Poštnina plačnna v gotovini. Posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo In uprava Stro3smajerjev trg I. Telefon St. 73. Lelo XXIII. 6« 6. Kranj, 11. februarja 1939 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40'- din, polletno 20 - din, četrtletno IG-- din. Ko zboruje slovenski kmet. . . Prihodnjo nedeljo, dne 12 februarja, bo kmečki pravnik. Ta dan se bodo povsod po Sloveniji vršili občni zbori Kra evnih kmečkih zvez. In le malo je v Sloveniji še župnij, kjer se ne bodo prihodnjo nideljo zbrali kmečki gospodarji cele župnije, da skurn> p.ere-šetajo vsa pereča vprašanja, ki tarejo naš kmečki slan ter da skupno izre:ejo o njih svoje mišljenje in svoje zahteve. Dne 12. februarja bo zboioval slovenski kmet. Važen je ta dan in ta dogodek. Lahko rečemo, da je nov mejnik v z.odovini našega kmečkega stanu. Dokaz je, da se v du-io slovenskega kmečkega človeka spet vruča srn sel za skupnost, za kmečko stanovsko organizacijo. Ko je pred stoletji žvižgal po hrbtih naš h pradedov bič grajskih va'p!ov, ko so slovenski kmetje krvaveli p>jd krutim gospodarstvom tujih graščukov, ki so breza! zimo gnzilj njihove, stare pravice in človeške svoboščine, se je v, njih prvič vzbudila misel stanovske organizacije. Ustanov li so za obrambo svojih pravic .Slovensko kmečko zvezo" — .Kmečki punt". Po vseh slovensk h deželah je šel klic: „Le vkup« le vkup vsa uboga gmajna..." in po vseh slovenskih vaseh so se kmečki možje in, fantje zbiral; na skrivaj po gozdovih, si prisegali medseliojno zvestobo v boju za kmeč-čke pravice, volili svoje voditelje ter pošiljali ▼ sosednje kraje svoje poslance, da so se dogovarjali o enotnem nastopu. Stanovska in tovariška zavest članov takratne kmečke zveze je bila tuko močna, da so tisoči in tisoči naših kmečkih dedov dali zanjo svojo krj in svoje življenje. 2al, ni ostalo vedno t ko... Ko so po tali tudi slovenski kmetje svobodni, se je tudi med njimi razširilo sebično liberalno mišljen ;e: .Vsak naj skrbi le za se — Bog pa za vse!" To geslo je bilo nasprotno prejšnjemu, zato pa je tudi obrodilo čisto drugačne sadove. Prvo geslo je slovenski kmečki stan osvoLodi-lo, drugo pa — spet zasužnjilo. Ker je skrbel vsak le za se, so drug za drugim zašli v gospodarsko težave, ki so jih privedle v ki š."e raznih oderuhov, k> Sp jim pili kri in tinli posestvo za posestvom na boben. To tem lažje, ker se je med slovensk m kmečkim ljudstvom vgnezdila nesloga in sicer tako globoko, da si večina slovenskih kmečkih ljudi še dandanes predstavlja pod besedo .sovražnik" samo — kakega bližnjega soseda. Propadanje našega kmečkega stanu so zaustavili požrtvovalni iu idealni izobraženci, od katerih je vsekakor treba na prvem mestu imenovati dr. J. E. Kreka. Z nj hovo po m* čjo »o se iztrgali kmetje denarnim oderuhom in s pomočjo slovenskih polit čnih organiz cij se je t našem kmečkem ljudstvu vzlmdila slovenska narodna zavest, ki nas je privedla do narodnega osvobojen ja. Sele v zadnjih par letih pa se je v slovenskem kmečkem ljudstvu spet prebudila tudi kmečka stanovska zavest, m sel 0 stanovski organizaciji kmečkega ljudstva. Spet gre po slovenskih deželah glas: „Le vkup vsa uboga gmajna...!" Spet se kmečko ljudstvo zgrinja v svojo stanovsko organizacijo. Kmečko zvezo, spet si obljublja slovenski kinet medsebojno zvestobo in s'ožnost v boju z« kmečke koristi in pravice! Liberalna miselnost med kmečk'm ljudstvom izginja in spet se začenjajo tudi kmečki ljudje zavedati, da je le v složnem dnin rešitev. Sele tretje leto deluje Kmečka zveza, pa se že kažejo vidni sadovi njenega de'a: V nad 3W župnijah in občinah je organizirala knučki stnn, v 20.000 izvodih prihaju med kmečko ljudstvo njene glusilo .Orač", ki enuko nekdanjim odposlancem skrbi za zveze in d iji; navodil« za enotno delo posameznih Knrevnih kmečkih zvez. V tem kratkem času je Kmečka zveza dosegla že mnogo uspehov v korist slovenskega kmečkega stanu. Se važnejše pa je, Sv. oče Pij XI. umrl Ob zaključku lista smo prejeli žalostno vest, da se sv. očetu stanje zdravja, ki se mu je 9. t. m. v popoldanskih urah nenadoma poslabšalo, ni popravilo ter je danes podlegel. Kriza, ki je nastopila včeraj popoldne, se je spremenila — v smrt. Katoliški Slovenci smo globoko presunjeni z izgubo svojega cerkvenega očeta — Kristusovega namestnika na zemlji. Naj bi se uresničile njegove zadnje besede: „Mir, mir, o Jezus!" Damjan Vahen: Esperanto v Sale Pri nas, pa tudi drugod, se poučujejo v srednjih in njim sorodnih strokovnih šolah razni jeziki, tako. nemščina, francoščina, grščina in drugi, poleg pa še kot neobvezni predmeti italijanščina, češčina, ruščina, poljščina in drugi, Zakaj se ne bi med njimi našel še esperanto'? Priznam, učenje, tujih jezikov bistri um dora-ščajočemu, a kaj, ko koncem študija absolvent niti enega vseh teh jezikov ne obvlada toliko, da bi se v njem sporazumeval, kij š>'le, da bi se mogel prosto kretati med pripadniki tistega naroda, ki mu je ta jezik materinski Esperanta bi se naučil v enem šolskem letu popolnoma in v toliki meri, da bi bil sposoben občevati z vsemi esperantisti! Saj vel k je pomen, vzgojni pomen esperantal Saj esperanto olajšuje mehanično učenje na pamet zaradi enostavnosti svojih p-avil, fone ične pisave, mednarodnih besednih korenov in tj' mojstrsko zamišljenega načina tvorjenja novih be^ed — izpeljank. Esperanto ima povsem logični, upam se trditi, p-e računano pravi'na pravila, ki učečega se sil jo k ostrem m'š'je-nju in jasnim predstavam. Saj se vsaka skupina besed končuje na svojo posebno končni- co, vsaka predponka ali priponka daje besednemu korenu nov- pomeu, zato pač biseUo-tvorje učečemu se ne dela velikih težav. In vprav te lastnosti so najvažnejše za es-poranto kot jez.ik. Ce so v Braziliji, na Japonskem, v Holand ji, Franciji in drugod uvedli esperanto kot neobvezen predmet, v nekaterih krajih celo kot obvezen predmet, zakaj ne bi tudi pri nas v Jugoslaviji spoznali vrednosti esperanta in začeli esperanto upoštevati tako, kakor- zasluži. Zakaj bi nam vprav za erperanto ue pre-ostajalo časa' Ce se mora posvetiti v. i n u nemščine, francoščine, grščine, latinščine po več ur dnevno in to par let, zakaj se ne bi mogel posvetiti esperantu tedensko vsaj eno uro in bi se s tako malo žrtvovanim časom naučil esperanta v enem letu. A če bi sp ted 'n-sko posvetil učenju esperanta dve ali tri ure, bi se naučel esperanta že v treh ali štirih mescih. Zato pač upam, da ne bi b;'o prav nič odveč, če bi se med drugimi obveznimi ali neobveznimi predmeti našel vsaj kot neobvezen predmet tndi esperanto. Zloglasna vlomilca Vodnik Franc in Kralj Slavko s celo zločinsko tolpo pod ključem Mesce in mesce, skoraj dan za dnevom, so se v celem radovljiškem in deloma v kranjskem okraju dogajali vlomi in vrš.le večje ali manjše tatvine. Vse orožniške postaje so se neumorno trudile, da bi izsledile zločince in preprečile to zlo, toda ves nj hov trud je bil zaman. Energičnemu, vztrajnemu in po-žrtovalneinu zasledovanju pa se je končno vendar le posrečilo, da so iz ledili to gade gnezdo. Tu gre zahvala predvsem komand rju radovljiške orožniške postaje g. Francu Gro-šelju, podnarednikoruu gg. Josipu Kuneju in Kideriču. G. Kunej je dne )8. januarja t. 1. aretiral vse te ptičke na Hrušici v njihovem zuvetišču in sicer so bili to: Vodnik Fianc, Kralj Slavko, Vidmar Ivan, Kirn Ernst in Vu-kelič Štefan. G. Kuneju, oziroma njegovim de- tektivskim zmožnostim pa se ima javnost zahvaliti, da je pri vedel zločince na podlagi .corpora delieti" do tega, da so, drug drugega o! reraenjujoč, končno priznali 31 drlikiov, od katerih so samo 4 prestopki 27 pa je bilo kvalificiranih kot zločin. Vodnik Franc je priznal, da ni bil samo pri teh vlomih kolovodja, ampak da je kradel že leta in leta — davno prej nego je spoznal Kralja Slavkota in z njim stopil v zločinsko družbo in da je celo ukradel cel kmečki voz, za katerim ni bilo kljub tolikim preiskavam, vse do sedanjega njegovega priznanja nobenega sledu. Kako prevejana in rafinirana sta bila Vodnik in Kralj pa dokazuje najboljše točno narejeni načrti premožnejših posestnikov, po katerih sta ta dva tolovaja nameravala vlamljati, krasti in ropati da je organizirala kmečko ljudstvo za skupen nastop v kmečkih stanovskih vprašanjih. Saj jih je nebn j, ki nujno zahtevajo rešitve. O-menjamo samo najvažnejše: vprašanje socialnega zavarovanja, vprašanje organizacije blagovnega zadružništva, vprašanje vzgoje in zaposlitve kmečke mladine* vprašanje dviga strokovne izobrazbe, vprašan e ukinitve oz. znižanja raznih davščin in trošarin, itd. O vseh teh in nešleto drugih vprašanjih bodo slovenski kmetje razpravljali dn- 12. februarja t. 1. na občnih zborih Krajevnih kmečkih zvez. Vse misli in predloge, ki bodo iznešeni na teh zborovanjih, bo obravnaval občni zbor de- legatov Kmečke zveze, ki se bo vršil v nrd 1 jo, dne 5. marca v Celju. Ttt dan bo zboroval slovenski kmečki parlament ,ki bo napravil načrt za delo slovenske stanovske organizacije v prihodnjem poslovnem letu. Vsa slovenska javnost s pozornostjo zgleduje razvoj in delovanje Kmečke zveze. Saj je kmečki stan temelj in najvažnejši del slovenskega naroda. Zato vsi Slovenci, ki žel jo svojemu narodu dobro želijo tudi Kmečki zvozi čimvečjega razmaha. Za vse kmečke ljudi pa, ki Se niso člani svoje stanovske organizacije, Kmečke zveze, velja: .Le vkun, le vkup... — le vkup vsi kmetje, ki želite boljših časov slovenskemu kmečkemu stanu I" Mesto Kranj ima to čast, da je v njem umrl pred 90. leti največji slovenski pesnik - umetnik, v našem mestu se je pretrgata: nit življenja FRANCETA PREŠERNA. Naše mesto ima to čast, da v njem počiva slovenski velikan, ki ga je kdaj dal Bog slovenskemu narodu. Kranjčani smo ponosni in v tem našem ponosu smo pač pozabili, da obudimo ob 90. letnici smrti v nas spomine na moža, ki je s preroškimi besedami zaklical pred skoraj 100 leti vsem Slovencem: „Največ sveta otrokom sliši Slave!" in to ne glede- na življenje- te ali one osebe, samo, da bi prišla do denarja in Naga. Dokazano je, da sta pri vseh vlomih imela Vodnik in Kralj postavljeno stražo, katera je bila obkrožena najmonje s sekiro in katero je imela strog nalog, do- pobije vsakogar, ka-eri bi hotel ali skušal motiti oba- vlomilca- pri delu. Koliko vlomov so zagrešili gori imenovani ne ve pač nihče, dejstvo p« je, da so- priznali sledeče vlome in tatvine: Dne 26. septembra 1933. so vlomili v Nošah, pri Brezjah, pri Mali j Angeli in ji pokradli' uad 800 din vrednosti. Dne 30. septembra 1938. so vlomili v Reinjah s sekiro in pobrali, kar jim je prišlo pod roke. Istega dne so pokradli na Kokrici prt. Mariji Suhanik aktovko in 2 škarje. Koncem septembra so kradli na Golniku. Trsteniku in Goricah ter so vzeli nad 300 din vrednosti. Dne 6. oktobra so se na Lancovem pri pos. Podobniku Pavlu založili s suhim me cm. Dne 16. oktobra 1938. r* o vlomili pri Mi'a5 Frančiški v, Lešah in ji pokradli nad din 900 vrednosti. Koncem oktobra so ukradli pos. J.u:e Ani eno zlalo verižico in uro. Koncem oktobra so vlomili v. Hlebca h ip pokradli razne stvari. Koncem septembra 1933. so ukradli enemu vozniku pred Finžgarjem na Brezjah konjsko odejo. Dne 15. decem! ra 1938. so ukradli v pi-arni podjetja .Slavec" en «Hubertus"-plašč. Istega dne so vzeli v gostilni Ocepek na Hrušici novo suknjo, last g. Antona Robiča. Dne 24. decembra med polnočnico so hoteli po načrtu okra«ti premožnega posestnika iz Ljubnega g. Valentina Koc;ančiča. Vodnik in Kralj sta se podala na hodnik, ki veže skedenj s hišo in sta čakala, kdaj bodo odšli k polnočnicj. Vodnik, kateri je bil v tej hiši dobro znan, je namreč vedel, da ostane za varuha vedno le stari Kocjani ič. Črne nukle-pe teh dveh roparjev pa je preprečil neki čevljar, ki je šel pozno k polnočnici. Vodnik in Kralj pa sta mislila, da je že konec pol-nočnice in sta zbežala, na vas z namenom, da izvedeta drug roparski načrt pri gost in pos. Antonu Cvenkelnu. Kljub temu, da je bil predčasno v tej gostilni Vodnik za hlape«, ga domači pes ni hotel spoznati, ampak ga je ohlajal in tako opozoril gospodarja na pretečo nevarnost. V jezi, da se jima ni posrečil plen, sta odšla v hlev h kokošim in p s knla 7 kokošim glave, jih notuknila na pokonci postavljene vile in nato s plenom izgiuila v temno noč. Dne £6. »čVremKra sta ukradla pri Dornlk Jožefu v Tržiču dvoje kompletnih oblek v vrednosti nad 2000 din. Dne 28. decembra so ukradli eno lesna uro, en .Hubertui" plašč, dvoje spodnjih hlač In ene pumparce. V noči od 2". na 28. decembra je Vodnik na jeseniškem kolodvoru v čakalnici oropal enega STRAN 2 ►GORENJEC« nemškega državljana ter je ta plen delil z Kraljem. Dne 28. decembra sta v trgovini M. Krum-pestar v Sob. Bistrici ukradla en par kožna-tih rokavic. Dne 29. decembra pa sta v vasi Krnica iz hiše ukradla en .Hubertus". Dne 4. januarja so ukradli v Ribnem en par čevljev. Dne 6. januarja so ukradli v gostilni Ocepek natakarici, kalodont, glavnik in druge kosme-tične stvari. Dne 7. januarja so vlomili pri posestniku Jožefu Oselniku in mu pokradl. nad din 700 vrednosti. Dne 8. januarja so v Plavškem rovtu pri Sv. Križu ukradli iz svinjaka prašiča, £u s sekiro pobili, vrgli v vrečo in na sankah odpeljali na Hrušico v gostilno Krivic ga tamkaj tjpekli in v družbi prile/nic popravili ler te- meljito zalili z vinsko kbpljico. Dne 10. januarja so kradli v Tri ču i<-okolici. Nu pofj v Tržič so vlomili v nabiralnik Marijinega znamenja, gu razbili in plen razdelili. Dne 10. januarja so razbili še dva nab rajnika pri Sv. .Neži in denar razd I li. Dne II. januarja so odšli iz Kovorja pmti Podnartu v Otoče, po noči na otoški čakalnici prenoč li in so se z jutranjim vlakom — s tremi sankumi katere so pokradli v 1 ržiču odpeljali na Jesenice. Dne 13. jon. so popivali skupno z Ma!inič Alojzijem, upok. tehn kom, pri Ocepku na Hru-Sici in so ob tej pril ki okradli tudi Malin či za d d 22. Vse te vlome in tatvine sta Vodnik in Kralj Priznala. Ta tolpa je sedaj na varnem, p >ma-gači in pomagačice — kiterih ni bilo malo pa tudi ne bodo ušli roki pravice. kršilci prometnik predpisov pa bode najstrežje kaznovani. OBČINA KRANJ. Nesrečna Ana Hribar — v strugi Save V predzadnji številki smo poročali o delavki Ani Hribar, doma iz Zapog pri Smledniku, ki je po sporu s svojim bratom izginila nezna-nokam. Sedaj so nesrečno Ano našli v strugi Save pri Prebačevem, G, Zupan Frauc, p >-sestnik in predsednik gasilske čete na Bregu, ki je prvi našel utopljenko, pripoveduje, kako je naletel na njo in kako so jo potem izvlekli iz vode. Zupan je šel že v soboto 4. t. m. po desnem bregu Save ter opazil v vodi proti levemu bregu neke cunje, na katere je postal pozo ren. Že takrat se je pri njem pojavil sum, d» je to morda delavka Ana, o kateri je bral, da je izginila. Ker tedaj ni imel do\olj časa, je »sklenil, da bo v nedeljo storil vse potrebno, da ugotovi, kaj leži v vodi, in če je moida res utopljenka Ana Hribarjeva, da jo spravi iz vode. Čeprav je šel v nedeljo čez Savo, je pozabil na ta svoj sklep. V ponedeljek pa se je spomnil tistih cunj ter se šel prep ičat, kaj je v vodi. Opazil je žensko truplo. G. /u;mn je takoj obvestil orožniško postajo v Smledniku in Hribarjeve v Zapogah, ki so po obleki v katero je bila utopljenka oblečena, spo-anali domačo Ano. Ko so se vrnili iz Zapog in so prišli k Savi z orožniki je začel g. Zupan t delom, da bi truplo nesrečne utopljenke spravili iz vode. Pri tem mu je pomaga! posestnikov sin iz Prebučevega g. Novak Vinko. Mnogi navzoči so zmajevali z glavami, češ da ne bosta uspela rešiti u:opljenke, temveč da se bosta še sama ponesrečila, ker je Sava na tem delu precej deroča in globoka. V čolnu sta se spustila tez jez po Savi navzdol. Kakih 150 m pod mlinom, kjer je bila utopljenka, s:a sprejela v čoln še nekaj moških in orožnika. Z velikim trudom so p >tem izvlekli trtip'o iz vode ter ga v čolnu peljali po Savi navzgor do mlina, od tod pa v mrtvašnico v Trboje. Pokopali PO jo na domačem pokopališču v Zapogah. Pri vsem tem delu se je posebno odlkovul g. Zupan, ki ni gledal na nevarnost, v katero se sam podaja, temveč je gleda! le, da izvrši človekoljubno dejauje. Nazglas Podpisana občina je radi premetnih nevarnosti svoječasno izdala prepoved vežnje z vozili vseh vrst po raznih ulicah in cestah me !a Kranj. Opaža pa se, da se prebival tvo te prepovedi več ne drži. S tem, da je šol.ka mladina začela porajati v novo Ijndskošolsko poslopje, je za to mbd -no nasta'a velika prometna nevarnost na Oj-zovi in Tvrševi cesti. Vsled prošnja o'eh opra-viteljev tukajšnjih šol in vsled naliga okrajnega nnčelstva v Kranju se prebivalsf ■ o po-no\no opozarja, da se bo pr met v s-loš cm posebno pa še na imenovan h cca'ah nadzirat. Razglas Davčna uprava opozarja davčne zaveznnce, da je rok za vlaganje prijav za prido' nino, posebni davčni dodatek, davek na poslovni promet (pa šalnih zavezancev) in luk uz ,i davek PODALJŠAN DO 2\ FEB UARIA 1. L. Na to se opozarjajo zlasti oni zavezanci, ki so tekom zadnjih dni prejeli individualna pozive za vložitev pridohninskih prijav, ker je tudi zanje v pozivih določeni rok s tem podaljšan do 28. feberuarja t. 1. DAVČNA UPRAVA KRANJ. Tedenske novice Vincencijeva konferenca v Kranja ima svoj redni občni zbor v nedeljo 12. februarja tb poli 10. uri v Marijanišču. Neštetokrat se vidi v Kranju na Jelenovem klancu mučen prizor, kako nekateri brezvestni hlapci mučijo ž. vino. Na voz toliko naložijo, da uboga žival po strmem klancu ne more speljati. Ce se potem zavzameš za trpinčeno žival, ki ji prav nič ne prizanašajo z bičem, si še celo v nevarnosti da hlapec ali voznik svoj srd obrne nate z bičem, da o psovkah ne govorimo. Apeliramo na merodajne, da s svojimi ukrepi preprečijo take in podobne prizore po naših cestah in ulicah. Na novem lesenem mostu je vedno večji promet. Ker je most elastičen, se je kip sv. Juneza Nepomuka vsled potresljajev premaknil, da sedaj tišči s kolenom in levico v mrežo. Prosimo občinsko upravo, da kip pritrdi k tlom, da se ne bo delala škoda. Prejšnji teden so bili v izložbi .Slovenč-ve" podružnice pri novem mostu razstavljeni razni metulji in hiošči, kutere je v kranjski ok »lici zbral čg. župnik Peček. Male Hvalice, med katerimi pa je bilo tudi precej velikih metuljev, so vzl.ujale splošno pozornost, ker si marsikdo ni mogel zamisliti, da tudi take vrste živali bivajo v naši okolici. Pred izložbumi je bilo vedno dosti občudovalcev, posebno mladine. Proti neugodnemu okusu in zadahu iz. ust pomaga divno osvežujoča Chlorodont pasta za zobe. Krajevna kmečka zveza za Kranj ima svoj redni občni zbor v nedeljo 12. februarja ob poli 10. uri v klubsk h prostorih hotela Evropa. Va ilo na članski sestanek. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Kranju vabi vse svoje člane in članice, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. februarju t. 1. ob 9. uri V veliki dvorani hotela .Stara pošta". Na ta sestanek prideta od oblastnega odbora iz Ljubljane *ov. p ed-sednik Stcfe Matko in tov. Marinka I.o. N dalje se udeležjo tega važnega sestanka delegati li, krajevnih odliorov. Vsak naj «e zaveda in naj pride na ta važen sestanek, ki je v korist vsem vojnim žrtvam. Govorilo b > več delegatov. Tdbor. Tekmovanje godb 4. junija v Kranja. Na povabilo Kranjskega glasbenega d uštva s.; je zbralo 29. januarja i. 1. v Kranju prav razveseljivo število kapelnikov odnosno zastopnikov godb cele Slovenije. Zastopanih je bilo 9, pismeno prijavljenih 6, tako, da se je sklepalo v imenu 15 godb. Sejo je vod'1 predsodek Kranj. glas. društva g. Puhar Gašper ki je po pozdravu navzočih, jasno obiazložil pomen tekmovanja. Zastopniki godb so izkazali mnogo simpatij temu tekmovanju z željo, da b se sli "na tekmovanja vršila menjajoče se vsaki leto. Soglasno so bili sprejeti sledeči sklep': 1. ) Rok za pismeno prijavo se pod iljfta za dobo enega mesca, t. j. do i. marca t. 1. 2. ) Tekmuje se v treh skupinah, da je dana možnost tekmovanja vsem godbam. 3. ) Godbe morajo same prijaviti, v katrl skupini žele tekmovati. 4. ) Za tekmovanje pride v poštev: a) kot prvi komad, obvezna poljibna koračnica, drugi koncertni komad, ki pa ne sme liti daljši od |0 minut. b) priporoča se slovanske odnosno slovenske skladbe; c) od izvajanega komada pa si mora vsaka godba oskrbeti partituro, ki jo odda pred tekmovanjem v vake kom'sije. 5. ) Vse godbe prejme'o diplome s sliko Davorina Jenka, na ka*eri bo razvidna tudi skupina tekmovanja in dosež"no mesto. Ker Kranjskemu glasbenemu društvu ni bilo mogoče dobiti naslovov vseh obstoječih KAZIMIR CE6NAR: Zvočni kino ,,Kino Šmartinski dom' v Šmartnem pri Kranju Vam ima priliko prikazati: Najlepši film ljubezni žene do tujih otrok Druga mati V glavni vlogi: Gladys George in Arline Judge. Matere, možje, oglejte si ta film in spoznajte pravo ljubezen. PREDSTAVE: z rednimi cenami: V soboto, dne 11. februarja 1939 ob 8. uri zvečer, v nedeljo, dne 12. februarja 1939 samo ob 4. uri pop. Mitnica Zacorska: 3 Marija Taborska (Zgodovinska povest iz dobe turških časo?.) (Dalje.) »Jeli, oče, vi bi že šli z nami, ko bi mogli še svoj grunt nesti s seboj?" .Kako bi ga pa mogel nesti ti, ko nimaš n ti pedi zemlje?" je zavrnil Punkrac najbolj zbadljivega tovo.ni-ka. „Jaz?" se mu je smejal tovornik. »Jaz sicer nimam grunta, pa je vendar ves svet moj. Od HrvaŠkega do Nemškega vsako dekle me pozna, vsak fant m" rad ima. Oštirke ponujajo nam tovornikom bele pogače, oštirji nam točijo sludke pijače: opoldne ali opolnoči se vse za denarje srebrne dobi." Pankrac nato ni znal odgovoriti pikremu m'adeniču. Iz zadrege so ga rešili drugi tovorniki, ki so tedaj gla no zapeli: »Pod nelmm ptička je letela je pesem sladko gost ilela, mlad tovornik jo je gledal in ji tole jc povedal: »Pojdi z menoj, oj ptičicn. mi kratek čas bos delali!" -Ne gre nam, sumi ne znimd Filip, pojdi vendar sem. nam boš ti zapel," so vpili tovoru ki, ki jim je pesem ostula v grlu. »Filip, ti poješ kakor zvon!" Fil:p je vstal od mize in pristopil k tovarišem. Zapel jim je pesem o tovornku in ptičici sam do konca. V del je, da stn Punkruc in Vilibald sedla skupaj pa se ni več menil zanju. Noč je bila že pozna in tihn. Tovorn kom ni b'!o več do pesmi, le v;na so bili še žejni. Matija in Kovač sta se že poslovila. Tudi Vilbald in Pankrac sla začela militi na odhod. »Vilibald, stopi k meni spnt," ga je vabi! Pankrac, »Ni varno, da bi lo^l I sam v tako poznem času domov." ..Mar naj se bojim strahov'" ge je branil vinjeni Vilibald. ..Saj nisem več otrok." »Strahov ne, zlobnih ljud." »Dvorezni nož imam v žepu." Takrat je nenadoma, k kor duh, s'ooil nvd pivce starec, koščen in upognjen. Tesno se je zavijal v črn plašč in širokrajnik je imel potegnjen prav na oči, pozdravil ni nikogar, ne pogledal, sedel je k peči in naročil vina. Nekateri izmed tovornikov so ga p znali. Ti so se pomeni j. vo spogledali, nagovoriti pa skrivnostnega starca nihče ni upal. Tudi Vil.bald se je najprej st.esel, nato pa mu je vino vlilo poguma. »Volbenk," ga je pozdravil. »Glej, pravi čas si prišel. Mislil sem že, da bom moral sam domov, zdaj mi boš pa ti drugoval po poti." Volbenk Je nemo prikimal in pil, njegove podrte, sive oči so prel.adale Vilibalda, ki je bil pijan in ni epa/..I teh pogledov. »Volbenk, ali boš dolgo ostal tu t" Sturec je samo odkimal. Pogovor v gostilni je čisto zastal, vsi so se skrivaj ozirali na došleca. Lojena sveča je metala baš nanj najmočnejši sij, v tej trepetajoči svetlobi je bil skoro p >-šustno grd Starec je menda čutil, da je pivcem odveč. Vstal je, segel v žep, izvlekel beneški zlat iu ga moiče pomolil Štefanu. »Nimam denarja beneške veljave," je plaho odgovoril Štefan in kar gomazelu mu je po hrbtu. Volbenk mu je dal goldinar, tega je izmenjal Štefan, toda I al se ga je prijeti in obležal je na m zi. Pankrac in Štefan sta se plaho spogledovala, le Vilibald se ni zmenil za nič. »Ali greva Volbenk?" je vprašal Vilibald. Stari popotnik je spet pr kimal, tesneje si je ovil plašč okoli pleč in pomeril k vratom. Vilibuld in Pankrac sta šla za njim. »Filip, le oglasi s(. jutri pri nas," je svobodnjak še enkrat vabil mladega tovornika. Se zunaj v veži je govoril sam s seboj: »Glej, g'ej, kako zul fant je postal ta Filip in nikoli ne bi postal, če bi ga ne bil z. bičem pognnl od hiše." Volbenk je šel precej daleč spredaj. Punkruc je potegnil Vilibalda za suknjič in šepnil: »Ti ali se ne bojiš iti s čarovnikom'" Vilibald se je v odgovor zali i oliotnl. Želel je Punkraeu srečno pot, še ga je vabil na svoj dom iu hitro je stopil za starcem, ki je z enakomernimi mehkimi koraki stopal skozi Posavc. Ko gu je dohitel, je začel giviiii: »Volbenk, ali se spomniš Filipa, tistega fanta, ki je prisil par leti pri meni služil za pastirja in pozneje zu malega hlapca'" »Mlini!" je Volbenk zagodrnjiil. »Glej to li je fant! Presneli Filip, zal je, poje in pije, pa s srebrniki žvenketa. Ali ni to lepo, biti m!ad tovornik'" »Mhm!" je ponovno zamrmral Volbenk. »Glej ti Volbenk, mesec ima pa sij okoli sebe, tiste megle. Lepo vreme se ne bo več dolgo držalo in jaz imam že njive pripravljene za pozno setev. Ali bo to deževje dolgo trajalo'" »Mhm," je zopet mrmral Volbenk. Vilibaldu je postalo tesno, ko mu popotni tovariš, k« so se ga vsi buli, ni hotel dajati nič pravih o.lg tvorov. Mraz gu je tresel in nehote si je tudi on tesneje z p d usnjuto kamižolo. Sredi posavskega močvirj i sta l>i'a. Zube so zoprno regl.,ale in vsa po.odna g lažen se je oglušala. Nad močvirjem je trepetala megla, v njej se je včasih pokazala čudna, mlečno bleda sveilabu. Zdaj je Volbenk obstal, z eno roko je prijel Viliba'da za roko, »Vešče," je nenadoma in nepričukovano rekel Volbenk, z. drugo pu pokazal na močvirje. »Nič ni", je glasno junučil Vilibald, da bi pregnal strah. »Vera v vešče je prazna. »Ali bi prisegel na to?" ga resno vpraša Volbenk. »Bi, to se pravi: skoro bi. Nikdar še niiem vidol vešč, kako bi mogel verovati vanje," nesigurno in boji če o.lgo-varja Vilibuld. »Pojdi v močvirje," nagovarja Volbenk trepetaj, č g:i Vilibalda. »Hočeš... ?" Vilibuld ni odgovoril, le odmaknil se je za kiruk. Nekje v gošči se je oglašal čuk, sove so mu pripevale. »Ali veš, kakšen večer je nocoj?" »Joj, kvutrni petek!" je zastokul Vilibald in se pre-križul. »Poglej vedomca." Res, nad močvirjem je bdela modra luč. Vilibald jo je opazil šele zdaj in lasje so se mu jezili. »To ni nič," je ugovarjal. »Zgilj igra narave." »Tako?" se je votlo zasmejal starec. »Pojdi k njemu, videl boš, kako se bo narava poigrala s teboj." ..l'ojdivu." je silil Vilibuld. Sla s'a. Svobodnjaku je bilo Žal, da ni Sel ra'e s Pankracem. Kakor vsi ljudje liste dobe je ludi Vilbald veroval v prikazni, v duhove in skrivnostne sile, Sovražnika se ni nikdar bul, pred nevidnimi /bil n mi nočnimi bitji pa je vedno trepetal. Sla sta po razmočeni cesti in Volbenk mu je spet pokazal na Jelovico. Dvoje medlih luči se je pomikalo /e skoro proti vrliu. Grozotna je bilti tisla svetloba. (Nadaljevanje.) »GOKEMJEC« Restavracija pri „Peterčkuu sprejme na dobro in priznano domačo hrano abónente., ki niso obvezni naročati pijače. Od danes dalje se toči originalna ljutomerska žlahtnina in ostala prvovrstna vina. — Mrzli narezki, plošče, sandvvichi vedno na razpolago. Po naročilu se dostavlja tudi na dom. Danes sveže MORSKE r.be, barboni, orade. os iči in sardelice. Se priporočata Pavel in Anica Koncilija godb, naprošamo tem potom vsa društva, ki vabila niso prejela, naj se obrnejo za informacije neposredno na Glasbeno društvo * Kranju. SPtCUAlNA TRGOVIMA BA»V HRANJf V nedeijo, dne 12. februarja ob 9. uri dopoldne bo odlorova seja »Zveze gorenjskih Čebelarskih podružnic Antona Janše" v Kranju v ho elu -Stara pošta" (lovska soba). Ker je ta seja zadnja pred rednim občnim zlorom »Zveze", je neobhodno potrebno in važno, da so vsi člani odbora navzoči. ----Tajništvo. Primorsko društvo „Sloga" priredi v sib^to 11. februarja ob 8. uri zvečer n:i „S:ari poš i" družabni večer. — Vstopnina din 5.—. Vabljeni. Ustanovni občni zbor kr. Ju^. aeroklnba »Naša krila" v Kranju se vrši ■> nedeljo, dne 12. februarja ob 11. uri dopoldne v telovadnici kranjske gimnazije. Računajoč na razumevanje pimena letalstva, upamo, da bo udeležba od strani meščanov in okoličanov velika — kakor to zahteva že pomen letalstva samega. Ako imate kurja očesa in se Vam «Vla trda koža. pridite v našo higien čno urejeno peli i k uro. kjer Vam nnš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin iea brez kemičnih sredstev za din it.-. Ne mučite se s ki pati jem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njuško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Data. ...Tisočak v telovniku". Prosvetno d-uštvo nam bo v sobote II. febr. zvečer in v n d 1 jo 12. febr. ob 4. uri popoldne zopet nud lo veliko zabave in smeha. Ta igra je bila upriz >r-jena že po vseh večjih odrih in je žela od i-čen uspeh. Zato vam naši igralci, ki bodo tedaj precej spremen ji ni zagotavljajo, da se boste poš eno na>mejuli. Ol enem b iste videli tudi nekuj zelo poučnih prizorov, ki kareji razmerje med starši in zaročenci. Opozarjamo cenj. občinstvo, da se igra ne b> p navijala. Med odmori igra tamhuraški zbor. Vs op-nice se dobi v predprodaji v trgovini Hnko. Družabni večer obrtnikov. V soboto ll. t. in. pri rede obrtniki v prostorih hotela »Jelen" d.-u-žnbni večer za tovarše in pr jatelje in vse one, ki žele pnr neprisiljenih veselih uric. Igrajo »Foglni", znani šramel iz Tižču. Pri-četek ob 8. uri, vstopnine ni. Vabljeni vsi. Društvo obrtn kov. Te dni smo zaključili dobro obiskan pleskarski tečaj, ki ga je vodil g. Martine iz Ljubljane. Uspeh, ki je bil tu dosežen, bi se 1 pi) pukuzal ob priliki kuke razstave, saj prek" šest sto vzorcev ni malenkost in so imitacije tako dovršene, du se naravni les kakor tudi marmor samo nu oko skoro ne ruzloči. Du je bilo veliko zanimanja, priča velik in strogo točen obisk skozi 14 dni. Udeleženci so bili vsuk dan bolj zadovoljni ter so nekateri kljub odduljenosti in stroškom z. zuitiudo čusu žrtvovali vse, da se seznanijo z novo* mi. Združenje bo skrbelo, du se v bodoče člani ipopol-nijo tudi v drugih smereh. Vel ku hvale nost gre pospeševalnemu Uradu kr. bmske uprave in pa županu g. Cesnju za nak'onjeno-1. Skupno združenj- obrtnikov. Občni zbor podružnice Slovenskega planinskega društva v Kranju se vrši dne 15. f> bru m ju ob 20. uri v preduvulni dvorani Narodnega doma v Kranju z ob čajnim dnevnim re-dimi. Tokrat se vršijo tudi volitve novega od-I ora. Članstvo se obvešča, da se naluia p sar-ru SIT) odslej v ..Potniku" iu se tam d be legitimacije in druge informaciji-. Skupno združenje ebrliiikov v Kranju obve-šča svoje člane, da se vrši letošnji o fni zbor v nedeljo, dne 26. februarja t. I v Ljudskem domu ob poli <>. uri, nakar vse člane opozarjamo. PRIMSKOVO V nedeljo v Dom! Noš dekliški krožek m Fantovski odsek s.a zelo piidna. V nedelo nas spet vabita, da pridemo v dom pogledat, kaj nam pripravljajo. Kar tri igre bjdo in obetajo, da bo smeha dovolj. Tudi za p d zob se Lo dobilo. Sedeli bomo za novmi mizami in igre gledali na novem zavesnem odru. Vse je že pripravljeno in prav je, da njihovo delo podpremo ne samo s svojim obiskom, ampak da tudi damo kak d nar za velike stroške, ki jih imajo z novim inventarjem. Letošnja sezona je sploh živahna. Ne smemo misliti, da je vse delo deklet in fantov v teh prireditvah, ki smo jih prav veseli. Gavno delo je na sestankih, saj se vrše za dekleta in fante tedenski sestanki, ki so prav številno obiskani, pa tudi na svoje najmlajše ne pozabljamo. Komaj čakamo, da bo pomlad in da bomo naredili nekaj na prostem. V nedeljo torej vsi v Dom, vstopnina je samo prostovoljna, smeh bo pa obvezen. Pričetek ob 4. uri. popoldne. — Bog živi! ŠMARTIN PRI KRANJU „Legionarji" bo prihodnja igra s programa dramatskega odseka Prosvetnega društva v Smar.nem pri Kranju, ki jo priredi v nedeljo 12. februarja ob 7. uri zvečer in v nedeljo 19. januarja ob 3. uri popoldne. 2e pred leti je dramatski odsek z velikim uspehom igral igio »Rokovnjači", ki je še vsem v prav živem spominu. Takrat je vodstvo drama eskega odseka imelo izvesti tudi Legionäre, ki so nekak prvi del Rokovnjačev, pa do danes to še ni b.lo izvedeno iz različnih vzrokov, ki so tehničnega značaja. Sedanje vodstvo pa je vzelo na piogram tudi Legionarje, da našemu občinstvu, ki je vedno navdušeno za pristnost domačega dela dopdni smisel tegu celotnega dela. Ni treba še pjsebej omenjati, da je vladalo že mnogo preje živahno zanimanje za to igro, ki še ni bila uprizorjena na smarmi kern odru. Odlična scenerija, ki je izdelana nalašč za narodne igre, Lo brez dvoma močno dvignila igro samo, ki je tudi to pot dobro popravljena. Kino Šmartinski dom nam bo prikazal v soboto ob 8. uri in v nedeljo sumo ob 4. uri popoldne film, katerega je imenovalo 6O00O.UOJ žena kot najginljivejši film »DiUga mati**. Ljubezen posvetne žene do tujih otrok. Dva mala otroka sta vzbud.la v njej ljubezen, du ju je ljubila, kot ne ljubi marsikatera prava mati. Trpela je in vz.goj.Ia tuje otroke. Cust ina.eram, toda materam, ki ž.t.ujejo tujim otrokom vse, pa še posebna čast. Nič ni lepšega, kot gledati v staro ti na svoje delo, an dobra dela, za katera prejmete plačilo. — Matere, ali ljubite svoje otroke, pr d te, oglejte si ta film in presodite svojo ljubezen v primeri z ljubeznijo te žene. Romanopisec Barry Beuefield je postal z romanom »Die zweite Mutter" slaven. Okrožni urud za zavarovanje delavcev priredi v nedeljo, dne 12. februurja 1939. ob 9. uri dopoldne v Šmurtinskem domu skioptično in kino preduvanje o pomenu delavskega zavarovanja, preprečevanja nezgod, p »klicnih obolenj in borbi proti jetiki. Priporočamo zavarovanim članom, kakor tudi delud j.ilcem, da se tega poučnega predavanja številuo udeleže. Dobrodelno društvo župnije Smartin pri Kranju v letu 1938. V minulem letu si je Dobrodelno društvo prizadevalo, du s skromnimi Sredstvi, ki ji- ž njimi razpolagalo, pomuga revežem. Društvo je delilo potrel ni denur, živila, blago idt. Podpor v denarju je bilo razdeljenih tekom leta v znesku 4433 din (prejšnje leto 3781 din). Zivil (moka, mast, sladkor) je nakupilo društvo zu 1801 diu (I. 1937 za 1496 d n 73 pa ) in jih razdelilo mesca februarja in z > veliko noč. Pied božičnimi prazniki so nam poslule tovarne 320 :n tkanine (povečini zimsko blagi ). S leni so omogočile obdaritev |9-l otrok i' H družin in še nekaj odraslih oseb. Za ta Oni vodstvom tovarn iskrena zuhvula! Vsem. ki so kakorkoli podpirali društvo: Bog plačaj! Prosimo jih, da ohranijo D «hro-delnemu društvu svojo naklonjenost še v bo- doče, da more z njihovo pomočjo podprati ul.oge v šmartinski župniji. PREDOSKJE Preteklo nedeljo je v našem Prosvetnem domu predaval g. profesor Janko Mlakar. Naslov njegovega predavanja je bil »V kraljestvu Dolomitov". Ob lepili skioptičnih s'ikah in ob zanimivi ter šaljivi be>edi g. predavatelja smo zrli in občudovali vso naravno krasoto teh gorskih grebemv. LIdeležba je bih kar lepa, čeprav bi bilo želeti, da bi b ta še večja. Škoda, da marš kdo pri nas — naj si bo ženska ali moški — ki se ponaša s s ojim pravim prepričanjem, misli, da so pr:reditve v prosvetnem domu odveč. Za pustno nedeljo pa pr pravPa naše Pri-svetno društvo zanimivo burko »Zamotana snubitev ali tisoč vozlov". Vloge to v naj! oljših rokah. Predstava obeta polno smeha in zabave, kakor se pač za pustno nedeljo spodobi. TERKIJE Prosvetno društvo uprizori v nedeljo 12. februarja ob poli 4. uri popoldne v Ljudskem domu igro »Politikant". Imeni vana igra je imenitna burka v petih dejanjih, polna zelo smešnih prizorov, kar se ne da popisati. Zato jo pridite pogledati in pripeljite Se veliko prijateljev smeha in zabave s seboj. Ne bo vam žal! Dvorana bo zakurjena. Vstopnina običajna. Nasvidenje! O činski proračun za leto 1939-40 je bil sprejet na zadnji občinski seji. Izkazuje 146.301 din izdatkov in 40.810 din dohodkov. Za Kritje primanjkljaja se bo pobiralo 84V§ doklada na državne davke, kar bo zneslo 103.773 d n. Poleg tega se bo v prizadetih vaseh pobira'a še 30*/o doklada za vodovod. Važnejše popevke v proračunu so: Za Dopravo občinskih cest in mostov 10.000 din, za šolo Cerklje 9000 din, za šolo St. Urška gora 11.200 din. Postavka za šolo na St. Urški gori je razmeroma precej večja vsled tega, ker se bo v šo'i izvršila prezidava prostorov, kar je potrebno radi povišanja šole v dvorazrednico. Dalje je prispevek ubožnemu skladu 30.000 din, prispevek kmetijskemu skladu 5000 d'n. Proračun je bil soglasno sprejet od vseh navzočih odbornkov. Velike težkoče za kritje stroškov z doklada-mi na davke pa ima obč;nski odbor vsled tega, ker nekaj davkoplačevalcev ne p'ača davkov. Neverno ali iz uboštva ali iz malomarnosti ali pa ker mislijo, da jih nikoli ne I o po-treha plačati. Pri teh zamudnkih ima do'iti še 60.000 din na dokladah. Ker pa do tega denarja zaenkrat občina ne more priti zato je tudi tukaj vzrok, da so precej visoke do-klode. Umrl je pretekli teden v Gradu Andrej Zir-gaj, zidarski delavec in oče petih nedoras'ih otrok. Naj v miru počiva, preostalim pa naše sožaljel Kmetje in gospodarji ne p"Z-"b!te, da se vrši v sredo 15. februarja kmetijsko-zadružni tečaj v Lindskem domu. Pričetek ob 8 uri zjutraj. Udeležite se ga v obilnem številu, da si poglob;mo prenotrebno sta"ovslo izobrazbo. V torek popoldne smo videli, da se je na Todovniku pod Krvavcem pričel širiti gozdni požar. Iz gorečega kompleksa se je valil gost dim, ki je objemal Krvavec. Vendar nam do sedaj ni znano kakšen razmah je požar zavzel. JE7ERSKO Naš dekliški krožek, ki je bil nedavno ustanovljen, priredi v nedeljo 12. februarja t»h 3. uri popoldne v Prosvetnem domu i-r> »Izgubljeni raj". Vabimo vse, da nas obiščejo! VODICE Praznično razpoloženje bežen h dni je le daleč za nami. »Kralj z neba", ki je poživil tiste dni, je b- še spomin, spomin na pln.> dvorano, na igro, ki pa je le lep spomin. Brez dvomu je ta stvar pustila veliko dobrega in koristnega. Predpustna doba je tekla tuko mirno mimo nas, du že dolgo nobena tako. t*"e smi pis'u-šuli oklice, smo komaj mogli reči, da je pred- pust. Seveda, vsako leto tudi ne more biti taka gneča, kot je biia lansko leto. Zadnji ponedeljek se je poročila prdna delavka v naših društvih Francka Germovnik. ki je vzela tudi do.rega našega delavca iz K menda. Želimo jim«, obilo sre e v novem življenju. Naši fantje bodo z igro v nedeljo 12. februarja poskrbeli za dobro voljo, da n ■ pojde predpust kar tako brez do! re volje mim > n is. Nuslov igri je »Dva titka". Da zopet en rat dobra volja in smeh preženeta vsakdanje skrbi bomo pogledali to burko. O uspehu smo lahko prepričani, saj nas naši fantje še nikoli niso razočarali. Na smeh in dobro voljo vabimo tudi okoličane. Pa tudi resni znajo biti niši fantje. P >!eg prosvetnega dela, ki ga izp pilnjujejo sestanki vsako nedeljo zvečer, so pridni tudi pri telovadbi. Tu jih pa ni treba prev č hvaliti, saj so njihovi uspehi znani. Akademija na sv. Jožefa bo vredna, da si jo pridete ogledat od blizu in daleč, da boste videli, kaj se da doseči na deželi, kjer ni niti dosti časa, ne primerne telovadnice. Imajo pa naši fanje o olje še dobro, ki pa je stalo odsek veliko žrtev. Toda fantje hočejo uspehov! V nedeljo 5. t. m. so zborovali naši gasilci. Ne maramo podajati točnega poročila o občnem zboru, kakor tudi ne moremo iti kar tako mimo tega društva. Vsi dobro poznamo, ne samo njegov človekoljubni namen, temveč mira vsakdo tudi priznati res dosledno delo naših gasilcev, po tem namenu. Uprava, ki sedaj vodi našo četo, ki je največja v S'ovenij>, z dobrim vodstvom popravlja in utrjuje gospodarsko stran, ki jo je prejšnja od same JN<;*!>■'-A -frV.^V.^:' GORICE Kakor leta 1914. Tako so rekli ljudje, ki so se udeležili igre » A njega ni* in kateri se še spominjajo dogodkov iz svetovne vojne. Igra je bila odigrana 29. januarja in 5. februarja obakrat s prav dobrim u-pehom kljub temu. da so nasprotniki naše prosvete trdno pričakovali pri tej predstavi polom. Kajti mi smo vse tiste, ki so bili z nami samo z besedo, pustili lepo na strani in se oprijeli le onih. ki imajo zu nas tudi srce, ter krepko prijeli v roke krmilo in šlo je. Mi se danes veselimo .»b «ispe-hu, oni pa jad,kujejo ob svojem porazu. Pripominjamo, da so se te predstave ude'e-žili tudi nekateri, ki so že več let slalt ob strani in so bili v dno duše ganjeni Na pustno nedeljo pa se zl eremo zepet va' v dvorani, kjer se nam obeta obilo smeha. Za takrat bodo naši fantje pri pe-.»li nekaj krel-nega. Pa tudi dekleta bodo naprav.la svoje. Zato gremo, ker bo gotovo lepo! V nedeljo 12. februarja ima naša Krajevna kmečka zveza svoj redni občni zbor. -""lani in vsi prijatelji našega kmečkega p kreta, pridite gotovo. Prav pose! no pa še pričal- u dno polnoštevilne udeležbe nVadinskih odsekov. Fantovski odsek obvešča svoje č an in tudi vse prijatelje, da se prične redna telovud'ia 'v prvi vrsti redovne vaje) v nedeljo 12. februarja po sveti maši. Telovadne ure bodo za naprej vsako nedeljo po sv. maši. Fantovski sestanki se bodo v bodoče vršli vsak ponedeljek ob 8. uri zvečer. Za člane obvezni, za prijatelje priporočljivi! II Kdor se hoče dobro in veselo zabavati, naj se potrudi v hotel Kranjski dvor" k PETERLINU kjer se toči v prijetnih, moderno opremljenih prostorih, priznano izborni dolenjski cviček, fina ljutomerska in haloška naravna izbrana vina, kakor tudi zajamčeno pristni, prvovrstni, originalni, zdravilni ..DINGAC", priporočljiv posebno za oslabele. Vsa vina dobavljena direktno od vinogradnikov. Cez ulico 2 din ceneje. Ob vsakem času na razpolago topla in mrzla jedila. Za obisk najvljudneje vabita in se priporočata Miro in Angela Peterlin STRAN 4 ESPERANTO Tečaj »odi Damjan Vahen. (Nadaljevanje.) III. SKLANJATEV: je za vse samostulu ke, pri. devnike iu zaimke enaka. Esperanto inru pravzaprav samo dva sklona, to je imenovalnik in tožilnik: Imenovalnik (t. sklon) na vprašan e: Kdo ali kaj* in tožilnik (4. sklon) na vprašanje koga ali kaj' TOŽILNIK: dobimo, če samostalniku ali pridevniku ali zaimku v rmenovalniku dodamo končnico n, tako: komo — homon, patro — patron bela — belan, bonaj — lonajn juna kaj bela homo — juuan kaj belan homon junaj kaj belaj homoj — junajn kaj be-lajn homojn. RODILNIK: (2 sklon) tvoriim z predlogom dc — od, tako: de patro = očeta (koga ali cesa?) DAJALNIK: (3. sklon) tvorimo z predlogom al k, h, tako: al patro = očtiu (komu a i černu?) MESTNIK: (5. sklon) tvorimo z prel g>m če = pri, trko:če patro = pri očetu (pri komu ali čemu?) DRU2ILNIK: (6. sklon) tvorimo z predlogom kun = s, z, ali z predlogem per = s, z. tako: kun patro m z oče'om (sprem tvo) per plumo ■ s peresom (sredstvo). Predlog kun rabimo v smislu: v dužbi, v spremstvu (skupaj I iti), predlog per pa v smislu: sredstvo, s katerim kaj delamo ali storimo. Vse samostalnike, pridevnike in zaimke sklanjamo na sledeči način: EDNINA: 1. sklon: homo "" človek (kdo ali kaj?) 2. sklon: de homo » člo'eka (ko*a al' česa?) 3. sklon: al homo = č'oveku (komu ali č'mu') 4 sklon: homoN = človeka (ko?a ali k j') 3. sklon: če homo = pri človeku (pri komu ali čemu?) 6. sklon: kun bomo " s človekom (s kom ali s čim?) MNOŽINA: 1. sklon: homoj = ljudje 2. sklon: de homoj = ljudi 3. sklon: al homoj = ljudem 4. sklon: h o moj N ■ ljudi 5. sklon: če homoj r~- pri ljudeh 6. sklon: kun homoj = z I j ml ni. DVOJINE esperanto nma, si d vensko dvojino izražamo z množino, če pa je na dvojini poudarek, jo izražamo 6 števniki. ZAIMEK in PRIDEVNIK, ki st j ta v zvezi s samostalnikom, se ujemata z njim v sklonu ia Števila! PRIMERI: mia bona amiko — min bonan amikon — miaj bonaj amikoj — miajn b >najn amikojn. Vi diris al mia patro. Ve^pere. mi iros kun vi kaj kun via amiko al patro de m'a nmiko. Bclan kanton kantis via amiko. Mi skribis longan leteron al mia patro kaj petis lin, se li sendos al mi belan lbron. ČLEN: rma esperanto samo določni in to je la, nedoločnega člena esperanto nima. Določni člen la rabimo, kadar govorimo aH j išemo o že znanem ali določenem predmetu, osebi, stvari, reči, itd. Določni člen la se ne izprerainja in je enak za vse spole in •'e števili. Določni člen la ima isti pomen, kakor imajo členi der, die, d«s, die v nemščini ali pa le, ia, les v francoščini DELJENJE BESED, V esperuntu be ede delimo prosto, v navadi pa je deljenje besed po zlogih. N1KALNICA: v esperantu sme stati v stavku • amo ena nikalnica, ki je ne - ne Mi ne skrihas -= Jaz ne pšem. PRITRDILNICA: jes = da. VPRAŠALNICA: mora v esperantu stati vedno na prvem mestu v stavku in je čn = ali. li Cu vi iros kun mi' Jes, mi iros kuu vi, se vi dozi ras. (Se bo narVj"va!a.) »GORENJEC« Slike za nove delavske knjižice dobite nailepše in najce-cenejše pri Foto Jug - Kranj Pretekle dni so se pri nas vršile d ihovne vaje za može in funte. Vodil jih ji' č. g. Can-tala. Današnji čas zahteva, da se tud, duhovno poglobimo, če hočemo, da bomo mogli zmigati težave današnjega živi enja. Himen. Pre eklo nedeljo se je poročil v Krizah g. Jakob Kokalj, p isesnik in čevljur na Letencuh, z gospodično Heleno Ribniknrjevo iz Goln ka. Istočasno pa sta se p toč la v Goricah gospod Vehovc Franc, čevljar iz Voklega in gospod čna Ange'a Kokalj iz Letenc. Mladima paroma želimo v novem stanu obilo božjega blagoslova! TRBOJE Prosvetno društvo v Tiboj.h prredi c'ne 11 februurja t. I. ob 3. uri popoldne v prosvetni dvorani šaljivo igro „Gisposka kmetija". Prijatelji poštene zabave in smeha vabljeni la dan v našo novo prosvetn > dvoruno. Vstopnina običajna. Igra se ne ponavlja Odbor. ŠENČUR Prosvetno društvo v Šenčurju prredi na pustno nedeljo, dne 19. februarja 1939. ob 3. uri popoldne v Ljudskem domu \e-cloigro v 3. dejanjih „Narobe svet". Pr< svetno diu-štvo vljudno vabi k pre.lstavi Seneurjane in okol čane, kajti smeha bo na koše. Razglašena je bilo, da je csnu eic obč. proračuna za leto 1959-40 na vpogled vsem davkoplačevalcem v obč. pisarni. Naj torej t s i. ki jih ta stvar zanima, načrt pregleda:o in morda stavijo svoje pripombe, ker p> to"i zvoniti je prepozno. Zvedeli smo da je občinska uprava sama delala na to, da se d klade ne povišajo, vendar bo proračun nekaj 10'X) d n večji od lanskega ker mora občina plačeval stare dolgove. Smrt krato gospodari letos po naši fari, vse je do' ro, mlado in staro, revno in bogato. Najbolj prizadeta je vas Visoko. Zapirajte ponoči dobro svoje domove, gospodarska poslopja i. dr. Na Lužah so minuli te-teden tatovi poskusili z vlom >m kar pri treh gospodarjih. Pri enem se jim je posrečilo popolnoma, pri drugem le delno, pri tretjem pa je zapah pokazal, da je močnejši kot tatovi, zato se jim ni posrečilo odpreti. Radi pre:ska-ve še ne moremo objaviti kaj so vse ukradli. Iz statistike, ki je bila objavljena v .Gorenjcu", smo videli, da 13 vasi v o' čini Šenčur ni zmoglo spraviti toliko mačkovcev sku-kaj kakor vas Voglje, četudi jih je bilo samo 3o. Iz razloga, ker niso premagali JRZ, ki je imela velika večino v vasi, jih je b lo tudi več tepenih, ker so se predrznih voliti lista dr. Stojadinoviča. Ako bi se kaj takega kd> predrznil storiti, da bi pretepel volilca, k' je volil vladno listo, recimo leta 1932., gorje mu! Prav gotovo bi bil deležen Glavnjače. Ne bi pisali tega, ako bi se politično maščevanje ne nadaljevalo. Nov sramotni škandal so do sedaj še neznani storilci narrd li s tem, da so posekali 8 lepih mladih sadnih drt vesc odlčnemu pristašu JRZ. Oblast prosimi, da zašč ti p istaše JRZ in da z energično preiskavo do/ene krivce, ki naj jih eksemplarično kaznuje. KRI2E Smeha na koše je pripravljenega za ene, ki bodo prišli v nedeljo 19. in 26. t. m. v Križe v Prosvetni dom gledat igro, kakršne še ni bilo v našem okraju. Naslov te burke je „Oo in njegova sestra", butka s petjem in godbo v štirih dejanj h. Ker vlada za to igio v liko zanimanje in ker se igralci resno trud jo, da pokažejo pri tej igri vse svoje zmožnosti in da zadovoljimo vse občinstvo, se je odbor Prosvetnega društva odločil, da se ta bu ka vprizori dvakrat. Ob tej priliki naj omenimo, da je bila ta igra v Frančiškanski dvorani v Ljubljani uprizorjena pet krat. Prip roeamo, da si nabavite vstopnice že tekom tedna, da na dan uprizoritve ne bo prevel kegu mva'a, kateri bi onemogočil točen začetek. Začetek obakrat ob 3. uri popoldne. SKOFJA LOKA Naš poslanec g. Ivan Dolenec, v kolikor «mo zvedeli, bo imel po končanem zasedanju Narodne skupščine, vsako sobato v Društvenem domu posebno določen čas, ko bo sprejemal razne zastopnike JRZ, gospodar ivenike in druge stranke. Natančneje bomo Se javili. Prosimo in zahtevamo! Če človek hoče takole 1. do 4. mescu oddati na naši pošti denar ali ga dvigniti, bo moral čakati ure in ure, če bo hotel priti na vrsto. Saj čaka včasih tudi 40do30strank, da oddajo oz roma dvignejo denar. V onem oddelku pošte, kjer se o-pravljajo denarni po^li sta dva okenca, vendar je eden izmed njih res menda samo zaradi lepšega, ker ni menda Se prav >ukdir služil svojemu namenu. Fna inoč pa se\e'a nikakor ne more obvladati ogromnega n ivula strank. Zgodi se, da morajo I j u I je odhajati, ne da bi mogli še isti dan oddati denar. Seveda so potem vse položnice, ker s> datirane za nič. Lahko se to zgodi tudi večkrat zapo redoma. Seveda je vse zvezano z nepotrebno zamudo časa. Vpričo takih razmer ni prav nič čudnega, če so pritožbe vedno bolj pogoste. Ljudje z ihtevajo, naj vendar enkrat p išt-nu uprava ukrene kaj ptoti temu. Nujno je, da pošta postavi vsaj prve štiri dni v začeiku mesca k denarnim, poslom še eno moč, da ne bo večnih pritožb. MALI OGLASI Za v-a';o hes^do v malih oglasih se plača I) 050. N ijinanjii znesek je 6 D. Važno! Modroee, otomnne. spalne diva- ne i. t. ti. i/ doseči. Zato je predvsem potrebno določti smer, v kateri se mora vršiti vzreja mate. Kr. banska uprava ima tozadevno že i/d lan točen načrt, kako se bo to izvršilo. Predvidena so rejska okrožja v Mojstrani, Boh. Bistrici in Dražgošah in nato poleg že obstoječih, še par plemenilnih postaj. Nadalje je g. predavatelj obširno opisal rojenje, preprečavanje rojenja po raznih načinih, o narejenih rojih, s katermi so se bavili že naši pradedje, o dodajanju op'ojenih mite, o vzreji matic od kedaj in zakaj jih gojimo in moramo gojiti, o prašenju mate domu in drugod ter o tem kako se na najenostavnejši način obljuduje (poln ) prašilčke. S posebnim poudarkom je g. pr~davatelj na-glusil, da je praktično čebelarstvo le tedaj umno in uspešno, ako čebelar vzreja in goji matice. Gojitev matic je pesem v čebelarstvu. Princip naprednega čebelarstva 'mora biti. da imamo dobre panje in da ne gledamo na število če'elarjev in panjev, temveč na kakovost odn. kvaliteto čebel — močne družine z najboljšimi lastnostmi. S tem predavanjem smo bili vsi cebe'arji zelo zadovoljni in iskreno želimo, da bi nas g. predavatelj še kedaj obiskal. R. Sprejmem vajenca poštenih staršev, ki ima res pravi poklic za krojaško stroko. Vsa o kr!« pri starših. Leopold Vaijavec, modno kroja-štvo, Tržič, Blejska cesta 7. Enouadstropna hiša v sredini m°sta, p ipravna za trgov:no ali obrt, se ugo