljal predavanja, na primer o severnomorskih pti cih, kot je pun 44 , ki imajo zelo pisan kljun in v kljunu lahko dr zijo tudi do pet rib naenkrat. Prvi c sem tega pti ca videl v zivo sele pred nekaj leti na Islandiji. Pozneje, ko sem imel svoje stanovanje in hi so, sem pa za cel gojiti razne rastline tako v stanovanju kot na vrtu. Po letu 1963, ko sem stanoval na Strossmayerjevi, sem naenkrat imel vsaj 40 lon ckov najrazli cnej sih rastlin in bil sem v stiku s stevilnimi ljudmi, ki so mi pri tem pomagali. Na primer profesor Vrabec ima brata, ki je zdravnik in je takrat takoj po diplomi sel v Ju zno Afriko. Mislim, da se je s tem zelel izogniti { in mu je tudi uspelo { slu zenju JLA (jugoslovanske vojske). Vrnil se je sele po osamosvojitvi Slovenije v devetdesetih letih prej snjega stoletja. Delal je v bolni snici za tropske bolezni v Cape Townu v Ju zni Afriki, kjer so imeli ali tudi se imajo ogromen in svetovno znani botani cni vrt. Na mojo zeljo se je tam pozanimal, ce bi lahko dobil kak sna semena. Botani cni vrt v Cape Townu je letno izdajal katalog semen Index Seminum, kjer so ponujali 44 Pun ali mormon (Fratercula arctica) je morski pti c, ki gnezdi ob obalah severnega Atlantskega oceana. 70 Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 71 | #15 i i i i i i Pogovor s profesorjem Antonom Suhadolcem po nekaj sto razli cnih semen drugim podobnim institucijam. Povezal sem se z Ljubljanskim botani cnim vrtom in sem potem preko njih dobival razli cna semena iz Afrike. Pribli zno tri cetrtine teh semen niti vzklilo ni, najbr z zaradi neprimerne vlage in temperature. Iz nekaterih so pa zrasle cudovite rastline. Na primer, dobro so mi uspevali streptocarpusi. To so nenavadne dvokali cnice, pri katerih se z rastjo eden od dveh kli cnih listov preprosto ve ca in dose ze velikost tudi ve c kot 50 cm. Potem iz sredine tega velikega kosmatega lista po zene do deset stebel, na katerih zacvetijo cudoviti modri cvetovi. Ko sem odhajal v Ameriko, sem nekaj teh rastlin podaril Ljubljan- skemu botani cnem vrtu, a kolikor vem, niso pre zivele. Po vrnitvi iz Amerike teh eksoti cnih rastlin nisem ve c imel. Zanimivo je (smeh), da sem takrat iz botani cnega vrta v Cape Townu dobil celo ponudbo oziroma razpis za direktorja. Imeli so me namre c za- vedenega kot sodelavca in sem najbr z tako kot drugi dobil razpis. Dobro se spomnim, da bi kot direktor dobil hi so v samem vrtu, avto s soferjem, postal bi clan senata univerze in kaj vem kaj vse bi mi se pripadalo. Se- veda nisem izpolnjeval pogojev (smeh). Sodelovanje z botani cnim vrtom v Cape Townu je bilo res prijetno in zanimivo. Se je pa zal hitro kon calo v devetdesetih letih prej snjega stoletja ob nastopu nove oblasti. Prej eno- stavna komunikacija in po siljanje semen je namre c naenkrat postalo polno birokracije in velikih ra cunov. Glede na moj ›botani cni status ‹ sem imel pa vedno tudi polno drugih zanimivih virov. Na primer Janez Lesjak, ki ste ga prej omenili in s katerim sva se zelo dobro poznala, mi je iz Egipta prinesel seme kave. Posadil sem jo in je vzklila. Glejte, to je ta kava (poka ze na pribli zno 3 m visok kavovec, ki raste ob oknu), stara je ze cez 40 let in ne- kajkrat sem jo ze moral obrezati, vsako leto rodi, ne veliko, a nekaj zrn ima vselej. Nekaj semen sem prinesel tudi iz Amerike. Na primer tale (poka ze na zanimivo rastlino na veliki okenski polici) ›Beaucarnea‹ je iz semena, prinesenega iz Amerike, in je sedaj stara ze skoraj 50 let { se cakam, da bo zacvetela (smeh). Tista (poka ze na drugo rastlino) Bromelia je tudi od takrat in je cvetela ze vsaj dvakrat. Pa se nekaj podobnih rastlin iz tistega casa imam. Iz raznih potovanj sem pa prina sal razne cvetice in ustvarjal herbarij. Z upokojitvijo je pri slo ve c casa tudi za to in v mojem herbariju je cez 2000 rastlin iz vsega sveta. Moje zanimanje za les se je pa za celo z dogodki daljnega leta 1979, ko so moji mami vzeli vrt { tam so zgradili postajo ljudske milice Be zigrad. Bila je to velika parcela kakih 1000 m 2 . V zameno je mama dobila trikotno parcelo velikosti dobrih 600 m 2 ob Savi v Sto zicah, na kateri stoji sedaj hi sa, v kateri smo. Parcele ni dobila v last, ampak v ›uporabo‹ s pogojem, da se v dveh letih na njej zgradi hi sa, sicer pravica uporabe propade. Mama je bila ze v letih in je parcelo ponudila za gradnjo nam otrokom. Vse tri moje sestre in oba brata takrat niso bili zainteresirani ali niso imeli mo znosti za gradnjo. Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 71 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 72 | #16 i i i i i i Intervju Jaz sem bil ob prvih novicah o tem v Ameriki in tudi nisem videl mo znosti. Potem smo se pa na pobudo moje zene vseeno odlo cili in za celi z gradnjo. Gradnja je z veliko lastnega anga ziranja in dela trajala deset let. Moj o ce je imel v svoji nekdanji delovni sobi parket iz nenavadnih desk najrazli cnej sih oblik. To si je lahko privo s cil, ker je bil gradbeni in zenir in je poznal mnoge obrtnike, mizarje, tesarje. Ta o cetova soba mi je ostala v prav posebnem spominu in tako sem ze ob za cetku gradnje lastne hi se za cel zbirati les. Dobesedno zbirati tako, da sem na tleh, v gozdu in kjerkoli sem kaj na sel, pobiral razne veje in jih nosil domov. Spomnim se na primer, bilo je okrog leta 1980, ko je pozimi zapadlo veliko snega, ki je polomil stevilna drevesa. Blizu Cankarjevega doma in prostorov takratnega Izvr snega sveta { to je bila takrat republi ska vlada { raste velika Sophora Japonica, ki je na prvi pogled podobna akaciji. Sneg je odlomil veliko vejo, ki je le zala na tleh. Bila je tako velika, da je sam nisem mogel dvigniti. Blizu je bil policaj, ki je stra zil pred vrati Izvr snega sveta . Prosil sem ga, ce bi mi vejo pomagal dvigniti, da bi cesto o cistil in vejo odnesel stran. Brez zadr zkov mi je pomagal vejo dvigniti na ramo in sem jo odnesel proti Rimski cesti, kjer sem stanoval. V na si kuhinji sta dve deski parketa iz tiste veje. Tako sem vsepovsod zbiral razne kose lesa. Pri sorodnikih in kjerkoli sem bil. Na Javorju mi je ob naklju cnem sre canju kmet prijazno odstopil osem pravkar po zaganih hru sk. Iz njih so narejeni miza, pult in delno omare v kuhinji. Zgodilo se je celo, da mi je lastnik deblo sam na zago pripeljal. Seveda sem vselej ponudil pla cilo, a ve ckrat sem od prijaznih ljudi les dobil zastonj. Parket v celi hi si je iz tako pridobljenega lesa najrazli cnej sih vrst. Od tu se je razvilo moje zanimanje za les. V clanil sem se v mednarodno dru stvo zbirateljev lesa in tako smo si izmenjevali razli cne zanimive vzorce lesa. Teh vzorcev nisem nikoli kupoval, slo je izklju cno za zamenjave. Pa sem vseeno zbral okrog 900 vrst lesa. Kot re ceno, to zbirko, ki je v Sloveniji edinstvena in so jo radi sprejeli, sem podaril Tehni skemu muzeju Slovenije . Iz tega zanimanja za les je nastala tudi omenjena knjiga Les na sih dreves in grmovnic . Tu in tam sem naletel na nekaj ljubosumja s strani gozdarjev, ce s da jim ska cem v zelje. Mene je pa c to zanimalo in tega nisem po cel iz kakih ambicij. Gozdarji, ki so slu zbeno v stiku z lesom, bi imeli veliko ve c prilo znosti za pisanje take knjige in ob neki prilo znosti sem lahko rekel le (smeh): » Ce bik se obotavlja, se vol na kravo spravlja.« Ko sem se upokojil, sem z zbiranjem lesa prenehal, se vedno pa me veseli botanika. Od upokojitve sva bila z zeno na stevilnih potovanjih in povsod nabiram cvetice ter fotograram in zbiram podatke o rastlinah, ki si jih tudi zapisujem. Tega se je nabralo ze za stiri knjige. Napisal sem tudi sest knji zic, eno na primer o zitaricah, pa o metuljnicah, o skrobnih rastlinah, o tekstilnih rastlinah. Gre za vrste rastlin, ki so zelo pomembne v svetovnem merilu. 72 Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 73 | #17 i i i i i i Pogovor s profesorjem Antonom Suhadolcem Bili ste predstojnik takratnega Odseka za matematiko v letih 1981–1983 in 1987–1989. Pozneje, leta 1995, ste postali prvi dekan na novo ustanovljene FMF. Kako se spominjate odnosov, vodenja in upravljanja med univerzite- tnimi učitelji takrat? V letih, v katerih je bil profesor Vidav se aktiven in vpliven, so bile razmere skorajda idealne. To velja nekako za sestdeseta in sedemdeseta leta prej- snjega stoletja. Tudi se v mojem prvem mandatu v letih 1981{1983 so bile razmere zelo urejene in prijetne. Prepirov se prakti cno ne spomnim. Dela je bilo veliko in vsi smo bili polno zaposleni. Pla ca je bila, kakr sna je pa c bila in neodvisna od obsega ur, ki jih je posameznik u cil. Pozneje, tudi z ve canjem vloge in stituta IMFM, je igral vse pomembnej so vlogo denar in v poznih osemdesetih letih prej snjega stoletja je bilo nesoglasij ze veliko. Pred tem je znotraj Odseka za matematiko veljala skoraj popolna enotnost in popolnoma vseeno je bilo, kdo je bil predstojnik. Bilo pa je sicer kar nekaj zunanjih motenj. Na primer, ko je bil direktor Instituta Jo zef Stefan Osredkar 45 , ki je bil sicer zelo agresiven clovek, je IJS hotel prevzeti prvo stopnjo studija matematike in zike. To je takrat pomenilo prvi dve leti studija. Spomnim se, da smo bili matematiki zelo enotno proti. Neko c sem bil na sestanku pri Osredkarju. Nikoli v zivljenju nisem na nikogar kri cal, na tistem sestanku z Osredkarjem pa sem izgubil zivce in vpil nanj. S podporo tudi drugih { posebej Univerze { smo takrat uspeli ustaviti tisti proces, ki je bil po politi cni liniji speljan ze kar dale c. Spomnim se, neko c veliko pozneje, najbr z nekje v zgodnjih devetdesetih letih prej snjega stoletja, sem bil na potovanju na Kubi, ki ga je organizirala Ars Longa 46 , in na potovanju je bil tudi Osredkar, takrat seveda upokojen. Na potovanju je bilo veliko profesorjev iz Elektro fakultete, ki so Osredkarja dobro poznali in tako zelo so se ga izogibali, prav prezirali, da se mi je to zdelo neprimerno. Ob tem slabem ob cutku sem takrat z njim vzpostavil 45 Milan Osredkar (1919{2003) je bil direktor Instituta »Jo zef Stefan « v letih 1963{1975. O njegovi vlogi v razvoju IJS lahko preberemo v Novicah IJS, st. 104, junij 2003, izdanih ob njegovi smrti. Prof. Osredkar je ob za cetku druge vojne studiral elektrotehniko (in so casno na Akademiji za glasbo). Med drugo vojno je bil aktivni sodelavec radia Kri ca c in konec vojne do cakal kot namestnik sefa odseka OZNA (Odjeljenje za za stitu naroda), ki je bila predhodnica UDBE (Uprava dr zavne bezbjednosti). Leta 1948 je postal poverjenik SUZUP-a (Zvezne uprave za napredek proizvodnje) in deloval pri nadzoru in razvoju ve cjih raziskovalnih in stitutov. Leta 1950 je za cel s studijem zike, leta 1952 je bil imenovan za pomo cnika direktorja IJS in leta 1954 je diplomiral pri Peterlinu. Po dvoletnem studiju (1955{1956) v ZDA je leta 1958 doktoriral prav tako pri Peterlinu. Leta 1957 je Osredkar vodil komisijo za izdelavo Predloga za perspektivno usmeritev in reorganizacijo IJS. Bil je redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko, castni clan IJS, castni me s can Ljubljane, clan Izvr snega sveta SRS in nosilec stevilnih dr zavnih odlikovanj. 46 Ars Longa { Ljubljanska ›Akademska potovalna agencija‹. Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 73 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 74 | #18 i i i i i i Intervju stik in se z njim precej ob sirno pogovarjal. Bil je zelo spodoben in kar malo zadr zan. Ne vem, najbr z je bil takrat tudi ze hudo bolan. Vsekakor to ni bil ve c isti clovek, kot sem se ga spomnil od takrat, ko je bil se vpliven in blizu oblasti. Takrat je ob 50. obletnici IJS in stitut izdal knjigo 47 in njen urednik je bil Osredkar, ki je tudi napisal glavni del. Osredkar mi je takrat knjigo poslal in me vpra sal za mnenje. Seveda sem knjigo natan cno prebral in podal nekaj manj sih opomb. Vsebinsko pa sem se dotaknil tudi dveh ko cljivej sih tem iz zgodovine IJS, ki so bile v knjigi zelo mimogrede omenjene. V poznih sestdesetih letih prej snjega stoletja smo matematiki in ziki znotraj univerze imeli stavbo na Jadranski 19, hkrati smo pa zgradili tudi temelje na Jadranski 21. Pri gradnji na Jadranski 21 je pri slo do zastoja, ker je zmanjkalo denarja, pa tudi zato, ker se je ze omenjeni profesor Ku s cer, kot na s takrat odgovorni za gradnjo, zaradi oken na crtovane stavbe skregal z arhitektom. V tistem casu je bil direktor IJS Osredkar, ki je bil zelo vpliven in je tudi na Univerzi uspel uveljaviti svojo voljo. Temelje na Jadranski 21 so nam dobesedno ukradli in zgradili dve nadstropji, v katerih so postavili takratni Ra cunski center . To so bile zelo hude manipulacije, v katerih so nam sicer marsikaj obljubljali. Mi smo se takrat zelo jezili, sestavili in podpisali protestno pismo in ze za celi sodne postopke za uveljavitev svojih interesov. Na univerzi in Osredkar na IJS so potem z raznimi obljubami, ki jih niso nikoli uresni cili, uspeli Vidava prepri cati, da smo odstopili od to zbe, katere pozitivni izid v tistih razmerah seveda ni bil zagotovljen. Zgrajeni nadstropji so potem privatizirali in od takrat izvira dolgoletna cudna lastni ska urejenost stavbe 48 na Jadranski 21. To je bila prva tema, ki jo je Osredkar v knjigi zelo na kratko in non salantno opisal. Druga zamol cana tema pa je bila postopna in leta 1959 dokon cna odstra- nitev Peterlina iz instituta IJS. Osredkar je bil takrat politi cno nastavljen Peterlinov pomo cnik. Pri njem je diplomiral in tik pred Peterlinovim do- kon cnim odhodom iz IJS je pri njem tudi doktoriral. Osredkar ni bil pri Pe- terlinovi odstavitvi najpomembnej si, je pa pri njej aktivno sodeloval. Glavni so bili takrat seveda politiki. V Ljubljani predvsem Kraigher 49 in Ranko- 47 Milan Osredkar, Natalija Polenec, Pripovedi o IJS: 50 let Instituta »Jo zef Stefan «, Ljubljana : Institut »Jo zef Stefan «, 2000. 48 Po ve ckratni zamenjavi privatnih lastnikov je v zadnjih letih Fakulteta za matematiko in ziko po pol stoletja pri sla do lastni stva na celotni stavbi na Jadranski 21 s povsem tr znim nakupom. 49 Boris Kraigher (1914{1967) je spadal med najvplivnej se slovenske in jugoslovanske politike tistega casa. V letih 1953{1962 je bil predsednik Izvr snega sveta Ljudske skup s cine (slovenske vlade). Po letu 1962 pa je bil predsednik gospodarskega odbora Skup s cine FLRJ in od 1963 do smrti podpredsednik Zveznega izvr snega sveta in predsednik odbora ZIS za gospodarstvo. Umrl je v prometni nesre ci. 74 Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 75 | #19 i i i i i i Pogovor s profesorjem Antonom Suhadolcem vi c 50 v Beogradu. Pridobil sem kopijo dekreta, ki ga je podpisal Rankovi c. Takrat so po dekretu odstranili 51 vodstva vseh treh nuklearnih in stitutov v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Vidav je pripovedoval, kako je takrat Krai- gher k sebi na sestanek poklical vplivne zike 52 , na primer Dominka 53 , in tudi njega kot najvplivnej sega matematika. Skupaj kakih pet ali sest ljudi, ki jih je takrat Kraigher obvestil, da partijska celica na IJS zahteva, da se Peterlina umakne. Peterlin je bil nad na cinom svoje odstavitve in tudi nad odnosom nekaterih sodelavcev tako razo caran in u zaljen, da niti po zadnjo pla co, ki smo jo takrat dobivali v pisarni v gotovini, nikoli ni pri sel. Zapustil je Slovenijo in po obiskih v Nem ciji in v ZDA na Harvardu kmalu sprejel ugledno pozicijo na Technische Universitat Munchen. Od leta 1961 do svoje upokojitve leta 1990 pa je delal na presti znih ameri skih institucijah. Med drugim je bil direktor Camille Dreyfus Laboratorija na Triangle Institutu v Severni Karolini. Menda takrat Peterlin sploh ni zelel v Ameriko. Prosil je kolege, naj mu svetujejo, kako bi se lahko obzirno izognil povabilu za odhod v Ameriko. Kolegi so mu rekli, da je v Ameriki zelo pomemben denar in naj preprosto zahteva dvojno pla co. Zahteval je dvojno pla co, ki pa jo je dobil in se potem odhodu ni mogel ve c vljudno izogniti. To mi je veliko pozneje povedala Peterlinova h cerka, s katero sva dobra prijatelja. Prav v tistih letih, potem ko je Peterlin zapustil Slovenijo, sem bil jaz v Nem ciji. Spo- mnim se, da sem Peterlina povsem naklju cno sre cal na ulici med obiskom v Munchnu. Osredkar je bil pri Peterlinovem odhodu iz IJS zelo pomembna in sood- govorna gura. In seveda v knjigi tega ni nikjer omenil. Po branju knjige sem poleg ze omenjenih manj sih opomb napisal tudi, da mu pri vsebini 50 Aleksandar Rankovi c (1909{1983), po vojni eden najvplivnej sih jugoslovanskih politi- kov. Bil je sef UDBE in dolgo Titov namestnik v najpomembnej sih dr zavnih in partijskih organih. Leta 1966 je padel v Titovo nemilost in bil odstranjen iz vseh funkcij. 51 Na In stitutu Borisa Kidri ca v Vin ci pri Beogradu je bil odstranjen Pavle Savi c, na in stitutu Ru đer Bo skovi c v Zagrebu Ivan Super in na in stitutu Jo zef Stefan v Ljubljani Anton Peterlin. Leta 1955 je Aleksandar Rankovi c, ki je bil takrat tudi zvezni minister za notranje zadeve, prevzel vodstvo Zvezne komisije za nuklearno energijo (ZKNE). Leta 1957 je Boris Kraigher, ki je bil tedanji predsednik slovenske vlade, od Peterlina prevzel predsedovanje Upravnemu odboru IJS. › Cistka‹ na treh velikih institutih je sledila reak- torski nesre ci v Vin ci 15. 10. 1958, ki je s sevanjem hudo po skodovala sest srbskih tehnikov in studentov. Po posredovanju akademika in mednarodno renomiranega zika in kemika Pavleta Savi ca so se po skodovani zdravili na Institut Curie v Parizu, kjer so jih zdravili s takrat se eksperimentalno presaditvijo kostnega mozga. Eden izmed sestih je mesec dni po nesre ci v Parizu umrl. Drugi so pre ziveli. 52 Najbr z je slo za sestanek, ki ga omenja tudi akademik profesor Crtomir Zupan ci c (primerjaj intervju Obzornik mat. z. 58 (2011) 2, 51{93). 53 Franjo Dominko (1903{1987), slovenski zik in astronom. Pred vojno je delal tudi na Astronomskem observatoriju v Beogradu in bil med soustanovitelji jugoslovanskega astronomskega dru stva. Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 75 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 76 | #20 i i i i i i Intervju knjige ne o citam napa cno zapisanih stvari, ampak tisto, kar je zamol cal. To je resnico o teh dveh nadvse pomembnih dogodkih. Vedel sem, da je bilo to zanj neprijetno, a ker me je vpra sal za mnenje, sem se cutil dol znega povedati mu. Odzval se je pravzaprav lepo. Zahvalil se mi je za pripombe in za odkritosr cnost in seveda je ostalo pri tem. Takrat je bil Osredkar ze zelo bolan in je kmalu zatem umrl. Kot re ceno, odnosi med matematiki so bili nekje do sedemdesetih let prej snjega stoletja zelo prijetni. V osemdesetih pa je ze bilo vedno ve c ne- soglasij. Vedno ve c mo ci so imeli ali so si jo vzeli nekateri mlaj si kolegi, vsekakor sposobni, a se bolj kot to samozavestni. Tudi za sir se dru zbeno okolje je postajalo vse pomembneje, koliko znanstvenih objav ima kdo. Zelo razgledani in sposobni ljudje, kot je bil na primer profesor Vrabec, so za celi izgubljati vpliv. Tudi profesor Vrabec na zalost ni imel veliko clankov, kar je edino, kar danes steje. To pa je bilo zato, ker je Vrabec tako zelo samokriti- cen in ne bo dal ni c od sebe, ce ni 100-odstotno prepri can, da je brezhibno. Pravo nasprotje dana snjim standardom kakovosti. V letih, ko bi bil lahko ali moral tako bister clovek, kot je bil profesor Vrabec, usmerjati mlaj se matematike in dvigati nivo kakovosti, so pri sli drugi casi in drugi ljudje. Ti so si pridobili mlade nadarjene kolege in jih usmerjali, kot je zahteval cas, bolj v kvantiteto. Tudi v tujini je bilo podobno, kot ka ze tedanje reklo publish or perish. Spomnim se seje, na kateri so novi vplivni posamezniki podpirali drug drugega, kdo bo predaval na podiplomskem studiju. Vrabec in drugi smo se umikali, marginaliziran je bil tudi vpliv odli cnih mlaj sih matematikov, kot je bil na primer Bojan Magajna. Spomnim se, bilo je v za cetku tega tiso cletja, ko sem z ministrstva dobil poziv, ce bi prevzel clanstvo v komisiji, ki podeljuje Zoisove nagrade. Ne, ker bi to zelel, niti ne zato, ker bi menil, da je moje raziskovalno delo pri- merljivo z delom tistih, ki so potencialni Zoisovi nagrajenci, ampak zato, ker sem menil, da delo kolegov razmeroma dobro poznam in tudi, ker se mi je zdelo, da je za to funkcijo primeren nekdo starej si, kot sem bil jaz, ki na raziskovalno delo gleda ze z nekaj distance, sem funkcijo sprejel. Vrabec se je strinjal in za ministrstvo napisal mnenje in tako sem bil imenovan. Potem pa se je usul plaz obto zb, da naj bi o takem imenovanju odlo cali na IMFM in/oziroma na FMF. Dobro se spomnim tudi na primer, kako se je potem tudi pri delu v tej komisiji pokazalo, da vrednotenje v znanosti ni enozna cno korelirano s stetjem objavljenih clankov. Namre c, ko sem se kako leto pozneje zavzemal, da bi Zoisovo nagrado dobil eden izmed najglasnej- sih mlaj sih kritikov mojega imenovanja v komisijo, je bilo potrebno veliko potrpe zljivosti za uspeh. Ceprav je kandidat imel za matematika razme- roma veliko stevilo objavljenih clankov, je bilo to pribli zno ni c v primerjavi z najplodovitej simi ziki, da ne omenjam kakega drugega podro cja, kjer sta kakovost in kvantiteta v se manj si korelaciji. 76 Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 77 | #21 i i i i i i Pogovor s profesorjem Antonom Suhadolcem Upokojili ste se leta 1999 in najbrž takrat že okusili sodobno in veliko bolj formalizirano upravljanje univerze. Ko ste vi postajali univerzitetni učitelj, je vloga za učiteljsko mesto obsegala 1 (eno) stran. Danes podobna vloga obsega tudi nekaj sto strani. Verjetno je bilo v ›vaših časih‹ manj srednje- šolskih profesorjev matematike, kot je danes univerzitetnih. Kako gledate na napredek in vrednotenje kakovosti nekoč in danes? Vedno pomembnej sa postaja koli cina objavljenih clankov. Spomnim se, ko je Peter Legi sa 54 v poznih osemdesetih letih prej snjega stoletja pripravil in objavil po mojem in ne samo mojem mnenju zbirko odli cnih srednje solskih u cbenikov, to ni bilo vredno ni c. Njegovo napredovanje je bilo takrat zau- stavljeno prav zato, ker so bili vsi ti u cbeniki vredni manj, kot bi bilo nekaj znanstvenih clankov, pa ceprav vpra sljive kakovosti. Takih primerov je se kar nekaj, ko je na primer bogato strokovno delo ali siroko in globoko po- znavanje matematike, ki je zelo pomembno pri pou cevanju, vredno veliko manj kot objave, ne glede na njihovo kakovost. Po mojem mnenju se se vedno to cno ve, kdo so najbolj si, najbolj izku seni in oni lahko veliko bolje ocenijo, kaj je zares kakovostno delo, kot pre stevanje strani objavljenih clan- kov in pripadajo cih to ck. To povzro ca razvrednotenje kakovosti. Na primer danes malokdo zeli (in najbr z tudi malo kdo zna) napisati zanimiv clanek za Obzornik, ker to ni c ne steje, pa ceprav bi bil dober strokovni clanek v Obzorniku za u citelje in za vzgojo in prihodnost (slovenske) matematike najbr z ve c vreden kot desetina (povpre cnih in podpovpre cnih) znanstvenih clankov. Danes pa vse bolj tistim, ki imajo znanje in izku snje, ne zaupamo. Zaupamo pa to ckovalnikom, ki so menda objektivni, o cemer pa smemo upravi ceno dvomiti. Ni ve c hierarhije vrednot in znanja. V casih je bil Ple- melj ›bog i batina‹ in gotovo je delal tudi napake, ko se mu zaradi avtoritete in spo stovanja ni upal nih ce ni c re ci. A danes, se zdi, da morda sploh ne smemo ve c re ci, kaj je prav in kaj narobe. V vaših aktivnih letih se je službeno in zasebno življenje veliko bolj pre- pletalo. Učitelji in sodelavci ste se veliko bolje poznali in se družili ali celo prijateljevali. Vi ste bili na primer asistent poznejšim sodelavcem Mariji Vencelj in Jožetu Vrabcu ter z njima razvili tudi trajne osebne odnose. Bili ste poročna priča Jožetu Vrabcu. Skupaj ste hodili v hribe. Glede na natančne zapisnike Topobavškega seminarja 55 ste se nazadnje udeležili 54 Peter Legi sa (1950), slovenski matematik, u citelj na FMF UL, pisec srednje solskih u cbenikov iz matematike. 55 Topobav ski seminar: od leta 1994 so dvakrat letno potekali pohodi v gore, ki so se jih udele zevali prete zno matematiki in dru zinski clani ter prijatelji. Ti pohodi so bili znani kot ›redni Topobav ski seminar ‹. Poleg rednih je bilo pa tudi kar nekaj izrednih ›seminarjev‹. Udele zevalo se jih je do okrog 30 pohodnikov. Topobav ski seminar je vodil in organiziral profesor Jo ze Vrabec. Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 77 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 78 | #22 i i i i i i Intervju pohodov na Mrzlo goro 56 leta 1995 in na Skuto 57 leta 1996. Kakšni so vaši spomini na službene sodelavce, ki so se pogosto mešali z družinskimi prijateljstvi? Ja, omenjeni pohodi so bili moji zadnji ›alpinisti cni podvigi ‹. Ob pohodu na Skuto so pohodniki zame malo preve c hiteli. Na trenutke sem jim te zko sledil. Sele pozneje sem spoznal, da so bile to sr cne aritmije. Slednje so se za cele pojavljati zgolj ob pretiranih naporih in sem se pa c sprijaznil, da ne gre ve c (nasmeh) v takem tempu. Sicer so pa to lepi spomini na slu zbena poznanstva, ki so se lepo razpletala tudi v prijateljskih odnosih. Ne vem, ce to lahko povem, a na prve planinske pohode z Jo zetom Vrabcem sem hodil kot ›slon‹. Gospa mama od Jane, poznej se Jo zetove zene, ju namre c ni pustila, da bi sla v hribe sama. Tako sem bil jaz za njunega ›varuha‹. S pokojno Marijo Vencelj sem se poznal od njenih studentskih let. Bila je zelo sposobna in zagnana, a tudi posebna. Najprej sem se kot starej si po cutil nekako odgovornega in sem ji kdaj posku sal svetovati, kakor se je zdelo prav, a ne zelo uspe sno. Do Marije Vencelj sem vseskozi, do njene smrti, ohranil iskreno spo stovanje. Bila je namre c zelo sposoben matematik in dober clovek. V Gameljnah sem jo pogosto obiskal. Vem, da je ohranila stik tudi z gospo Jozljevo in gospo Tieglovo. Bil sem pri njej se teden dni pred njeno smrtjo. Mene se usoda takih ljudi posebej dotakne. Ka ze na krhkost in dejansko nemo c cloveka. Ceprav je bila zelo sr cen clovek, ji usoda ni bila vedno naklonjena. Prav gotovo ji je bila sinova dru zina v veliko veselje. Imela je tudi umetni ske talente. Lepo je risala. Mnogo let je bila steber Preseka. Sevrnevašenekolikonazajinglobljevzgodovino? Obkoncudrugesvetovne vojne ste imeli deset let, a vojna ter povojna leta so vas zelo zaznamovala. Česa se najbolj spominjate? Predvsem tega, kako so bili star si nenehno zaskrbljeni. Bili so hudi casi. Od za cetka vojne je o ce denarno in tudi druga ce podpiral OF. Najbr z so ga tudi zato Italijani v juniju 1942 aretirali in je ze bil na zivinskem vlaku na poti v tabori s ce Gonars, ko so pri Verdu vlak napadli partizani in ›osvobo- jence‹ odpeljali v gozd. Tako je bil moj o ce tri mesece prisilno pri partizanih kot delavec, potem je pa dezertiral in so ga po vrnitvi domov ›partizanske strukture‹ obdr zale na piki. Po izku snji s partizani in po tako imenovani ›osvoboditvi internirancev‹ moj o ce ni hotel ve c imeti nobenega opravka z OF in partizani. Moja mama je bila ze prej zelo kriti cna do partizanskega gibanja, saj je bolj brala in bolj verjela zapisom o delovanju komunistov v Sovjetski Rusiji. Te zave so se potem kar vrstile. Ob koncu vojne, ko so 56 Mrzla gora, 2203 m, Kamni sko-Savinjske Alpe. 57 Skuta, 2532 m, Kamni sko-Savinjske Alpe. 78 Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 79 | #23 i i i i i i Pogovor s profesorjem Antonom Suhadolcem nove oblasti prevzele vse vajeti vladanja v svoje roke, je moja mama kot u citeljica takoj izgubila slu zbo in brez nje ostala ve c let. Doma nas je bilo sest otrok. Jeseni leta 1945 so mojo takrat osemnajstletno sestro Nata so kot sovra znico ljudstva vrgli iz sole. Takrat petnajstletno sestro Andrejo so prav tako obto zili ›sovra znosti do dr zave ‹, pa je bil potem ta postopek zaustavljen. Ti postopki so zelo vplivali na nas. V soli in na vsakem koraku nam je bilo dano vedeti, kako stvari stojijo in da spadamo med drugorazre- dne, skodljive, nevredne. Sikaniranja najrazli cnej sih vrst so bila stalna. V stanovanju nas je bilo sest otrok, mama, o ce in z nami je v za cetku zivela tudi hi sna pomo cnica, pa so nam neprestano po siljali razne ljudi, da so sta- novali pri nas. Pogosto so izvajali preglede. ›Iskali so zlatnino in vredne predmete‹. Natan cno so pregledovali pisalni stroj. Neprestano smo ziveli v strahu. O ce je bil prej uspe sen gradbeni in zenir in je od svojega 28. leta delal kot privatnik. Neposredno je sodeloval z razli cnimi podjetji. Na pri- mer z zelezarno Store, s Cinkarno Celje, z Elektro podjetjem v Crnu cah in drugimi. Leta 1948 je od ministra za gradnjo dobil dve zaporedni ponudbi za dr zavno slu zbo. Ko je v zelji, da bi ostal samostojen, obe ponudbi zavr- nil, je od ministra za gradnjo, ki sem ga pozneje spoznal kot sostanovalca, dobil ultimat. Ali sprejme slu zbo v Slovenija Projekt ali ga zaprejo. Hkrati so mu vsa podjetja, s katerimi je sodeloval, odpovedala pogodbe. Takrat so zlomili tudi mojega ponosnega o ceta. Ceprav je bil velik strokovnjak z veliko izku snjami in verjetno tudi med starej simi, je bil v novi slu zbi v Slo- venija Projektu postavljen na ›zadnje mesto‹ in verjetno tudi neposredno sikaniran. Od tega si ni ve c opomogel. Zbolel je, dobil sladkorno, leto dni je pre zivel na Golniku. Pozneje je za silo okreval. Uspel se je zaposliti na ministrstvu za sodstvo in je v glavnem obnavljal in opremljal sodni ska po- slopja. Mislim, da je projektiral obnove vsaj dvajsetih sodnih poslopij po vsej Sloveniji. Vodil je tudi nadzidavo Sodne pala ce v Ljubljani po smrti Costaperarie 58 , ki je prenovo arhitekturno zasnoval. Moja mama je slu zbo, potem ko jo je leta 1945 izgubila, cez nekaj let dobila nazaj. Bilo je to precej naklju cno, ko je neko c sre cala Josipa Ribi ci ca 59 , o ceta neslavno bolj pozna- nega Mitje Ribi ci ca 60 . Josip Ribi ci c je bil takrat solski in spektor in je mojo mamo dobro poznal ze od prej. Nad informacijo, ›da je tako dobra u citeljica brez slu zbe ‹, je bil zelo za cuden. Po njegovem posredovanju je takoj dobila 58 Josip Costaperaria (1876{1951), arhitekt furlansko-hrva sko-nem skega rodu, ki je de- loval predvsem v Trstu in na sir sem obmo cju Slovenije. Po drugi svetovni vojni je v Sloveniji naredil ve c prenov in novogradenj, najbolj znano njegovo povojno delo je prav nadzidava sodne pala ce v Ljubljani (1949{1953). Umrl je osamljen in v pomanjkanju v Ljubljani. 59 Josip Ribi ci c (1886{1951), u citelj, dramatik, urednik, (mladinski) pisatelj. V letih neposredno po vojni je bil zaposlen na Ministrstvu za izobra zevanje. 60 Mitja Ribi ci c (1919{2013), vpliven slovenski in jugoslovanski povojni komunist in politik, obto zen vodilne vloge pri povojnih pobojih. Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 79 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 80 | #24 i i i i i i Intervju slu zbo in potem do upokojitve se nekaj let u cila. Te zav pa se ni bilo konec. Dobro se spomnim opisov incidenta, ko je bila na nekem sestanku glavna tovari sica Marija Dem sar. Njen sin, sicer ugleden in spo stovan zdravnik Marko Dem sar, je bil kasneje kandidat za predsednika dr zave. Na tistem sestanku je tovari sica Dem sar s celim dosjejem napadla mojo mamo, kako grozna in neprimerna u citeljica da je. Pa so bili na sestanku prisotni tudi star si in preprosti ljudje, ki so mojo mamo dobro poznali in cenili. In kar ni bilo obi cajno, upali so si spregovoriti in so mojo mamo vzeli v bran ter celo opisovali prijaznost, skrbnost ter dobre izku snje, ki so jih imeli z njo. Tovari sica Dem sar se je ob tem tako razjezila, da je dosje jezno vrgla po mizi in glasno ter u zaljeno zapustila prostor. V zapisih vašega očeta beremo, da je med trimesečnim bivanjem v par- tizanih tam srečal tudi Kocbeka 61 ter da se mu je prav v tem času rodil najmlajši otrok, to je vaš brat Janez, kar naj bi mu bil takrat sporočil Janez Stanovnik 62 . Ja, tako je bilo. Moj o ce je v svojih zapisih tiste dogodke zelo natan cno opisal. Takrat je bil od kr s canskih socialistov v partizanih tudi pozneje zelo znani profesor Cevc 63 . On in njegova zena Anica Cevc, ki je bila tudi ravna- teljica Narodne galerije, sta bila pozneje ugledna umetnostna zgodovinarja. Na istem konvoju in na isti na cin v partizanih je bil tudi Jarc 64 . Moj o ce je v svojih zapiskih precej natan cno opisal njune pogovore v tistem casu. Z Jarcem sta se dobro poznala tudi zato, ker je Jarc prej stanoval v na si hi si. Jarca so potem partizani hitro spravili v stab, kjer je bil zadol zen za propagando. Moj o ce je bil bolj jezi cen in ga je zato Jarc neko c zelo jasno opozoril, naj ›dr zi gobec ‹, ker bo sicer ponj pri sla Matilda. Jarc je v njunih stevilnih pogovorih o cetu tudi jasno dal vedeti, kako slabo in prestra seno se je po cutil. Kmalu zatem jeseni istega leta je Jarc med italijansko ofenzivo v cudnih in nepojasnjenih okoli s cinah ›padel‹. Za sabo je pustil zeno in dve 61 Edvard Kocbek (1904{1981), jezikoslovec, pesnik, pisatelj in najbolj znan pripadnik kr s canskih socialistov ter tudi clan najvi sjih organov OF. V povojnih letih je zasedal tudi pomembne funkcije v Sloveniji in Jugoslaviji, a je kmalu za tem pri sel v konikt z oblastjo in bil leta 1952 prisilno upokojen ter nadzorovan in sikaniran do smrti. 62 Janez Stanovnik (1922{2020), ekonomist in politik, zadnji predsednik SR Slovenije v letih 1988{1990. V letih 2003{2013 predsednik ZZB NOB. Med vojno je v OF stopil kot clan kr s canskih socialistov in kot njihov predstavnik deloval tudi se po vojni, ceprav je bil tajno ze od leta 1944 tudi clan komunisti cne partije. 63 Emilijan Cevc (1920{2006), slovenski umetnostni zgodovinar in akademik. Med vojno tudi pripadnik kr s canskih socialistov in prav tako med deportiranci na vlaku, ki so ga junija 1942 pri Verdu zajeli partizani. V letih 1962{1963 je bil s stipendijo A. Von Hum- boldta na studiju v M unchnu. 64 Miran Jarc (1900{1942), pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec. Padel med ro sko ofenzivo le dva meseca potem, ko se je po partizanskem zajetju vlaka pri Verdu pridru zil partizanom. 80 Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 81 | #25 i i i i i i Pogovor s profesorjem Antonom Suhadolcem h cerki, s katerimi smo se dobro poznali, saj smo bili podobne starosti in smo se kot otroci skupaj igrali. Obe sta bolj zalostno kon cali in sta ze pokojni. Ena je bila v Zagrebu in njen sin je celo studiral matematiko. Spomnim se, da sem profesorju Cesarju 65 , ki je prou ceval literarno zgodovino tistega casa, dal naslova obeh Jar cevih h cera, pa ga je ta, ki je zivela v Zagrebu, nadrla kot psa, da kaj da jo bodo se spra sevali potem, ko so ji ubili o ceta. Profesor Cesar seveda ni bil ni c kriv, a incident poka ze, kako globoke so ostale rane iz tistega casa. Do prejšnjega socialistično komunističnega sistema pa ne gojite simpatij? (Smeh) Ja, simpatije do komunizma bi pa te zko tudi igral. Komunizem je stevilne vrednote obrnil povsem na glavo. Marsikaj, kar je bilo najbolj se, je nenadoma postalo neza zeleno. Prej sem omenil mojega gotovo najbolj sega gimnazijskega profesorja Mo- linara. Skupaj z dijaki je v casih sel k smarnicam v cerkev sv. Cirila in Metoda, ki je tedaj se stala na dana snjem Gospodarskem razstavi s cu. To je bilo dovolj, da ga je takratni solski politik Gabrov sek 66 , ki je bil sicer tudi matematik, poklical na zagovor in mu sporo cil premestitev v Postojno, ›ker je kvaril mladino‹. Profesor Molinaro se je odlo cno uprl in mu sporo- cil, da bo, ce ga po sljejo iz Ljubljane, podpisal odpoved in se pre zivljal z in strukcijami. Gabrov sek je potem delno popustil in profesor Molinaro je bil preme s cen na Gimnazijo v Mostah, kjer je pou ceval do upokojitve. Ko sva se takoj po diplomi na povabilo Plemlja in Vidava oba z Bohtetom prijavila za asistenta, je bil Bohte potrjen zelo kmalu. Moja izvolitev pa se je vlekla dve leti in pol. Seveda ni bila skrivnost, da je bil takrat Bohte se v partiji, jaz pa sem bil pri oblastnikih slabo zapisan. Savo Lapajne 67 , s katerim sva se poznala tudi zato, ker sta bili najini zeni v sorodu, mi je kakih 25 let pozneje povedal, da najbr z ne bi bil nikoli potrjen za asistenta, ce se ne bi bil on takrat zavzel zame. Takrat je bil namre c v univerzitetnem partijskem komiteju. Moj brat Matija je diplomiral pri Mihevcu 68 , ki je bil, kot je ob ce znano, nastavljen za profesorja tudi ali predvsem po politi cni liniji. Pridobil sem 65 Emil Cesar (1927{2020), slovenski literarni zgodovinar in urednik. Prou ceval je pred- vsem knji zevnost med obema vojnama in knji zevnost med drugo vojno. 66 Ludvik Gabrov sek (1910{1988), profesor matematike in zike, pisec solskih u cbenikov, aktiven solski politik, od ustanovitve Sveta za solstvo Slovenije leta 1956 njegov sekretar. 67 Savo Lapajne (1925{1997), slovenski zikalni kemik, u citelj na UL. 68 Edo Mihevc (1911{1985), znani slovenski arhitekt. Med njegovimi deli so Metalka v Ljubljani ter hoteli Riviera, Slovenija in Metropol v Portoro zu. Edo Mihevc s partizanskim imenom »Dore« je bil prvoborec, clan Glavnega staba NOV, poveljnik Gub ceve brigade in je takoj po vojni zasedal tudi pomembne upravno politi cne funkcije. Clan Komunisti cne partije Slovenije je bil ze leta 1932. Leta 1936 je diplomiral iz arhitekture pri Ple cniku in leta 1946 postal profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 81 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 82 | #26 i i i i i i Intervju kopije zapisnikov Univerzitetnega komiteja partije, iz katerih je to povsem o citno. Mihevc ga je nagovoril, naj zaprosi za mesto asistenta, pa je bil zavrnjen. Bilo je cudno, da celo clovek, kot je bil Mihevc, pri tem ni imel ali ni hotel imeti besede. Moj brat Matija je takrat imel neko prijateljico, ki mu je uspela organizirati sestanek z ustrezno politi cno odgovornim partijcem na univerzi. Pogovor je bil zelo kratek in v njem je brat Matija izvedel, da › clovek iz cerkvene dru zine pa c ne bo kvaril mladine ‹. Prepri can sem, da na matematiki in sir se na univerzi meni in takim, kot je bil na primer Grasselli, nikoli ne bi dopustili postati univerzitetni u citelji, ce bi le imeli izbiro. Ker ›bolj sih ‹ ni bilo, smo lahko u cili tudi ›ne cisti ‹. Na matematiki so bili takrat v za cetku zadovoljni le z Bohtetom, pa se on je potem hitro izstopil iz partije in do prihoda mlaj sih ni bilo nikogar, ki bi bil v partiji. S tem je bilo potem kar nekaj problemov. Takrat je bilo namre c za izvolitev treba preveriti troje: strokovno, znanstveno in dru zbenopoliti cno ustreznost. Pozneje je dolga leta (za mnoge ne castno) funkcijo pisanja dru zbenopoliti cnih poro cil zelo korektno in u cinkovito opravljal Batagelj 69 . On je bil v partiji, a je bil tudi izjemno korekten in u cinkovit. Za namene obveznih dru zbenopoliti cnih poro cil je imel kar formular, v katerega se je vneslo le ime, vse drugo, kar je bilo pa c ›potrebno‹, se je izpisalo avtomati cno. Se morebiti spominjate naslednjega dogodka, ki ga je v zvezi z vami ob tej priložnosti opisala gospa Marija Jozelj. Za mlajše bralce omeniva še, da je gospa Jozelj dolgo let vodila pisarno Odseka za matematiko. Bilo je okrog leta 1970 na takratnem Odseku za matematiko. Vi ste bili takrat mlad učitelj. Ko je profesor Bohte izstopil iz Komunistične partije (KP), je na takratnem Odseku za matematiko nastal ›upravni vakuum‹, kajti nikogar ni bilo, ki bi bil lahko ob potrebnih vlogah napisal ›mnenje o družbenopolitični neoporečnosti‹ kandidatov. Na Odseku ste takrat pri iskanju rešitve najbrž v okviru neformalne funkcije očitno sodelovali tudi vi. Iskali ste namreč primernega kandidata, ki bi bil pripravljen postati član KP. Nekako ste izvedeli, da asistent Lebedinc ni imel ›verskega ozadja‹, oziroma tudi, da ni bil pri ›birmi‹ in se je tako zdel potencialno primeren. Asistent Lebedinc je bil ob vaši prisotnosti povabljen v pisarno k gospe Mariji Jozelj. Ko ste mu predstavili namen vabila, je menda precej začudeno vprašal, kako ste prišli na idejo, da bi povabili ravno njega. Gospa Jozelj naj bi mu z nekoliko zadrege odgovorila, da ... ste ugibali, da bi se mu morebiti to zdelo sprejemljivo, ker da verjetno ni veren in ni bil pri ›birmi‹. Menda je Lebedinc tedaj prošnjo odločno zavrnil in dodal, da bo, če bo treba, raje šel k birmi. Se spomnite tega dogodka? Kako se je zagata rešila? Kdo je potem pisal poročila o ›družbenopolitični neoporečnosti‹? 69 Vladimir Batagelj (1948), slovenski matematik, u citelj na FMF UL. 82 Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 83 | #27 i i i i i i Pogovor s profesorjem Antonom Suhadolcem (Smeh) Ja, Lebedinc je bil na faksu moj kolega. In bil je sin imigranta iz takratne Sovjetske zveze. Ja, res je (smeh). Tako je bilo. Ne vem pa to cno, kako smo problem re sili. Nekako smo prebrodili cas do takrat, ko so pri sli mlaj si kolegi, ki so bili v partiji. Ne vem, ali je takrat ze pri sel Batagelj. Ali smo mogo ce prosili kakega zika. Tam je bilo dovolj ljudi, ki so bili v partiji. Spomnim se Lojzeta Kodreta 70 , on je bil dolga leta sekretar partije na Oddelku za ziko in z njim sva bila vedno v dobrih odnosih. Bil je zelo zanimiv sogovornik in se je bilo z njim mogo ce vselej vse pogovoriti. Drugi, šezgodnejšidogodek, kiopisujespecifičnostitistegačasa, dokaterega vi gojite posebno občutljivost ter ga je tudi povezano z vami opisala gospa Jozelj, se nanaša na močne in hkrati posebne ter tudi skromne osebnosti tistega časa, kot sta bila Plemelj in Vidav. Čeprav so bile takrat posledice ›nespoštovanja družbenopolitične korektnosti‹ lahko zelo hude, so nekatere takratne avtoritete znale prefinjeno inteligentno krmariti znotraj okvirov možnega. Bilo je v začetku vašega študija v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Iz takratnega Ministrstva za prosveto oziroma od takratnega gene- ralnega sekretarja Univerze Trampuža 71 je prišla direktiva, da se za božič, ki je bil delovni dan, posebej preveri izvajanje in prisotnost na predavanjih. Gospa Jozelj, ki je takrat šele dobro začela svojo službo, je z direktivo se- znanila takratno eminenco Odseka za matematiko profesorja Vidava. Vidav je tovarišu Trampužu posredoval kratko sporočilo, da bo poročilo o preda- vanjih na božični dan enako, kot je poročilo za običajne delovne dni. In da – ker še za noben drug delovni dan taka poročila niso bila zahtevana – tudi poročila o prisotnosti na predavanjih za božični dan ne bo posredoval. Se spominjate podobnih dogodkov? Ja, dobro se spomnim politi cnih dilem in pritiskov tistega casa. Studentov nas je bilo takrat zelo malo. Le 5{10 v dveh zdru zenih letnikih in na preda- vanja, tudi ce bi bila, preprosto ne bi bili pri sli. Takrat so bila predavanja sicer tudi se ob sobotah. In o praznikih, odpovedih pouka preprosto ni bilo govora. Vidav o tem nikoli ni ni c rekel, pa smo vsi vseeno vedno vedeli, kako in kaj. Kot tisti odziv oblastnikom (smeh): » Ce me za druge dni niste vpra sali, me tudi za tega ni treba! « pa je bilo opravljeno. Povejte še kaj o vaši družini. O mami in o cetu sem nekaj ze povedal. Moj o ce je vsaj kakih sedem let tesno sodeloval s Ple cnikom 72 . Bil je njegov nadzorni in zenir in statik. Po 70 Alojzij (Alojz) Kodre (1944), slovenski zik in prevajalec, u citelj na FMF UL. 71 Boris Trampu z { Co z (1912{1975), diplomat, dru zbenopoliti cni in kulturni delavec, od 1945{47 je bil sef kabineta in na celnik pravno-organizacijskega odseka pri ministrstvu za notranje zadeve LRS ter prakti cno do smrti zasedal pomembne politi cno konzularne funkcije. 72 Jo ze Ple cnik (1872{1957), najbolj poznani slovenski arhitekt. Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 83 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 84 | #28 i i i i i i Intervju kakih sedmih ali mogo ce desetih letih je moj o ce hotel biti bolj samostojen in je sel na svoje. Ple cnika je vsestransko ob cudoval, je pa ta pri cakoval brezpogojno predanost; znano je, da so se prakti cno vsi njegovi sodelavci cez nekaj let poslovili. Tako sta se z o cetom mirno in sporazumno raz sla, kar je o ce zelo ob zaloval. Sicer nas je bilo pa sest otrok. Poleg mene tri starej se sestre in dva mlaj sa brata. Najstarej sa sestra Marjeta je bila 10 let starej sa od mene. Bila je psihologinja. Imela je stiri otroke. Tadeja Kre ci c, ki v casih na radiju opisuje kulturne dogodke, je njena h ci. Dirigent Simon Kre ci c iz Maribora je vnuk te moje sestre. Peter Kre ci c, njen najstarej si sin, je bil dolgo ravnatelj Arhitekturnega muzeja. Druga sestra Nata sa je studi- rala arhitekturo in je bila ena zadnjih Ple cnikovih studentk. Dolga leta je delala na Zavodu za spomeni sko varstvo, vodila je na primer obnovo dvorca Betnava pri Mariboru, pa gradu Rihemberk { Branik, obnovo Stanjela in se stevilnih drugih objektov predvsem po Primorski. Sestra Nata sa je imela tudi kar nekaj te zav v zivljenju, od ze omenjene izklju citve iz sole takoj po vojni do smrtne nesre ce njenega prvega mo za, ki se je kot alpinist ubil v gorah. Skoraj sedemdeset jih je pa stela, ko je dve leti po svoji upokoji- tvi doktorirala na umetnostni zgodovini s prou cevanjem stavbne dedi s cine Krasa. Tretja sestra Andreja je bila zdravnica, anestezistka, z njo sva si bila tudi po letih najbli zja, saj je bila le stiri leta starej sa od mene. Umrla je za rakom ze pred sestnajstimi leti. Najstarej si od bratov sem bil jaz. Le leto in pol mlaj si od mene je bil Matija. Z njim sva si bila kot dvoj cka in se vedno najbolje razumela. Kot sem ze omenil, Matija ni bil dober dijak v gimnaziji, pozneje, pri studiju arhitekture, se je pa izkazal. Tudi diplomiral je kot prvi v letniku. Matija je arhitekt praktik. Veliko je delal za Cerkev, kot na primer pri obnovi fran ci skanskega samostana 73 v Kopru. Nedavno je dobil Odli cje sv. Cirila in Metoda za izjemne dose zke pri prenovah cerkvene arhitekture, ki obsegajo predvsem fran ci skanske zgradbe v Ljubljani, Ma- riboru, Kopru, Kamniku in najbr z se kje. Matija je sodeloval pri stevilnih zelo lepih in modernih adaptacijah sakralnih objektov. Na primer, pri na- stajanju brezjanskih svetih vrat je sodeloval s kiparjem Mirsadom Begi cem. Matija je v svojem zivljenju naredil res ogromno stvari. Dobro poznam njegovo delo, ker mu pomagam urejati evidenco vsega, kar je naredil. Na spiskih je stotine in stotine stvari. Te zko je verjeti, da je en clovek lahko toliko naredil. Najmlaj si brat Janez, ki je sedem let mlaj si od mene, je tudi arhitekt in najbolj medijsko poznan v na si dru zini. Z njim sva si bila ze po letih precej razli cna. Najbr z se je takrat tudi vzgoja nekako spremenila, saj sta bila star sa ze starej sa in je bil tako najmlaj si brat Janez v primerjavi z 73 Za cetki gradnje cerkve in fran ci skanskega samostana v Kopru segajo v leto 1493 z dograditvijo leta 1513. Dana snja cerkev sv. Ane je bila dograjena leta 1627. Leta 1954 je bil samostan nacionaliziran in v nadaljevanju uporabljen kot zapor. Z denacionalizacijo je bil leta 2004 samostan vrnjen fran ci skanom, zapor pa se je preselil na dana snjo lokacijo na Ankaranski cesti v Kopru. Leta 2005 so se za cela obse zna obnovitvena dela. 84 Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 85 | #29 i i i i i i Pogovor s profesorjem Antonom Suhadolcem nami ze malo razvajen (smeh). Ta razli cnost vzgoje ni najbolje vplivala na odnose med nami. Seveda se povsem dobro razumemo, a z Janezom nisva nikoli imela tako tesnih stikov kot z Matijo. Janez ni, kolikor vem, nikoli delal ve cjih oziroma obi cajnih arhitekturnih na crtov, ampak se je ukvarjal z opremo in sodobnim oblikovanjem. Sodeloval je na primer pri oblikovanju znaka Ljubljanske banke. Kako preživljate upokojenska leta? Kako vam služi zdravje? Kako preži- vljate epidemijo? Ce za cnem z epidemijo. Z njo nimam nobenih te zav. Vem, da je za mlade te zko. A nekaj odrekanja in potrpljenja bi moral biti sposoben vsakdo. Do- bro se se spomnim vojnih casov. Bilo je leta 1943, ko so Nemci pri sli v Ljubljano. Takrat sem obiskoval 3. razred osnovne sole v prostorih, kjer je danes O S Vita Kraigherja ob Vodovodni cesti za Be zigradom. Solo je zasedla nem ska vojska in soli so pustili le dve u cilnici. Dve u cilnici za celo solo. Vodstvo sole ni imelo izbire in je v ti dve u cilnici razporedilo vse razrede. Tako smo imeli pouk vsaki drugi dan po dve uri in to je trajalo pribli zno dve leti do konca vojne. Sprejeli smo, kar smo morali, in se pa c vsak po svoje potrudili. Te zko prena sam, ko danes poslu sam jadikovanje raznih ravnateljev in drugih odgovornih v solstvu o nevzdr znosti razmer v soli in o trajnih skodljivih posledicah za bodo ce generacije, ki naj bi jih povzro cila drobna in glede na resnost trenutne epidemije povsem nujna od- rekanja solskemu udobju. V osmi gimnaziji na be zigrajski gimnaziji nas je bilo v razredu 39, kar je bilo takrat povsem normalno stevilo in od teh 39 jih je 7 pozneje naredilo doktorate. Torej tisti dve leti zelo pomanjkljive sole, ki smo jo imeli v vojnih casih, ni imelo kakih hudih posledic. Svet se ne bo podrl zaradi kan cka manj udobja razvajenih, ampak mogo ce zaradi preve c udobja in razvajenosti. Odrekanja in omejitve, ki jih predstavlja epidemija, pa c sprejemam kot nujni in neobhodni del zivljenja. Dr zim se navodil, cepil sem se takoj, ko sem se lahko. Omejil, ne pa povsem ustavil, sem stike. Pa c odgovorno obna sanje, kot ga razumem. Dolg cas mi ni. Veliko citam. Veselje imam z vrtom in svojimi rastlinami, ceprav moram upo stevati svoje telesne omejitve in sem zato precej po casen in neu cinkovit. Pi sem in urejam svoje botani cne zapiske. Pred pribli zno sestimi leti me je nenadoma za celo boleti koleno. Gre za klasi cno obrabo sklepov, ki se sicer uspe sno odpravlja z operacijo, a pri meni so zal ugotovili, da imam pod koleni tudi arterijske anevrizme, ki verjetnost uspe snosti operacije zelo zmanj sajo, oziroma ob- staja nevarnost, da se pri operaciji izgubi noga. Iz svoje radovednosti sem to se malo raziskal, ker se mi je zdelo, da ce zna medicina zelo uspe sno nare- diti sr cni by-pass, bi pa verjetno lahko odpravila tudi zilne te zave v kolenu. Pri sel sem do posvetov z vrhunskimi zilnimi specialisti, ki so me podu cili, da stvari niso tako enostavne in da (smeh) preprosta › zilna hidrodinamika ‹ pove, da je kaj podobnega, kot bi bil by-pass na kolenu, zelo rizi cna zadeva. Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 85 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 86 | #30 i i i i i i Intervju Pozneje se je levemu kolenu pridru zilo se desno. Spomnim se (smeh), da me je levo koleno takrat pred sestimi leti prvi c opozorilo nase, ko sem na strehi popravljal dimnik. Tako sedaj, ko stojim ali hodim, cutim konstantno bole cino. Na sre co bole cina ni prehuda. Hodim te zko. Sto metrov lahko prehodim. Dvesto ze te zje. Kilometer je ze zgornja meja, ki zahteva, da prej vzamem tableto proti bole cinam. Sicer se tabletam izogibam. Mo znost hoje zelo pogre sam. Kakšen je vaš pogled nazaj? Kakšen naprej? Kaj obžalujete? Če bi lahko, kaj bi iz vaše današnje perspektive prišepnili mlademu Antonu Suhadolcu iz leta 1950, 1960 ali 1970? Bi kaj svetovali tistim, ki imajo danes 20, 30 ali 40 let? S pogledom naprej je tako, kot je Plemelj pisal Hermannu Weylu: »Kaj pa naj od prihodnosti pri cakujem drugega kot zalost in bolezen? « Jaz ne bi bil tako pesimisti cen in bi rekel, da je bolezen neizbe zna, saj brez bolezni ali nesre ce se umreti ne more s. Zalost je pa v ve cji meri odvisna od posameznika in je bolj povezana s tem, kaj drug drugemu povzro camo. Upam, da zalosti sebi ali svojim bli znjim ne povzro cam in ne bom povzro cal. Nisem tak pesimist kot Plemelj in zivljenje je naravna pot, ki se enkrat kon ca in pika. V hecu bi dodal, da ko bom odhajal, mi bo zal za hi so (smeh), ker sem se tako navezal nanjo, ker sem tako veliko naredil sam. S tem zelim povedati, da bi mi bilo zelo hudo, ce bi moral v dom. Seveda pa ob treznem premisleku niti tega clovek ne more izklju citi. Ob pogledu nazaj pa nimam posebnih ob zalovanj. Gotovo nisem bil brez napak in bi seveda marsikaj lahko storil tudi druga ce, a glede na razmere in okoli s cine sem s tem, kar sem v zivljenju po cel, povsem zadovoljen. Spomnim se na primer, kako je bilo, ko sem postal asistent. Takrat smo bili ve c ali manj prepu s ceni sami sebi. To so bile povsem druge razmere, kot so danes. Plemelj je predaval svoje tri predmete bolj ali manj enako, kot na za cetku svoje kariere. Glede na razvoj matematike v tistem casu smo sli sali zelo malo in novih podro cij smo se u cili sami. Tri predmete, ki jih je predaval Vidav, je podedoval po Zupan ci cu. To so bili Elementarna in projektivna geometrija, Diferencialna geometrija in Kriti cni uvod v innitezimalni ra cun. Pri slednjem je Vidav vna sal nekaj novih vsebin. Je celo deniral Banachov prostor, a to sta bili dve strani mojih zapiskov. Nekaj malega je bilo tudi o teoriji mere. Da ne bo pomote, oba sta cudovito predavala, a vsebin in profesorjev je bilo malo in imeli smo stra sen decit splo snega znanja v primerjavi z najbolj simi solami po svetu. Seveda smo se nau cili matematike ve c kot dovolj za pou cevanje v soli in dobili smo okus tega, kaj globoka matematika pomeni, a na se znanje je bilo zelo omejeno. Ko smo odhajali v tujino, smo se morali sami ogromno nau citi, da smo sploh lahko razumeli nova podro cja, kjer so se dogajale zanimive stvari. 86 Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 i i \intervju" | 2022/6/13 | 9:47 | page 87 | #31 i i i i i i Pogovor s profesorjem Antonom Suhadolcem Seveda je bilo v preteklosti veliko preizku senj in ostajajo podro cja, kjer bi se te zko stel za zelo uspe snega. Na primer vzgoja. To je zelo zahtevna tema. Poznam ljudi in tudi kolegico, ki ob vzgoji svojih otrok nikoli ni imela nobenega resnega problema. Vse je teklo zelo gladko in vsaj iz razdalje se zdi, da kar idealno. So pa tudi primeri, ki so zelo druga cni. Tudi sebe bi te zko primerjal z omenjeno kolegico, prej s kom drugim. Ob teh vpra sanjih se cutim zelo nemo cnega. Ce bi bil se enkrat v podobni situaciji, ne vem, ce bi znal bolje ukrepati. Kot da v casih preprosto ni mo znosti za pravo komunikacijo. Ne vem, res ne vem, kaj bi lahko svetoval mlaj sim. Vedno sem se trudil, da sem se u cil, poslu sal druge, spoznaval in se veselil novih izku senj, jih sku sal razumeti, ukrepati po najbolj si presoji in spoznanja ali bolje opa zanja deliti z drugimi. Ne vem, kaj bi bil lahko storil bolje. Re ci, da bi danes kak sno re c storil druga ce le zato, ker se tisto, kar sem storil, ni najbolje obneslo, bi bilo nespametno, saj se clovek zaveda svoje nemo ci in dejstva, da bi se marsikaj lahko iz slo tudi slab se. Danes pa je zivljenje tako zelo druga cno, da se ne cutim sposobnega, da bi mlaj sim pamet solil. Sploh ker je danes duh casa tako zelo druga cen in imajo, tako se mi zdi, mladi vsaj v primerjavi z na simi mladimi leti ob cutek, da vse vedo. Ob cutek imam, da so danes redke izjeme med mladimi ali mogo ce tudi ze med starej simi, ki so za poslu sanje sploh dovzetne. Še vaša zaključna misel? (Zami sljen dolg predah.) Clovek se mora truditi po ceti tisto, kar verjame, da je dobro, in v skladu s svojimi mo znostmi, sposobnostmi delovati pred- vsem tako, da pri tem ohranja cisto vest. Mislim, da je to zelo pomembno, pa ceprav se zdi, da je dandanes vest vse manj upo stevana. Kot da vest izginja in lastno odgovornost zamenjujejo neka cudna, naivna in navidezno objektivna merila. Pri stevilnih dandanes opazujem, da lastna mirna vest nima nobene vrednosti. Jaz verjamem, da je to najbolj absolutno merilo, kar jih imamo in da bi clovek moral tako ziveti, da si mu nikoli ne bi bilo treba o citati huj sih izdaj lastne vesti. Seveda vsi in vedno delamo napake, a to je drugo. Sprenevedanje ni napaka, sprenevedanje je greh. Potrebno je, kolikor je mogo ce, dobrovoljno in po steno ziveti. To pomeni z vedrino in brez zagrenjenosti znati potruditi se in biti odgovoren vsaj do sebe, do svojih bli znjih in do dol znosti. Zdi se mi, da je v dana snjem casu malo ljudi, ki znajo odpoved in predvsem svoje lastne in napake svojih bli znjih sprejeti kot normalni del zivljenja. Zelo malo je danes na primer ljudi, ki so ze 62 let poro ceni, ne da bi kdaj sli na urad za lo citve (smeh). Seveda je to vpra sanje potrpljenja in sre ce. Jaz sem v tem pogledu imel tudi sre co (smeh). Profesor Suhadolc, iskrena hvala za pogovor. Pogovor pripravil Damjan Kobal Obzornik mat. fiz.69 (2022) 2 87