Karočnlna znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. 1 Din UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54 Štev. rač. poštne hran. 12.549 Izhaja vsako nedeljo II. LETO Murska Sebeta, 9. aprila 1933. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vraialo ŠTEV. 15 POLITIČNI PREGLED Jugoslavija. Naš vladar je izjavil v daljšem razgovoru, ki gs je imel s posebnim poročevalcem nekega francoskega lista : „V inozemstvu mncgo govore na naš račun in marsikaj tudi verjamejo. Toda mi nikomur ne delamo ovir, da ne bi priše! k nam, da se sam prepriča kaj se pri nas dogaja. Nam ni treba ničesar skrivati. Smo zdrav, krepak rod. Narod ne odobrava zlcnamernosti nekaterih nezadovoljnežev, še manj pa posluša nasvete svojih neprijateljev." — Kakor smo že poročali so bili predloženi bsnovinski proračuni znižani za 13.9 odstotkov. Proračun dravske banovine je bil od ministrstva odobren v višini 120 miljonov Din. — Zunanji minister je imel v senatu, ob priliki proračunske debate pomemben govor, v katerem je izvajal, da so baš punktaši in težnja po separatizmu osnova inozemske neprijateljske gonje proti nam. — Senat je po daljših debatah defi-nitivno odobril državni proračun. — Senator Šilovič je vložil v senatu načrt novele k trošarinskemu zakonu. Prediagal je, da se zopet uvede trošarina na vino (l Din), na vinski mošt (80 par) in na žganje (8 Din) od hek-toliterske stopnje. — Nj. Vel. kralj je podpisal in potrdil zakon o paktu Male antante, ki je bil sklenjen in podpisan v Ženevi med Jugoslavijo, Romunijo in Češkoslovaško. — Pri ministrstvu trgovine in industrije je bil osnovan odbor strokovnjakov, da bo proučeval in predlagal ukrepe za izboljšanje kreditnih razmer. Nemčija. Diktator Hitler je pričel v prvi opojnosti svojega zmagoslavja izvajati načrte, ki so jih mnogi do zadnjega časa smatrali le za grožnje. Vodstvo narodne socialistične stranke se je v njegovi prisotnosti odločilo za izvedbo prve točke v ta-kozvanem plemenskem programu: iztrebljenje židov iz Nemčije. Počenši s prvim aprilom se je pričel splošen bojkot vseh nemških židov. Narodno socialistični demonstranti so navalili na židovske trgovine, jim pobili izložbe in jih prisilili, da so trgovine zaprli. Židovske odvetnike niso pustili na sodišča. Seveda so bili pri tej akciji najbolj prizadeti trgovci. Vs!ed takega preganjanja židov, kakor ga ne pozna zgodovina nobenega kulturnega naroda, je zbudilo po vsem svetu val ogorčenja. Protinem- ška propaganda po vseh državah, je zavzela veiike obsege in baš pod pritiskom inozemstva je H tSer moral izvajanje bojkota ustaviti. In kakor vsi znaki kažejo, najbrže to komedijo ne bodo več ponovili. Značilno je tudi, da večjih izgredov nikjer ni bilo. — Vsled hudega pritiska inozemstva je protSžidovsko gibanje v Nemčiji, kakor tudi protinemška akcija v inozemstvu, v zadnjem času nekoliko ponehala. Avstrija. V zadnjem času so se širile vesti, da namerava Heimwehr izvesti prevrat v državi. Po nemškem vzorcu so bili celo prideljeni člsni omenjene organizacije žandarmariji in policiji v pomoč. Heimwehrovci so slednjič prisilili vlado, da je razpustila najmočnejše socialno-demo-kratske borbene organizacije, republikanski Schulzbund. Seveda je to izzvalo veliko ogorčenje v prizadetih krogih, vendar so pa policijski organi že dve uri po objavi sklepa razpustili brez vsega odpora republikansko organizacijo. Poljska. V Vaišavi se je ustanovil poljsko jugoslovanski parlamentarni odbor, v katerega so stopili odlični poljski politiki. Predsednik je bivši pravosodni minister in podpredsednik parlamenta Makovvski. Italija. Nek policijski uradnik, je pred tednom, na trgu Venezia v Rimu, kjer je vladna palača, prijel sumljivega moža. Pri telesni preiskavi so pri njem našli nabasan revolver. Aretiranec je izjavil, da je nameraval ustreliti Mussolinija. AtentatorjeItaljan. Rusija. Vodilni ruski časopisi zelo ostro pišejo proti Nemčiji in to vsled zadnjega dogodka, ki se je dogodil v Hamburgu. Z izgovorom, da se je v prostore sovjetskega zastopništva v Hamburgu zatekel nemški komunistični poslanec Dittmann, so nemške oblasti izvedle hišno preiskavo, ki je pa ostala brez uspeha. Sovjetska Rusija, tako pišejo listi, bo vsled tega incidenta prisiljena ugotoviti posledice nemške politike in iz njih izvajati potrebne sklepe. Proti takemu početju pa bo tudi ostro protestirala. Ponovno prosimo vse naročnike, da poravnajo naročnino za preteklo leto in za preteklo četrtletje vsaj do 10. aprila 1933. V obrambo resnice V našem listu smo že ponovno povdarili, da se ne bomo spuščali v brezplodno prerekanje s kakim drugim časopisom, zato nas stalno zaletavanje »Novin" v rwš list pusti popolnoma hladne. Tudi spodoje vrstice niso kak odgovor »Novinani," pgč pa ugotovitev golih dejstev, da se zavrne zavajanje ljudstva v zmoto. Pogiattje o laži. Laž ima krstke noge, tako pravi narodni pregovor in res smo videli, da so »Novine" zaradi neresničnega poročanja, torej radi laži, bile pozvane pred sodišče. Opozarjamo samo na članek glede beltinske apoteke. Za neresnično poročanje bodo morale dajati »Novine" odgovor pred sodiščem. Ksjpa to je neprijetna stvar in sedaj se gospodje okrog »Novin" delajo, kakor nedolžne ovce in na vse strsni skušajo prikazati, da so nedolžni. Mi tako nedolžnost že prav dobro poznamo. Kadar je treba po kom udariti, so .Novine" prav po črensovsko ko-rajžne, kadar jim pa kdo na rep stopi, se pa muzajo, kakor ponižen psiček okrog gospodarja. Kakor slišimo, bodo »Novine* dobile še dve tožbi. To pa vse za to, ker one poročajo samo golo resnico. Tako je pač, da se laž mora zatirati, ker jo tudi posvetna oblast smatra za greh. Gromovniki o laži se kaj radi spodtikajo ob naš list in vendar mu ne morejo dokazati niti ene reči, ki ne bi bila resnična. Rekli smo že nekoč, da tisti kriči, komur hiša gori in to moramo ponoviti tudi sedaj. Bojimo se pa, da bomo kmalu čitali v „Novinah," da se »krščanski" tisk zatirava, če se pozovejo »Novine" na odgovornost. Slovenoborcl. Gospodje akademiki pozivajo, da nekaj izjavimo. Pripominjamo, da nimamo ničesar izjaviti. Dejstvo je, da so »Novine" stalno pisale o nekih brezvercih, ki sodelujejo pri listu »Novi čas." Tako je tudi dejstvo, da so tisti ljudje, ki so sodelovali pri »Novem času." pisali tu v ljubljansko »Slovenijo." Dočim so »Novine" napadale sotrudnike »Novega časa," jih kot so-trudnike »Slovenije" hvalijo. To je bilo v našem listu napisano. Če komu ni prav, mi ne moremo za to in samo priporočamo, da si prizadeti pre-čitajo dotične številke »Novin." Kar se pa tiče Slovenoborcev, je pa resnica, da je del naših akademikov žalibog v taboru ljubljanskih slovenoborcev. Mi pa nobenih slovenoborcev ne moremo priznati, ker vemo kaj preti Rrekmurju, ako bi se uveljavili načrti slovenoborcev. Odločno pa tudi odbijamo obljubljeno deželo Slovenijo, kjer bi vsem nasprot- nikom frčale glave, kakor v turških časih ----- tako se vsaj preti. Seveda, to je »svoboda." Koliko stane drfavo vsak akademiki Ne moremo si kaj, da ne bi opozorili vso našo javnost na neverjetno potvarjanje resnice in demagoško poročanja, ki ga vršijo resnicoljubne »Novine." Kaj pravijo Novine ? Država da za beograjsko univerzo 31 miljon, za zagrebžko 32 miljona, za ljubljansko pa samo 10 miljonov dinarjev. Novine bi rade povedale: glejte, kako malo dobi slovenska univerza v Ljubljani I S tem bi rade pokazale, kako malo dobi Slovenija iz Beograda. Kaj pa je resnica? Ponovimo nsj besede gospoda prosvetnega ministra, ki jih je podal pri razpravi o proračunu prosvetnega ministrstva: »Ako bi imel kdo protestirati, potem to niso dijaki, ampak država. Veliko število dijakov izigrava zakonske predpise glede plačevanja šolnine. V teh hudih časih izdaja država 72 miljona dinarjev za univerzo letno, pri čemer niso vštete investicije. Ti miljonl bi bili državi tudi drugod zelo nujno potrebni. Beograjska univerza dobiva za 7481 dijaka 31 miljon Din, to je na vsakega dijaka 4100 Din, zagrebška univerza dobiva za 4700 dijakov 32 miljonov 700 tisoč Din, to je za vsakega dijaka 7000 Din, a ljubljanska univerza dobiva za svojih 1700 dijakov 10 miljonov Din, to je za vsakega dijaka 6000 Din." Kaj vidimo iz tega? Na enega dijaka največ troši država na zagrebški univerzi, potem na ljubljanski in daleč za tem pridejo dijaki na beograjski univerzi. Toliko tedaj troši država na študente in prav je rekel g. prosvetni minister, da bi ti težki mil-joni bili jako potrebni za druge nujne reči v državi. Mi nismo proti študentom, ki pridno študirajo in so vse skoz in skcz vdani državi, ki toliko na nje troši iz ljudskega denarja, smo pa proti takim študentom, ki rujejo proti državi s svojimi štrajki. Mi smo proti tistim študentom, kakor je zopet povedal g. prosvetni minister, ki kričijo: Dol Jugoslavija l Vsak pošten Jugoslovan se mora zgražati nad takimi študenti. Če so pri tem prizadeti tudi naši akademiki, mi to ne bomo raziskovali, vemo pa, da so nekateri v Ljubljani prav glasni v svojem navdušenju za samoslovenske in proti jugoslovenske ideje. Pokazati pa moramo tudi s pr-stnrn na tako pisanje, kakor pišejo »Novine." Ali ni to najhujše zavi anje resnice? Ali se ni tukaj zasledoval cilj zanesti med nepoučeno ljudstvo mržnjo do države in naše prestolni- SK. JUGOSLAVIJA: SK. MURA ce? Ali sme tako pisati list, ki bi rad veljal za najboljšega in za vzgojitelja našega naroda? Pravi Jugoslovan takega lista ne more podpirati. Kaj pa z »Interesom" T »Novine" so se pred tedni obregnile ob prehranjevalni odbor in rekle: ali koruzo, ali pa denar nazaj in to z interešom. Črensovski župan g. Škoberne, da zadosti pozivu „Novin," je dal po občini javno razglasiti: „Kdor hoče imeti denar za koruzo nazaj, naj se takoj prijavi pri občinskem uradu, kjer se mu bo de -nar z obrestmi izplačal." Na ta poziv županstva se ni nihče oglasil. Ljudje so počakali in so koruzo dobili. Očividno na ta razglas črensov-skega župana pa so »Novine" sedaj zopet pisale: peneze z interešom nam domov prinesite. Ker nihče ni prišel po denar in je vsakdo, kdor je koruzo naročil, isto tudi dobil, res ne vemo, komu bi naj denar z interešom domov nesli. To nam naj povejo resnicoljubne in edino pravične novine na svetu, »Novine* iz Kranja. Nek kmečki možakar, ki se je jezil nad takim pisanjem »Novin" je k temu pripomnil: mogoče mislijo Novine tu tiste peneze, ki so bili pobrani za nakup agrarnih gozdov ? Tega mi pač ne vemo, znamo pa, da ljudje mnogo mrmrajo zaradi pobranega denarja, ki so ga baje dali za kaporo za odkup veleposestniških gozdov. »Ovaduhi." To so tisti ljudje, ki koga naznanijo in ovsdijo in mu slabo že lijo. O teh se v današnjih časih mnogo govori. Znano je, da ljudje nimajo denarja. Vinogradniki imajo mnogo vina pa istega ne morejo prodati. Pomagajo si pač, kakor si morejo. Tako je nek vinogradnik iz Dolnje Bistrice za pustne dni točil svoje vino. Baje je bilo tam mnogo ljudi. Mi ne vemo, kaj vse je bilo. »Novine" pa dobro znajo za vse dogodke na D. Bistrici, saj so o vsem tem pisale. Vino pa se doma podrobno ne sme točiti, zato je oblast skozi »Novine* zvedela za tistega nesrečnega kmeta iz Dol. Bistrice in bo revež seveda kaznovan. Mi nikakor ne zagovarjamo pijančevanje, vendar smo pa mišljenja, da ni treba ljudi na tak način ovajati oblasti. Ali ne diši ta slučaj nekoliko po ovaduštvu? Več takih cveik, kakor smo jih tu nabrali C7ete v »Novinah." Mi bomo te tudi v bodoče nabirali in jih sporočili našemu ljudstvu, da vidi, kako pri »Novinah« vse lepo diši. Izraz živine Avstrijska država je že zopet povišala carino na živo živino, meso in na teleta in sicer kar za 25% nad sedanjo carino. Zopet gre to našemu kmetu na škodo in potrebno je takoj uvesti potrebne korake. Ne pošiljajte denarja v pismih v inozemstvo! Z odlokom finančnega ministra je ustavljeno pošiljanje denarnih pisem po pošti v inozemstvo. Toda v zadnjem času se je ugotovilo, da se ta ukrep krši na ta način, da pošiljajo nekateri naš denar, tuje valute ali pa čeke v inozemstvo v običajnih pismih, kar je v nasprotstvu z določili pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami. Glede na to se občinstvo opozarja, da je tako ravnanje kaznivo in da bodo osebe, za katere se ugotovi, da na nezakonit način pošiljajo denar v inozemstvo, najstrožje kaznovane. Murska Sobota — Promocija. Ne budimpeštanski medicinski fakulteti, kjer je opravil svoje študije z odličnim uspehoni, je bil dne 17. decembra 1932 promovi-ran za doktorja vsega zdravilstva gospod Skriiec Ahacšj, s!n zdravnika-operaterja dr. Šicrilec Mihaela v Murski Soboti. Mladi gospod zdravnik je gotovo eden najmlajših doktorjev naše kraljevine, saj je komaj 24 star. Čestitamo. — »Soča". Občni zbor podružnice „SoČe" se vrši dne 23, aprila ob 11. url v mali dvorani Sokolskega doma. Odborova seja se vrši dne 22. aprila t, 1. ob 5. uri pop. v sokolskem domu. — Odbor. —- »Narodna odbrana". Občni zbor „Narodne odbrane" za srez M. Sobota se vrši dne 21. aprila t. 1. ob 8 uri v mali dvorani Sokolskega doma. — Odbor. — Debatni večer. V soboto dne 8. IV. 1933 se bo ob 20. uri vršil v Sokolskem domu (zgornji prostori) debatni večer. Referat: Kriza dramat-skih prireditev. — Opozarjamo na današnji oglas „Peko". Razprcdajalnica za Mursko Soboto je pri g. Brumen /. v Cerkveni ulici (kraj sodnije)! — Vrtnarski tečaj. Dne 13. t. m. se vrši na šolskem vrtu v Puconcih vrtnarski tečaj, ki je obvezen za vse šolske upravite!je( i ce) in učitelje vrtnarje. Tečaj bo vodi! g. šolski nadzornik Velnar J. — „Voda". Prejšnjo soboto je bila vprizorjena Vcmberger-jeva: „Vo-da". Uprizoritev, ki je dosegla uspth, zasluži temveč pozornosti, ker smo videli tokrat na odru člane Sok. čete iz RakiČana. S podanimi vlogami so povsem zadovoljili In jim le moremo čestitati 1 Povdsriti pa moramo, da je bil tokrat obisk rgzmeroma slab. Krivda ni pri prirediteljih, temveč pri lastni malomarnosti onih, ki vedno govorijo o narodnosti in kulturi, ka-dzr pa je potrebno za to odriniti skromen delež, pa se umaknejo. — ZdravniSki tečaj. Dne 31. III. t. 1. se je vršil v tukajšnji bolnici prvi četrtletni zdravniški tečaj. Udeležba je bila nepričakovano dobra. Ra zen onih zdravnikov, ki so bili službeno zadržani, so bili prisotni sanitetni referenti, okrožni, ter drugi zdravniki srezov M. Sobota, D. Lendava ter onega dela ljutomerskega sreza, ki teži k: nam. V uvodni besedi je sreski ssnit. ref. dr. Oregorc orisa! terapeutske koristi bolnikov vsled sodelovanja zunanjih zdravnikov in bolnice. Nato je šef prim. dr. Brandieu šematiziral oblike tuberkuloze po današnjem stanju njenega raziskovanja. Demonstriral je rentgeno-loškim potom razvoj te bolezni na približno 20 ih bolnikih. Bogati materija!, ki se žalibog nahaja v obilnem številu v bolnic', je nazorno pokazal posamezne stopnje tuberkuloze, od začetnih do najtežjih primerov. Sledilo je predavanje kirurga dr. Slavo Vrbnjaka o preiskovanju znakov pri vnetju slepiča, ter o razliki med pravim, lažnim in spremljajočim vnetjem slepiča, z oziram na razne druge bolezni (nalezljive, otroške, ženske itd.) Govoril je tudi o nekaterih izkušnjah pri zdravljenju, ter o indikaciji za operacijo. — Temu je sledila debata. Končno se je naprosilo navzoče zdravnike, naj sodelujejo pri prihodnjih tečajih s predavanji. Dolnja Lendava — Prireditev. Gojenci tukajšnje meščanske šole bodo vprizorili na odru igro: „Trig!avska bajka." Igra se bo predstavljala v soboto zvečer in v nedeljo popoldne. Triglavska bajka je lepa domača mladinska igra in nam utegne nuditi lep užitek. — Napredovanje. Za eno skupino je napredoval srezki podnačelnik g. Žnidaršič. — Točenje vina. Zadnje čase se množijo raine kazni, ki jih izreka oblast radi točenja vina. Ker so kazni precej stroge, priporočamo vsem vinogradnikom, da ne točijo vina na drobno. Vmo se sme prodati nad pet litrov na dom, ne sme se pa piti pri prodajalcu. Dovoljena je prodaja vina skupno nad pet litrov, ne pa točenje vina. Ker se strogo pazi na to, da se ne bi vino kar točilo po hišah, marsikdo plača več kazni, kakor pa je za vino dobil. — Zaključek šolske kuhinje. Šolska kuhinja, v kateri se je vsak dan nahranilo nad sedemdeset otrok, je bila s 1. aprilom zsključena. — Obisk. Te dni so obiskali Lendavo maturanti ptujske gimnazije. Ogledali so si naše mestece, lepe gorice in zanimivosti. Občina jim je dala kosilo in jim je plačala avto vožnjo do Murske Sobote, kamor so šli iz Lendave. Gospodje maturanti so bili zelo zadovoljni in jim je Lendava zelo ugajala. Nas pa tudi iskreno veseli, da so nas ptujski maturanti obiskali, kajti potrebno je, da naša mladina spozna tudi naše kraje. V tem cziru smo čutili doslej veliko pomanjkljivost in samo želimo, da bi tudi druge naše srednje šole prirejale svoje izlete v Prekmurje. DOPISI Sebeborci. V naši vasi zopet grozi prebivalcem neznana požigalčeva roka. V nedeljo je bil podtaknjen ogenj kar na dveh mestih. Komaj so vašča-ni legii k počitku, že so se začuii kiici »Ogenj", iz vaškega zvonika pa je oglašal zvon nesrečo. Gorela je oselica posestnika Barbariča. Ko so tu ogenj pogasili in se vrnili na svoje domove, je okrog 11 ure zažarel močan plamen pri Barbaričevem sosedu Kocenu. Gasilci in prestrašeni vaščani so zopet nemudoma hiteli na pomoč. Pripeljali so tudi motorno brizgalno iz Murske Sobote, s katero žal niso mogli čez dva potoka na breg — ter so se morali vrniti. Ob tej priliki se je pokazalo kako potreben je most čez potok v vasi, preko katerega ob deževju tudi šolarji ne morejo v šoio. Posestniku Kocenu, ki je itak siromak, je zgorelo vse. Gospodarska poslopja z vozovi, plug in drugo poljsko orodje, hlevi in hiša. Pogorelo mu je tudi žito in meso. Še naslednji dan so ležale pečene kokoši naokrog. Tudi pes, ki ga v zmedi nihče ni odvezal, je ves osmojen. — Komaj pa je polegel ta strah, je izbruhnil v torek večer pri posestniku Cugu. Zgorela je oslica. Vse se zgraža nad zlobnim delom požigalčevim in želimo iz srca, da čimprej pride v roke pravici 1 Jan M Obisk. Soba ni bila velika, a svetla. Štiri postelje ob levi steni, štiri ob nasprotni, med dvema oknoma nizka omara z kipom Marije, nad njo ploščata ura, je bila vsa oprema bolniške sobe številka osem. Ob levi steni so bile postelje prazne, ob desni pa so ležali štirje: delavec, kateremu je hlod zmečkal nogo, mlad fant z razrezanim obrazom, starček ki je suho pokašljevai in Joso. Kaj mu je bilo, je bilo težko uganiti. Latinske besede na tablici pod imenom Lepnik Joso, urarski pomočnik, so bile zagonetne in dolge. On sam je trdil, da ima notranje bolečine in izmučene poteze v njegovem obrazu so bile polne trpljenja. Že teden je od tega, ko mu je v delavnici sredi dela zdrknila ura iz trepetajočih rok in mu padla na tla. Ko je pobiral razbite dele, se mu je zmeglilo pred očmi in moral je domov. Naslednji dan so ga prepeljali v bolnico. Soba številka osem se je zvalila kot ogromen kvader pred njegovo življenje. Ves slaboten je na vznožju zaman hrepenel, da bi pogledal v svet . . .Vsi dnevi so si sedaj bili enaki: po urah, po obrazih in po dolgih nočeh. Stekanje starčka, ki mu je ležal ob strani, mu je razbičalo živce. V nočeh si je zatiskal ušesa in ril v blazine, da ga ne bi slišal. Zato se je noči bal in vstrepetal je, ko je dan ugašal ob velikih oknih. Le v zgodnjih dopoldanskih urah, ko je pričakoval obiske, se mu je zgladilo čelo. In prihajali so. S seboj so prinesli, drobce življenja, po katerih je hrepenel. Vsaka malenkost se mu je zdela zanimiva. Kakor otrok je bil, ki se opaja ob zavrženih igračah. Ko je zopet ostal sam, si je ponavljal besede, v ponovnem doživetju je raztreseno odgovarjal, če ga je kdo kaj vprašal. Vselej takrat mu je bila v mislih Marija. Vsi so ga že prišli obiskat, le nje ni bilo. Sleherni dan jo je pričakoval in vselej je sunkoma obrnil glavo proti proti vratom, če so v tečajih zaškripala. Zaman. Dnevi so tekli, a njemu je bilo hudo, da bi plakai. V negotovosti je bila rana še bolj skeleča dokler se ni v razboleli notranjosti porodil sklep, da vpraša kogarsibodi za njo. S početka se je ustrašil začudenih obrazov, bal se je za svojo skrivnost, za najsvetejše — za njo... Z trdo stisnjenimi ustnicami je ležal in strmel v uro na zidu. Kazalci so se le počasi pomikali pa plošči. Še dvajset minut. . . Franjo je bil vedno točen, on pride prvi. Stopil bo skozi vrata in se mu nasmehnil. Podal mu bo roko in njegova dlan bo tako prijetno mrzla. Na to se bo naslonil na vznožju postelje in bo pripovedoval . . . Smejal se bo vmes, zvonko in razposajeno, da bo tako tuje odmevalo med temi stenami, ki so resne in grozeče. To bo dobro delo; kakor bi božal z hladno roko razgreto čelo. Franja se najbolj veseli. Njegove odkrite oči razklepajo dušo in lahko mu je zaupati. Da, in baš njega hoče vprašati radi Marije 1 Stisnjene ustnice so se narahlo razklenile, oči so se mu sklopile. Omotična utrujenost mu je legla v telo. Počasi so kazalci drseli po plošči. Slišati je bilo le tikanje ure, kot bi kaplje padale na pločevino. Nekje je zamolklo in dolgo zvonilo . . . (Se bo nadaljevalo.) Turnišče. V okviru prosvetnega društva bo predavsl v nedeljo 9. t. m. po večernicah g. dr, Šfeerjanec iz Beltinc o zdravstvu. - Vabimo! Genterovci. Vodna zadruga v Lendavi nam je v veliko breme. Že leta in leta plačujemo ogromne vsote, če tudi nam Vodna zadruga ni in nam ne more pomagati. Naša posestva so od Ledave oddaljene 3 km, poplave nam ne morejo škodovati. Nasprotno, naši travniki rabijo moče, ker jih leto za letom uničuje suša. Vodna zadrug* nima tedaj za nas nobenega pomena. Ko se je Vodna zadruga ustanavljala, so bile naše občine prisiljene podpisati pristop. Po mnenju starejših naših občanov pa naša občina niti ni podpisala pristopa. Posestniki nikakor ne morejo plačati več doprinosov za Vodno zadrugo, za to se naj ta zadruga čimprej razpusti. IZ UREDNIŠTVA. Vsi članki, ki so morali za to številko izostati, se bedo objavili v prihodnji šteyllki, ki bede vsled praznikov izšla v povečanem obsegu. Organizacija. M. Sobota. Fokevci. V nedeljo dne 2. aprila se je mudil naš narodni poslanec gospod Benko Josip v Fokovcih in v prijateljskem pomenku prebil popoldan med svojimi volilci. Ker se je pa zbrala velika množica, ki je hotela slišati svojega pcsianca, jim je ta v iepern govoru pojasnil ves političen in gospodarski položaj naše domovine. Ob tej priliki se je na poziv gospoda pcsianca ustanovila močna krajevna organizacija. Želimo mladi organizaciji obilo uspeha v svojem delovanju. D. Lendava. Obtni zbori. Srednja Bistrica. Naša krajevna organizacija je imela svoj redni letni občni zbor, ki se je izvršil v najlepšem redu. Občni zbor smo izvršili sami. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen g. Trat-njek Joško, za podpredsednika pa g. župan Kreslin, za tajnika Grai Štefan, nadalje Glavač Oto, Vagner Štefan in Zaiig Ivan. Vabimo vse druge občane, da pristopijo k organizaciji in da se naročijo na naš dober list Mursko Krajino. — Renkovci. Izvršili smo redni letni občni zbor. Sreski cdbor je zastopal g. Ozoiec. Poročila odbora so bila sprejeta z odobravanjem. V odbor so bili izvoljeni: Magdič Franc, Horvat Štefan, Štaus Janez, Štaus Štefan, Pucko Franc, Markoja Jožef, Magdič Jurij. Delegat je Režonja Franc. SOKOL Redna seja uprave Sokolskega društva Murska Sobota se vrši v sredo dne 12. IV. 1933 ob 20. uri. Bratske čete vabimo, da pravočasno pošljejo: a) mesečno poročilo o telovadbi; b) mesečno poročilo o prosvetnem delu; b) spremembe v stanju članstva v I. četrtletju 1933. Za pokrajinski zlet SSKJ v Ljubljani so dovoljene sledeče vozne olajšave: a) za telovadce je vožnja brezplačna, b) za ostalo članstvo je četr-tinska, c) za vse ostalo članstvo pa polovična vožnja. Bratske čete naj že sedaj pripravljajo vse potrebno za ta izlet. (Kroji, i. t. d.) Dne 11. VI. 1933 je v Ljtomeru delni župni zlet, ki je obvezen tudi za naše okrožje. Zdravo I KIN Lastnik G. D1TTRICH v Murski Iois@ti Vsi programi 100% zvočni iiimi, NJEGOVO VELIČANSTVO ZAPOVE Režija: Hanns Schwarz, V glavnih vlogah: WILLY FRITSCH KATHE VON NAGY, Reinhold SchOnzel, Paul H5rbi-ger, Paul Heidemann. Predstave sa vršijo: v NEDELJO, dne 9. aprila popoldne ob 7*4 uri in zvečer ob »/g9 uri Iz delovanja Združbe v Mirti Soboti. Napisi na obrtnih obratovalnicah. 3 Opozarjajo se vsi trgovci, obrtniki in gostilničarji, da morajo naj kasneje do 30. junija t. 1. urediti svoje napise točno po § 128 obrtnega zakona. Ta namreč predpisuje, da morajo biti obrtni lokali vidno" in raz ločno označeni z napisom na vnanji strani v državnem jeziku Napis mora vsebovati popolno rodbinsko (priimek) in rojstno ime obrtnika. Združba trgovcev v Murski Soboti opozarja vsled tega in peziva istočasno vse svoje člane, da čimprej, a najkasneje do 30. junija 1933 uredijo svoje napise točno po predpisu obrtnega zakona, ker so vsi, ki nebi do omenjenega dne uredili to zadevo, podvrženi zakonskim posledicam o čem je obveščeno tudi orožništvo. Nedovoljeno orožje v obliki svinčnika. Ministrstvo za notranje posle oddelek za javno varnost je preko Kr. banske uprave potom Sreskega na-čelstva v Murski Soboti izdalo okrožnico, da je prepovedana prodaja svinčnikov, ki siuži obenem kot orožie malega kalibra. Opozarjajo s* radi tega vsi tr govci, kateri bi imeli eventualno na razpolago take svinčnike, da je iste strogo prepovedano prodajati. Istočasno pa, da si takih, ako bi se jim ponudili naj ne nabavljajo, ker bi lahko zapadli strogi kazni. Barvanje testenin prepovedano. 3 Sresko načelstvo je opozorilo Združbo trgovcev o razpisu Kr. banske uprave Dravske banovine z dne 24. III. 1933 VI. No. 3047/3 glasom katerega je vsem tovarnarjem prepo-t vedano barvanje testenin. Po tej uredbi je pa dana možnost vsem trgovcem, da lahko še one testenine, ki jih imajo na zalogi še razprodajajo v teku 2 mesecev. Po preteku te dobe je pa vsako barvanje testenin prepovedano in se bodo zaloge, ki se bodo v tem terminu še našle vsem zaplenile in uničile. Ako bo pa tozadevno izšla kaka nova naredba, bo združba trgovcev na tem mestu obvestila svoje člane. ZAHVALA. Povodom smrti našega ljubega brata, odnosno strica gospoda Dr. KOLARŠ FRANCA banov, in gosposkega zdravnika v Beltincih, se nam je Izkazalo toliko iskrenega sočustvovanja in pokojnikove priljubljenosti, da nismo v stanu zahvaliti se vsakemu posebej. Zatorej izrekamo našo prisrčno zahvalo predvsem prečastiti duhovščini za tako častno soudeležbo in svečano udejstvovanje pri pogrebu, Upravi veleposestva Beltinci za veliko požrtvovalnost, vsem darovalcem prekrasnega cvetja, Pevskemu društvu v Beltincih pod vodstvom g. šol. upravitelja Šprsgerja za ganljive žalostinke in končno vsem, ki so spremili dragega pokojnika k poslednjem domu in mu izkazali zadnjo čast. -- Beltinci—M. Sobota, 27. marca 1933. ŠTEFAN KOLARŠ kol brat z družino. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiim Za veliko noč Le enkrat v letu je velika noč — praznik 1 pomladi, veselja in ljubezni. Pričakajte ! ga v naših novih čevljih. Z novimi cena- j mi smo omogočili vsakomur, da si za- | more letos kupiti poceni dobro obutev I BATA — MURSKA SOBOTA. Pred revizijo avstrijsko-Jugoslovanske trgovske pogodbe. Nekateri listi poročajo, da se rszmišija v avstrijskih gospodarskih krogsh o tem, da se revidira avstr;jsko-jisgosiovanska trgovska pogodba, vendar še do definitivnega tozadevnega sklepa ni prišlo, vsled tega bomo, ako do tega pride, na tem mestu poročali drugič več. Trpkega pomočnik iiz^lt banega, ki govori slovenski in madžarski takoj sprejmem v trgovino z mešanim blagom in specerijo. Ponudbe poslati ali se javiti pri ARNSTEIN BENO, trgovcu v Dolnji Lendavi. 2 Budilka . . SS Din Žepna upa nihel 75 Din upa 95 Din Garantirano! Kupujem staro zlatnino in srebrnino po najvišjih dnevnih cenah. LIG.ETI 3NT0 N Glavni trg. 1HURSR3 SOBOTA urar, zlatar in optik Bergirjeva hiša. Spmr Hazglas. Rok za ponudbe za gradnjo nove hiralnice v Murski Soboti ter za dobavo materijala pri novi gradnji kakor je bilo razglašeno dne 15. marca se podaljša do 15. aprila 1933 ob 12. uri. Ta razglas se smatra obenem kot druga licitacija. Interesenti naj upoštevajo med tem došle od kr. banske uprave določene spremembe pri projektu. Županstvo očine Murska Sobota dne 31. marca 1933. KODER ANTON 1. r. Mura : Svoboda 5:4 (2:3) V nedeljo se je odigrala prvenstvena tekma med tukajšnjo S. K. Muro in Svobodo iz Maribora. Občinstvo, ki ga je bilo okrog 300, je prišlo na svoj račun, saj so domači igralci predvajali dobro igro in vzdržali vse do konca z započetim tempom. Fizično slabše moštvo Svobode je vsled tega tudi podleglo in je bila zmaga Mure popolnoma upravičena in zaslužena. V splošnem pa gosti niso zadovoljili: manjkalo jim je pravega borbenega duha. Z hitrimi predori se jim je res včasih posrečilo, da so ogrožali gol Mure, vsled neodločnosti pa so se vse akcije končale negativno. Temu primerni so bili tudi njihovi goli, ki so se rodili v splošni zmedi in prerivanjem pred vrati, čudimo se, da gosti niso odšli še z večjim porazom. Da ni bilo sposobnega in požrtvovalnega notranjega tria, bi se to tudi zgodilo. Domačini so imeli z ozirom na goste več od skupne igre. Napad je posebno po odmoru izvedel nekaj hitrih in nevarnih napadov pri katerem se je prav dobro uveljavil Schiller, ki je bil poleg Varge najbolj nevaren mož na polju. Močna opora napada je bil tudi Kardoš, dočim smo druge videli že v boljši kondiciji. Laznička je v obrambi čistil dobro, dočim je zagrešil nekaj prav nepotrebnih napak. Janša je bil na mestu. Gole za domači klub so streljali: Varga, Laznička, Schiller, Laci Feri in Kardoš. Sodil je g. Bizjak iz Maribora v splošno zadovoljstvo. Tenis sekcija SK Mure. Tenis igrišče je lepo popravljeno. Pričetek igralne sezone bo pred. vidoma 10-15. aprila 1933. Vsi ki nameravajo igrati naj se čiaipreje javijo pri gospodu Czvetko Oton bančnemu uradniku. 40 V LEPO POMLAD Z DOBRIMI 125 DIN prvovrstni usnjeni podplati, udobna oblika, ličnih kombinacijah. Udoben moški polčevelj iz črnega ali rjavega usnja. Iz črnega ali rjavega jelenjega usnja, krasne kombinacije z lakom ali rjavim boksom. Na promenadi najelegantnejši čevelj. Okusna Izbira vseh vrst nogavic, kopit in drugih potrebiiln ter vsega potrebnega pribora: „Peko" kreme, politure itd. ki Vam le pod pristno znamko „Peko" zaJamCljo trajnost oblike, lep siiaj In Izgled Čevlja. DROGERIJE OTVORITEV NOVE Naznanjam poštiivanomi občinstvi, da odprem novo drogerijo. Na zalogi je velika izbira vsega dFOgBFljS&BOB blaga iH fittffiPl, vse Zdravilne SpiCijlllB potrebščine za človeka in vsakovrstni pripomočki za hlgeiijo tela, zobov itd. Velika zaloga vseh sredstev za domaČo potrebo lil Žlolno, za konje, govejo živino, svinje in ftokošf; ttidi za kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in kletarstvo. Vsa sredstva za pokončavanje Skodijivcov. V kozmetiki bom imel v največji izbiri parfume, pudre, creme, Bilo (sapune) in vsakovrstne druge potrebščine najboljših znamk po izredno nizkih cenak. V HIŠI G. HflRTNEHA Velika zaloga fotomanufahtupnlh potrebščin, galanterijskega in gumijastega blaga, mineralne in zdravilne vode, medlealna vina, cognac, liker, rum in razne esence, vsakovrstni čaji ter sto in sto drugih stvari, šterih dosedaj v Murski Soboti ne bilo za dobiti. To pri nas že jako potrebno trgovino sam ustanovio v interesi javnosti in se upam, da bodem vsaki zahtevi mogel točno zadovoljiti. Mr. Ph, Andersch Josip DrogeriJa „PRI BELEM KRIŽU" Murska Sobota. i Tržne cene Biki kg od 3-4 Din in to naj-finejia roba, telice kg od 3-4 Din, teleta kg od 3-4 Din, krave kg od 1.50 2 - 3. Svinje kg 6-7 Din. V nadrobni prodaji so cene sledeče: govedina kg. 6 -8 Din, svinjetl-na kg. 10-14 Din, teletina kg. 6-14 Din, moka pšeniČna ogg. kg. 4-— do 4.50 Din, moka II. kg. 3.50—4.— Din, moka V. kg. 3.50 Din, moka ržena kg. 3 do 3.50 Din, kava turova kg. 50-90 Din, kava pražcna kg. 56-148 Din, riž kg. 7 -14 Din, Din, v gl kg. 17- la- sladkor kristalni kg. 15*~ vah kg. 16 — Din, kocke Din, bučno olje 1 lt. 14 Din, olje olivno I lt. 16-24 Din, sol Kreška kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg. 2^5, sol Živinska kg. 140 Din, milo navadno kg. 9 Din. milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din. sveče pkt. 9 Din. Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 210.- Din, žito 1 q 125 Din, koruza debela 1 q 100 — Dio, koruza čequatine 1 q 110 — Din, oves 1 q 120.— Din, ajda 1 p 170 - Din, ječmen 1 q 120—130 Din, proso 1 q 110 D, krompir 1 q 40-55 D, seno 1 q 60 - 70 Din, slama 1 q 40- 50 Din. Umetna gnojila: superfosfit 16% 1 q 105, tomažova žlindra 18-20% 1 q 145-- Din, Nitrofoskal 1 q 148-Din, kalijeva sol 42% 1 q 182 - D, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18 Din. Cement: Trboveljski 1 q 70--Din, cement splitski 1 q 70 — Din, apno Igano 1 q 36 — Din. PllfiPCtllll oralov zemlje s travnikf lUaCillVU gozdom in hišo vred ugodno predam. Posestvo se nahaja v bližini Slat. Radencev. Pisati na: JANUS FRANC Bora-Čeva 34. (Slat. Radenci). V knjigarni HflHH v M. Soboti so v zalogi sledeče knjige: Francoski slovar, Francoščina brež učitelja, Nemščina brez učitelja in Nemško-slovenski slovar. lfovopostavtjeni mlin je na prodaj. Več se poizve v Prekmurski tiskarni v Murski Soboti, 1