A A arheologija na avtocestah Slovenije MP 02 Lenart-Cogetinci Gomile pri Lenartu v Slovenskih goricah Alenka Tomaž Gomile pri Lenartu v Slovenskih goricah Mirjam Jezeršek, Bojan Djurić Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 11 Gomile pri Lenartu v Slovenskih goricah Uredniški odbor Bojan Djurić, glavni in odgovorni urednik Vanja Celin, tehnična urednica Robert Žvokelj, likovni urednik Boris Vičič, član Biserka Ribnikar, članica Izdajatelj Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Metelkova 6, 1000 Ljubljana Za^j Jelka Pirkovič, generalna direktorica Avtor Alenka Tomaž Inštitut za dediščino Sredozemlja, Znanstveno-raziskovalno središče Koper Univerza na Primorskem Garibaldijeva 1, SI-6000 Koper alenka.tomaz@zrs.upr.si Sodelavci Bojan Djurić Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana bojan.djuric@ff.uni-lj.si Mirjam Jezeršek Celovška 179, SI-1000 Ljubljana mirjam.jezersek@volja.net Recenzentki akad. prof. dr. Biba Teržan Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Milena Horvat (analiza keramike) Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Lektor Martina Rotar Tehnična priprava publikacije Maja Jerala Računalniška obdelava in priprava slik Aleš Ogorelec, Igor Tomaž, Alenka Tomaž Fotografije terenskih posnetkov Aleš Ogorelec Geodetska izmera najdišča Aleš Ogorelec, Marko Gergolet Načrt najdišča Aleš Ogorelec, Alenka Tomaž, Igor Tomaž Risbe predmetov Janja Tratnik Šumi, Jožica Hrustel Fotografije predmetov Aleš Ogorelec Tisk DesignStudio, d.o.o., Maribor Naklada 60 izvodov Ljubljana, april 2010 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/saas Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903/904(497.4Lenart v Slovenskih goricah) TOMAŽ, Alenka Gomile pri Lenartu v Slovenskih goricah / Alenka Tomaž ; [sodelavci] Mirjam Jezeršek, Bojan Djurić ; [fotografije terenskih posnetkov, fotografije predmetov Aleš Ogorelec ; načrt najdišča Aleš Ogorelec, Alenka Tomaž, Igor Tomaž ; risbe predmetov Janja Tratnik Šumi, Jožica Hrustel]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2010. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 11) ISBN 978-961-6420-44-0 Kazalo Uvod 5 Katalog raziskanih stratigrafskih enot 35 Opis pokrajine in lega najdišča 6 Katalog arheološkega gradiva 50 Pokrajina skozi arheološka obdobja 8 Keramično gradivo s površinskega pregleda Bojan Djurić 78 Intenzivni terenski pregled Bojan Djurić 10 Potek in metodologija terenskih raziskav 13 Predstavitev najdišča in rezultatov terenskih raziskav 22 Sosledje plasti na najdišču 22 Sledi prazgodovinske poselitve 25 Novoveške ostaline 33 Analize 84 Makroskopska tehnološka analiza prazgodovinskega keramičnega zbira 84 Makroskopska tehnološka analiza keramičnega zbira s površinskega pregleda dela najdišča in novoveškega zbira izkopanega dela najdišča Mirjam Jezeršek 87 Rezultati analiz 14C vzorcev oglja 89 Sklep 91 Dodatek 92 Dodatek 1 92 Dodatek 2 96 Literatura 101 Uvod Arheološko najdišče Gomile pri Lenartu v Slovenskih goricah (v nadaljevanju Gomile) na trasi avtocestnega odseka MP 2 Lenart-Cogetinci je bilo odkrito marca leta 2003 pri arheološkem terenskem pregledu pod vodstvom Gojka Tice (Tica 2004). Terenski pregled celotnega avtocestnega odseka je bil izpeljan kot del Projekta celovite presoje vplivov na arheološko dediščino ob izgradnji avtocest, ki ga je financirala Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Pogodba DARS 21628/94). Na mestu odkritja prvih znakov (najdb artefaktov) o obstoju arheološkega najdišča je bil decembra leta 2004 pod vodstvom Bojana Djurića izpeljan arheološki intenzivni površinski pregled (pogodba DARS 41/2005), ki je na parceli št. 520, k. o. Šetaro-va, potrdil obstoj arheološkega najdišča prazgodovinske starosti (Djurić 2004). S tem so bili izpolnjeni pogoji za arheološko zavarovalno izkopavanje na tem mestu, realizirano s pogodbo DARS 1007/2005. Arheološko izkopavanje je na celotnem območju uničenja oz. gradbenega posega v arheološko najdišče obsegalo površino 17.600 m2. Izkopavanje je izvajal Inštitut za dediščino Sredozemlja Znan-stveno-raziskovalnega središča Koper Univerze na Primorskem pod vodstvom Mitje Guština v času od 26.5.2006 do 30.6.2006 (pogodba ZVKDS št. 2589-05/SAAS). Namestnik vodje izkopavanj je bila Alenka Tomaž, terensko ekipo pa so sestavljali 2 arheologa, 4 tehniki in povprečno 12 delavcev. V strokovni ekipi so sodelovali še Aleš Ogorelec, Marko Gergolet in Tina Šturm, za nemoteno delo na terenu pa je poskrbel Jože Komaricki. Arheološki nadzor nad potekom izkopavanj je vodil konservator Ivan Tušek z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Maribor, za nadzor investitorja pa je poskrbel Vinko Vodušek iz DDC. Po poizkopavalni obdelavi (pogodba DARS št. 620/09) je arhiv najdišča shranjen v Pokrajinskem muzeju Maribor. Opis pokrajine in lega najdišča Arheološko najdišče Gomile leži južno od Lenarta, neposredno ob skrajnem južnem robu umetnega jezera Radehova na potoku Globovnica, v samem središču Slovenskih goric, razgibanem gričevju med rekama Dravo in Muro, tako rekoč v njihovem najbolj značilnem osrednjem delu (sl. 1, 2, 3). Pokrajino severno od najdišča zaznamujeta potoka Globovnica in Velka, ki sta nekdaj pogosto poplavljala, danes pa sta njuni strugi regulirani. Južno od samega najdišča je pokrajino oblikovala predvsem reka Pesnica. Po nastanku in zgradbi so Slovenske gorice med najmlajšimi slovenskimi pokrajinami. Glede zgradbe gričevja in dolin Slovenskih goric je dobro poznati predvsem dogajanje v novejšem razvoju zemeljskega površja. V terciarni dobi je namreč zaradi posedanj površja v alpskem območju in predgorjih morje znova preplavilo kopno ozemlje današnje Štajerske. V plitvo Panonsko morje 1 Geografski položaj najdišča Gomile pri Lenartu v Slovenskih goricah na DMR 100, ©GURS. so reke nanosile veliko proda, peska in mulja. Tako se je naložila debela plast usedlin, ki se je v spodnjem starejšem delu spremenila v apnenec, skalno osnovo današnjih gričev, na njej pa so še plasti mlajših usedlin laporja, peščenjakov in gline. Ko je morska voda iz Panonske kotline odtekla proti Črnemu morju, so ostala le močvirna tla oziroma kopno ozemlje. Tako kakor na hribovju v zaledju so ta svet porastli današnjemu podobno grmičje, drevje in močvirno rastje ter se na njem naselilo živalstvo. Po površju odtekajoča padavinska voda se je zbirala v potokih, ki so si utirali struge ter s poplavami in nanosi oblikovali današnje doline in vodovje. Na ta način sta nastali porečji Pesnice in Ščavnice (Lah 1996, 11). Danes je okolica Lenarta pokrajinsko dokaj razgibana, kar je na eni strani posledica talnega reliefa, zagotovo pa razgibanost dopolnjuje tudi raznolikost pridelovalnih kultur, ki so razporejene tako, da osojna pobočja pokrivajo predvsem gozdovi, prisojna pa vinogradi, pašniki in travniki ter njihova obrobja njive in sadovnjaki (sl. 4). Doline so bile do najnovejše dobe močvirne in poplavne, tla v dolinah pa hladna in težka za obdelavo. Zaradi tega so kmetovalci v ne tako oddaljeni preteklosti začeli z obsežnimi izsuševalnimi deli, s katerimi so spremenili vodne razmere predvsem v Pesniški in Ščavniški dolini ter pridobili nekaj dragocene zemlje za obdelavo (Lah 1996, 11). Preteklost Slovenskih goric je namreč nerazdružno povezana s kmetovanjem, ki je okoliškim prebivalcem nudilo možnosti za preživetje. Z obsežnejšimi obdelovalnimi površinami pa se je povečala tudi možnost njihovega preživetja. Podnebje in vegetacija Slovenskih goric kažeta subpanonsko naravo. Značilni so predvsem gozdovi črne jelše, belega gabra in ' 2 Položaj najdišča Gomile pri Lenartu v Slovenskih goricah; vir ATLAS Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba d.o.o. (M 1:100 000). doba ter bukve in gradna, ob vodovju pa raste beli topol. Živalski svet je pester zlasti v okolici voda, saj so obrobja ribnikov in jezerc poraščena z močvirskim rastjem (Lah 1996, 11), ki je še kako primerno za gnezdišča ptic. Za dolino reke Pesnice lahko rečemo, da je eno izmed najbolj izrazitih pokrajinskih okolij v okolici Lenarta; v preteklih nekaj desetletjih pa je s programom ekološko skrajno neprimernih regulacij in agromelioracij izgubila velik del naravnih in krajinskih vrednot. Glavna posebnost Pesniške doline so številni ribniki, ki jih zaradi velikosti in lepega krajinskega videza mnogi imenujejo tudi jezera (Jež 1996, 148). Ribniki so dragoceni zaradi gnezdišč številnih vrst ptic, več kakor 175 jih je, in so ovrednoteni tudi kot pomembna ornitološka lokacija (Jež 1996, 150). Pomembni pa so tudi zaradi drugega vodnega živalstva in rastlinstva, ki v ekološko sicer degradirani pokrajini predstavljajo izjemno pomemben del narave. Arheološko najdišče Gomile leži neposredno ob južnem robu jezera oziroma ribnika v Radehovi na parc. št. 520 k.o. Šetarova. Glede na mikrotopografijo terena smo lahko najdišče razdelili na tri ločene mikrotopografske dele, vzhodnega, osrednjega in zahodnega. Vzhodni del najdišča se je nahajal v nekoliko nižji kotanji, v vogalu dveh, danes še delujočih odtočnih kanalov, ki odvajata vodo iz nižinskih delov terena, pri čemer severni kanal poteka vzdolž nasipa ob ribniku v Radehovi, vzhodni kanal pa leži skoraj pravokotno nanj. Osrednji del najdišča se je nahajal na zvišanem, a vendar položnem pobočju, ki se je z vrha grebena nekoliko južneje od samega izkopnega polja spuščal proti ravnici na obeh straneh. Skrajni zahodni del najdišča pa je blago pre- hajal z osrednjega grebena proti nenehno zamočvirjeni nižinski ravnici. Pred začetkom sistematičnih arheoloških izkopavanj so površino najdišča, predvideno za raziskave, pokrivale izključno njive z različnimi posevki, predvsem koruze in pšenice. Področje je bilo namreč v preteklosti izrabljano predvsem za kmetijske namene. Večstoletno obdelovanje kvalitetne, za poljedelstvo primerne zemlje in predvsem večji melioracijski posegi ter prirejanje poljskih površin za intenzivno poljedelsko pridelavo so območje najdišča dodobra poškodovali, okoliško pokrajino pa povsem predrugačili. Nekdaj nekoliko gričevnato dno doline Pesnice je bilo na obravnavanem delu z večjimi premeščanji zemlje spremenjeno v danes dokaj ravninsko oziroma blago valovito pokrajino, ki je primerna predvsem za intenzivno mehanizirano poljedelstvo. Lega najdišča, njegova mikrolokacija, kakor jo lahko dojamemo danes, pa zagotovo ne ustvarja realne podobe pokrajine iz preteklosti, saj so bile razmere že zaradi melioracijskih posegov v preteklosti drastično spremenjene. 4 Pokrajina v okolici ribnika v Radehovi. Pokrajina skozi arheološka obdobja Območje občine Lenart v osredju Slovenskih goric nima ravno bleščeče prazgodovinske preteklosti. To lahko upravičeno sklepamo po nevelikem številu doslej znanih najdb, čeprav je gotovo še marsikaj v zemlji skrito in utegnejo morebitna bodoča odkritja dandanašnjo podobo močno spremeniti (Pahič 1996, 16). Tako je pred dobrimi desetimi leti v Zborniku občine Lenart zapisal Stanko Pahič, eden največjih poznavalcev štajerske prazgodovine. In ni se dosti motil. Podoba preteklosti Slovenskih goric se je skozi posamezne drobce dopolnjevala razmeroma počasi. Šele z zaščitnimi arheološkimi raziskavami v okviru projekta izgradnje avtocest se je poselitvena slika Lenarta z okolico oziroma celotnih Slovenskih goric dopolnila v nekoliko večjih zamahih. Arheološko najdišče Gomile je na obravnavanem prostoru samo eno v nizu odkritih najdišč v okviru tega projekta. Najstarejšo poselitev pokrajine lahko pripišemo obdobju starejše prazgodovine, kar dokazujejo razmeroma številne posamične najdbe kamnitih sekir in drugega glajenega orodja. Med njimi naj omenimo predvsem tiste iz Župetincev, Čagone, Cenkove, Cerkvenjaka, Zgornjih Verjan, Gradišča pri Sv. Trojici, Ženjaka, Lenarta, Zavrha, Strme gore, Zgornje Voličine, Zgornje Ščavnice in Jurovskega dola itn. (Lubšina Tušek 1993, 113-117, t. 21; Pahič 1996, 16). V glavnem gre za različne tipe glajenega orodja, ki je bilo izdelano iz različnih kamnin, primernih za njihovo izdelavo. Med njimi so ploščate, kladivaste, preluknjane kladivaste ter kalupa-ste sekire in kopače (Lubšina Tušek 1993, 113-117). Čeprav so tovrstne najdbe v glavnem brez natančnega konteksta, so bile navadno pripisane koncu neolitskega in eneolitskemu obdobju. Med pomembnejše lokacije najstarejše poselitve v lenarški okolici sodijo zagotovo naselbinski ostanki na Andrencih, kjer so bili pred dobrega pol stoletja odkriti ostanki dveh prazgodovinskih objektov (Pahič/Lorber 1954; Pahič 1976, 31-59). Na osnovi primerjave predvsem podobnega keramičnega gradiva je bilo najdišče pripisano »alpski zvrsti lengyelske kulture«, kakor jo je poimenoval Pahič, časovno pa na sam konec neolitskega oziroma že na prehod v eneolitsko obdobje (Pahič 1976, 31-59). Podobne najdbe so bile odkrite tudi na kopastem vrhu tik nad radgonsko cesto v Spodnjem Porčiču (Pahič 1976, 61-63; Pahič 1996, 16). Najdbe iz Andrencev in Spodnjega Porčiča zagotovo zaslužijo ponovno revizijo, že zaradi tega, ker je v zadnjih nekaj letih prišlo do številnih novih odkritij, ki se dotikajo tega obdobja, vendar menimo, da časovna opredelitev vsaj dela gradiva iz Andrencev v pozni neolitik zagotovo ni sporna. Eneolitska in bronastodobna poselitev prostora je bila do nedavnega zelo slabo poznana, otipljiva le skozi posamezne najdbe kovinskih sekir. Bakrena uhata sekira je bila najdena v Oseku (Pahič 1958-1959a, 289) in je datirana v pozni eneolitik (Šinkovec 1995, 32, T.1: 1). Plavutasta bronasta sekira, ki jo hranijo v Joanne-umu v Gradcu, inv. 11991, pa izvira iz Cerkvenjaka (povzeto po Pahič 1975, 299; tudi Pahič 1962-63, 361) in je časovno opredeljena v Bd C (Šinkovec 1995, 41, T. 4: 26). Poleg njiju so bili posamezni odlomki keramičnega posodja odkriti tudi za Hrastovcem v Zgornji Voličini (Pahič 1996, 16). V zadnjih letih se naše poznavanje poselitve v bronasti dobi v Slovenskih goricah močno dopolnjuje, poleg našega najdišča naj omenimo še Malečnik pri Mariboru (Strmčnik Gulič 2003, 181-182) in Sodolek (Kavur et al. 2006, 121). Tudi železnodobna poselitev pokrajine okoli Lenarta je za seboj pustila le malo sledi, na osnovi katerih bi si lahko ustvarili popolnejšo podobo življenja v tem času. Najbolj znane med zgodnjimi železnodobnimi najdbami so zagotovo tiste iz grobov iz okolice Benedikta, ki jih hrani Pokrajinski muzej Maribor (Pahič 1966, 114-122; 1996, 18; Teržan 1990, 339, T.70: 1-9). Natančni podatki o izkopavanjih sicer niso znani, domneva pa se, da omenjene keramične najdbe izvirajo iz Zg. Ročice (Teržan 1990, 339). Iz bližnjega Ženjaka iz okolice Benedikta pa izvira znamenita de-pojska najdba negovskih čelad, ki so bile naključno najdene že daljnega 1811. leta (Pahič 1996, 18). Eno izmed najbolj vidnih arheoloških sledi preteklosti, ki jih najdemo v osrčju Slovenskih goric, zagotovo predstavljajo številna gomilna grobišča oziroma posamične gomile. Gomile se med seboj razlikujejo tako po velikosti kakor tudi časovni opredelitvi ter pridatkih v grobovih. Kar nekaj znanih gomil je časovno neopredeljenih, ker so bile bodisi že prekopane in poškodovane z nestrokovnimi posegi ali pa še niso bile raziskane (Tušek 1996, 22). Gomile v okolici Lenarta, seznam je dokaj obsežen (Pahič 1972; glej tudi Tušek 1996), imajo večinoma premere med 6 in 13 m in so ohranjene do višine med 0,3 in 1,5 m, le redke pa dosegajo tudi do 25 m premera in 3,5 m višine. V številnih primerih so tudi močno poškodovane zaradi kasnejših posegov v prostor, kmetovanja, melioracije itn. Časovni razpon gomil na lenarškem območju sega od redkih železnodobnih do rimskih provincialnih (Tušek 1996, 22), za štajerske gomile, posebno tiste v Slovenskih goricah pa je značilno, da je v njih v žarah pokopan eden ali največ dva pokojnika (Tušek 1996, 20). Pokrajina je bila zagotovo intenzivneje poseljena v rimskem času, o čemer med drugim pričajo ohranjeni ostanki antičnih stavb v Lormanjah (Pahič 1960-61, 246) in blizu Gradišča v Slovenskih goricah (Pahič 1958-1959b, 294), pa naključno odkriti rimski novci iz Lenarta (Pahič 1975), pa seveda številna znana, že omenjena gomilna grobišča v okolici Lenarta. Eno takšnih gomil z že uničenim antičnim grobom je v neposredni bližini najdišča Gomile, severno od vasi Radehova ob potoku Velka izkopal že Franjo Baš. Tudi dve drugi antični gomili v Šetarovi ob cesti Lenart-Voličina, od katerih je eno raziskal Baš, drugo pa so razkopali domačini (Baš 1931; Pahič 1975), sta se nahajali v neposredni bližini obravnavanega najdišča Gomile. Kot prvo strnjeno naselje na tem prostoru se omenja Radehova (Radech). Ime naselja se namreč v listinah pojavlja prej kot ime Sv. Lenart. Zaradi boljše vodne oskrbe in ugodnejše lege pa se je naselje preselilo k cerkvi sv. Lenarta, ki so jo sezidali nekoliko vstran od Radehove (Slana 1996, 28). Točen čas izgradnje cerkve sicer ni znan, vendar se je to zagotovo zgodilo pred letom 1196. Predvideva se, da je tržni prostor in kasneje tudi naselje hiš, ki se je razvilo pod cerkvijo, nastalo v 11. stoletju, ko so deloma prenehali madžarski vpadi (Slana 1996, 28). Zaradi izjemno dobre strateške lege je Sv. Lenart razmeroma kmalu dobil trške pravice (1332), čeprav se o njem tudi še v začetku 15. stoletja piše kot o vasi. Trške pravice je kasneje v letu 1447 potrdil tudi kralj Friderik IV. Habsburški. V srednjem veku se je Sv. Lenart, predvsem po zaslugi plemiške rodbine Herbersteinov, razvil v pomembno gospodarsko, upravno, cerkveno in kulturno središče za velik del Slovenskih goric. Zgodovina lenarške okolice je bila tesno povezana tudi z bližnjim gradom Hrastovec, ki je kot obmejna trdnjava verjetno deloval že v 10. stoletju. Gradu so vladale številne premožne rodbine, med njimi gospodje Hrastovški pa Holleneški in nazadnje zopet Herbesteini (Slana 1996, 29). Intenzivni terenski pregled Bojan Djurić Intenzivni površinski pregled je novembra in decembra leta 2004 opravila ekipa pod vodstvom Bojana Djurića (Djurić 2004). Opravljen je bil v mreži 10 x 10 m na parceli št. 520, k. o. Šetarova (sl. 5, 6). V celoti je šlo za enotno njivsko površino, ki je bila v času pregleda podorano strnišče žita, tako da je bila stopnja vidljivosti enotna in je med petimi uporabljanimi stopnjami površinske vidljivosti dosegala stopnjo 3. Na pregledani površini je bilo pobranih 5099 artefaktov (sl. 7-10). Med njimi prevladujejo fragmenti moderne in novoveške keramike (skupaj 3379 kosov oz. 66,27%), med temi pa odlomki loncev in vrčev različnih velikosti ter odlomki gradbenega materiala (predvsem opeke, skupaj 1659 kosov oz. 32,54% vseh artefaktov), tem sledijo kosi železa (skupaj 18 kosov oz. 0,35%), plastike (skupaj 14 kosov oz. 0,27%) in pečnic (skupaj 12 kosov oz. 0,24%). Na tej površini je bilo pobranih nekaj različnih kosov stekla (9 oz. 0,18%) in gume (4), kar vse kaže na dokaj čiste njivske 5 Trasa AC in območje intenzivnega pregleda na digitalnem ortofo-to posnetku, DOF5; M 1:20 000; listi I270961B, I2n061B, I271961A, I272061B ©GURS. Trasa AC in območje intenzivnega pregleda na franciscejskem katastru; M 1:20 000; ©Arhiv Slovenije, AS 3000/M308: m308a01, m308a02; AS 3000/M154: m514a01, m514a02; AS 3000/M576: m576a01, m576a02, 576a03, m576a04; AS 3000/M562: m562a01, m562a02, m562a03, m562a05, m562a06; georeferenciran. 7 / Pregledane površine najdišča Gomile in lokacija testnih jarkov (M 1:3000). ^ 6 8 / Razprostranjfrnostprazgodovínske keramike in ožgane gline (M 1:3000). xOêS^ keramika ožgana glina 9 / RazprostFanieSost moderne in novoveške keramike (M 1:3000). novoveška keramika 10 ^ Razprostranjenost modernega in novoveškega gradbenega materiala (M 1:3000). ^ novoveški gradbeni material površine (skupno 1,12% modernih nekeramičnih artefaktov). Med fragmenti keramike je bilo odkritih 35 kosov (1,04%) arheološko povednih fragmentov keramike prazgodovinske starosti. Odkriti so bili tudi 4 kosi ožgane gline - hišnega ometa (?). Keramiko je opredelil B. Djurić (dodatek 1). Na pregledanem območju velikosti 25.000 m2 je bilo izkopanih osem (8) testnih jarkov (TJ) 1 m x 1 m (glej sl. 7, 11). Stratifikacija, ugotovljena na podlagi TJ, je bila na celotni pregledani površini dokaj enotna - ornica debeline 0,28 m do 0,36 m je ležala na geološki osnovi svetlo rjave do okrasto sive ilovice. Distribucija prazgodovinskih artefaktov ter njihovo število je na pregledani površini pokazala obstoj treh ločenih koncentracij prazgodovinskih ostalin, ki smo jih kljub toponimu Gomile interpretirali kot naselbinske. Prazgodovinska hodna površina je bila z oranjem v celoti uničena, tako da so se ohranile samo različne vkopane jame. 11 TJ 5 dobro kaže preproste stratigrafske odnose na najdišču. Bil je kopan do globine 0,5 m. Pod 0,32 m debelo ornico z nekaj fragmenti novoveške keramike je ležala plast svetlo rjave ilovice oz. geološka osnova. 12 Diagram površinskih najdb keramike 1,04% prazgodovinska keramika I 0,00% antična keramika 98,96% novoveška keramika 1 Izbor gradiva s kataloškim opisom glej na str. 78-83. Potek in metodologija terenskih raziskav Izkopavanja so na Gomilah potekala od 26.5.2006 do 30.6.2006. Najprej smo geodetsko zakoličili sredinsko os predvidene avtoceste in od nje odmerili 20 m na vsako stran, kar nam je v danih okoliščinah predstavljalo tudi skrajni rob izkopnega polja na najdišču. Zaradi lažjega načrtovanja poteka del smo izkopno polje geodetsko razdelili v 10 metrov široke pasove, označene kot sektorje. Oštevilčili smo jih s številkami od 1 do 4. Sektorje smo še dodatno razdelili v 10 m dolge odseke, kar je omogočilo boljše dokumentiranje najdb (sl. 13). Raziskovati smo začeli v sektorju 3. Odstranjeno vrhnjo plast smo premestili na prostor sektorja 4. Sledile so raziskave v sektorju 2 in 1, pri čemer je bila vrhnja plast vedno premeščena v sosednji, že raziskani sektor (iz sektorja 2 na prostor sektorja 3 in iz sektorja 1 na prostor sektorja 2). Na koncu smo raziskali sektor 4 (sl. 14). Zaradi izjemno ozkega izkopnega polja smo morali že na samem začetku načrtovati tudi obsežnejše premeščanje odkopane zemlje iz sektorja 4 v sektor 3, tako da bi bili vsi arheološki posegi opravljeni znotraj predvidene 'trase' avtoceste. Odlaganje depozita izven trase bodoče avtoceste namreč ni bilo možno. 13 Sektorska razdelitev najdišča in lokacija presekov; M 1:3000. presek 4 --- presek 1 i ^^ presek 2 " presek 3 ---- lik _ Terensko delo je potekalo kombinirano s strojnim in ročnim izkopom ter sprotnim dokumentiranjem arheoloških plasti in struktur. Po začetni strojni odstranitvi ornice in paleoornice je sledilo strganje odkritih površin (sl. 15). Ko so bile pod ornico oziroma paleoornico odkrite arheološke strukture, smo nadaljevali z ustaljenim arheološkim postopkom čiščenja in dokumentiranja. Ko so bile pod ornico odkrite erozijske plasti, ki niso imele intak-tnega arheološkega konteksta, smo nadaljevali s strojnim izkopom in s tem zagotovili hitrejše in učinkovitejše delo. Posledice različne oblikovanosti geomorfološke podlage in številnih 'recentnih' posegov v prostor (melioracije, izravnavanje terena itd.), so se kazali tudi v strukturi arheoloških in geoloških erozijskih plasti, katerim smo morali prilagajati tehniko in globino izkopa. 14 Organizacijska shema strojnega izkopa; M 1:3000. strojna odstranitev ornice v sektorju 1 in premeščanje v sektor 2 lezero Riui^hnvo Na osnovi predpisanih globin iz predhodnih raziskav naj bi strojno odstranili do 35 cm ornice in paleoornice. Kasneje med izkopavanji pa se je izkazalo, da so globine ornice in geoloških, erozijskih plasti, ki so pokrivale arheološke ostaline, praviloma bistveno večje. Temu smo morali prilagoditi tudi dejansko globino izkopa, ki se je tako gibala med 35 in 105 cm, vendar v povprečju od 55 do 60 cm (sl. 16). Najdišče smo glede na mikrotopografijo terena razdelili na tri glavne dele, čemur smo prilagodili potek izkopavanja. Vzhodni del najdišča se je nahajal v nekoliko nižji kotanji, v vogalu dveh še delujočih odtočnih kanalov, ki so odvajali vodo z nižinskih predelov, pri čemer je kanal na severni strani potekal vzdolž nasipa ob jezeru Radehova, vzhodni kanal pa skoraj pravokotno nanj. Na tem delu je bila geološka osnova razmeroma visoko, arheološke strukture pa so bile razmeroma redke. Vkopane so bile v geološko osnovo, pokrivalo pa jih je med 45 in 55 cm ornice. Po prvotni odstranitvi ornice in paleoornice je sledilo čiščenje odkritega terena in dokumentiranje arheoloških ostalin. Osrednji del najdišča se je nahajal na nekoliko zvišanem položnem pobočju, ki se je z grebena na obeh straneh spuščalo proti ravnicama. Geološko osnovo je prekrivalo le do 35 cm ornice, arheološke strukture pa so bile odkrite le, če so bile vkopane vanjo. Na tem delu je bila koncentracija arheoloških najdb, odkritih na površini, dejansko največja (sl. 17), vendar moramo poudariti, da je bilo na tem delu arheološko najdišče najbolj poškodovano. Sledi brazd in podrahljavanja so bile vidne tako rekoč na 17 Pogled na osrednji in zahodni del najdišča. celotnem območju v enakomernih razmakih do 1,2 m, kar je kazalo na to, da so dolgoletna poljedelska dela na tem delu uničila vse kulturne oziroma arheološke plasti. Zahodni del najdišča se je položno spuščal proti zamočvirjeni ravnici. Na tem delu so bile v geološko osnovo vkopane arheološke ostaline praviloma redke, pokrivale pa so jih premešane erozijske oziroma narivne plasti, ki so vsebovale dokaj številne, a premešane arheološke najdbe. Plasti, ki so prekrivale 'močvirske' plasti, so bile na to mesto po vsej verjetnosti narinjene ob velikih melioracijskih posegih v drugi polovici prejšnjega stoletja. Dokumentiranje vseh arheoloških ostalin je potekalo v skladu z uveljavljeno prakso na zaščitnih arheoloških izkopavanjih. Vsaka prepoznana arheološka struktura ali plast je bila v začetni fazi označena z oznako SE in številko (npr. SE 31) ter zabeležena v skupnem seznamu SE. Temu sta sledili čiščenje in dokumentiranje stanja pred njenim izkopom. Klasične metode dokumentiranja, kakršne so geodetske meritve, terenske risbe (sl. 18), fotografiranje in opisovanje struktur, so bile dopolnjene z digitalno fotografijo. Sledila sta izkop arheoloških struktur in dokumentiranje končnega stanja (fotodokumentacija, geodetske meritve, opisi). Vseskozi so se izločali tudi vzorci oglja in drugih organskih ostankov za morebitne 14C analize. Kadar smo upravičeno domnevali, da je mogoče predvidevati mikrofavnistične in mikrobotanične ostanke, pa smo del ali celoten depozit tudi mokro sejali in flo-tirali. Izkopane arheološke najdbe - gre predvsem za keramične najdbe, odlomke opeke, glinenega hišnega ometa ter tudi posamezne kose železnih predmetov - so bile vsak dan oprane in osušene. Postopku osnovnega čiščenja najdb je sledila primarna obdelava gradiva, ki je obsegala sortiranje in prebiranje keramike ter preštevanje in popis izkopanega arheološkega gradiva. Terenska dokumentacija, fotodokumentacija, geodetske meritve in podatki primarne obdelave gradiva so bili dnevno vneseni v računalniško podatkovno bazo najdišča. S tem sta se ustvarjala računalniški arhiv in dokumentacija najdišča. Vsakdanje geodetske meritve terena in izkopanih arheoloških struktur so omogočile izdelavo detajlnega načrta najdišča, analiza ostale dokumentacije in preliminarni pregled odkritega arheološkega gradiva pa je v nadaljevanju omogočal razlago arheoloških ostalin in s tem tudi značaj tega arheološkega najdišča. 18 Risanje izseka V profila v sektorju 3. 19a Kompoziten načrta najdišča z vsemi odkritimi arheološkimi ostalinami; M 1:500. izkopane površine I prazgodovina novi vek nedoločeno ï±±i ^_Ti« 'U NO 74 269 21^ 213 212 _ Í? ^ 209 71 izkopane površine I prazgodovina novi vek nedoločeno 57 PO 61 V^-ii-^'i^^ PO 136 ^^ ■ 54 '63 PO 132 ®202 SÍ98 207 200 221070 PO 134 PO 135 -10C 131 ll PO 13^ %PO 130 PO 129 i POJS^^^^^ 128 189 188 187 190 184 186 181 112267 125 124 202 202 202 122 120 1 121 1 180 120 izkopane površine I prazgodovina novi vek nedoločeno Ili tw ^-PO 261 .41 12^ ,125 ^ 20^, 202 •4^» 42 202 <^39 122 120 121 18^^ 120 180 .178 117 43 . ^ . .-i0 44 45. O NO 110, NO 1 . NO NO I izkopane površine prazgodovina novi vek nedoločeno NO 108 . NO 107 PO 235 PO 236 . O PO 23^ 238 Œ 234 23^^232 PO 231 . 230 ,228 (SJ PO 104 .95 NO 94 , NO 100 . NO 97 ■ NO 98 I, PO 13 . NO 93 NO 88 . un on NO 89 NO .NO 87 83® 84 15^ 158 izkopane površine I prazgodovina novi vek nedoločeno Predstavitev najdišča in rezultatov terenskih raziskav Sosledje plasti na najdišču Na arheološkem najdišču Gomile je bilo skupno prepoznanih, izkopanih in dokumentiranih 270 stratigrafskih enot (SE), ki so podrobneje predstavljene v Katalogu raziskanih enot (str. 35), na tem mestu pa na kratko opisujemo le osnovno stratigrafsko zaporedje plasti in odkrite arheološke strukture. Kakor smo že omenili, smo glede na mikrotopografijo terena izkopno polje razdelili na tri dele, vzhodnega, osrednjega in zahodnega. Tovrstna razdelitev izkopnega polja nam dobro rabi pri pojasnjevanju stratigrafske slike najdišča, saj se je ta spreminjala glede na mikrolokacijo. Stratigrafsko je bil najmanj razgiban osrednji del najdišča, ki je ležal na zvišanem, položnem pobočju. Na tem delu so se pod plastjo ornice (SE 1) in paleoornice, ta se je nahajala praviloma le na skrajnem vzhodnem in skrajnem zahodnem delu izkopavali-šča (npr. plasti SE 2, SE 47, SE 75), nahajale le geološke plasti, ki so zagotovo nastale pred prvo poselitvijo obravnavanega prostora (sl. 20-22). Na področjih obeh globeli, na zahodnem in vzhodnem delu izkopnega polja, je bila naravna valovitost terena nekoliko 20 Risba izseka V profila v sektorju 3; presek 1; M 1:50. I SE 1 - ornica SE 2 - paleoornica (svetlejše rjava) SE 3 - temnejše rjava ilovica SE 4 - živo oranžna ilovica SE 5 - svetlosiva čista ilovica svetlejši vložki ilovice x=564846.5553 y=157641.2317 Z=232.5292 x=564846.1812 y=157638.4637 Z=232.5483 21 Risba izseka S profila v sektorju 2; presek 2; M 1:50. x=564702.4680 y=157674.0094 Z=235.9462 SE 1 - ornica (temno rjava, vložki gline, korenine, rast. drobir) 3 M 1:50 I SE 1 - ornica SE 75 - svetlejše rjava ilovica SE 74 - recentna drenaža SE 270 - črna mastna homogena ilovica SE 4 - živo oranžna ilovica x=564422.0864 y=157758.1144 Z=232.6131 x=564423.0004 y=157759.8930 Z=232.5213 izrazitejša. Tu so bile poleg ornice, paleoornice in geološke osnove ohranjene tudi narivne plasti (npr. SE 46, SE 219; sl. 23, 24), ki so jih na področji obeh globeli najverjetneje premestili ob melioracijskih posegih v začetku druge polovice prejšnjega stoletja. V glavnem je šlo v teh primerih za premešane plasti, ki so vsebovale tudi nekaj arheoloških najdb, posamezne odlomke prazgodovinske in novodobne keramike in tudi dele železnih predmetov (G32-G40). Geološka osnova se je vzdolž celotnega izkopavališča nekoliko spreminjala. Drugačna je bila na zahodnem delu najdišča. Na vzhodnem in osrednjem delu najdišča so se pojavljale večinoma homogene, razmeroma čiste, rdečkasto rjave ilovice s številnimi železovimi konkrecijami (npr. SE 3, SE 4, SE 5, SE 62, SE 63, SE 67), med njimi tudi t.i. »marmorirana ilovica«. Najobsežnejši del najdišča pa je prekrivala geološka osnova živo oranžne barve, po svoji strukturi izjemno mastne, lomljive in gnetljive homogene ilovice (SE 4). Na zahodni strani izkopavališča pa se je kot 24 Fotografija izseka S profila v sektorju 4. 23 Risba izseka S profila v sektorju 4, presek 4; M 1:50. SE 1 - ornica SE 220 - siva SE 75 - svetlejše rjava ilovica SE 219 - rjava ilovnata plast SE 4 - živo oranžna ilovica x=564845.7367 y=157658.1975 Z=232.3028 x=564847.7323 y=157658.0005 Z=232.2457 M 1:50 4 M 1:50 geološka osnova pojavljal še prod, pomešan z rdeče rjavo ilovico (SE 71) (sl. 25, 26). Večina odkritih arheoloških ostalin, najsi gre za prazgodovinske ali novoveške, je bila vkopana v plast SE 4. V vseh primerih so bili odkriti le spodnji deli struktur, pa najsi je šlo za ohranjene dele arhitekture ali drugih vkopanih jam. Niti na enem delu izkopne-ga polja namreč ni bil ohranjen nivo hodne površine. Kmetijski in melioracijski posegi so sledi nekdanje poselitve dodobra poškodovali in na posameznih delih tudi že povsem izbrisali. Kar je bilo ohranjenega, pa so bili le še »ostanki ostankov«. Hkrati velja na tem mestu poudariti, da je glede na velikost raziskanega terena razmeroma malo ostalin, ki jih lahko z gotovostjo 25 Položaj različnih geoloških osnov vzdolž izkopnega polja. pripišemo določenemu obdobju (str. 35). Številne jame, ki so zagotovo antropogenega nastanka, namreč niso vsebovale nikakršnih ostalin, ki bi nam omogočile njihovo natančnejšo časovno opredelitev (sl. 19). ^ero Rijdehnvo 26 Različne geološke osnove v vzhodnem delu izkopnega polja (SE 4, SE 67, SE 71, SE 270). Sledi prazgodovinske poselitve Najstarejša poselitev obravnavanega prostora sodi v obdobje prazgodovine, v čas bronaste dobe. Med ohranjenimi sledmi bronastodobne poselitve so najbolj povedni tlorisi štirih stavbnih objektov, ki so se nahajali na položnem grebenu v osrednjem delu najdišča. Trije so bili sorazmerno blizu drug poleg drugega skoraj v ravni vrsti (stavbe 1, 3 in 4; sl. 28a), medtem ko je četrti ležal nekoliko vzhodneje od njih (stavba 2; sl. 28c). Poleg sledi stavbnih objektov so bile odkrite še druge, v geološko osnovo vkopane jame, katerih polnila so vsebovala odlomke keramike in kamnitega orodja, značilne za bronasto dobo (G1-G31). Njihovo časovno mesto je bilo dokazano tudi z radiokarbonsko datacijo oglja iz treh jam (PO 148, PO 149 in PO 235; glej str. 89). Stavbni objekti Ostaline stavbe 1 so se nahajale v osrednjem delu izkopnega polja, na najvišjem platoju najdišča, v neposredni bližini stavb 3 in 4. Šest vkopanih jam za stojke PO 58, PO 59, PO 60, PO 61, PO 64 in PO 132 (sl. 27, 28a) je ležalo v dveh vzporednih, razmeroma pravilnih ravnih vrstah v smeri sever-jug, pri čemer so se ohranile samo po tri jame v vsaki vrsti. Razdalja med vrstama je bila približno 3 m, njuna dolžina v rekonstruiranem tlorisu pa približno 4,5 m. Pri tem naj opozorimo, da je možno, da so bile nekatere jame, ki so bile sestavni del stavbne konstrukcije tega objekta, uničene ob gradnji recentnih drenaž (NO 51, NO 52), ki sta potekali ravno po sredini tlorisa stavbe 1. Jame za stojke stavbe 1 so bile razmeroma velike, krožnih do nepravilnih ovalnih oblik ter polkrožnih do koničastih presekov. Premeri jam so bili med 0,38 x 0,49 m in 0,99 x 0,45 m, njihova ohranjena globina pa je bila med 0,21 m in 0,35 m. Jasno vidnih sledi lesene konstrukcije oziroma lesenih kolov ni bilo opaziti, so pa bila polnila vseh šestih jam dokaj podobne sestave. Zapolnjene so bile namreč večinoma s svetlejšim sivim oziroma sivo rjavim ilovnatim polnilom z drobci oglja. V enem primeru je bil v jami za stojko tudi odlomek prazgodovinske keramike2 (glej str. 35 in naprej). Na osnovi tlorisa ohranjenih jam za stojke sklepamo, da je bila stavba 1 razmeroma pravilne pravokotne oblike, velikosti 4,5 x 3 m. Njena lesena konstrukcija je bila najverjetneje sestavljena 27 Ostaline stavbe 1 z možno rekonstrukcijo tlorisa. 2 V posameznih jamah za stojke so bili odkriti odlomki ostenja prazgodovinskih posod, ki v katalogu gradiva niso predstavljeni, ker niso opredeljivi. s pomočjo osmih nosilnih stebrov3, ki so bili postavljeni v jame; sledi šestih smo odkrili ob izkopavanjih. Ostaline stavbe 2 so bile odkrite nekoliko vzhodneje od ostalih treh objektov, na položni brežini, ki je potekala z najvišjega platoja proti vzhodu. Tloris je sestavljalo sedem vkopanih jam za stojke PO 244, PO 245, PO 246, PO 247, PO 248, PO 256 in PO 257 (sl. 28c), razporejenih v dveh vzporednih vrstah v smeri severoza-hod-jugovzhod, pri čemer so bile v eni vrsti ohranjene štiri jame za stojke (PO 248, PO 247, PO 246 in PO 257), v drugi pa le tri (PO 245, PO 244 in PO 256)4. Medsebojna razdalja med vrstama jam za stojke je bila približno 2,5 m, dolžina ene vrste v rekonstruiranem tlorisu pa približno 5,5 m. Razdalje med jamami za stojke v eni vrsti so si bile dokaj podobne, čeprav ne povsem enakih mer, so pa zato v obeh vrstah stavbne konstrukcije simetrično nanizane. Jame za stojke stavbe 2 so bile ovalnih oblik in dokaj plitvih polkrožnih presekov. Premeri jam so se gibali med 0,34 x 0,36 m in 0,52 x 0,43 m, njihova ohranjena globina pa je bila med 0,09 m in 0,19 m. Jasno vidnih sledi lesene konstrukcije ni bilo opaziti, so pa bila polnila vseh sedmih jam dokaj podobne sestave. Zapolnjene so bile s svetlejšim sivim ilovnatim polnilom z drobci oglja. V enem primeru je polnilo vsebovalo tudi odlomek prazgodovinske keramike (glej str. 35 in naprej). Stavba 2je imela, sodeč po ohranjenih stojkah, tloris pravilne pravokotne oblike velikosti 2,5 x 5,5 m. Predvidevamo, da je bila njena konstrukcija podobno kakor pri stavbi 1 sestavljena s pomočjo osmih nosilnih stebrov, čeprav so ohranjene sledi samo sedmih vkopanih jam zanje. Razloge za takšno slabo stanje ohranjenosti pa smo že navedli. Tloris stavbe 3 je bil nekoliko manjši od prejšnjih dveh, njena lega pa je bila usmerjena vzhod - zahod. Sestavljalo ga je pet jam za stojke, in sicer PO 129, PO 130, PO 133, PO 134 in PO 135 (sl. 28a). Nahajale so se v dveh vzporednih vrstah v medsebojni razdalji 2,8 m, pri čemer so bile jame za stojke v obeh vrstah razporejene simetrično. Na vsaki strani sta se ohranili po dve jami, tretja jama pa je bila postavljena skoraj povsem sredinsko na osi stavbe. Skupna dolžina rekonstruiranega tlorisa je znašala 4,8 m. Jame za stojke stavbe 3 so bile razmeroma velike in dokaj pravilnih ovalnih oziroma »dvojnih ovalnih« oblik ter polkrožnih oziroma oglatih presekov. Premeri jam so se gibali med 0,77 x 0,47 m in 1,01 x 0,30-0,50 m, njihova ohranjena globina pa je bila med 0,08 m in 0,36 m. V štirih primerih oblike jam in njihovi preseki nakazujejo na možnost, da sta bili druga poleg druge vkopani dve stojki, kar lahko kaže na trdnejšo in bolj stabilno konstrukcijo stavbe. Jasno vidnih sledi lesene konstrukcije tudi v tem primeru ni bilo opaziti, polnila jam za stojke pa so bila podobna kakor pri jamah za stojke stavb 1 in 2. Zapolnjene so bile s svetlejšim in temnejšim sivim ilovnatim polnilom z drobci oglja. V enem primeru je polnilo vsebovalo tudi odlomek prazgodovinske keramike (glej str. 35 in naprej). Stavba 3 je bila, sodeč po ohranjenem tlorisu, dokaj pravilne pravokotne oblike s trikotnim zaključkom na eni strani. Osrednji prostor je bil dokaj pravilne kvadratne oblike velikosti približno 2,8 x 3 Opozorimo naj, da je bilo ohranjenih le šest jam za stojke, vendar na osnovi ohranjenega tlorisa predvidevamo, da je v osnovi konstrukcija temeljila na osmih stebrih in da sta bili dve jami za stojke uničeni ob izgradnji recentnih drenaž NO 51 in NO 52. Morda je bila »manjkajoča« jama za stojko poškodovana ob globokem podrahljavanju zemlje, ki je bilo na tem delu ravno najintenzivnejše, poleg tega pa je bila na tem delu najdišča globina še ohranjenih struktur dejansko tudi najnižja. izkopane površine prazgodovina I rekonstrukcija objektov novi vek nedoločeno Tloris stavbe 1 PO 60, PO 64 J^ • 'S' TlOris stavbeâ?^ „ PO 5.8 • PO 132 Tloris stavbe 4 « PO 194 • PO 13^ PO 135 * * P PO 13^ ^PO 130 OPOij^íríffíííir' • PO 191 // O //J // è jp. -srn O izkopane površine prazgodovina I rekonstrukcija objektov novi vek nedoločeno Ili ï±±i JPO 261 w g ^ izkopane površine prazgodovina I rekonstrukcija objektov novi vek nedoločeno PO 104 I ^ iP' 9W i izkopane površine prazgodovina I rekonstrukcija objektov novi vek nedoločeno 2,8 m, skupna dolžina stavbe pa je znašala 4,8 m. Lesena nosilna konstrukcija je bila podobno kakor pri stavbah 1 in 2 sestavljena s pomočjo nosilnih stebrov; v tem primeru jih je bilo pet. Stavba 4je bila med vsemi ohranjenimi najmanjša, orisale pa so jo štiri jame za stojke PO 191, PO 192, PO 193 in PO 194 (sl. 28a, 29). Postavljena je bila tik ob stavbi 3, podobna pa je tudi njena lega vzhod - zahod. Štiri jame za stojke so tvorile blago pravokotno obliko velikosti 2,45 x 2,7 m. Jame za stojke stavbe 4 so bile dokaj pravilnih ovalnih oblik in polkrožnih do stožčastih presekov. Premeri jam so se gibali med 0,62 x 0,53 m in 0,80 x 0,52 m, njihova ohranjena globina pa je bila precejšnja, saj je znašala med 0,33 m in 0,52 m. Jasno vidnih sledi lesene konstrukcije tudi v tem primeru ni bilo opaziti, jame pa so bile zapolnjene s svetlejšim sivim ilovnatim polnilom z drobci oglja. V enem primeru je polnilo vsebovalo tudi odlomek prazgodovinske keramike (glej PO 191). Način lesene gradnje vseh štirih stavbnih objektov je podoben. Osnovni nosilni stebri so bili vkopani v zemljo, ostali del lesene konstrukcije pa je bil vezan nanje. Nosilni stebri so bili zagotovo vkopani v zemljo in ne samo zabiti, na kar kažeta predvsem velikost in oblika jam za stojke. Zbitost ilovnatega polnila v jamah, kakor smo jo opazili med izkopavanji, pa je najverjetneje posledica tega, da je bilo polnilo nabito potem, ko je bila stojka postavljena v jamo. Takšen način lesne gradbene tehnike Dular opredeljuje kot način gradnje s stojkami, pri katerem je glavni del gradnje stojka5, ki je navpičen gradbeni element, zakopan ali zabit v tla (Dular 2008, 340)6. V vseh štirih primerih gre za manjše stavbe, katerih konstrukcija je bila sestavljena iz dveh vrst stojk zunanje stene objekta. V dveh primerih so bile stene grajene s pomočjo vogalnih in stenskih stojk (stavba 1, 2), v dveh primerih pa so bile stene objektov pritrjene zgolj na vogalne stojke. Ob takšni razporeditvi stojk se predvideva, da je streha slonela neposredno na stojkah obeh zunanjih sten in da je bila škarja-stega tipa. Na ta način so bile običajno prekrite stavbe manjših 29 Ostaline stavbe 4 z možno rekonstrukcijo tlorisa 5 Lahko Je uporabljen tudi izraz soha. 6 V zadnjem času Je tema o načinu lesene gradnje v prazgodovini v Sloveniji zelo aktualna, saj so izšla kar tri dela. Poleg obeh pregledov načinov lesenih gradenj v bronasti in starejši železni dobi na Slovenskem izpod peresa Matije Črešnarja (Črešnar 2007a, 39-68; 2007b, 321-339) je svoj pogled predstavil še Janez Dular (Dular 2008, 337-348). Oba avtorja sta ponudila tudi slovenski terminologiji, ki pa se med seboj nekoliko razlikujeta. Po Črešnarju bi potencialen način stenske konstrukcije, ki je bil dokumentiran v Gomilah, označili kot tip 1. Po njem naj bi bile kot nosilni element uporabljene v jamo postavljene oziroma zabite sohe, ki so lahko učvr-ščene tudi s kamnitimi zagozdami (Črešnar 2007a, 48). Izraz stojka je sicer predstavljen, ne pa tudi uporabljen. Zdi se, da sta pri Črešnarju soha in stojka isto. Pri Dularju pa gradnja s sohami pomeni, da je glavni element gradnje sicer soha, ki pa ni zabita v tla, marveč stoji na samostojni čvrsti podlagi (Dular 2008, 340). O takšnem načinu gradnje pa zagotovo ne moremo govoriti na najdišču na Gomilah. V tem tekstu uporabljamo izraz gradnja s stojkami tudi zato, ker je stojka pogosteje uporabljan in uveljavljen termin v slovenski arheološki stroki. dimenzij, npr. kašče in silosi za žito (Dular 2008, 340). Žal pa se je ohranilo le malo sledi, ki bi govorile o tem, kakšna je bila nadzemna konstrukcija obravnavanih stavb. Posamezni odlomki močno razdrobljenega glinenega hišnega ometa so po naši oceni premajhen pokazatelj, da bi lahko rekli, da je bila lesena konstrukcija obložena oziroma ometana z ilovnatim premazom. Kakšna je bila namembnost odkritih objektov na Gomilah, je težko soditi, saj hodne površine ne znotraj in ne zunaj objektov niso bile ohranjene. Tudi sestavi najdb, ki bi kazali bolj določno na kakšno posebno dejavnost, žal niso bili na voljo. Morda lahko stavbne objekte iz Gomil le na osnovi tlorisov razumemo kot gospodarske objekte, morda kot kašče oziroma lesene lope. Glede na to, da so stavbe 1, 3 in 4 ležale neposredno druga poleg druge, je verjetno, da so pripadale isti gospodarski celoti, nekoliko težja je opredelitev stavbe2. Zgostitev objektov na rahlo dvignjenem osrednjem delu najdišča pa govori za to, da lahko glavnino naselitve iščemo južno od izkopanega dela najdišča, kjer se položni greben še nekoliko dvigne v najvišji plato celotnega prostora. Drugo možno širitev naselja izven izkopnega polja pa predvidevamo na jugovzhodnem delu z znatno zgoščenimi drugimi vkopanimi ostalinami. Sklepamo lahko, da je način lesene gradnje, izpričan na najdišču Gomile, pogost tudi na drugih bronastodobnih in starejše železnodobnih najdiščih v širšem slovenskem prostoru (Črešnar 2007a, 39-68). Sodi med bronastodobne in starejše železnodob-ne poselitvene značilnosti. Ostale vkopane ostaline prazgodovinske poselitve Poleg predstavljenih stavbnih objektov so bile na Gomilah odkrite še posamezne jame (sl. 19, 28), ki jih na osnovi keramičnega gradiva, odkritega v njihovih polnilih, lahko pripišemo prazgodovinskemu obdobju, natančneje bronasti dobi. Podrobno so vse strukture opisane v Katalogu raziskanih statigrafskih enot, na tem mestu pa bomo podali le njihove osnovne značilnosti. Jame so se po svoji obliki in velikosti med seboj znatno razlikovale, kar omogoča tudi njihove raznolike razlage. Med največje, najbolj globoke in povedne jame je sodila jama PO 148. Bila je nepravilne ovalne oblike in stopničastega preseka s sredinsko poglobitvijo, velikosti 3,40 x 2,0 m. Njena ohranjena globina je bila med 0,15 m in 0,56 m (sl. 19e, 28d, 30). Zapolnjena je bila s temno rjavo sivim drobljivim polnilom, ki je vsebovalo oglje, odlomke bronastodobne keramike in kamnit tolkač (G1-G4). Radiokarbonska datacija vzorca oglja (KIA36516) kaže na čas 3158 ± 30 BP (kalibrirani datumi: 1489-1481 cal. BC (6,8% verjetnost), 1455-1410 cal. BC (61,5% verjetnost), 1489-1390 cal. BC (95,4%)) (sl. 56, 57). Med večje na terenu bi lahko uvrstili tudi jarek PO 6, ki pa je bil nepravilne podolgovate oblike (sl. 19e, 28d). Največ jam lahko uvrstimo v skupino jam srednjih velikosti in različnih oblik. V glavnem je njihova dolžina presegala 1 m, širine pa so bile različne, med 0,10-0,30m in 1,39 m. Glede na obliko gre za jame ovalnih, podolgovatih ovalnih, podolgovatih trikotnih in drugih nepravilnih oblik ter plitvih polkrožnih, globokih polkrožnih in stopničastih polkrožnih presekov. Razpon ohranjenih globin je bil prav tako zelo raznolik, od 0,10 m pa do 0,43 m. Zapolnjene so bile s sivimi in sivo rjavimi, velikokrat mastnimi gne-tljivimi polnili, ki so vsebovala tudi številne drobce oglja ter odlomke in pogosto zelo majhne koščke bronastodobne keramike. 31 Tloris in presek prazgodovinskega objekta PO 235 - tloris in presek; M 1:20. Med jamami tega velikostnega razreda velja omeniti jamo PO 149, ki je ležala v neposredni bližini jame PO 148 (sl. 19e, 28d). Jama nepravilne tlorisne oblike in stopničastega polkrožnega preseka, zapolnjena s svetlejšim sivim ilovnatim polnilom z drobci oglja in odlomki prazgodovinske keramike (G5), je z radiokarbonsko da-tacijo vzorca oglja (KIA36517) opredeljena v čas 3164 ± 34 BP (ka-librirani datumi: 1492-1478 cal. BC (13,0% verjetnost), 1458-1412 cal. BC (55,3% verjetnost), 1506-1386 cal. BC (95,4%)) (sl. 56, 58). Druga zanimiva jama v tem velikostnem razredu pa je bila jama PO 252, v tlorisu nepravilne krožne oblike in plitvega polkrožnega preseka, zapolnjena s svetlejšo sivo razmeroma mastno ilovico in odlomki keramike (G7). Na najdišču je bilo odkritih tudi nekaj manjših jam, katerih dolžina ne presega 1 m. Večinoma so bile ovalnih in krožnih oblik ter polkrožnih oziroma oglatih presekov. Njihove širine so se gibale med 0,24 m in 0,83 m, globine pa med 0,07 m in 0,25 (sl. 19). Zapolnjene so bile s sivimi in sivo rjavimi pretežno mastnimi gne-tljivimi polnili, v katerih so bili drobci oglja in predvsem manjši odlomki bronastodobne keramike. Med njimi velja omeniti jamo PO 235 (sl. 31) skoraj pravilne ovalne tlorisne oblike in oglatega do polkrožnega preseka. Zapolnjena je bila z rjavim drobljivim polnilom z dokaj številnimi manjšimi prodniki in z večjimi zgostitvami oglja, drobci glinenega hišnega ometa in razmeroma številnimi odlomki prazgodovinske keramike (G8-G31). Med izkopavanji smo ugotovili, da je bila jama PO 235 zapolnjena z dvema polniloma, pri čemer je temnejše rjavo polnilo v središču jame vsebovalo razmeroma številne odlomke keramike, medtem ko se je svetlejše rjavo polnilo brez kulturnih ostankov nahajalo ob robovih jame. Radiokarbonska datacija vzorca oglja (KIA36518) kaže na čas 3050 ± 26 BP (kalibri-rani datumi: 1384-1332 cal. BC (43,7% verjetnost), 1325-1293 cal. BC (24,6% verjetnost), 1406-1260 cal. BC (95,4%)) (sl. 56, 59). Med ostalimi manjšimi jamami pa velja omeniti še jame PO 8, PO 9 in PO 236 (sl. 19, 28). PO 236 zato, ker leži v neposredni bližini PO 235 in je morda tesneje povezana z njo ali pa vsaj z dogajanji okoli nje, PO 8 in PO 9 pa skupaj s PO 6 zamejujeta najbolj vzhodni rob prazgodovinske poselitve na raziskanem prostoru. Keramično gradivo O bronastodobni poselitvi prostora pričajo predvsem drobne najdbe. Med njimi prevladuje keramično gradivo, ki pa je močno razdrobljeno in razmeroma slabo ohranjeno. Prelomi so dodobra obrušeni, površine pa velikokrat močno poškodovane ali pa celo povsem uničene. Med obravnavano lončenino je le malo primerov, pri katerih smo lahko rekonstruirali celotne posode. Največkrat so se ohranili le posamezni deli posode, ki dopuščajo le delno oblikovno opredelitev. Med njimi najdemo odlomke ustij, ostenja in dna ter odlomek ročaja. S tipološkega vidika je zanimiv manjši lonec bikonične oblike z izvihanim ustjem iz jame PO 148, ki ima na najširšem obodu krožno bradavico (G1). Najbolj ustrezni primerjavi zanj vidimo v lončkih iz grobov iz Potrčeve ceste na Ptuju (Jevremov 198889, sl. 2:1; 3:6). Podobnih oblik so tudi nekateri lonci na Olorisu pri Dolnjem Lakošu, le da niso okrašeni na enak način (Dular et al. 2002, npr. t. 23:3). Je pa na drugih oblikah oloriškega posodja okras zelo podoben (Dular et al. 2002, npr. t. 22: 9,10; 55: 10,11). Odlomek lonca z ročajem iz PO 252, okrašen s plastičnim rebrom, razčlenjenim s prstnimi odtisi (G7), ki poteka od ročaja vodoravno po kleku ostenja, je oblika kot npr. v Moravčah v grobu 3 (Dular et al. 2002, sl. 38:8) in v Rabelčji vasi pri Ptuju (Strmčnik Gulič 1988-1989, t.4:8). Zadnji ima okras pod ročajem in ne nad njim kakor naš primerek iz Gomil. Podobno oblikovani lonci so znani tudi z Olorisa pri Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002, t.10:11; 7:9). Ker je keramični zbir PO 235 najštevilnejši, je med najdbami tudi največ oblikovno povednih kosov. Med njimi naj omenimo A B B A B A B skledo enostavne odprte oblike (G8), večji lonec blagih biko-ničnih oblik, ki je imel ohranjeno samo ostenje z najširšim obodom (G9), ter manjši bikoničen lonček, od katerega je ravno tako ohranjeno samo ostenje z najširšim obodom (G10). Za tega zadnjega najdemo oblikovno ustrezne primerjave na Olorisu pri Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002, t.5:9), pa tudi za skledo lahko iščemo primerjave na Olorisu pri Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002, t.30:9) in pa na najdišču Gaborkert pri Lendavi (Šavel 1994, priloga 40:8). V jami PO 235 so bili odkriti tudi odlomki ustij, ki jih lahko pripišemo različno oblikovanim loncem (G11-G15). Ustja oziroma robovi ustij so rahlo izvihani (G11, G12, G14, G15) ali pa tudi povsem ravni (G13), nekateri imajo tudi šilasto zaobljena ustja (G12). Večinoma so neokrašena, primerjave zanje pa najdemo tako na Olorisu pri Dolnjem Lakošu (npr. Dular et al. 2002, t.3:15; 5:12,13; 12:1; 15:3,5; 17:4; 27:5; 31:2; itd.) kakor tudi v Rabelčji vasi pri Ptuju (Strmčnik Gulič 1988-1989, t.2:6,11; 4:19; 5:4), če omenimo le najbližje. Med gradivom PO 235 velja omeniti še dvoje ustij v obliki črke T, ki imata tik pod ustjem tudi tanjše plastično rebro. Eno izmed ustij je precej navpično (G16), medtem ko je drugo nagnjeno nekoliko navznoter (G17). Primerjave zanju teže najdemo, če želimo upoštevati tako oblikovanost ustja kakor tudi okras rebra, ki se nahaja tik pod samim ustjem. Redki primerki, ki imajo rebro pod ustjem, so najdeni na Olorisu pri Dolnjem Lakošu in v Rabelčji vasi pri Ptuju (Dular et al. 2002, sl.19: L10). Vendar imajo ti ustje oblikovano le v polovični črki T, rebro pa je od ustja bolj oddaljeno kakor na naših dveh primerih. Sicer pa so »T« ustja razmeroma pogost element na bronastodobni keramiki, najdemo jih tako na posodah na Olorisu pri Dolnjem Lakošu (npr. Dular et al. 2002, sl.19: L11-L12; t.40:8,9,12,13; 18:5,6) kakor v Rabelčji vasi pri Ptuju (Strmčnik Gulič 1988-1989, t.1:2,2,6; 6:25) in seveda tudi drugje. Razmeroma pogosti so tudi odlomki posod, okrašeni s plastičnim rebrom, razčlenjenim s prstnimi odtisi (G18-G23). Tak okras je pogost na bronastodobni lončenini, in sicer na različnih oblikah posod, denimo na visokih loncih, kjer se rebro nahaja na oste-nju, na pithosih pa na skledah itd. Razčlenjena rebra pa pogosto nastopajo tudi v zapletenejših motivih. Najbližje primerjave zanje najdemo npr. na posodah z Olorisa pri Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002, t.1:13-15, 4:15; 24:12; 46:8,11-13,15; 49:10; 55:21,24-25; 64:15-18), v Rabelčji vasi pri Ptuju (Strmčnik Gulič 1988-1989, t.1:4; 3:6-11,14; 6:1,21,23), pa tudi v Žlebiču pri Ribnici (Puš 198889, t.9:4,6,7) in pa na najdišču Gojače-Boršt ter Gradišču nad Ajdovščino (Svoljšak 1988-89, t.3:8; t.3:12,16) itd. Tudi primerjave za ovalne bradavice na posodah najdemo najbližje v Olorisu pri Dolnjem Lakošu (npr. Dular et al. 2002, t.4:12; 21:16; 37:9; 45:8,9,14,15). Polkrožna rebra na ostenju so med našim gradivom izjema, ohranjeni odlomek pa je premajhen (G26), da bi lahko zanj poiskali ustrezno primerjavo; zelo verjetno pa gre za okras ovalno oblikovanega rebra, podobnega kakor na primerku iz Žle-biča pri Ribnici (Puš 1988-89, t.5:4). Ohranjena dna posod so po večini ravna (G31) ali rahlo vbočena (G29, G30), najverjetneje so pripadala nekoliko širšim posodam. S tehnološkega vidika je bronastodobna keramika, odkrita na Gomilah, dokaj enovita in medsebojno primerljiva po posameznih objektih. Makroskopska analiza je bila opravljena na vseh prazgodovinskih odlomkih lončenine in je natančneje predstavljena v poglavju Analize, na tem mestu pa želimo izpostaviti samo najbolj osnovne ugotovitve. Pokazalo se je, da je lončenina najpogosteje izdelana iz drobnozrnatih lončarskih mas, pri katerih se v glini kot osnovna sestavina pojavlja kremen, lahko pa še sljuda in železovi oksidi. Izjemno velik delež keramike je izdelan iz t. i. »luknjičavih« lončarskih mas, v katerih pa se ob primerjavi z neluknjičavimi lončarskimi masami pojavljajo enake osnovne sestavine. Površina keramike je bila dodelana na različne načine. Na videz je lahko groba, gladka ali polirana, so pa tudi primeri, ko sta notranja in zunanja površina dodelani različno. Površina je pogosto lisasta, praviloma pa rjavih, rdečih, sivih in črnih tonov. Največkrat je bila žgana nepopolno oksidacijsko. Keramika je praviloma redko okrašena, najpogosteje pa s plastičnim rebrom, ki je enakomerno razčlenjeno z odtisi prsta (sl. 32) (G7, G18-G23). Vsa so izdelana na enak način, ločijo se samo po tem, v kakšnih razmakih in na kakšen način odtisi členijo rebro. V vseh primerih gre za vodoravna rebra, zaradi prevelike razdrobljenosti odlomkov pa ne vemo, ali se na posodah nahajajo samostojno ali v več primerkih ali pa morda celo v kombinaciji s kakšnim drugim motivom. Posamezne posode so okrašene z 32 Vrste okrasa prazgodovinske lončenine. Vrezi Razčlenjeno plastično rebro f \\ r^i Bradavice Plastična rebra w 1 3 nerazčlenjenim plastičnim rebrom (G3, G16, G17, G26), lahko pa z ovalno (G24, G25) oziroma krožno bradavico (G1). Izjemoma so na posodah lahko žlebovi (G2) ali pa kanelure (G27). Motivi so praviloma enostavni, največkrat večrtni ali pa samostojni. Ker so bile sledi bronastodobne poselitve na najdišču v celoti dokaj skope, je razumljivo, da je drobnega gradiva, ki bi omogočilo natančnejšo kulturno in časovno opredelitev najdišča, sorazmerno malo. S poskusom makroskopske analize smo pridobili nekatera znanja o samem načinu izdelave lončenine (glej str. 84). Primerjalna analiza nekaterih zvrsti keramike pa je pokazala na mesto naselbine iz Gomil v okviru širšega kulturnokro-nološkega prostora. Najbližje primerjave so v Olorisu pri Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002), Rabelčji vasi pri Ptuju (Strmčnik-Gu-lič 1988-1989), na Potrčevi ulici v Ptuju (Jevremov 1988-89). Podobno lončenino pa najdemo tudi v osrednji Sloveniji npr. v Iški Loki (Velušček 2005), Žlebiču pri Ribnici (Puš 1988-89) in Kostelu ob Kolpi (Velušček 1996) ter tudi v Posočju (npr. Svoljšak 1988-89; Knavs/Mlinar 2005). Naselje v Gomilah lahko na osnovi primerjav opredelimo v srednjo bronasto dobo in morda še na prehod v pozno bronasto dobo (BdB - C v Reineckejevem sistemu). Kamnito orodje Na najdišču sta bili odkriti tudi dve kamniti orodji (G4, G69), pri čemer eno izvira iz bronastodobnega objekta PO 148, drugo pa iz paleoornice (SE 75). Tolkač (G4) iz temno zelenega serpentinita, pravilne kvadra-ste oblike z zaobljenimi robovi izvira iz bronastodobne jame PO 148. Njegova dovršena izdelava, predvsem zgladitev površine, je dajala samemu orodju še dodatno vrednost. Orodje je bilo intenzivno uporabljano, in sicer v različne namene. Na proksimal-nem in distalnem delu tolkača sta vidna negativa odbitkov, kar kaže na to, da je bil uporabljan za tolčenje. Na distalnem delu pa so jasno vidne sledi obdelave, ki kažejo na to, da je bil predmet uporabljan tudi za brušenje površine (vzporedne vzdolžne linije zaglajevanja). Njegovo rabo v bronasti dobi nakazujejo keramične najdbe, ki so bile odkrite v polnilu jame skupaj z njim, potrdila pa jo je tudi radiokarbonska datacija vzorca oglja iz PO 148. Odbitek iz bledo rumeno rjave kamnine (G69) je bil odkrit v plasti paleoornice SE 75. Na proksimalnem in distalnem delu dorzalne in ventralne strani so vidne posamične drobtinčaste retuše. Njegova lega zagotovo ni bila in situ, ampak je tja najverjetneje prispel pri zemeljskih delih, ki so poškodovala arheološko najdišče. Novoveške ostaline Posamezne strukture na najdišču so novoveške. Med njimi so bili najbolj očitni drenažni jarki (NO 49, NO 51, NO 52, NO 56, NO 57, SE 74, NO 144, NO 183) in vzporedne vrste manjših jamic premera približno 0,1 m (NO 86, NO 87, NO 88, NO 89, NO 90, NO 91, NO 92, NO 93, NO 94, NO 96, NO 97, NO 98, NO 99, NO 100, NO 101, NO 106, NO 107, NO 108, NO 110) (sl. 19). Razmeroma številni drenažni jarki, ki prepredajo celotno raziskano območje najdišča, so bili v večjem številu odkriti na obeh skrajnih mejah izkopišča (sl. 33). To je bilo pravzaprav pričakovano, saj je bilo na tem delu zastajanje vode tudi v času izkopavanj najbolj pereče, kar kaže tudi močvirska plast SE 270. Drenažni jarki so bili narejeni na različne načine. Lahko je bil izkopan le jarek, v katerega je bilo nasuto kamenje. Lahko pa je bila v jarek položena plastična perforirana drenažna cev (sl. 34), ki je bila bodisi zasuta s kamenjem in prodom bodisi s stiropor-nimi opilki ali pa kar z zemljo. Tretji primer drenaže predstavljajo jarki, v katere so bili položeni zdrobljeni deli opeke in drugega opečnatega gradbenega materiala. O izgradnji tovrstnih drenaž so nam pripovedovali tudi domačini, vendar pa se te niso izkazale za najbolj uspešne, saj je slabo žgana opeka hitro razpadla, tako da so bili ob izkopavanjih vidni samo še njeni sledovi, drenaža pa dolgoročno zagotovo ni mogla več rabiti svojemu namenu, to je odvajanju vode. Poleg drenaž so našo pozornost pritegnile tudi skupine oziroma vzporedne vrste manjših jam premera 0,1 m, postavljene v dokaj enakomernem razmaku v treh vzporednih vrstah (sl. 19). Vse so imele enake presek in so bile približno enako globoke. Polnila jam so bila rahla, drobljiva, v več primerih pa so vsebovala tudi oblikovno netipične odlomke novoveške keramike. Tovrstne jame lahko povežemo s poljedelskimi deli, saj gre najverjetneje za ostanke lesenih opor za rastlinje. Največ novodobnih arheoloških najdb je bilo najdenih v vrhnji plasti - ornici (G72-G219). Preden so jo strojno odstranili, smo 33 Primer novoveške drenaže. no (npr. G41, G74, G78, G94, Gill, G157, G191) oziroma obe (npr. G72, G79, G91, G95-G97, G126, G138, G195). Lončenina je razmeroma redko okrašena, največkrat pa je z vrezi oziroma žlebovi okrašeno ustje oziroma njegov rob (npr. G45, G95, G103). Vrezani in žlebljeni okrasi pokrivajo tudi ostenja posode (npr. G36-G38, G56-G58, G158-G161), odtisi šila pa v nekaj primerih krasijo ustja (npr. G77). Nekaj odlomkov lončenine je okrašenih tudi s slikanim okrasom (npr. G51). namreč ves prostor naših raziskav ponovno pregledali in pobrali vse najdbe, saj so bile po zadnjem oranju številne zopet na površini. Zanimivo je, da so bili v ornici odkriti le razmeroma redki drobci prazgodovinske lončenine, večina jih namreč izvira iz prazgodovinskih objektov. Med novoveškimi najdbami je največ odlomkov lončenine (G72-G218)7, najdemo pa tudi posamezne dele železnih predmetov (G219), odlomke opek, strešnikov idr. Ker gre v glavnem za površinski zbir iz ornice, je lončenina močno razdrobljena, različne posode pa so bile ohranjene le v enem ali nekaj drobnih odlomkih. Največ je odlomkov ostenj, tudi okrašenih (G158-G164), razmeroma pogosti so odlomki ustij (G72-G151) in odlomki dna (G175-218), v nekaj primerih pa so bili ohranjeni tudi odlomki ročajev in držajev (G152-G155, G165-G174). Lončenina je zelo razdrobljena in slabo ohranjena. Robovi prelomov so zaglajeni in obdelani, površina lončenine pa je nemalokrat tako slabo ohranjena, da manjka ves površinski sloj. Med keramičnimi najdbami lahko največ odlomkov pripišemo grobi domači lončenini. Med njimi so odlomki loncev (npr. G75, G77, G78, G80, G81, G82, G84) in skled (npr. G42, G51, G93-G97, G115-G117, G139) ter drugega posodja (npr. G53, G34), ki se je uporabljalo pri kuhanju in strežbi hrane. Zaradi slabe ohranjenosti pa je pogosto težko določiti, kateri skupini posodja določen odlomek pripada. Med posodjem prevladujejo lonci, ki so različnih velikosti in oblik, zelo raznolika pa sta tudi velikost in oblikovanost njihovih ustij. Ta so bodisi močno izvihana (npr. G32, G43, G87) ali pa profilirana (npr. G81, G77, G82-G84), lahko pa imajo oblikovan tudi nastavek za pokrov, denimo G72, G92. Sklede so odprtih oblik, praviloma s poudarjenimi in dodatno oblikovanimi ustji (npr. G42, G51, G93, G94). Večina lončenine je neglazirana, smo pa našli tudi posamezne od-lomkie glaziranega posodja (npr. G41, G51, G72, G74, G78, G79, G91, G94-G97, Gili, G126, G138, G141, G143, G156, G157, G175, G191, G195, G196) in porcelana (G197). Glazure so največkrat zelenih in rumeno rjavih in rjavih odtenkov, lahko pa pokrivajo notranjo površi- Tehnološka makroskopska analiza novoveškega keramičnega gradiva iz izkopavanj je predstavljena na str. 87. Podrobna podatkovna baza tehnoloških lastnosti vsakega analiziranega odlomka keramike je prikazana v Dodatku 2: zap. št. 58 - 240. Katalog raziskanih stratigrafskih enot Kiatice SE PO NO statigrafska enota prazgodovinski objekt novoveški objekt vse risbe struktur so v merilu 1:20, razen kjer je navedeno drugače Na najdišču Gomile je bilo skupno prepoznanih, izkopanih in dokumentiranih 270 stratigrafskih enot (SE). V katalogu so opisane vse dokumentirane stratigrafske enote, s katerimi smo označil-li plasti, sledi prazgodovinske poselitve in novoveške posege na prostoru najdišča. Posamezne ostaline, ki jih lahko z gotovostjo razlagamo kot sledi prazgodovinske poselitve, so opremljene tudi z ustreznim grafičnim in slikovnim gradivom. Sledi novoveških dejavnosti in stratigrafske enote, ki časovno niso opredeljive, so pa antropogenega nastanka, pa so prikazane le na zbirnem načrtu najdišča (sl. 19). Plasti SE 1 je bila plast temno rjave drobljive humusne peščene ilovice s številnimi organskimi ostanki debeline do 0,35 m. Bila je premešana, saj so bili v zemljeni plasti še prisotni ostanki zadnjih posevkov. Vsebovala je številne najdbe, novoveško in prazgodovinsko keramiko, opeko, kamne in železne predmete (G72-G219). Odstranjena je bila strojno. Vrhnja plast na celotnem izkopnem polju najdišča predstavlja ornico s še vidnimi brazdami oranja, je premešana (sl. 20-23, 35). so bile jasno vidne brazde od oranja in podrahljavanja. Odstranjena je bila strojno. Nekdanja ornica - paleoornica (sl. 20, 35). SE 3 je bila temnejša rjavo siva ilovnata plast gnetljive, razmeroma mastne peščene ilovice debeline do 0,20 m. Vsebovala je številne vključke železovih konkrecij, ki so bile na nekaterih mestih tako pogoste, da so formirale 'zaplate' skoraj čistega železovega oksida. Večkrat se je prepletala s plastmi SE 4 in SE 5. SE 3 razlagamo kot geološko osnovo, zato je nismo izkopali (sl. 20, 35). SE 4 je bila plast živo oranžne, izjemno mastne, lomljive in gnetljive homogene ilovice debeline do 0,50 m. Raztezala se je tako rekoč čez celotno izkopno polje najdišča, večkrat se je prepletala tudi s plastmi SE 3 in SE 5. SE 4 je geološka osnova in je nismo izkopavali (sl. 35, 25, 20-23). SE 5 je bila plast svetlo sive čiste, izjemno homogene ilovice debeline nad 0,60 m. Večinoma je bila prepletena s plastmi SE 4 in SE 3 na celotni površini izkopnega polja. Je geološka osnova in je nismo izkopavali. Dokumentirana je bila v sondi 1 v vzhodnem delu sektorja 2 (sl. 20, 35). SE 2 je bila gnetljiva in razmeroma mastna, peščeno ilovnata rumeno rjava plast debeline do 0,15 m. Vsebovala je drobce oglja in koščke novejše keramike. SE 2 se je nahajala v lisah čez vso površino izkopavališča. Pogosto je bila poškodovana zaradi globokega oranja, ki jo je na nekaterih mestih tudi popolnoma uničilo. V njej 35 Izsek V profila v sektorju 3. SE 46 je bila sivo rjava ilovnata plast tik pod ornico debeline do 0,25 m. Vsebovala je posamezne drobce oglja in oblikovno netipične keramike. Nahajala se je v osrednjem delu izkopavališča na prostoru, kjer je naravna valovitost terena prešla v blago kotanjo (do 1,05 m globine). Bila je strojno odstranjena. V primeru SE 46 je šlo za premešano plast, ki je bila ob melioracijskih posegih v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja premeščena na prostor, kjer smo jo zasledili, za potrebe izravnave valovitega terena (sl. 21). SE 47 je bila svetlejša rumeno rjava plast z drobci oglja. Nahajala se je v blagi naravni kotanji pod SE 46. Bila je strojno odstranjena. Po konsistenci je bila podobna plasti SE 2, zato je verjetno, da predstavlja nekdanjo ornico oziroma paleoornico (sl. 21). SE 62 je bila plast rjavkaste homogene gnetljive ilovice, ki je ležala med jarkoma SE 56 in SE 58. Po konsistenci je bila zelo podobna SE 4, le da je bila nekoliko drugače obarvana, kar morda lahko razlagamo kot posledico razlivanja vode iz drenažnih jarkov (?). SE 62=SE 63=SE 4 (sl. 25). SE 67 je bila plast sive do zelene, izjemno mastne lomljive in gne-tljive homogene ilovice. V širokem pasu se je raztezala čez celotno izkopno polje. Je kulturno sterilna plast, ki je nastala kot posledica intenzivnega vodnega delovanja na tem prostoru in je nismo izkopali (sl. 25). SE 71 je bila plast gramoza, pomešana z rdeče rjavo mastno ilovico. Nahajala se je v osrednjem delu izkopavališča, kjer so bili melioracijski posegi tako intenzivni, da so bile nekdanje plasti v glavnem premeščene, najverjetneje v sosednjo kotanjo, da so izravnali teren. Pod plastjo ornice se je nahajala že naravna gramozna plast. SE 71 je geološka osnova, in sicer ena od geoloških osnov na najdišču, zato je nismo izkopali (sl. 25, 26). SE 75 je bila plast peščeno rumeno rjave ilovnate ilovice debeline do 0,30 m. Bila je gnetljiva in razmeroma mastna. Vsebovala je zaplate drobcev oglja in razmeroma številne odlomke novoveške in prazgodovinske keramike (G42-G71). Nahajala se je v zahodnem delu izkopnega polja. Poškodovana je bila zaradi globokega oranja, v njej so bile še vidne brazde oranja. Odstranjena je bila strojno. SE 75 je bila enaka SE 2, torej nekdanji ornici oziroma paleoornici (sl. 25). SE 219 je bila svetlo rumeno rjavkasta ilovnato peščena plast, gnetljiva, mastna. Nahajala se je v V delu sektorja 4 na njegovem skrajnem S robu. Vsebovala je premešane železne najdbe, odlomke novoveške in prazgodovinske keramike ter opeko (G32-G40). SE 219 je bila premešana plast, ki je bila ob melioracijskih posegih za potrebe izravnave valovitega terena v sredini osemdesetih premeščena na prostor, kjer smo jo zasledili (sl. 25). SE 220 je bila zelo svetlo siva plast tik pod ornico debeline do 0,08 m. Brez najdb. Najverjetneje je šlo za podorane ostanke gnojila zadnje predpriprave njive za sajenje posevkov (sl. 25). SE 270 je bila plast črne ilovnate zemlje v zahodnih delih vseh štirih sektorjev. Nahajala se je na najnižjem delu izkopavališča. Je vodnega nastanka, najverjetneje pa je nastala kot posledica nenehnega zastajanja vode (zamočvirjena tla), ni bila izkopana (sl. 25, 36). 36 Plast SE 71. Prazgodovinsko obdobje Ostanki stavbnih objektov Tloris stavbe 1 Ostaline stavbe 1 so se nahajale v osrednjem delu izkopnega polja, tloris stavbe pa so sestavljale jame za stojke: PO 58, PO 59, PO 60, PO 61, PO 64 in PO 132 (sl. 19b, 27, 28a). PO 58 je bila jama v tlorisu nepravilne ovalne oblike in polkrožna v preseku. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena s svetlejšim sivim ilovnatim polnilom z drobci oglja. Med polnilom je bil tudi odlomek oblikovno netipične prazgodovinske keramike. Velikost: 0,60 m x 0,51 m, globina: 0,35 m; (sl. 19b, 27, 28a). PO 59 je bila jama v tlorisu skoraj pravilne okrogle oblike in polkro-žna v preseku. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena s svetlejšim sivo rjavim ilovnatim polnilom z drobci oglja. Brez najdb. Premer: 0,55 m, globina: 0,23 m; (sl. 19b, 27, 28a). PO 60 je bila jama v tlorisu nepravilne ovalne oblike in polkrožna v preseku. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena s svetlejšim sivim ilovnatim polnilom. Brez najdb. Velikost: 0,75 m x 0,43 m, globina: 0,26 m; (sl. 19b, 27, 28a: južna). A B A B A / B A B A B PO 64 je bila jama v tlorisu nepravilne trikotne oblike in v preseku plitva polkrožna. V osrednjem delu je bila izražena ovalna poglobitev jame. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena s svetlejšim sivim ilovnatim polnilom z drobci oglja. Brez najdb. Velikost: 0,99 m x 0,40-0,45 m, globina: 0,23 m (sl. 19b, 27, 28a). PO 61 je bila jama v tlorisu skoraj krožne oblike in polkrožna v preseku. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena s svetlejšim sivim ilovnatim polnilom. Brez najdb. Premer: 0,45 m, globina: 0,21 m; (sl. 19b, 27, 28a: severna). Tloris stavbe 2 Ostaline stavbe 2 so se nahajale v severovzhodnem delu izko-pnega polja, tloris stavbe pa so sestavljale jame za stojke: PO 244, PO 245, PO 246, PO 247, PO 248, PO 256 in PO 257 (sl. 19d, 28c). PO 132 je bila jama nepravilne ovalne oblike in polkrožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena s svetlejšim sivim ilovnatim polnilom. Brez najdb. Velikost: 0,49 m x 0,38 m, globina: 0,21 m; (sl. 19b, 27, 28a). PO 244 je bila jama nepravilne podolgovate krožne oblike in plitvega polkrožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4). Zapolnjena je bila s svetlejšim sivim ilovnatim polnilom s koščki oglja in drobci oblikovno netipične prazgodovinske keramike. Premer: 0,340,36 m, globina: 0,16 m; (sl. 19d, 28c). -N_______ A B A A B A B A B PO 245 je bila jama nepravilne podolgovate ovalne oblike in plitvega polkrožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena s svetlejšim sivim ilovnatim polnilom. Brez najdb. Premer: 0,34-0,36 m, globina: 0,14 m; (sl. 19d 28c). A B PO 246 je bila jama nepravilne podolgovate ovalne tlorisne oblike in plitvega polkrožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena s svetlejšim sivim ilovnatim polnilom. Brez najdb. Premer: 0,35-0,38 m, globina: 0,10 m; (sl. 19d, 28c). PO 247 je bila jama nepravilne ovalne oblike in plitvega polkrožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4). Zapolnjena je bila s svetlejšim sivim ilovnatim polnilom. Brez najdb. Premer: 0,42-0,43 m, globina: 0,09 m; (sl. 19d, 28c). A -i- PO 248 je bila jama nepravilne ovalne oblike in plitvega polkrožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena s svetlejšim sivim ilovnatim polnilom. Brez najdb. Premer: 0,44 m, globina: 0,10 m; (sl. 19d, 28c). / B A B A B B A B A A B PO 256 Je bila Jama v tlorisu nepravilne ovalne oblike in plitvega pol-krožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena s svetlejšim sivim ilovnatim polni-lom. Brez najdb. Premer: 0,37-0,38 m, globina: 0,16 m; (sl. 19d, 28c). PO 257 je bila jama nepravilne ovalne oblike in plitvega polkrožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena s svetlejšim sivim ilovnatim polnilom. Brez najdb. Velikost: 0,52 m x 0,43 m, globina: 0,19 m; (sl. 19d, 28c). A -h- Tloris stavbe 3 Ostaline stavbe 3 so se nahajale v osrednjem delu izkopnega polja, tloris stavbe pa so sestavljale jame za stojke: PO 129, PO 130, PO 133, PO 134 in PO 135 (sl. 19b, 28a). PO 129 je bila jama v tlorisu dokaj pravilne dvojne ovalne oblike in oglatega preseka. Oblika jame kaže na vkop dvojne stojke oziroma dveh stojk, ki sta bili vkopani v geološko osnovo (SE 4). Jama je bila zapolnjena s svetlejšim sivim ilovnatim polnilom. Brez najdb. Velikost: 0,94 m x 0,36 m, globina: 0,36 m (sl. 19b, 28a). A B A B A B PO 130 je bila jama podolgovate dvojne ovalne oblike in polkrožnega preseka. Oblika jame kaže na vkop dvojne stojke oziroma dveh stojk, ki sta bili vkopani v geološko osnovo (SE 4). Jama je bila zapolnjena s svetlejšim sivim ilovnatim polnilom z drobci oglja. Brez najdb. Velikost: 1,01 m x 0,43-0,30 m, globina: do 0,34 m (sl. 19b, 28a). PO 133 je bila jama v tlorisu ovalne oblike in na eni strani dokaj globokega, na drugi pa nekoliko plitvejšega polkrožnega preseka. Oblika jame in presek kažeta na vkop dvojne stojke oziroma dveh stojk, ki sta bili vkopani v geološko osnovo (SE 4). Jama je bila zapolnjena s svetlejšim sivim ilovnatim polnilom s številnimi železovimi konkrecijami. Brez najdb. Velikost: 1,00 m x 0,30-0,53 m, globina: 0,18-0,30 m (sl. 19b, 28a). PO 134 je bila jama v tlorisu nepravilne ovalne oblike in polkrožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena s sivim ilovnatim polnilom z drobci oglja in oblikovno neznačilne prazgodovinske keramike. Velikost: 0,80 m x 0,64 m, globina: 0,08 m (sl. 19b, 28a). A- PO 135 je bila jama nepravilne ovalne oblike in plitvega polkrožnega preseka. Oblika jame kaže na vkop dvojne stojke oziroma dveh stojk, ki sta bili vkopani v geološko osnovo (SE 4). Jama je bila zapolnjena s svetlejšim sivim ilovnatim polnilom z drobci oglja. Brez najdb. Velikost: 0,77 m x 0,31-0,47 m, globina: 0,12 m (sl. 19b, 28a). A B A B A B B A B A B A B Tloris stavbe 4 Ostaline stavbe 4 so se nahajale v osrednjem delu izkopnega polja, podobno kakor ostaline stavb 1 in 3, tloris stavbe pa so obdajale naslednje jame za stojke: PO 191, PO 192, PO 193 in PO 194 (sl. 19b, 28a, 29). PO 191 je bila večja jama ovalne oblike in globokega stožčaste-ga preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena s svetlejšim sivim ilovnatim polnilom z drobci oglja in odlomki oblikovno neznačilne prazgodovinske keramike. Velikost: 0,75 x 0,53 m, globina: 0,47 m (sl. 19b, 28a, 29). PO 192 je bila večja jama v tlorisu nepravilne podolgovate ovalne oblike in polkrožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena s temno sivim ilovnatim polnilom z drobci oglja. Brez najdb. Velikost: 0,62 m x 0,53 m, globina: 0,52 m (sl. 19b, 28a, 29). PO 193 je bila jama nepravilne podolgovate ovalne oblike in polkrožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena s temno sivim ilovnatim polnilom z drobci oglja. Brez najdb. Velikost: 0,80 m x 0,52 m, globina: 0,33 m (sl. 19b, 28a, 29). A B A B PO 194 je bila jama nepravilne podolgovate ovalne tlorisne oblike in polkrožnega preseka. Oblika jame kaže na vkop dvojne stojke oziroma dveh stojk, ki sta bili vkopani v geološko osnovo (SE 4). Jama je bila zapolnjena s temno sivim ilovnatim polnilom z drobci oglja. Brez najdb. Velikost: 0,80 m x 0,43 m, globina: 0,48 m (sl. 19b, 28a, 29). Ostali vkopani prazgodovinski objekti / \ a\ PO 6 (M 1:50) je bila jama oz. jarek nepravilne podolgovate črevaste oblike in polkrožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4), izkopana pa do profila sektorja 4. Jama je bila zapolnjena s pretežno sivo rjavim ilovnatim polnilom z drobci oglja, miniaturnimi odlomki lepa in oblikovno netipične prazgodovinske keramike. Velikost: 3,54 m x 0,75-0,92 m, globina: 0,36 m (sl. 19e, 28d). PO 8 je bila jama v tlorisu skoraj ovalne oblike in koničastega do pol-krožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena s svetlo sivo mastno ilovico z drobci oglja in odlomki oblikovno netipične prazgodovinske keramike. Velikost: 0,6 m x 0,53 m, globina: 0,15 m (sl. 19e, 28d). -V- \ B \ B A B A V B PO 9 je bila jama podolgovate ovalne oblike in polkrožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena z rjavim pretežno ilovnatim polnilom z drobci oblikovno netipične prazgodovinske keramike. Velikost: 0,35 m x 0,14 m, globina: 0,07 m (sl. 19e, 28d). \ « -'A \ \ A B \ r SEKTOR 3 SE 9 07/0S/200E PO 13 je bila jama oz. jarek nepravilne črevaste oblike in plitvega pol-krožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena s sivo rjavo ilovico z drobci oglja. Polnilo je vsebovalo tudi manjše odlomke prazgodovinske keramike (G6). Velikost: 1,28 m x 0,30-0,10 m, globina: 0,10 m (sl. 19d, 28c). / / PO 14 (M 1:50) je bila jama v tlorisu nepravilne ovalne ledvičaste oblike in dokaj pravilnega polkrožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena s svetlejšim sivim ilovnatim polnilom z drobci oglja in koščki oblikovno netipične prazgodovinske keramike. Velikost: 1,50 m x 0,74 m, globina: 0,23 m (sl. 19d, 28c). PO 44 (M 1:50) je bila jama nepravilne podolgovate oblike in razmeroma plitvega polkrožnega preseka z dvema poglobitvama. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena z rjavim polnilom s koščkom oblikovno netipične prazgodovinske keramike. Velikost: 1,90 m x 0,60-0,95 m, globina: 0,12 m, 0,15-0,22 m (sl. 19c, 28b). A B A B A B A B PO 104 je bila jama nepravilne dvojne ovalne oblike ter polkrožnega preseka. Oblika jame kaže na vkop dvojne stojke oziroma dveh stojk, ki sta bili vkopani v geološko osnovo (SE 4). Zapolnjena je bila s svetlejšim sivim ilovnatim polnilom, ki je vsebovalo tudi odlomke oblikovno netipične prazgodovinske keramike. Velikost: 1,34 m x 0,63-0,70 m, globina: 0,17 m (sl. 19d, 28c). \ B PO 146 (M 1:50) je bila jama v tlorisu nepravilne oblike in dokaj plitvega polkrožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena s temno sivim polnilom z drobci oglja in koščki ožgane ilovice ter odlomki oblikovno netipične prazgodovinske keramike. Velikost: 1,63 m x 0,50-0,70 m, globina: 0,15-0,25 m (sl. 19e, 28d). PO 148 je bila razmeroma velika jama nepravilne ovalne oblike in stopničastega preseka s poglobitvijo na sredini jame. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena s temno rjavo sivim drobljivim polnilom, ki je vsebovalo številne drobce oglja (posamezne koncentracije), odlomke prazgodovinske keramike (lonček) in kamnit tolkač (G1-G4). Radiokarbonska datacija vzorca oglja (KIA36516) postavlja jamo v čas 3158 ± 30 BP (kalibrirani datumi: 1489-1481 cal. BC (6,8% verjetnost), 1455-1410 cal. BC (61,5% verjetnost), 1489-1390 cal. BC (95,4%)) (sl. 56, 57). Velikost: 3,40 m x 2,0 m, globina: 0,15-0,56m (sl. 19e, 28d, 30). PO 149 (M 1:50) je bila večja jama nepravilne oblike in stopničastega polkrožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena s svetlejšim sivim ilovnatim polnilom, z drobci oglja in prazgodovinske keramike (G5). Ra-diokarbonska datacija vzorca oglja (KIA36517) postavlja jamo v čas 3164 ± 34 BP (kalibrirani datumi: 1492-1478 cal. BC (13,0% verjetnost), 1458-1412 cal. BC (55,3% verjetnost), 1506-1386 cal. BC (95,4%)) (sl. 56, 58). Velikost: 1,35 m x 1,39 m, globina: 0,20 m; sl. 19e, 28d). A A B A B A B A B PO 227 (M 1:50) je bila jama podolgovate ovalne oblike in dokaj globokega polkrožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena s sivim ilovnatim polnilom z drobci oglja in oblikovno netipične prazgodovinske keramike. Velikost: 2,10 m x 0,93 m, globina: 0,43 m; (sl. 19e, 28d). y <ř PO 231 (M 1:50) je bila jama nepravilne ovalne oblike in polkrožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena z dokaj rahlim svetlejšim sivo rjavim ilovnatim polnilom z drobci oglja, manjšimi železovimi konkrecijami in posameznimi drobci oblikovno netipične prazgodovinske keramike. Velikost: 1,86 m x 0,94-0,97 m, globina: 0,24 m; (sl. 19d, 28c). PO 235 je bila jama v tlorisu skoraj pravilne ovalne oblike in oglatega do polkrožnega preseka. Jama je bila vkopana v geološko osnovo (SE 4). Zapolnjena je bila z rjavim dro-bljivim polnilom z dokaj številnimi manjšimi prodniki in z več koncentracijami oglja, drobci glinenega hišnega ometa in razmeroma številnimi odlomki prazgodovinske keramike (G8-G31). Radiokarbon-ska datacija vzorca oglja (KIA36518) postavlja jamo v čas 3050 ± 26 BP (kalibrirani datumi: 1384-1332 cal. BC (43,7% verjetnost), 1325-1293 cal. BC (24,6% verjetnost), 14061260 cal. BC (95,4%)) (sl. 56, 59). Velikost vrha: 0,89 m x 0,83 m, velikost dna: 0,43 m x 0,31 m; globina: 0,25 m; (sl. 19d, 28c, 31). A B A B PO 236 je bila jama krožne oblike in plitvega polkrožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena z rjavim polnilom s številnimi drobci oglja, odlomki oblikovno netipične prazgodovinske keramike in kamni. Velikost: 0,37 m x 0,39 m, globina: 0,14 m; (sl. 19d, 28c). PO 239 je bila jama nepravilne podolgovate ovalne oblike in plitvega polkrožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4). Jama je bila zapolnjena s svetlejšim sivim ilovnatim polnilom, ogljem in I oblikovno netipičnimi odlomki / prazgodovinske keramike. Sega- \ la je še v sektor 3. Velikost: 1,03 m x 0,49-0,74 m, globina: 0,16 m; (sl. 19d, 28c). A PO 252 (M 1:50) je bila jama v tlorisu nepravilne krožne oblike in plitvega polkrožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4). Zapolnjena je bila s svetlejšo sivo, razmeroma mastno ilovico, ki je vsebovala posamezne odlomke prazgodovinske keramike (G7). Velikost: 1,30 m x 1,20 m, globina: 0,25 m; (sl. 19c, 28b). / / B PO 260 (M 1:50) je bila jama nepravilne podolgovate ovalne oblike in plitvega polkrožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena s svetlejšo sivo ilovico z razpadlimi koščki oblikovno netipične prazgodovinske keramike. Segala je tudi izven severnega sektorja. Velikost: 1,53 m x 0,55-0,65 m, globina: 0,20 m; (sl. 19c, 28b). A B B A B B B A PO 261 je bila jama nepravilne podolgovate ovalne oblike in plitvega polkrožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena z mehkim rahlim rjavim polnilom, drobci oglja, pepela in drobci razpadle oblikovno netipične prazgodovinske keramike. Velikost: 1,23 m x 0,70 m, globina: 0,25 m; (sl. 19c, 28b). PO 262 je bila jama nepravilne podolgovate ovalne oblike in plitvega polkrožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena z mehkim rjavim polnilom, drobci oglja in drobci glinenega hišnega ometa (prazgodovina ?). Velikost: 1,02 m x 0,62-0,72 m, globina: 0,34 m; (sl. 19c, 28b). H. PO 266 (M 1:50) je bila jama nepravilne podolgovate trikotne oblike in plitvega polkrožnega preseka. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 4) in zapolnjena s svetlejšim sivim ilovnatim polnilom z ogromno oglja in nekaj drobci oblikovno netipične prazgodovinske keramike. Velikost: 2,50 m x 2,60 m x 2,20 m, globina: 0,40 m; (sl. 19b, 28a). A B Novi vek Jame - stojke v vrstah (sl. 19d) Od NO 86 do NO 110 so bile manjše jame pravilne ali skoraj pravilne krožne oblike in koničastega, oglatega oziroma polkrožne-ga preseka. Vkopane so v geološko osnovo SE 4 in zapolnjene z rjavim drobljivim peščeno ilovnatim, svetlejšim sivim ilovnatim polnilom oziroma s čisto sivo ilovico. Polnilo je lahko vsebovalo posamezne drobce oglja, odlomke oblikovno netipične novoveške keramike, drobne kamne, železove konkrecije ali pa je bilo brez najdb. Premer je variiral od 0,06 do 0,18 m, globina pa od 0,06 do 0,2 m. Za primer glej sl. 37. 37 Novoveška jama NO 87. O ^ Ostale strukture na najdišču (sl. 19) SE 7, 10 - 12, 15 - 30, 32 - 43, 45, 48 , 50, 54, 55 , 65, 66, 68 , 69, 72, 73, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82 - 85, 95, 102, 103, 105, 109, 111 - 128, 131, 136 - 141, 143, 145, 147, 150 - 190, 195 - 218, 221 - 226, 229, 230, 232, 233, 234, 237 - 243, 249 - 251, 253 - 255, 258, 259, 263 - 265, 267 - 269 so bile jame različnih oblik in presekov. V tlorisu so bile nepravilnih, okroglih, ovalnih, dvojno ovalnih, nepravilno pravokotnih, detljičastih, ledvičastih oblik ali pa nepravilnih pol-krožnih oblik. Preseki so bili polkrožni, oglati, sedlasto polkrožni, koničasti ali stožčasti. Jame so bile vkopane v geološko osnovo SE 4 in zapolnjene z rjavimi ali rdečkasto rjavimi drobljivimi polnili ali s sivimi ilovnatimi polnili različnih odtenkov, ki so včasih vsebovali drobce oglja, kamenčke, prodnike ali železove konkrecije. Ostalih najdb ni bilo. Velikost: največja dl. 13 m, š. 1,78, gl. 0,4 m; najmanjša dl.0,15, š. 0,15, gl. 0,04 m. Izjema je le SE 76 - koncentracija oglja nad SE 75. Brez najdb. Velikost: 1,15 m x 0,40 -0,90 m, debelina: 0,12 m (sl. 19a). Drenažni jarki (sl. 19) Od NO 49 do NO 183 so bili jarki (del nekdanje drenaže), ki so potekali preko izkopnega polja. Preseki jarkov so bili polkrožni do oglati ali nepravilno oglatega preseka, zapolnjeni so bili s sivo mastno ilovico, v kateri so bili včasih prisotni prodniki, stiroporni drobir in tudi plastična drenažna cev. Vkopani so bili v geološko osnovo SE 4. Velikost: širina od 0,16 do 0,6, dolžina od 2,2 do 9,8 m in globina od 0,08 do 0,45 m. Za primer glej sl. 38. 38 Primer novoveškega drenažnega jarka NO 49. Katalog arheološkega gradiva Gradivo hrani Pokrajinski muzej Maribor. Okrajšave sek. sektor L luknjičavost SE stratigrafska enota u. ustje PO prazgodovinski objekt d. dno inv. št. inventarna številka pr. premer LM lončarska masa nv. pr. največji premer GOM Gomile ohr. ohranjena ZE zbiralna enota v. višina A kremen š. širina C sljuda vel. velikost D organske sestavine cm centimeter E železovi oksidi g gram J nedefinirane sestavine Prazgodovinska keramika 1 Sek. 1, PO 148, inv. št. A 11658; Lonec (odlomki ustja, ostenja z najširšim obodom in dna), izdelan prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACED, luknjičava). Gladka površina je lisasta rjava (10YR 5/2), svetlo rjava (7.5YR 7/2), rdeče rjava (7.5YR 6/4) in siva (10YR 6/1), vidne so sledi zaglajevanja. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Okras krožne bradavice je na najširšem obodu. Pr. u. 16,6 cm, v. 16,5 cm. 2 Sek. 1, PO 148, inv. št. A 11657; Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Zelo gladka polirana površina je lisasta temno rjava (7.5YR 4/2) in temno siva (10YR 3/1). Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko, v zaključni fazi redukcijsko. Okras vodoravnih žlebov je na prehodu vratu v zaobljeno ostenje. Vel. 2,6 x 3,7 cm. 3 Sek. 1, PO 148, inv. št. A 11656; Odlomek ostenja večje posode, izdelane prostoročno iz zelo grobozrna-te lončarske mase (ACE, številni delci C, luknjičava). Gladka površina je na zunanji strani lisasta rdeča (5YR 6/6) in na notranji svetlo rdeča (7.5YR 7/6), slabše ohranjena. Posoda je žgana oksidacijsko. Slabše ohranjen okras plastičnega rebra ali morda barbotina je na zunanji strani ostenja posode. Vel. 8,9 x 8,8 cm. 4 Sek. 1, PO 148, inv. št. A 11659; Tolkač iz temno zelenega serpenti-nita, dokaj pravilne kvadraste oblike z zaobljenimi robovi. Proksimalni in distalni del tolkača sta močno po-tolčena, zbrušena. Na obeh straneh sta vidna negativa odbitkov. Na dis-talnem delu so tudi jasno vidne sledi obdelave, ki kažejo, daje bil predmet uporabljan za brušenje (vzporedne vzdolžne linije zaglajevanja). Vel. 10,7x6x5,2 cm, teža 642 g. 3 2 5 Sek. 1, PO 149, inv. št. A 11660; Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC, luknjičava). Gladka površina je na zunanji strani lisasta rdeča (5YR 6/6) in rjava (5YR 5/2) ter na notranji siva (7.5YR 4/1), slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,2 x 4,1 cm. 6 Sek. , PO 13, inv. št. A 11624; Odlomek vratu z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka notranja površina je siva (7.5YR 5/1), groba zunanja pa je rdeča (5YR 5/6), vidne so sledi zagladitve. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,6 x 2,9 cm. 7 Sek. 4 , PO 252, inv. št. A 11694; Lonec (odlomek ustja z ostenjem in trakastim ročajem), izdelan prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACED, številni delci C). Gladka, a nagubana površina je na notranji strani lisasta rjava (7.5YR 5/6) in na zunanji svetlo rdeča (5YR 6/6), delno ohranjena. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Okras s prstnim odtisom razčlenjenega plastičnega rebra je na kleku. Vel. 10,7 x 7,6 cm. 8 Sek. 4, PO 235, inv. št. A 11675; Skleda (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACD, luknjičava). Gladka površina je lisasta rjava (7.5YR 5/2), rdečkasta (7.5YR 6/4) in siva (10YR 3/1), delno poškodovana. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 22,2 cm, v. 4,1 cm. 9 Sek. 4, PO 235, inv. št. A 11693; Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom in trupom), izdelan prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACD, številni delci C, luknjičava). Gladka površina je na notranji strani lisasta temno siva (7.5YR 3/1) in na zunanji lisasta rdeča (5YR 5/6) in rjava (7.5YR 5/4), delno poškodovana. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Nv. pr. 28 cm, v. 10,8 cm. 10 Sek. 4, PO 235, inv. št. A 11681; Manjši lonec (odlomek vratu z rameni in najširšim obodom), izdelan prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACD, luknjičava). Gladka notranja In groba zunanja površina sta lisasti temno rjavi (7.5YR 512) In sivi (7.5YR 6/4), na zunanji strani ohranjeni levsiedovih. Lonecje žgan nepopolno oksidacijsko. Nv. pr. 10 cm, v. 3,3 cm. 11 Sek. 4, PO 235, inv. št. A 11679; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACED, luknjičava). Gladka, a nagubana površina je lisasta temno rjava (7.5YR 4/2) in temno siva (10YR 4/1). Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,8 x 4,2 cm. 15 Sek. 4, PO 235, inv. št. A 11678; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACED, luknjičava). Gladka, a nagubana površina je lisasta temno rjava (7.5YR 4/2) in temno siva (10YR 4/1). Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2 x 4,3 cm, 2 x 3,7 cm. 12 Sek. 4, PO 235, inv. št. A 11680; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACED, luknjičava). Gladka, a nagubana površina je lisasta temno rjava (7.5YR 4/2) in temno siva (10YR 4/1). Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko, v zaključni fazi redukcijsko. Vel. 2,2 x 2,8 cm. 13 Sek. 4, PO 235, inv. št. A 11677; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACED, številni delci E, luknjičava). Gladka, a nagubana površina je na notranji strani lisasta rjava (7.5YR 5/2) in na zunanji rdečkasta (5YR 6/4), delno poškodovana. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,9 x 2,4 cm. 14 Sek. 4, PO 235, inv. št. A 11676; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACED, luknjiča-va). Gladka, a nagubana površina je na notranji strani lisasta temno rjava (7.5YR 4/2) in na zunanji rdeča (5YR 6/6). Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,2 x 4,7 cm, 1,6 x 2,9 cm. 16 Sek. 4, PO 235, inv. št. A 11674; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACD, luknjičava). Gladka površina je lisasta temno rjava (7.5YR 4/2) in rjava (10YR 5/3). Posoda je žgana nepopolno oksida-cijsko. Okras tanjšega plastičnega rebra je na najširšem obodu. Skupaj s sploščeno oblikovanim T-ustjem tvorita dvojno profiliran rob ustja posode. Vel. 2,6 x 3,2 cm. CTD- / ; I PO 149 (5) PO 13 (6) PO 252(7) PO 235 (8-16) 6 7 8 9 17 Sek. 4, PO 235, inv. št. A 11673; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozr-nate lončarske mase (ACED, številni delci E, luknjičava). Gladka površina je lisasta temno rjava (7.5YR 4/2), rjava (5YR 5/4) in rdeča (5YR 5/6). Posoda je žgana nepopolno oksida-cijsko. Okras tanjšega plastičnega rebra je na najširšem obodu. Skupaj s sploščeno oblikovanim T-ustjem tvorita dvojno profiliran rob ustja posode. Vel. 2,3 x 3,4 cm. 20 Sek. 4, PO 235, inv. št. A 11688; Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACED, številni delci E, luknjičava). Gladka površina je na zunanji strani lisasta rdeča (5YR 6/6) in rjava (10YR 5/4) ter na notranji temno rjava (10YR 4/2) in svetlo rjava (10YR 6/2), slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Na ostenju je okras s prstnim odtisom razčlenjenega plastičnega rebra. Vel. 4,2 x 4,6 cm, 2,7 x 4,6 cm. 18 Sek. 4, PO 235, inv. št. A 11686; Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACED, številni delci E, luknjičava). Gladka površina je lisasta rdeča (5YR 6/6) in rjava (10YR 5/4), slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Na ostenju je okras s prstnim odtisom razčlenjenega plastičnega rebra. Vel. 4,3 x 4,7 cm, 2,3 x 4,5 cm. 21 Sek. 4, PO 235, inv. št. A 11691; Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na notranji strani rjava (10YR 5/2) in na zunanji lisasta temno rjava (10YR 4/2), slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Na ostenju je okras s prstnim odtisom razčlenjenega plastičnega rebra. Vel. 2,3 x 2,3 cm. 19 Sek. 4, PO 235, inv. št. A 11687; Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACED, številni delci E, luknjičava). Gladka površina je lisasta rdeča (5YR 6/6) in rjava (10YR 5/4), slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Na ostenju je okras s prstnim odtisom razčlenjenega plastičnega rebra. Vel. 3 x 4 cm, 2,6 x 1,8 cm, 2,3 x 3 cm. 22 Sek. 4, PO 235, inv. št. A 11690; Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na notranji strani rdeča (5YR 5/6) in na zunanji lisasta rjava (10YR 5/4), slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Na ostenju je okras s prstnim odtisom razčlenjenega plastičnega rebra. Vel. 3 x 3,5 cm. 23 Sek. 4, PO 235, inv. št. A 11689; Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjičava). Gladka površina je na zunanji strani lisasta rdeča (5YR 6/6) in rjava (10YR 5/4) ter na notranji temno rjava (10YR 4/2), slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Na ostenju je okras s prstnim odtisom razčlenjenega plastičnega rebra. Vel. 2 x 2,6 cm. 24 Sek. 4, PO 235, inv. št. A 11684; Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Groba površina je lisasta rdeča (5YR 6/6), slabo ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Na ostenju je okras ovalne jezičaste bradavice. Vel. 3,6 x 3,7 cm. 25 Sek. 4, PO 235, inv. št. A 11683; Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka notranja in groba zunanja površina sta lisasti rdeči (5YR 6/6) in rjavi (10YR 5/4). Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Na ostenju je okras ovalne jezičaste bradavice. Vel. 3,5 x 4,7 cm. 26 Sek. 4, PO 235, inv. št. A 11682; Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je lisasta siva (7.5YR 5/1) in svetlo rdeča (7.5YR 7/6). Odlomek posode je prežgan. Na ostenju je okras dvojnega rebra polkrožne oblike. Vel. 5,1 x 2,5 cm. 27 Sek. 4, PO 235, inv. št. A 11692; Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka površina je na zunanji strani lisasta rjava (7.5YR 5/2) in na notranji temno siva (7.5YR 3/1), delno poškodovana. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Na ostenju je okras enako širokih plitvih kanelur. Vel. 3,1 x 3,3 cm, 3,2 x 4,7 cm. 28 Sek. 4, PO 235, inv. št. A 11685; Odlomek ročaja posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci slju-de). Gladka površina je lisasta temno siva (7.5YR 4/1), delno poškodovana. Posoda je žgana redukcijsko. Vel. 5.5 x 3,4 cm. 29 Sek. 4, PO 235, inv. št. A 11671; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjičava). Gladka površina je lisasta rjava (7.5YR 5/1) in siva (10YR 3/1), delno poškodovana. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 6.6 cm, v. 2 cm. 30 Sek. 4, PO 235, inv. št. A 11670; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je lisasta svetlo rjava (10YR 7/2) in siva (7.5YR 5/1), zelo slabo ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 4,6 cm, v. 1,6 cm. 31 Sek. 4, PO 235, inv. št. A 11672; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjičava). Gladka površina je lisasta rjava (7.5YR 5/1) in siva (10YR 3/1), delno poškodovana. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 7 cm, v. 2,6 cm. I I I PO 235 (17-31) Srednjeveško in novoveško gradivo 32 Sek. 4, SE 219, inv. št. A 11667; Odlomek močno izvihanega ustja z ostenjem lonca, izdelanega na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta in zelo svetlo rjava (2.5Y 8/4), vidne so sledi zaglajevanja. Lonec je žgan oksidacijsko. Pr. u. 9 cm, v. 0,9 cm. 33 Sek. 4, SE 219, inv. št. A 11662; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz lončarske mase LM A13;C21;E21. Gladka, a nagubana površina je na zunanji strani lisasta rjava (10YR 5/2) in na notranji temno siva (7.5YR 4/1), slabo ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,1 x 4,6 cm. 34 Sek. 4, SE 219, inv. št. A 11668; Odlomek ostenja posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (7.5YR 7/6). Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. ohr. š. 5 cm, v. 1,9 cm. 35 Sek. 4, SE 219, inv. št. A 11663; Odlomek ostenja z ročajem posode, izdelane prostoročno iz lončarske mase LM A13;C21;E32. Gladka površina je lisasta svetlo rjava (10YR 7/2) in svetlo rdeča (7.5YR 7/6), slabo ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,2 x 5,1 cm. 36 Sek. 4, SE 219, inv. št. A 11665; Odlomek ostenja posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22;E21. Groba površina je lisasta svetlo rjava (7.5YR 6/2) in rjava (10YR 5/2), vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Na ostenju je okras vzporednih vodoravnih ka-nelur. Vel. 3 x 1,7 cm. 37 Sek. 4, SE 219, inv. št. A 11664; Odlomek ostenja posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (5YR 7/6), slabo ohranjena. Posoda je žgana oksidacijsko. Na ostenju je okras vzporednih vodoravnih žlebov. Vel. 2,9 x 3,1 cm. 38 Sek. 4, SE 219, inv. št. A 11666; Odlomek ostenja posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Groba površina je lisasta rjava (7.5YR 5/2), na notranji strani so ostanki temno sive prevleke (10YR 4/1). Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Na ostenju je okras vzporednih ravnih žlebov. Vel. 2,7 x 5,2 cm. 39 Sek. 4, SE 219, inv. št. A 11661; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A22;A13;C22. Groba površina je lisasta svetlo rjava (10YR 7/2) in siva (7.5YR 5/1), slabo ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 13,8 cm, v. 1,6 cm. 40 Sek. 1, SE 219, inv. št. A 11669; Odlomek železnega žeblja. Močno korodiran. Vel. 5,5 x 2,6 cm. 41 Sek. 1, SE 144, inv. št. A 11655; Odlomek dna z ostenjem sklede, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je svetlo rdeča (2.5YR 7/6), na notranji strani premazana z rumeno rdečo glazuro (7.5YR 5/8), na zunanji strani so vidne sledi zaglajevanja. Skleda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 8,2 cm, v. 3,4 cm. 42 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11625; Odlomek odebeljenega ustja z ostenjem sklede, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta temno rjava (10YR 4/2), vidne so sledi zaglajevanja. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 14 cm, v. 1,4 cm. 43 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11629; Lonec (odlomek močno izvihanega ustja z ostenjem), izdelan na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta zelo svetlo rjava (2.5Y 8/3) in svetlo siva (10YR 6/1), vidne so sledi zaglajevanja. Lonec je žgan oksidacijsko. Pr. u. 24,2 cm, v. 3 cm. 44 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11634; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22. Gladka površina je lisasta temno rjava (7.5Y 4/2) in svetlo rjava (10YR 7/3), slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,8 x 3,6 cm. 45 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11636; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta rdeče rjava (5YR 6/4), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,1 x 3,3 cm. 46 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11635; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je na notranji strani lisasta rdeče rjava (5YR 6/4) in na zunanji temno siva (10YR 4/1), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,9 x 3,3 cm. 47 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11644; Odlomek močno izvihanega ustja z ostenjem lonca, izdelanega na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (5YR 7/6), vidne so sledi zaglajevanja. Lonec je žgan oksidacijsko. Vel. 2,1 x 3,1 cm. 48 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11640; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Groba površina je lisasta svetlo rjava (10YR 6/2) in rdeče rjava (10YR 6/4), slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2 x 3,7 cm. 49 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11628; Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rjava (10YR 6/2) in temno rjava (10YR 4/2), vidne so sledi zaglajevanja. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,2 x 4,1 cm. 50 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11648; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C21;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (5YR 7/6), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,8 x 3 cm. 51 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11626; Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22;E21. Gladka zunanja površina je lisasta zelo svetlo rdeče rjava (10YR 8/4), notranja stran je engobirana, poslikana z zeleno in rjavo barvo ter glazirana. Skleda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,5 x 4,6 cm. SE 219 (32-40) SE 144 (41) SE 75 (42-51) 52 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11637; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (5YR 7/6), vidne so sledi zaglajeva-nja. Posoda je žgana oksidacijsko. Na ustju je okras odtisov prsta. Vel. 1,7 x 3,1 cm. 53 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11630; Odlomek vratu z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je na zunanji strani lisasta rdeče rjava (5YR 6/4) in na notranji rjava (7.5YR 5/3), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. ohr. š. 10 cm, v. 3 cm. 54 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11638; Odlomek ostenja posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (10YR 7/4), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Na ostenju je okras, poškodovan. Vel. 2,7 x 4,5 cm. 55 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11647; Odlomek ostenja posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (7.5YR 7/4), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Na ostenju je okras vodoravnih žlebov. Vel. 2,9 x 3,8 cm. 56 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11632; Odlomek ostenja posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta rdeča (7.5YR 6/6), vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana oksidacijsko. Na ostenju je okras vzporednih vodoravnih kane-lur. Vel. 3,1 x 2,4 cm. 57 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11631; Odlomek ostenja posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je rdeča (5YR 6/6), vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana oksidacijsko. Na ostenju je okras vodoravnih modeliranih reber. Vel. 2,7 x 3,6 cm. 58 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11627; Odlomek ostenja posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C21. Gladka površina je lisasta rjava (10YR 5/2), vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Na ostenju je okras vzporednih vodoravnih ka-nelur. Vel. 2,4 x 2,9 cm. 59 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11639; Odlomek ročaja posode, izdelane na vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (7.5YR 7/6), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,8 x 4,6 cm. 60 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11643; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je na notranji strani svetlo rdeča (7.5YR 7/6) in na zunanji svetlo rjava (10YR 6/2), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 12 cm, v. 3,9 cm. 61 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11641; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase LM 21;A13;C22;C12;E21. Groba površina je na notranji strani svetlo rdeča (5YR 6/6) in na zunanji rjava (5YR 5/3), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 10 cm, v. 3,1 cm. 62 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11650; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (7.5YR 7/6) in svetlo siva (10YR 6/1), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 10 cm, v. 2,5 cm. 63 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11642; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (7.5YR 7/6) in svetlo siva (10YR 6/1), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 10 cm, v. 1,9 cm. 64 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11646; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C21;E21. Gladka površina je na zunanji strani zelo svetlo rjava (10YR 8/2) in na notranji temno rjava (10YR 4/2). Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,5 x 3,6 cm. 65 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11633; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je na zunanji strani lisasta zelo svetlo rjava (7.5YR 7/3) in na notranji svetlo rdeča (2.5YR 8/6), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 3 x 2,6 cm. 66 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11645; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je na zunanji strani svetlo rdeča (10YR 7/6) in na notranji svetlo rjava (10YR 7/2), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 1,1 x 2,1 cm. 67 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11649; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je na zunanji strani zelo svetlo rjava (10YR 8/2) in na notranji temno siva (10YR 3/1). Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,7 x 3,2 cm. 68 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11651; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C21;J21. Gladka površina je na zunanji strani lisasta rjava (10YR 5/2) in na notranji temno siva (10YR 3/1), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,1 x 3,8 cm. 69 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11652; Odbitek iz bledo rumeno rjave kamnine. Na proksimalnem in dis-talnem delu dorzalne in ventralne strani so vidne posamične drobtin-časte retuše. Vel. 3,3 x 3,1 cm. 70 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11653; Odlomek železnega predmeta, rahlo ukrivljene oblike in ovalnega preseka. Nedoločene namembnosti. Močno korodiran. Vel. 7,2 x 2,9 cm. 71 Sek. 1, SE 75, inv. št. A 11654; Odlomek železnega predmeta krožnega preseka. Nedoločene namembnosti. Močno korodiran. Vel. 3,1 x 1,6 cm. v 68 72 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11506; Lonec (odlomek ustja z ostenjem), izdelan na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22. Gladka površina je rdeča (7.5YR 6/6) in rjava (5YR 5/4) ter glazirana z rdeče rjavo glazuro (7.5YR 5/6), slabo ohranjena. Lonec je žgan nepopolno oksidacij-sko. Pr. u. 30 cm, v. 2,4 cm. 73 Sek. 1, SE 1, inv. št. A 11480; Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (10YR 6/6) in siva (10YR 5/1), vidne so sledi zaglajevanja. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 16,2 cm, v. 1,6 cm. 74 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11582; Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta rdeča (5YR 6/6) in na notranji glazirana s svetlo zeleno glazuro, vidne so sledi zaglajevanja. Skleda je žgana oksidacijsko. Pr. u. 22,2cm, v. 2cm. 75 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11567; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta rdeče rjava (10YR 6/4), vidne sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 22 cm, v. 2,3 cm. 76 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11590; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (10YR 7/4), vidne so sledi zaglajevanja, delno poškodovana. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. u. 29,6 cm, v. 2,3 cm. 77 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11583; Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (10YR 7/4) in rjava (10YR 5/2), vidne so sledi zaglajevanja. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Na robu ustja posode je okras odtisov šila. Pr. u. 15 cm, v. 2,1 cm. 78 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11586; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta rdeča (5YR 6/6) in na notranji glazirana s svetlo zeleno glazuro, vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. u. 24,2 cm, v. 2 cm. 79 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11571; Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (10YR 7/4) in glazirana s temno zeleno glazuro, vidne so sledi zaglajevanja. Lonec je žgan oksidacijsko. Pr. u. 18,2 cm, v. 1,7 cm. 80 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11585; Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C21;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (10YR 7/4), vidne so sledi zaglajevanja. Lonec je žgan oksidacijsko. Pr. u. 13,4 cm, v. 2,9 cm. 81 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11584; Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C21. Gladka površina je lisasta svetlo rjava (10YR 7/2), vidne so sledi zagla-jevanja. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 20,2 cm, v. 1,8 cm. 82 SE 1, inv. št. A 11614; Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je na zunanji strani lisasta rjava (2.5YR 5/3) in na notranji temno siva (7.5YR 4/1), vidne so sledi zaglajevanja. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 18 cm, v. 2 cm. 83 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11591; Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega na lončarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta temno siva (7.5YR 4/1) in svetlo rjava (10YR 6/2), vidne so sledi zaglajevanja. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 13,2 cm, v. 1,3 cm. 84 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11569; Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A13;C23;E21. Gladka površina je na notranji strani lisasta svetlo rdeče rjava (10YR 7/4) in temno siva (10YR 4/1) ter na zunanji svetlo rdeča (10YR 7/6), vidne so sledi zaglajevanja. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 15,2 cm, v. 2,5 cm. 85 SE 1, inv. št. A 11615; Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta rdeča (7.5YR 6/6), vidne so sledi zaglajevanja. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 12,4 cm, v. 1,6 cm. 86 Sek. 4, SE 1, inv. št. A 11611; Odlomek manjšega ustja z oste-njem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C21;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rjava (10YR 6/2), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,2 x 1,8 cm. 87 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11573; Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Groba površina je lisasta svetlo rdeča (7.5YR 6/6), vidne so sledi zaglajevanja. Lonec je žgan oksidacijsko. Vel. 3,2 x 4,6 cm. 88 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11577; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C21;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rjava (10YR 7/3), vidne so sledi zaglaje-vanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 1,4 x 2,9 cm. 89 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11533; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (10YR 7/4), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,5 x 2,9 cm. 90 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11503; Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (10YR 7/4), slabše ohranjena. Skleda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,8 x 3,2 cm. 91 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11531; Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (10YR 7/6) in na zunanji strani glazirana z rumeno glazuro in na notranji z rjavo, vidne so sledi zaglajevanja. Lonec je žgan oksidacijsko. Vel. 2,1 x 2,7 cm. 92 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11534; Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (10YR 7/4) in rjava (10YR 5/2), vidne so sledi zaglajevanja. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Vel. 2 x 2,8 cm. 93 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11514; Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22. Gladka površina je lisasta svetlo rjava (10YR 7/2) in svetlo rdeče rjava (10YR 7/4), vidne so sledi zaglajevanja. Skleda je žgana oksidacijsko. Vel. 1,8 x 2,9 cm. 94 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11575; Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (10YR 7/4) in na notranji strani glazirana s svetlo zeleno glazuro, vidne so sledi zaglajevanja. Skleda je žgana oksidacijsko. Vel. 1,9 x 3,7 cm. 95 SE 1, inv. št. A 11612; Skleda (odlomek navpičnega roba ustja z ostenjem), izdelana na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta rdeča (2.5YR 4/6) in premazana z rjavo glazuro (7.5YR 5/6). Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Okras dveh vzporednih vodoravnih žlebov je na robu ustja sklede; notranjost pa je poslikana s svetlo rjavo barvo (10YR 8/2). Vel. 2,8 x 5,4 cm. 96 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11527; Skleda (odlomek roba ustja z oste-njem), izdelana na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta rdeča (2.5YR 4/6) in premazana z rdeče rjavo glazuro. Skleda je žgana oksidacijsko. Na robu ustja sklede je okras dveh vzporednih vodoravnih žlebov. Vel. 3,1 x 5,2 cm. 97 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11559; Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta rdeča (2.5YR 4/6) in premazana z rdeče rjavo in zeleno glazuro. Skleda je žgana oksidacijsko. Na robu ustja sklede je okras dveh vodoravnih vzporednih žlebov. Vel. 2,9 x 3 cm. 98 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11537; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta rdeča (7.5YR 6/6), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 1,7 x 4,1 cm. B n 99 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11525; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo siva (7.5YR 6/1) in svetlo rdeče rjava (10YR 7/4), vidne so sledi zaglaje-vanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2 x 2,6 cm. 100 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11568; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22;E21. Groba površina je lisasta svetlo rjava (10YR 6/2) in rjava (10YR 5/2), vidne sledi zagla-jevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,9 x 3 cm. 101 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11502; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22. Gladka površina je lisasta rdeče rjava (10YR 6/4) in temno rjava (10YR 4/2), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,5 x 2,8 cm. 102 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11513; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta rdeče rjava (10YR 6/4), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 1,6 x 2,9 cm. 103 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11532; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (10YR 7/4), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Na robu ustja posode je okras dveh vodoravnih vzporednih žlebljenih linij. Vel. 2,1 x 2,9 cm. 104 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11529; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C21;E21. Groba površina je lisasta svetlo rjava (10YR 6/2), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,2 x 3,7 cm. 105 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11572; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C21. Groba površina je lisasta temno siva (10YR 4/1) in svetlo rjava (10YR 6/2), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,7 x 3 cm. 106 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11494; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A22;A13;C21. Groba površina je lisasta svetlo rjava (10YR 6/2), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,3 x 3,2 cm. 107 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11539; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A13;C22. Gladka površina je lisasta svetlo rjava (10YR 7/3), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,3 x 2,4 cm. 108 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11592; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A13;C21. Gladka površina je lisasta temno siva (7.5YR 4/1), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana redukcijsko. Vel. 1,7 x 1,8 cm. 109 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11500; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rjava (10YR 7/3), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,5 x 2,7 cm. 110 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11570; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta temno siva (10YR 4/1), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko. Vel. 1,9 x 2,5 cm. 111 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11526; Odlomek ostenja sklede, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22. Gladka površina je lisasta rdeča (7.5YR 6/6), na notranji strani glazirana s temno zeleno glazuro, slabše ohranjena. Skleda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,7 x 3,2 cm. 112 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11507; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (10YR 7/4), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,1 x 2,5 cm. 113 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11508; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C21;E21. Gladka površina je na zunanji strani lisasta rdeče rjava (7.5YR 6/4) in na notranji temno rjava (10YR 4/2), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,2 x 3 cm. 114 SE 1, inv. št. A 11621; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rjava (10YR 6/2) in temno siva (7.5YR 4/1), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,6 x 3,3 cm. 115 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11509; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz lončarske mase LM A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (10YR 7/6), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 1,4 x 2,7 cm. 116 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11574; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C21. Gladka površina je lisasta temno siva (10YR 4/1) in rjava (10YR 5/3), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,5 x 2,8 cm. 117 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11501; Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane na lončarskem vretenu iz drobnozrnate lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta temno rjava (10YR 4/2), vidne so sledi zaglajevanja. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2.1 x 2,5 cm. 118 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11593; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A13;C21. Gladka površina je lisasta rdeče rjava (7.5YR 6/4) in rjava (10YR 5/2), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1.2 x 2 cm. 119 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11595; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta temno siva (7.5YR 4/1) in svetlo rjava (10YR 6/2), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,6 x 2,4 cm. I 120 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11578; Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A13;C21;E21. Groba površina je lisasta svetleje rjava (10YR 6/3), vidne so sledi za-glajevanja. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,8 x 3,5 cm. 121 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11497; Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (10YR 7/4), vidne so sledi zaglajevanja. Skleda je žgana oksidacijsko. Vel. 2 x 2,9 cm. 122 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11530; Odlomek ustja z ostenjem lonca, izdelanega na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta rdeče rjava (5YR 6/4), vidne so sledi zaglajevanja. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Na robu ustja posode je okras vrezane vodoravne črte. Vel. 2 x 4,5 cm. 123 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11538; Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22. Gladka površina je lisasta rdeče rjava (7.5YR 6/4) in temno siva (10YR 4/1), vidne so sledi zaglajevanja. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Na robu ustja posode je okras vzporednih vodoravnih žlebov. Vel. 2,4 x 2,9 cm. 124 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11580; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C23;E21. Gladka površina je na zunanji strani lisasta svetlo rjava (10YR 6/2) in na notranji temno siva (10YR 4/1), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,8 x 3,8 cm. 125 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11535; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C21;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (10YR 7/4), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 1,5 x 2,9 cm. 126 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11498; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C23;E21. Gladka površina je lisasta rdeča (5YR 6/6) in na notranji strani glazirana s temno rjavo glazuro, na zunanji pa s temno zeleno, vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2 x 2,7 cm. 127 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11536; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22. Gladka površina je lisasta svetlo rjava (10YR 6/2) in temno rjava (10YR 4/2), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,2 x 3,7 cm. 128 SE 1, inv. št. A 11616; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22;E21. Gladka površina je na notranji strani lisasta svetlo rjava (10YR 6/2) in na zunanji rdeča (7.5YR 6/6), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 4,3 x 4,8 cm. 129 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11493; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta rdeča (7.5YR 6/6), slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,5 x 3,3 cm. 130 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11589; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22. Gladka površina je lisasta rdeča (5YR 6/6) in rjava (10YR 5/2), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,9 x 3,4 cm. 131 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11594; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta rdeče rjava (10YR 6/4), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,1 x 2,9 cm. 132 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11504; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22. Gladka površina je lisasta rdeča (10YR 6/6) in rjava (10YR 5/2), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,3 x 4,5 cm. 133 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11496; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (10YR 7/4) in siva (10YR 5/1), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 3,3 x 3,1 cm. 134 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11510; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C21. Gladka površina je lisasta rdeča (10YR 6/6), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 1,3 x 3,7 cm. 135 Sek. 4, SE 1, inv. št. A 11609; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je svetlo rumeno rjava (2.5Y 8/3), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 1 x 3,1 cm. 1 I 1 I I \ o 136 SE 1, inv. št. A 11617; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (7.5YR 6/6), vidne so sledi za-glajevanja. Posoda je žgana oksida-cijsko. Vel. 1,1 x 1,7 cm. 137 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11495; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22;E21. Gladka površina je na notranji strani lisasta svetlo rjava (7.5YR 7/2) in na zunanji rdeča (5YR 5/6), vidne so sledi zagla-jevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,3 x 3,6 cm. 138 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11581; Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22. Gladka površina je lisasta rdeča (5YR 6/6) in glazirana z belo glazuro, vidne so sledi zaglajevanja. Skleda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,1 x 3,2 cm. 139 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11598; Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (10YR 7/4) in svetlo rjava (10YR 7/2), na notranji strani premazana z rdečim premazom, slabo ohranjena. Skleda je žgana oksida-cijsko. Vel. 3,7 x 4,5 cm. 140 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11524; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C21. Gladka površina je rdeča (5YR 6/6), slabše ohranjena. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,1 x 2,2 cm. 141 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11505; Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22;E21. Gladka površina je rdeča (7.5YR 6/6) in glazirana z rdeče rjavo glazuro, slabo ohranjena. Skleda je žgana oksidacijsko. Vel. 2 x 3,9 cm. 142 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11528; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (10YR 7/4), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,1 x 3 cm. 143 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11587; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta rdeča (5YR 6/6) in na zunanji strani glazirana z zeleno glazuro, vidne sledi zaglaje-vanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Na zunanji strani posode je slikan okras. Vel. 1,8 x 2,8 cm. 144 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11588; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (10YR 7/4), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2 x 3,4 cm. 145 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11576; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (10YR 7/6), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 1,8 x 2,9 cm. 146 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11512; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rjava (10YR 6/2), vidne so sledi zaglaje-vanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2 x 4 cm. 147 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11540; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (10YR 8/4), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,5 x 2,9 cm. 148 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11511; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta rdeča (10YR 6/6), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2 x 1,9 cm. 149 Sek. 4, SE 1, inv. št. A 11610; Odlomek roba ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je svetlo rdeče rjava (10YR 7/4), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Na robu ustja posode je okras dveh vodoravnih vzporednih žlebov. Vel. 1,4 x 3,3 cm. 150 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11499; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta rdeče rjava (10YR 6/4), vidne so sledi zaglaje-vanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 1,3 x 2,2 cm. 151 Sek. 4, SE 1, inv. št. A 11608; Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C21. Gladka površina je lisasta rjava (7.5YR 5/3) in temno rjava (10YR 4/2), slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,7 x 1,9 cm. W I D / / ! r 152 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11541; Odlomek ustja z ročajem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C21. Gladka površina je lisasta rjava (5YR 5/3) in temno siva (7.5YR 4/1), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,7 x 4,4 cm. 153 Sek. 1, SE 1, inv. št. A 11478; Odlomek ustja z ročajem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22. Gladka površina je lisasta svetlo rjava (7.5YR 6/2) in temno siva (10YR 4/1), slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2 x 4,5 cm. 154 Sek. 4, SE 1, inv. št. A 11599; Odlomek ustja z ostenjem in ročajem posode, izdelane iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (5YR 7/6), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 1,4 x 3,7 cm. 155 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11492; Odlomek ročaja posode, izdelane iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta rdeča (5YR 6/6), vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,4 x 4 cm. 156 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11566; Odlomek ostenja sklede, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (10YR 7/4) in glazirana z rumeno rjavo glazuro (10YR 5/6), vidne so sledi zaglajevanja. Skleda je žgana oksidacijsko. Rjava slikana linija je na notranji strani sklede. Pr. ohr. šir. 31,6 cm, v. 3,9 cm. 157 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11579; Odlomek ostenja sklede (?), izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta rdeča (5YR 6/6) in na notranji strani glazirana z belo glazuro, vidne so sledi zaglajevanja. Skleda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,2 x 4 cm. 158 Sek. 1, SE 1, inv. št. A 11476; Odlomek ostenja posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Groba površina je lisasta svetlo rjava (7.5YR 6/2), vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Na ostenju je okras vzporednih vodoravnih žlebov. Vel. 1,9 x 2,1 cm. 159 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11517; Odlomek ostenja posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (7.5YR 7/6), vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana oksidacijsko. Na ostenju posode je okras vodoravnega žleba. Vel. 1,8 x 2,7 cm. 160 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11518; Odlomek ostenja posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;C12. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (7.5YR 7/4), vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana oksidacijsko. Na ostenju posode je okras vzporednih vodoravnih žlebov. Vel. 1,6 x 2,1 cm. 161 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11515; Odlomek ostenja posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je na notranji strani lisasta svetlo rjava (7.5YR 7/2) in na zunanji rjava (10YR 5/3), vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Na ostenju posode je okras vzporednih vodoravnih kane-lur. Vel. 2,2 x 2 cm. 162 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11516; Odlomek ostenja posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (7.5YR 7/6), vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Okras je izdelan na ostenju z modeliranjem (rebro). Vel. 1,8 x 1,9 cm. 163 Sek. 4, SE 1, inv. št. A 11600; Odlomek ostenja posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta rdeča (5YR 6/6), vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana oksidacijsko. Na ostenju je izdelan okras plastičnih vodoravnih reber. Vel. 2,6 x 2,9 cm. 164 Sek. 1, SE 1, inv. št. A 11477; Odlomek ostenja posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;C12;E21. Groba površina je lisasta zelo svetlo rjava (2.5Y 8/2), vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana oksidacijsko. Na ostenju je izdelano z odtisom šila razčlenjeno plastično rebro. Vel. 4,1 x 2,9 cm. 165 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11565; Odlomek ročaja posode, izdelane iz lončarske mase LM A21;A13;C21;E21. Gladka, a deformirana površina je lisasta rdeča (7.5YR 6/6), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,3 x 2,1 cm. 166 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11564; Odlomek ročaja posode, izdelane iz lončarske mase LM A21;A13;C21. Groba površina je lisasta temno siva (7.5YR 3/1), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko. Vel. 2,2 x 2,5 cm. 167 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11596; Odlomek ročaja posode, izdelane iz lončarske mase LM A31;A13;C22. Gladka površina je lisasta rdeče rjava (7.5YR 6/4), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,3 x 2,6 cm. 168 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11491; Odlomek ročaja posode, izdelane iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (10YR 7/6), vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Na ostenju posode pod ročajem je izdelan okras odtisa prsta. Vel. 3,4 x 3,1 cm. 169 SE 1, inv. št. A 11620; Odlomek ročaja posode, izdelane iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (10YR 6/4). Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,9 x 2,3 cm. 170 SE 1, inv. št. A 11613; Odlomek ročaja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (7.5YR 7/4), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je bila žgana oksidacij-sko. Vel. 3,2 x 4,3 cm. 171 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11563; Odlomek ročaja posode, izdelane iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22;E21. Groba površina je lisasta rdeča (7.5YR 6/6), vidne sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 3,1 x 4,2 cm. cm:) C 3 ' ' I / / I / / -- I I I crrP 172 Sek. 4, SE 1, inv. št. A 11607; Odlomek ostenja z ročajem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (10YR 7/6), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacij-sko. Vel. 3 x 4,4 cm. 173 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11490; Odlomek ostenja z ročajem posode, izdelane iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C21;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (10YR 7/6), vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacij-sko. Na ostenju posode pod ročajem je izdelan okras odtisa prsta. Vel. 5,7 x 4,1 cm. 174 SE 1, inv. št. A 11622; Odlomek ostenja z ročajem posode, izdelane iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (7.5YR 6/4) in rjava (10YR 5/3), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,7 x 5,5 cm. 175 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11542; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22;E21. Gladka površina je na notranji strani rdeča (7.5YR 6/6) in na zunanji lisasta rjava (5YR 5/4) ter temno siva (7.5YR 4/1), notranjost posode je premazana z rumeno rjavo (7.5YR 5/6) glazuro. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 22,2 cm, v. 2,8 cm. 176 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11549; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (7.5YR 7/6), slabo ohranjena. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 6,4 cm, v. 1,2 cm. 177 Sek. 4, SE 1, inv. št. A 11603; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rjava (10YR 7/2), vidne so sledi zagla-jevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 11 cm, v. 1,2 cm. 178 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11553; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (10YR 7/6), vidne so sledi za-gladitve. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 12,2 cm, v. 1 cm. 179 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11555; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;C12. Gladka površina je lisasta svetlo rjava (10YR 6/2), vidne so sledi zagla-ditve. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 8 cm, v. 3 cm. 180 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11519; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (10YR 7/6), vidne so sledi zagladitev, poškodovana. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 14 cm, v. 2 cm. 181 Sek. 4, SE 1, inv. št. A 11601; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22;E21. Groba površina je na zunanji strani lisasta temno rjava (10YR 4/2) in na notranji rdeča (7.5YR 6/6). Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 8 cm, v. 4,4 cm. 182 Sek. 4, SE 1, inv. št. A 11606; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;C12. Gladka površina je lisasta rjava (10YR 5/2), slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 9 cm, v. 2,6 cm. 183 SE 1, inv. št. A 11619; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22;E21. Groba površina je lisasta svetlo rdeče rjava (7.5YR 7/4), slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 11 cm, v. 2,8 cm. 184 Sek. 4, SE 1, inv. št. A 11602; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rjava (10YR 7/2), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 8 cm, v. 2,6 cm. * I 185 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11521; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C23;E31;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (10YR 7/4), vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksida-cijsko. Pr. d. 12 cm, v. 2,2 cm. 186 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11597; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta rdeče rjava (7.5YR 6/4), vidne so sledi zagla-jevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 5,2 cm, v. 1,2 cm. 187 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11544; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22;E21. Groba površina je lisasta svetlo rjava (10YR 7/2) na zunanji strani in svetlo rdeča (10YR 7/6) na notranji, vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 10 cm, v. 1,5 cm. 188 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11547; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta rdeča (5YR 6/6), slabše ohranjena. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 10 cm, v. 1,8 cm. 189 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11546; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C21;E21. Gladka površina je lisasta rdeča (5YR 6/6), slabše ohranjena. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 7 cm, v. 1,6 cm. 190 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11561; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta rdeča (7.5YR 6/6), vidne so sledi zaglaje-vanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 6 cm, v. 2,6 cm. 191 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11550; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C23. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (7.5YR 7/6) in na notranji strani glazirana z rjavo glazuro (10YR 5/3), slabo ohranjena. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 8 cm, v. 2,2 cm. 192 SE 1, inv. št. A 11618; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Groba površina je lisasta svetlo rdeče rjava (7.5YR 7/4) in rjava (5YR 5/2), slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 10,4 cm, v. 2,4 cm. 193 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11543; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C21;E21. Gladka površina je rdeča (5YR 6/6) s sivo liso (10YR 5/1), vidne sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 7 cm, v. 3,3 cm. 194 Sek. 4, SE 1, inv. št. A 11604; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (7.5YR 6/6) in siva (7.5YR 5/1), vidne sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 9,2 cm, v. 2,2 cm. 195 Sek. 1, SE 1, inv. št. A 11479; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22;E21. Gladka površina je na zunanji strani lisasta svetlo rjava (10YR 6/2) in na notranji rdeča (5YR 6/6), slabo ohranjena. Zunanja površina je glazirana s temno rjavo (5YR 3/2) glazuro, notranja pa z rdeče rjavo (7.5YR 5/6). Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 7,8 cm, v. 1,5 cm. 196 Sek. 3 SE 1, inv. št. A 11548; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (7.5YR 6/6) in na notranji strani glazirana z rjavo glazuro (10YR 5/3), slabo ohranjena. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 12 cm, v. 2 cm. 197 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11522; Krožnik (odlomek prstanastega dna z ostenjem) je izdelan iz porcelana (LM A13). Gladka površina je bela (10YR 8/1), slabše ohranjena. Posoda je žgana oksidacijsko. Notranja površina je okrašena s črnimi slikanimi črtami. Pr. d. 8 cm, v. 1,8 cm. 198 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11523; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C21. Gladka površina je na notranji strani lisasta rdeča (7.5YR 6/6) in na zunanji siva (5YR 5/1), slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,8 x 2,3 cm. 199 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11485; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22. Gladka površina je na notranji strani lisasta rdeča (5YR 6/6) in na zunanji rjava (7.5YR 5/4), slabo ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,1 x 3,7 cm. 200 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11551; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (10YR 7/4), vidne so sledi zagladitve. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,2 x 3,7 cm. 201 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11487; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C21. Gladka površina je lisasta rjava (10YR 5/2), vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,8 x 2,5 cm. 202 Sek. 4, SE 1, inv. št. A 11605; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A13;C21;E21. Gladka površina je na notranji strani lisasta rdeča (7.5YR 6/6) in na zunanji rjava (10YR 5/2), slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,4 x 2,5 cm. 203 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11488; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (10YR 7/4), slabo ohranjena. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,1 x 3,2 cm. 204 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11484; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;C12. Gladka površina je na notranji strani je lisasta svetlo rjava (10YR 7/2) in na zunanji rdečkasta (7.5YR 6/4), slabo ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,6 x 2,5 cm. \ \ \ \ \ \ I 205 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11520; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (10YR 7/6), vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,2 x 6 cm. 206 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11556; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rjava (10YR 7/2), vidne so sledi zagla-ditve. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,1 x 3,8 cm. 207 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11560; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta rdeče rjava (10YR 6/4) in siva (7.5YR 5/1), slabo ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,4 x 3 cm. 208 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11483; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rjava (10YR 6/2), vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,7 x 3,1 cm. 209 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11489; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (10YR 7/6), slabo ohranjena. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 1,5 x 3,3 cm. 210 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11554; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22;E21. Gladka površina je na notranji strani lisasta rdeča (10YR 6/6) in na zunanji svetlo rdeče rjava (10YR 7/4), vidne so sledi zagladitve. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,5 x 3,1 cm. 211 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11552; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (10YR 7/4), vidne so sledi zagladitve. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,2 x 2,1 cm. 212 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11558; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Groba površina je lisasta rjava (7.5YR 5/3), vidne sledi zagladitve. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,8 x 4,5 cm. 213 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11545; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22. Gladka površina je lisasta svetlo rjava (10YR 7/2), vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 1,3 x 2,8 cm. 214 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11481; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22;E21. Gladka površina je na notranji strani lisasta svetlo rdeča (10YR 7/6) in na zunanji svetlo rjava (10YR 6/2), slabo ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,7 x 2 cm. 215 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11486; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeče rjava (10YR 7/4), vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1 x 2,2 cm. 216 Sek. 2, SE 1, inv. št. A 11482; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A31;A21;A13;C22;E21. Gladka površina je lisasta svetlo rdeča (10YR 6/6), vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,9 x 4,1 cm. 217 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11557; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A13;C22;E21. Gladka površina je na notranji strani svetlo siva (10YR 7/1) in na zunanji svetlo rdeče rjava (10YR 7/4), vidne so sledi zagladitve. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,2 x 4,6 cm. 218 Sek. 3, SE 1, inv. št. A 11562; Odlomek dna z ostenjem in nogo posode, izdelane na lončarskem vretenu iz lončarske mase LM A21;A13;C22;E21. Gladka notranja površina je lisasta svetlo rdeča (10YR 7/6), zunanja pa je lisasta svetlo rjava (10YR 6/2) in temno siva (10YR 4/1), vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Na prehodu noge v dno posode je okras odtisa prsta. Vel. 4 x 6,3 cm. 219 SE 1, inv. št. A 11623; Odlomek tanjšega železnega predmeta - žeblja. Močno korodiran. Vel. 3,7 x 5,5 cm. I \ v: O- Keramično gradivo s površinskega pregleda8 Bojan Djurić Gradivo hrani Narodni muzej Slovenije. Okrajšave sek. sektor L luknjičavost SE stratigrafska enota u. ustje PO prazgodovinski objekt d. dno inv. št. inventarna številka pr. premer LM lončarska masa nv. pr. največji premer GOM Gomile ohr. ohranjena ZE zbiralna enota v. višina A kremen š. širina C sljuda vel. velikost D organske sestavine cm centimeter E železovi oksidi g gram J nedefinirane sestavine 1 GOM ZE 19C 6 GOM ZE 42C 12 GOM ZE 45E 18 GOM ZE 9B Odlomek sklede z odebeljenim Odlomek močno izvihanega profili- Odlomek izvihanega ustja z vra- Odlomek izvihanega ustja z vra- ustjem; oker glazura na notranji ranega ustja sklede/pladnja; v. 2,8 tom lonca; v. 3,4 cm, š. 5 cm. LM tom lonca; v. 2,4 cm, š. 4,2 cm. LM strani in na zunanjem robu in temno cm, š. 3,5 cm. LM A21;A13;C22;E21. A21;A13;C21;E21. A21;A13;C22;E21. rjava glazura na zgornji površini ustja; v. 1,6 cm, š. 6,6 cm, pr. 45 cm. 7 GOM ZE 20C1 13 GOM ZE 21B 19 GOM ZE 1C LM A21;A13;C21. Odlomek izvihanega ustja z vratom Odlomek izvihanega ustja z vra- Odlomek izvihanega ustja z vra- lonca; v. 2,3 cm, š. 5,1 cm, pr. 25,6 tom lonca; v. 2,2 cm, š. 4,3 cm. LM tom lonca; v. 3,4 cm, š. 3,1 cm. LM 2 GOM ZE 16D cm. LM A21;A13;C21;E21. A21;A13;C22;E21. A21;A13;C22;E21. Odlomek sklede z odebeljenim ustjem; črna glazura na notranjem 8 GOM ZE 45D2 14 GOM ZE 45B2 20 GOM ZE 20B robu ustja; v. 2,6 cm, š. 4,8 cm, pr. Odlomek izvihanega ustja z vratom Odlomek izvihanega ustja z vra- Odlomek izvihanega ustja z vra- 38 cm. LM A13;C22. lonca; v. 2 cm, š. 5,4 cm, pr. 20 cm. tom lonca; v. 2,3 cm, š. 3,2 cm. LM tom lonca; v. 2,4 cm, š. 4 cm. LM LM A21;A13;C22;E21. A31;A21;A13;C22;E21. A31;A21;A13;C21;E21. 3 GOM ZE 42B Odlomek odebeljenega profilirane- 9 GOM ZE 34A1 15 GOM ZE 24D2 ga ustja sklede; v. 4 cm, š. 6 cm. LM Odlomek izvihanega ustja z vratom Odlomek izvihanega ustja z vra- A21;A13;C21;E21. lonca; v. 2,2 cm, š. 5,9 cm, pr. 18,6 cm. LM A21;A13;C22;E21. tom lonca; v. 1,9 cm, š. 3,2 cm. LM A21;A13;C22;E21. 4 GOM ZE 41E1 Odlomek rahlo izvihanega ustja s 10 GOM ZE 41B 16 GOM ZE 16C2 steno skodelice iz porcelana; v. 4,4 Odlomek izvihanega ustja z vratom Odlomek izvihanega ustja z vra- cm, š. 2,8 cm. LM A13. lonca; v. 2,3 cm, š. 3,9 cm, pr. 18,3 cm. LM A31;A21;A13;C22;E21. tom lonca; v. 1,8 cm, š. 3,9 cm. LM A13;C22;E21. 5 GOM ZE 1B Odlomek ustja s steno sklede/pla- 11 GOM ZE 28B 17 GOM ZE 38A dnja z izvihanim ustjem; na notra- Odlomek izvihanega ustja z vra- Odlomek izvihanega ustja z vra- nji strani sledi podlage za glazuro; v. tom lonca; v. 2,8 cm, š. 4,6 cm. LM tom lonca; v. 3,6 cm, š. 3,9 cm. LM 1,6 cm, š. 4,4 cm. LM A13;C23;E21. A13;C22;E21. A21;A13;C22;E21. 8 Makroskopska tehnološka analiza novoveškega keramičnega gradiva s površinskega pregleda je predstavljena na str. 87 (Jezeršek). Podrobna podatkovna baza tehnoloških lastnosti posameznega odlomka analizirane novoveške keramike pa je prikazana v Dodatku 1: zap. št. 1 - 57. M 1:3 (1, 2) 1 '=r 3 6 7 8 9 21 GOM ZE 2B2 Odlomek izvihanega ustja sklede; v. 2,1 cm, š. 4,3 cm, pr. 24,3 cm. LM A22;A13;C22;E21. 32 GOM ZE 13C Odlomek izvihanega ustja z vratom lonca; v. 1,9 cm, š. 3,5 cm. LM A31;A13;C22. 22 GOM ZE 1A Odlomek izvihanega ustja z vratom lonca; v. 2,7 cm, š. 5,7 cm, pr. 26,2 cm. LM A31;A21;A13;C22. 33 GOM ZE 43A Odlomek izvihanega ustja sklede; v. 2,4 cm, š. 6,1 cm, pr. 27,6 cm. LM A31;A21;A13;C21;E21. 23 GOM ZE 42D1 Odlomek izvihanega ustja z vratom lonca; v. 1,8 cm, š. 4,8 cm, pr. 17,2 cm. LM A21;A13;C22;E21. 34 GOM ZE 43D Odlomek izvihanega ustja sklede; v. 2,2 cm, š. 5,6 cm, pr. 19,6 cm. LM A22;A13;C21;E21. 24 GOM ZE 41E2 Odlomek izvihanega ustja z vratom lonca; v. 2,2 cm, š. 4,1 cm, pr. 17 cm. LM A21;A13;C22. 35 GOM ZE 16C1 Odlomek izvihanega ustja z vratom lonca; v. 2 cm, š. 3,9 cm, pr. 15 cm. LM A21;A13;C22;E21. 25 GOM ZE 50A Odlomek izvihanega ustja z vratom lonca; v. 3,6 cm, š. 4,4 cm, pr. 15,4 cm. LM A21;A13;C22. 36 GOM ZE 45B1 Odlomek izvihanega ustja z vratom lonca; v. 2,4 cm, š. 4,3 cm. LM A21;A13;C21;E21. 26 GOM ZE 4E Odlomek izvihanega ustja z vratom lonca; v. 1,8 cm, š. 4,4 cm, pr. 14 cm. LM A31;A21;A13;C22;E21. 37 GOM ZE 20C2 Odlomek izvihanega ustja z vratom lonca; v. 2,6 cm, š. 3,6 cm. LM A21;A13;C22;E21. 27 GOM ZE 4A Odlomek izvihanega ustja z vratom lonca; v. 2,6 cm, š. 3,8 cm. LM A21;A13;C23;E21. 38 GOM ZE 11C Odlomek izvihanega ustja z vratom lonca; v. 2,7 cm, š. 2,8 cm. LM A22;A13;C22;E21. 28 GOM ZE 28A Odlomek izvihanega ustja z vratom lonca; v. 2 cm, š. 3,7 cm. LM A21;A13;C22. 29 GOM ZE 38E Odlomek izvihanega ustja z vratom lonca; v. 2,5 cm, š. 5,1 cm. LM A31;A21;A13;C22;E21. 30 GOM ZE 48A Odlomek izvihanega ustja z vratom lonca; v. 2,6 cm, š. 4,6 cm. LM A22;A13;C22. 31 GOM ZE 17A Odlomek izvihanega ustja z vratom lonca; v. 2,1 cm, š. 2,7 cm. LM A31;A13;C22. Arheologija na avtocestah Slovenije Gomile pri Lenartu 80 V_J 39 GOM ZE 43B 50 GOM ZE 2B1 Odlomek izvihanega ustja z vratom Odlomek izvihanega ustja z vra- lonca; v. 2,3 cm, š. 5,4 cm, pr. 20 cm. tom lonca; v. 2,4 cm, š. 3,6 cm. LM LM A31;A21;A13;C22;E21. A21;A13;C21;E21. 40 GOM ZE 22C 51 GOM ZE 38C Odlomek izvihanega ustja z vratom Odlomek izvihanega ustja z vra- lonca; v. 2,4 cm, š. 4,9 cm, pr. 19,4 tom lonca; v. 2,8 cm, š. 2,7 cm. LM cm. LM A21;A13;C22;E21. A31;A13;C23;E21. 41 GOM ZE 8C 52 GOM ZE 35A Odlomek izvihanega ustja z de- Odlomek močno izvihanega ustja lom ročaja in vratom lonca; v. sklede; v. 3,3 cm, š. 4,4 cm, pr. 20 3,9 cm, š. 5,6 cm, pr. 16,6 cm. LM cm. LM A31;A22;A13;C22. A21;A13;C22;E21. 53 GOM ZE 49A1 42 GOM ZE 32B Odlomek pokrova; v. 2,1 cm, š. 3,1 Odlomek izvihanega ustja z vra- cm. LM A21;A13;C22;E21. tom lonca; v. 2,8 cm, š. 4,2 cm. LM A21;A13;C22;E21. 54 GOM ZE 45D1 Odlomek gumbastega ročaja po- 43 GOM ZE 40B krova; v. 2,3 cm, pr. 5,2 cm. LM Odlomek izvihanega ustja z vra- A21;A13;C22;E21. tom lonca; v. 2,4 cm, š. 3,8 cm. LM A31;A21;A13;C22. 55 GOM ZE 15B Odlomek gumbastega ročaja po- 44 GOM ZE 17E krova; v. 2,8 cm, pr. 4,2 cm. LM Odlomek izvihanega ustja z vra- A31;A21;A13;C22;E21. tom lonca; v. 2,6 cm, š. 3,3 cm. LM A21;A13;C22;E21. 56 GOM ZE 7A Odlomek gumbastega ročaja pokro- 45 GOM ZE 1E va, prevlečenega na zunanji strani Odlomek izvihanega ustja z vra- z olivno zeleno glazuro in na notra- tom lonca; v. 3 cm, š. 2,8 cm. LM nji strani z oranžno; v. 1,1 cm, pr. 3,6 A31;A21;A13;C22;E21. cm. LM A13;C21;E21. 46 GOM ZE 49A2 57 GOM ZE 48C Odlomek izvihanega ustja z vratom Odlomek lonca z ravnim dnom; lonca; v. 2,4 cm, š. 3,6 cm, pr. 19 cm. v. 3,6 cm, š. 3,8 cm, pr. 12 cm. LM LM A21;A13;C21;E21. A21;A13;C21;E21. 47 GOM 34A2 Odlomek izvihanega ustja z vra- tom lonca; v. 2 cm, š. 3,4 cm. LM A31;A13;C22. 48 GOM ZE 25A Odlomek izvihanega ustja z vra- tom lonca; v. 2,4 cm, š. 3,7 cm. LM A21;A13;C22;E21. 49 GOM ZE 24D1 Odlomek izvihanega ustja z vra- tom lonca; v. 2 cm, š. 3,6 cm. LM A31;A13;C21;E21. Arheologija na avtocestah Slovenije Gomile pri Lenartu 82 C^ZJ Analize Makroskopska tehnološka analiza prazgodovinskega keramičnega zbira Makroskopske in druge tehnološke raziskave keramičnih najdb so bile do pred dobrega desetletja v slovenski prazgodovinski arheologiji redke. V zadnjih letih pa lahko na tem področju raziskovanja opazimo znatno spremembo na bolje. Ponujenih je bilo več metodoloških pristopov, opravljene pa so bile tudi številne tovrstne raziskave. Prazgodovinski keramični zbir iz najdišča Gomile skupno šteje 260 odlomkov. Gre za močno razdrobljene kose, pri katerih smo že pri preliminarnem pregledu gradiva opazili, da so površine odlomkov in prelomov izjemno slabo ohranjene. Ker gre za relativno majhno število najdb, smo se odločili, da makroskopsko tehnološko analiziramo vse odlomke prazgodovinske keramike. Raziskava je potekala na ravni posameznega odlomka, na ravni keramičnega zbira posameznih prazgodovinskih objektov in na ravni celotnega najdišča. Na ravni posameznega odlomka smo določili izbrane tehnološke lastnosti, pri čemer smo se oprli na smernice Milene Horvat (Horvat 1999, navodila 1). Pri tehnološki makroskopski analizi keramike smo opazovali lastnosti, kakršne so lončarska masa, oblikovanje, dodelava površine, premazovanje in žganje, če je bila keramika okrašena, smo določili tudi način izdelave okrasa. Pri določanju lončarske mase smo opredelili vrsto osnovnih sestavin in velikost njihovih zrnc. Na osnovi največje velikosti zrnc smo v nadaljevanju določili zrnavost lončarske mase, na osnovi vrste sestavin pa smo jih razvrstili v različne skupine lončarskih mas. Pri vsakem odlomku smo poskusili ugotoviti tudi način oblikovanja in dodelavo površine, tj. način obdelave površine in morebitne ostale postopke, denimo premazovanje. Poskusili smo določiti tudi način in pogoje žganja. Pri okrašeni keramiki pa smo ugotavljali še, na kakšen način je bila okrašena (Horvat 1999, navodila 1). Na ravni najdišča smo s pomočjo statistične obravnave rezultatov poskušali opredeliti osnovne tehnološke značilnosti prazgodovinske keramike, na ravni keramičnih zbirov posameznih prazgodovinskih objektov pa smo s splošno oceno stanja poskusili ponazoriti primerljivost tehnoloških značilnosti keramike v določenih objektih. Skupno smo analizirali 260 odlomkov prazgodovinske keramike. 217 odlomkov je pripadalo prazgodovinskemu objektu PO 235, preostali pa so bili iz prazgodovinskih objektov PO 8 (3 odl.), PO 13 (2 odl.), PO 44 (1 odl.), PO 58 (1 odl.), PO 100 (1 odl.), PO 146 (10 odl.), PO 148 (8 odl.), PO 239 (5 odl.), PO 244 (3 odl.), PO 252 (3 odl.), PO 261 (1 odl.). Na prvi pogled je obravnavana keramika dokaj homogena, zato so njene lastnosti medsebojno dobro primerljive. Keramika iz Gomil je najpogosteje izdelana iz dobnozrnatih lončarskih mas (48%), dokaj pogosto iz finozrnatih (35%), redkeje iz grobozrna-tih (15%) in le v 2% iz zelo grobozrnatih lončarskih mas (sl. 39). Do podobnih sklepov pridemo tudi pri opazovanju zrnavosti lončarskih mas keramike posameznih prazgodovinskih objektov, izjemo morda predstavljata edino keramična zbira iz objektov PO 146 in PO 148, kjer je nekaj več odlomkov keramike, izdelane iz zelo grobozrnatih lončarskih mas (sl. 40). 39 Deleži lončarskih mas različnih zrnavosti prazgodovinske keramike. 48 drobnozrnata 35 finozrnata grobozrnata zelo grobozrnata 40 Zastopanost lončarskih mas različnih zrnavosti prazgodovinske keramike po posameznih objektih. zrnavost PO 8 PO 13 PO 44 PO 58 PO 104 PO 146 PO 148 PO 149 PO 235 PO 239 PO 244 PO 252 PO 261 finozrnata 1 14 1 83 2 drobnozrnata 3 2 1 3 4 101 3 3 3 1 grobozrnata 6 1 33 zelo grobozrnata 4 skupaj 10 217 3 2 1 1 1 8 5 5 3 3 1 Kot osnovne sestavine se v lončarskih masah poleg gline pojavljajo predvsem kremen (A), sljuda (C), organske sestavine (D) in železovi oksidi (E). Na osnovi njihove pojavnosti lahko lončarske mase razdelimo v štiri večje skupine: lončarske mase s kremenom in sljudo (AC), lončarske mase s kremenom, sljudo in organskimi sestavinami (ACD), lončarske mase s kremenom, sljudo, organskimi sestavinami in železovimi oksidi (ACDE) ter mase s kremenom, sljudo in železovimi oksidi (ACE). Pri statistični oceni njihove zastopanosti se je pokazalo, da so skoraj enakovredno zastopane tri skupine lončarskih mas. Največji delež pripada lončarskim masam s kremenom, sljudo, organskimi sestavinami in železovimi oksidi (39%), sledijo pa jim lončarske mase s kremenom, sljudo in železovimi oksidi (31%) ter lončarske mase s kremenom, sljudo in organskimi sestavinami (27%). Lončarske 41 Deleži lončarskih mas različnih osnovnih sestavin prazgodovinske keramike. 3 AC 27 ACD 39 ACDE 31 ACE mase s kremenom in sljudo predstavljajo le 3%-delež celotnega zbira (sl. 41). Porazdelitev osnovnih skupin lončarskih mas keramike posameznih prazgodovinskih objektov je predstavljena na sl. 42, vendar rezultat zaradi premajhnega števila odlomkov v nekaterih prazgodovinskih objektih ni dovolj poveden. Pogostnost posameznih sestavin npr. sljude in železovih oksidov, je v primerih nekaterih lončarskih mas izstopala9 in je bila na makroskopski ravni tako tudi zabeležena (sl. 43), vendar menimo, da je tovrstna nesorazmerja treba razumeti predvsem kot posledico variabilnosti znotraj osnovne skupine lončarskih mas. Pogosto pa je bila prepoznana tudi luknjičavost lončarske mase (l) (sl. 43). Statistično gledano je kar 86% analizirane keramike izdelane iz luknjičavih lončarskih mas in le v 24% ugotovljene lončarske mase ne izkazujejo luknjičavosti. 9 V takšnih primerih je poleg kode osnovnih sestavin dodana še oznaka sestavine, ki dodatno izstopa v pogostnosti. 42 Zastopanost lončarskih mas različnih osnovnih sestavin prazgodovinske keramike po posameznih objektih. osnovne sestavine PO 8 PO 13 PO 44 PO 58 PO 104 PO 146 PO 148 PO 149 PO 235 PO 239 PO 244 PO 252 PO 261 AC 12 11 2 ACD 70 ACDE 3 1 4 3 3 86 3 ACE 2 1 4 4 1 61 3 3 1 skupaj 3 2 1 1 1 10 8 5 217 5 3 3 1 43 Zastopanost lončarskih mas različnih osnovnih sestavin prazgodovinske keramike (razširjena koda) po posameznih prazgodovinskih objektih. osnovne sestavine PO 8 PO 13 PO 44 PO 58 PO 104 PO 146 PO 148 PO 149 PO 235 PO 239 PO 244 PO 252 PO 261 AC 2 1 AC, C, l 1 AC, l 1 2 ACD, C, l 64 ACD, l 6 ACDE, C 1 4 1 3 ACDE, C, E 2 ACDE, E, l 82 ACDE, l 2 1 3 4 ACE 2 1 2 2 3 3 ACE, C 2 ACE, C, l 4 1 1 1 ACE, E 2 3 ACE, E, l 38 ACE, l 15 skupaj 1 10 217 3 2 1 1 8 5 5 3 3 1 Površina obravnavane keramike je obdelana na različne načine. Lahko je groba, kar pomeni, da so bile ob izdelavi posode odpravljene samo osnovne nepravilnosti na površini. V primeru, da se je njeni dodelavi namenila večja pozornost, je površina po končani obdelavi gladka. So pa tudi primeri, ko sta notranja in zunanja površina dodelani različno. Le v enem primeru je površina keramične posode polirana, kar pomeni, da se je polsuha površina izdelka pred žganjem zagladila oziroma zbrusila do te mere, da je povsem gladka ploskev dobila tudi svetleč odsev. Statistična ocena kaže, da je površina prazgodovinske keramike iz Gomil v 62% gladka, v 28% groba, ostali načini obdelave površine pa so uporabljeni le pri 10% celotnega zbira (sl. 44, 45). Barva površine je velikokrat enaka na obeh straneh posode, vendar se lahko tudi razlikuje. Največkrat je rjavih, svetlo rjavih oziroma rdeče rjavih in rdečih odtenkov, v nekaterih primerih pa je tudi temno rjavih, sivih in povsem črnih tonov. Pogosto je lisasta, kar je pri prazgodovinski lončenini tudi pričakovano, saj je nadzorovanje atmosfere pri samem postopku žganja utegnilo predstavljati problem. 44 Deleži različnih načinov dodelave površine prazgodovinske keram ike. groba 28 gladka groba/gladka 1 nedoločeno 45 Zastopanost različnih načinov dodelave površine prazgodovinske keramike po posameznih objektih. obdelava površine PO 8 PO 13 PO 44 PO 58 PO 104 PO 146 PO 148 PO 149 PO 235 PO 239 PO 244 PO 252 PO 261 groba 1 1 2 63 5 gladka 3 1 1 1 2 7 2 152 3 3 1 polirana 1 groba/gladka 6 2 1 nedoločeno 1 1 skupaj 10 217 Analizirana prazgodovinska keramika je bila žgana bodisi oksi-dacijsko, nepopolno oksidacijsko, redukcijsko in nepopolno oksi-dacijsko z redukcijsko atmosfero v zaključni fazi (sl. 46, 47). Ker gre za prazgodovinsko lončenino, je povsem pričakovano, da je največji delež keramike žgan oksidacijsko, pri čemer sam postopek ni bil izpeljan do konca, tako da lahko govorimo o nepopolnem oksidacijskem žganju. V primeru prazgodovinske keramike iz Gomil delež nepopolnega oksidacijskega žganja dosega 93%. Oksidacijsko žganih je 5% analizirane keramike, medtem ko delež ostalih dveh načinov žganja dosega skupno le 2% (sl. 46). 46 Deleži različnih načinov žganja prazgodovinske keramike. oksidacijsko redukcijsko nepopolno oksidacijsko z redukcijsko atmosfero 93 nepopolno oksidacijsko 47 Zastopanost različnih načinov žganja prazgodovinske keramike po posameznih objektih. žganje PO 8 PO 13 PO 44 PO 58 PO 104 PO 146 PO 148 PO 149 PO 235 PO 239 PO 244 PO 252 PO 261 oksidacijsko 2 4 5 1 redukcijsko 1 1 nepopolno oksidacijsko z redukcijsko atmosfero v zaključni fazi 1 1 1 nepopolno oksidacijsko 3 2 1117 3 4 215 3 3 skupaj 10 217 3 2 1 1 1 8 5 5 3 3 1 3 2 1 1 1 8 5 5 3 3 1 Neokrášená keramika predstavlja glavnino prazgodovinskega keramičnega zbira iz Gomil in dosega kar 94%-delež vse analizirane keramike. Okrašene keramike je le 6% (sl. 48). Okras je lahko izdelan tako, da posega v samo ostenje posode, kakršni so npr. žlebovi in kanelure, ali s pomočjo nanašanja različno oblikovane glinene mase na ostenje posode, kakršne so npr. bradavice ali plastična rebra. Ta so lahko gladka ali pa enakomerno razčlenjena s prstnimi odtisi (sl. 48, 49). Delež keramike, okrašene s t. i. razčlenjenimi plastičnimi rebri, znaša 3%; nekoliko redkejši so okrasi gladkih plastičnih reber in ovalnih ter krožnih bradavic (2%, sl. 48, 49). Izjemoma je okras izdelan tudi z žlebovi in kanelurami (1%, sl. 48). 48 Deleži različnih načinov okrasa prazgodovinske keramike. 0,4 žlebovi 0,4 kanelure 1,1 plastično rebro 1,1 bradavice 2,7 plastično rebro, razčlenjeno z odtisi prsta 94,3 neokrašen / / 49 Zastopanost različnih načinov okrasa prazgodovinske keramike po posameznih objektih. okras PO 8 PO 13 PO 44 PO 58 PO 104 PO 146 PO 148 PO 149 PO 235 PO 239 PO 244 PO 252 PO 261 žlebovi 1 kanelure 1 plastično rebro 1 2 bradavice 1 2 plastično rebro, 6 1 razčlenjeno z odtisi prsta neokrašen 3 2 1 1 1 10 5 5 206 5 3 2 1 skupaj 10 217 Makroskopska tehnološka analiza keramičnega zbira s površinskega pregleda dela najdišča in novoveškega zbira izkopanega dela najdišča Mirjam Jezeršek Tehnološka opredelitev analiziranega novoveškega keramičnega zbira je bila izvedena po smernicah in metodah, ki jih je razvila Milena Horvat (Horvat 1999). Analiza je potekala na dveh nivojih: na ravni posameznega keramičnega odlomka so bile dokumentirane osnovne tehnološke lastnosti keramike, na ravni keramičnega zbira pa osnovne značilnosti keramične izdelave. V raziskavo je bilo zajeto novoveško keramično gradivo iz izkopavanj10 (kataloški izbor - 182 keramičnih odlomkov) (dodatek 1: zap. št. 58-240) in površinskih terenskih pregledov11 (kataloški izbor - 58 keramičnih odlomkov) (dodatek 1: zap. št. 1-57). Opazovane so bile naslednje tehnološke lastnosti vsakega posameznega keramičnega odlomka: - lončarska masa (določitev osnovnih sestavin lončarske mase, njihova velikost, pogostnost, zrnavost in luknjičavost); - oblikovanje (določitev osnovnih tehnik oblikovanja); - žganje (določitev načina žganja); - trdota (določitev trdote po Mohsu) (Horvat 1999, 15 - 27). Vse spremenljivke, določene pri makroskopski tehnološki analizi keramičnega gradiva, so bile zabeležene v kodirani obliki in obdelane v računalniškem programu Excel. Izdelana je bila računalniška tehnološka podatkovna baza (dodatek 1). Podatki so bili statistično ovrednoteni in prikazani v tabelarni in grafični obliki. Celotno obravnavano keramično gradivo sodi med med lonče-nino iz mlajših zgodovinskih obdobij. Gre večinoma za odlomke kuhinjskega posodja. Na podlagi vrste, velikosti in pogostnosti osnovnih sestavin je bilo opredeljenih 30 različnih lončarskih mas (sl. 50)12. Najpogosteje so zastopane lončarske mase LM15 (82 odl.), LM28 (30 odl.) in LM6 (22 odl.), sledijo jim LM10 (18 odl.), LM11 (13 odl.), LM6 (12 odl.) in LM27 (11 odl.). Ostale lončarske mase pa so zastopane z manj kakor desetimi keramičnimi odlomki (sl. 51). Obravnavane lončarske mase lahko glede na prisotnost in odsotnost kremena in kalcijevega karbonata oz. prisotnost obeh uvrstimo v isto osnovno skupino; vse lončarske mase sodijo v osnovno skupino mas s kremenom (A) (sl. 51). Prevladujejo lončarske mase, značilne za neglazirano keramiko. Glazirana keramika je zastopana z minimalnim deležem. Večinski delež lon- 10 V analizo je bilo vključeno novoveško keramično gradivo, pridobljeno iz ornice in plasti, ki jih pripisujemo novoveškim posegom na najdišču (Katalog gradiva: od G32 do G219). 11 Dodatek 2, gradivo s površinskega pregleda, kat. št. 1 - 57. 12 Razširjeno kodo lončarske mase sestavljajo: neplastične sestavine (velika črka: A - kremen, C - sljuda, E - železovi oksidi, J - neopredeljena sestavina), velikost zrnc oz. vključkov (numerična vrednost) in pogostnost (nu-merična vrednost), na primer: A13; C21; (okrajšave: ozn. LM - oznaka lončarske mase, št.odl. - število odlomkov, NV- novoveška obdobja). 3 2 1 1 1 8 5 5 3 3 1 50 Opisi različnih lončarskih mas novoveške keramike. ozn.LM razširjena koda makroskopski opis LM lončarske mase pojav LM po časovnih obdobjih LM1 A13 Izredno fina lončarska masa s sestavinami kremena (1) NV LM2 A13;C21 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1) in sljude (2) NV LM3 A13;C21;E21 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1), sljude (2) in železovih oksidov (2) NV LM4 A13;C21;E32 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1), sljude (2) in železovih oksidov (3) NV LM5 A13;C21;J21 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1), sljude (2) in nedefiniranih sestavin (2) NV LM6 A13;C22 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1) in sljude (2) NV LM7 A13;C22;E21 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1), sljude (2) in železovih oksidov (2) NV LM8 A13;C23 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1) in sljude (2) NV LM9 A13;C23;E21 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1), sljude (2) in železovih oksidov (2) NV LM10 A21;A13;C21 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1) in sljude (2) NV LM11 A21;A13;C21;E21 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2) in železovih oksidov (2) NV LM12 A21;A13;C22 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1) in sljude (2) NV LM13 A21;A13;C22;C12 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1) in sljude (2;1) NV LM14 A21;A13;C22;C12;E21 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2;1)in železovih oksidov (2) NV LM15 A21;A13;C22;E21 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2) in železovih oksidov (2) NV LM16 A21;A13;C23;E21 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2) in železovih oksidov (2) NV LM17 A21;A13;C23;E31;E21 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2) in železovih oksidov (3;2) NV LM18 A22;A13;C21;E21 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2) in železovih oksidov (2) NV LM19 A22;A13;C22 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1) in sljude (2) NV LM20 A22;A13;C22;E21 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), sljude (2) in železovih oksidov (2) NV LM21 A31;A13;C21 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;1) in sljude (2) NV LM22 A31;A13;C21;E21 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;1), sljude (2) in železovih oksidov (2) NV LM23 A31;A13;C22 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;1) in sljude (2) NV LM24 A31;A13;C23;E21 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;1), sljude (2) in železovih oksidov (2) NV LM25 A31;A21;A13;C21 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1) in sljude (2) NV LM26 A31;A21;A13;C21;E21 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (2) NV LM27 A31;A21;A13;C22 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1) in sljude (2) NV LM28 A31;A21;A13;C22;E21 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (2) NV LM29 A31;A22;A13;C21 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1) in sljude (2) NV LM30 A31;A22;A13;C22 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1) in sljude (2) NV Opomba 1: Okrajšave: ozn.LM - oznaka lončarske mase, LM - lončarska masa, št.odl. - število odlomkov, NV- novoveška obdobja Opomba 2: Razširjeno kodo lončarske mase sestavljajo: neplastične sestavine (velika črka: A-kremen, C-sljuda, E-železovi oksidi), velikost zrnc oz. vključkov (numerična vrednost) in pogostnost (numerična vrednost), naprimer: A13;C21 51 Zastopanost lončarskih mas novoveške keramike. vrsta lončarske mase ozn. LM razširjena koda mase št. odl. ozn. LM razširjena koda mase št. odl. kremenova lončarska masa (A) LM1 A13 2 LM16 A21;A13;C23;E21 1 LM2 A13;C21 3 LM17 A21;A13;C23;E31;E2 1 LM3 A13;C21;E21 2 LM18 A22;A13;C21;E21 1 LM4 A13;C21;E32 1 LM19 A22;A13;C22 1 LM5 A13;C21;J21 1 LM20 A22;A13;C22;E21 2 LM6 A13;C22 12 LM21 A31;A13;C21 2 LM7 A13;C22;E21 22 LM22 A31;A13;C21;E21 3 LM8 A13;C23 1 LM23 A31;A13;C22 5 LM9 A13;C23;E21 3 LM24 A31;A13;C23;E21 2 LM10 A21;A13;C21 18 LM25 A31;A21;A13;C21 1 LM11 A21;A13;C21;E21 13 LM26 A31;A21;A13;C21;E21 8 LM12 A21;A13;C22 3 LM27 A31;A21;A13;C22 11 LM13 A21;A13;C22;C12 4 LM28 A31;A21;A13;C22;E21 30 LM14 A21;A13;C22;C12;E21 2 LM29 A31;A22;A13;C21 1 LM15 A21;A13;C22;E21 82 LM30 A31 A22;A13;C22 2 čarskih mas sodi v skupino zelo fino zrnatih13 lončarskih mas (24 lončarskih mas), sledijo jim fino zrnate lončarske mase (5 lončarskih mas). Izjema je le LM1, ki je značilna za glazirano keramiko (porcelanska masa) in sodi v skupino izredno finih lončarskih mas (sl. 50). Pri opazovanju lončarskih mas z vidika osnovnih sestavin (upoštevana je vrsta sestavin, ne pa tudi njihova velikost in pogostnost) se je število opredeljenih lončarskih mas skrčilo na štiri skupine (sl. 52, 53). Najpogostejše so lončarske mase s kodo osnovnih sestavin ACE (173 odl. oz. 72%), pogoste so tudi mase s sestavinami AC (64 odl. oz. 26%). Z minimalnima deležema pa sta zastopani lončarski masi z osnovnimi sestavinami A (2 odl. oz. 2%) in ACJ (1 odl. oz. 1%). V vseh lončarskih masah je zastopan kremen (A). Vse lončarske mase z izjemo LM1, imajo v svojem sestavu sljudo (C), za katero je značilna njena povečana vsebnost. To bi kazalo na to, da gre v večini primerov za posodje, namenjeno kuhanju, saj je bila sljuda dodana zato, da bi se povečala odpornost lončenine na temperaturne spremembe. 13 Za prehod lončarskih mas v višjo zrnavostno skupino je poleg velikosti zrnc vključka, odločilnega pomena pogostnost vključka, ki mora dosegati kategorijo zmerno (od 5 do 10 zrnc na cm2) oz obilno (nad 10 zrnc na cm2) - npr. tako uvrščamo lončarsko maso z razširjeno kodo A21;A13;C21 v zrnavostno skupino 1 in ne ne 3 . 52 Predstavitev razmerja osnovnih sestavin lončarskih mas (A-kremen, C-sljuda, E-železovi oksidi, J-nedefinirane sestavine). Vse lončarske mase (100%) so zelo kompaktne in ne izkazujejo luknjičavosti (velikost luknjic je manj od 0,25 mm). Obravnavana lončenina sodi v mlajša zgodovinska obdobja, zato je 99% te lončenine izdelanih na lončarskem vretenu. Le dva odlomka (id. št. keramike GOM41E1 in inv. št. A 11522 (dodatek 1: zap. št. 5, 140) sta bila izdelana v kalupu (porcelanska masa). Analiza je pokazala, da prevladujeta dva načina žganja, in sicer nepopolno oksidacijsko žganje (121 odl.) in oksidacijsko žganje (108 odl.). Ostali načini žganja, redukcijsko žganje (9 odl.) in nepopolno oksidacijsko žganje - v končni fazi dimljenje (2 odl.), so zastopani z minimalnimi deleži (sl. 54, dodatek 2). Za novoveško lončenino je značilno, da prevladuje trda in izredno trda keramika, kar je pokazala tudi analiza trdote obravna- 54 Zastopanost različnih načinov žganja novoveške keramike. oznaka žganja št. odl. 1 - oksidacijsko_108_ 2 - redukcijsko 9 6 - nepopolna oksidacija - v končni fazi dimljenje 7 - nepopolna oksidacija 121 osnovne sestavine LM št. odl. vanega keramičnega zbira. Izredno trda keramika je zastopana s 44% (105 odl.), zelo trda pa s 34% (83 odl.), z majhnim deležem (14%) pa tudi trda keramika (sl. 55, dodatek 2). 55 Količinska in odstotkovna porazdelitev različnih trdotnih skupin no- 53 Odstotkovni deleži osnovnih sestavin lončarskih mas novoveške A 2 voveške keramike. AC 64 oznaka trdotne skupine št. odl. % ACE 173 2 - trda (3, 4 stopnja po Mohsu) 52 14 ACJ 1 3 - zelo trda (5, 6 stopnja po Mohsu) 105 44 skupaj 240 4 - izredno trda (7, 8, 9 stopnja po Mohsu) 83 34 keramike. 2 A 26 AC 72 ACE 1 ACJ Rezultati analiz 14C vzorcev oglja Z arheološkega najdišča Gomile so bili analizirani trije vzorci oglja (KIA36516-KIA36518) (Leibniz Labor fur Alterbestimmung und Isotopenforschung Christian-Albrechts-Universitat, Kiel). Za analizo 14C so bili izbrani vzorci iz treh različnih prazgodovinskih jam, ki so bile na osnovi keramičnega gradiva, pa tudi drugih arheoloških najdb, kronološko najbolj pomembne. To so bile prazgodovinske jame z oznakami PO 148, PO 149 in PO 235 (sl. 56). 56 Preglednica rezultatov "C analize vzorcev oglja iz prazgodovinskih objektov PO 148, PO 149 in PO 235. Najdišče objekt vzorec radiokarbonska starost kalibrirana starost 1-6 kalibrirana starost 2-6 Gomile PO 148 KIA 36516 BP3158±30 cal BC 1489 - 1481 (6,8 % ver.) cal BC 1455 - 1410 (61,5 % ver.) cal BC 1498 - 1390 (95,4 % ver.) Gomile PO 149 KIA 36517 BP3164±34 cal BC 1492 - 1478 (13 % ver.) cal BC 1458 - 1412 (55,3 % ver.) cal BC 1506 - 1386 (95,4 % ver.) Gomile PO 235 KIA 36518 BP3050±26 cal BC 1384 - 1332 (43,7 % ver.) cal BC 1325 - 1293 (24,6 % ver.) cal BC 1406 - 1260 (95,4 % ver.) Arheologija na avtocestah Slovenije Gomile pri Lenartu 89 2 Rezultati radiokarbonskih analiz so pokazali zanimivo sliko. Dve jami, PO 148 in PO 149 sta se izkazali za tako rekoč sočasni. Radi-okarbonska datacija vzorca oglja iz PO 148 (KIA36516) postavlja jamo v čas 3158 ± 30 BP (kalibrirani datumi14: 1489-1481 cal. BC (6,8% verjetnost), 1455-1410 cal. BC (61,5% verjetnost), 1489-1390 cal. BC (95,4% verjetnost)) (sl. 57). Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz PO 149 (KIA36517) postavlja jamo v čas 3164 ± 34 BP (kalibrirani datumi: 1492-1478 cal. BC (13,0% verjetnost), 1458-1412 cal. BC (55,3% verjetnost), 1506-1386 cal. BC (95,4% verjetnost) (sl. 58). Zanimivo je morda tudi to, da ležita obe obravnavani jami druga drugi dokaj blizu, oz. ležita ena ob drugi (sl. 19e, 28d). Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz PO 235 (KIA36518) postavlja obravnavano jamo v nekoliko mlajše obdobje od zgornjih, in sicer v čas 3050 ± 26 BP (kalibrirani datumi: 1384-1332 cal. BC (43,7% verjetnost), 1325-1293 cal. BC (24,6% verjetnost), 1406-1260 cal. BC (95,4%-verjetnost) (sl. 59). V okviru naselbine je bila obravnavana jama nekoliko oddaljena od drugih dveh (sl. 19d, 28c). 14 Kalibriranje starosti je bilo izvedeno s »CALIBrev 5.01«. 57 Kalibracijska krivulja starosti vzorca oglja iz PO 148. 59 Kalibracijska krivulja starosti vzorca oglja iz PO 235. 58 Kalibracijska krivulja starosti vzorca oglja iz PO 149. Sklep Na splošno velja, da ledinska imena krajev, denimo »Gomila«, »Gomile«, »Gomilci«, »Megile« idr., še danes spominjajo na nekdanja gomilna grobišča in posamične gomile. Mnogi toponimi so namreč dejansko povezani s prazgodovinskimi, rimskimi in zgo-dnjesrednjeveškimi arheološkimi najdišči. Tako npr. Gomila nakazuje na prazgodovinske in rimske pokope (Truhlar 1975, 106). Na primeru Gomil pri Lenartu v Slovenskih goricah pa se je pokazalo, da toponim sicer kaže na arheološko lokacijo, vendar ne gre za grobove, temveč za lokacijo prazgodovinskega naselja. Za arheološko najdišče Gomile lahko rečemo, da je bilo že v preteklosti v večji meri uničeno. Obdelovanje kvalitetne in za poljedelstvo primerne prsti je dodobra načelo kulturne plasti, večji melioracijski posegi v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja, ko je bil z nasipi utrjen tudi bližnji ribnik v Radehovi, ter prirejanje poljskih površin za intenzivno poljedelsko pridelavo pa so področje najdišča dobesedno povsem spremenili. Nekdaj gričevnato področje je bilo z večjimi premeščanji zemlje spremenjeno v danes dokaj ravninsko oziroma blago valovito pokrajino, primerno za intenzivno mehanizirano poljedelstvo. Ob tem je bilo seveda najdišče povsem uničeno. Vsakoletno podrahljavanje polj za potrebe intenzivne pridelave koruze pa je bilo praviloma tako globoko, da je seglo do geološke osnove, kar so izkazovale do 1,2 m enakomerno razporejene brazde. Morebitne sledi kulturnih plasti so bile ob teh posegih povsem uničene in premešane. Odkrite arheološke plasti, strukture in najdbe sodijo v dve časovni obdobji: najstarejše arheološke strukture in torej najstarejša poselitev na obravnavanem prostoru so iz srednje bronaste dobe, posamezne jame, predvsem drenažni jarki in vzporedne vrste stojk pa so zagotovo novoveške. Arheološke ostaline bronastodobne poselitve na Gomilah so obsegale sledi štirih stavbnih objektov in še nekatere druge v zemljo vkopane strukture. Stavbne objekte bi lahko na osnovi njihovih tlorisov in primerljivo leseno gradnjo razumeli kot gospodarske enote. Izločiti pa ne smemo možnosti, da je šlo v primeru stavb 1 in 2 za bivanjske objekte. Drobnega gradiva je bilo v prazgodovinskih objektih malo, prav tako tudi arheološko povednega gradiva. Na osnovi primerjav redkih oblikovno jasnih odlomkov keramike kaže, da so bližje primerjave v Olorisu pri Dolnjem Lakošu in Rabelčji vasi pri Ptuju, na Ptuju, podobno lončenino pa najdemo tudi v osrednji Sloveniji. Kronološko sodi naselje Gomile pri Lenartu v Slovenskih goricah v srednjo bronasto dobo oziroma Bd B-C v Reineckejevem sistemu. Na osnovi rezultatov radiokarbonskih analiz oglja sodi naselbina na Gomilah v absolutnem smislu v čas 15. in 14. stoletja pr. n. š. Dodatek Dodatek 1 Zbiralna Vid. Dol. v Stand. Faktor Keramika Gradbeni mat. Lep Pos. najdbe enota m prazg obd. rim. obd. mlaj. obd. d. št. i. št. d. št. 1 i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. sur. int. ZE 1 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 21 35 9 15 0 0 1pec B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 53 83,33 15 25 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 25 41,67 3 5 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 38 63,33 4 6,67 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 22 36,67 4 6,67 0 0 0 ZE 2 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 17 28,33 4 6,67 0 0 1Fe B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 39 65 23 38,3 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 11 18,33 2 3,33 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 30 50 8 13,3 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 28 46,67 9 15 0 0 2pl ZE 3 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 7 11,67 10 16,7 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 0 0 19 31,7 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 20 33,33 5 8,33 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 26 43,33 5 8,33 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 28 46,67 11 18,3 0 0 1pl ZE 4 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 11 18,33 6 10 0 0 0 B 3 10 50 1,67 1 1,66 0 0 25 41,67 0 0 0 0 1pl C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 9 15 4 6,67 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 21 35 17 28,3 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 26 43,33 6 10 0 0 0 ZE 5 A 3 10 50 1,67 1 1,66 0 0 7 11,67 3 5 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 20 33,33 9 15 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 11 18,33 2 3,33 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 16 26,67 13 21,7 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 24 40 8 13,3 0 0 0 ZE 6 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 17 28,33 13 21,7 0 0 1pec B 3 10 50 1,67 2 3,33 0 0 30 50 17 28,3 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 9 15 3 5 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 17 28,33 11 18,3 0 0 1pec E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 30 50 23 38,3 0 0 1guma ZE 7 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 10 16,67 13 21,7 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 8 13,33 13 21,7 0 0 1pec C 3 10 50 1,67 4 6,67 0 0 5 8,33 3 5 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 10 16,67 6 10 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 15 25 10 16,7 0 0 0 ZE 8 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 5 8,33 5 8,33 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 10 16,67 13 21,7 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 8 13,33 4 6,67 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 13 21,67 8 13,3 0 0 1Fe E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 20 33,33 14 23,3 0 0 1s ZE 9 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 9 15 6 10 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 13 21,67 7 11,7 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 2 3,33 4 6,67 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 15 25 11 18,3 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 25 41,67 22 36,7 0 0 0 ZE 10 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 3 5 4 6,67 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 12 20 9 15 0 0 1s C 3 10 50 1,67 1 1,67 0 0 3 5 1 1,67 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 15 25 11 18,3 0 0 1Fe E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 29 48,33 21 35 0 0 1pl ZE 11 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 5 8,33 8 13,3 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 16 26,67 14 23,3 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 3 5 1 1,67 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 18 30 12 20 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 21 35 10 16,7 1 1,67 0 ZE 12 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 5 8,33 9 15 0 0 0 d. št. dejansko število i. št. interpretirano število Zbiralna Vid. Dol. v Stand. Faktor Keramika Gradbeni mat. Lep Pos. najdbe enota m prazg. obd. rim. obd. mlaj. obd. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. sur. int. B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 22 36,67 9 15 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 8 13,33 1 1,67 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 11 18,33 10 16,7 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 16 26,67 19 31,7 0 0 2pec ZE 13 A 3 10 50 1,67 1 1,67 0 0 9 15 3 5 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 13 21,67 19 31,7 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 8 13,33 1 1,67 0 0 0 D 3 10 50 1,67 1 1,67 0 0 16 26,67 12 20 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 19 31,67 17 28,3 0 0 0 ZE 14 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 9 15 6 10 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 17 28,33 15 25 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 3 5 0 0 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 9 15 10 16,7 0 0 1Fe E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 23 38,33 18 30 0 0 1pec ZE 15 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 9 15 10 16,7 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 11 18,33 9 15 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 11 18,33 1 1,67 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 8 13,33 11 18,3 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 18 30 17 28,3 0 0 0 ZE 16 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 8 13,33 10 16,7 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 29 48,33 24 40 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 13 21,67 1 1,67 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 18 30 14 23,3 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 21 35 10 16,7 0 0 1pl ZE 17 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 6 10 3 5 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 12 20 10 16,7 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 5 8,33 1 1,67 0 0 1pl D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 10 16,67 9 15 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 42 70 14 23,3 0 0 0 ZE 18 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 6 10 7 11,7 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 15 25 15 25 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 5 8,33 2 3,33 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 12 20 3 5 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 18 30 14 23,3 0 0 0 ZE 19 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 4 6,67 5 8,33 0 0 0 B 3 10 50 1,67 1 1,67 0 0 20 33,33 8 13,3 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 8 13,33 1 1,67 0 0 1pl D 3 10 50 1,67 2 3,33 0 0 9 15 4 6,67 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 29 48,33 14 23,3 0 0 0 ZE 20 A 3 10 50 1,67 1 1,67 0 0 12 20 3 5 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 15 25 9 15 0 0 1Fe C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 6 10 1 1,67 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 6 10 10 16,7 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 35 58,33 10 16,7 0 0 1s ZE 21 A 3 10 50 1,67 4 6,67 0 0 19 31,67 4 6,67 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 32 53,33 7 11,7 0 0 0 C 3 10 50 1,67 1 1,67 0 0 12 20 0 0 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 14 23,33 14 23,3 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 22 36,67 20 33,3 0 0 0 ZE 22 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 10 16,67 0 0 0 0 1guma B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 19 31,67 4 6,67 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 7 11,67 1 1,67 0 0 0 D 3 10 50 1,67 1 1,67 0 0 15 25 6 10 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 24 40 8 13,3 0 0 0 ZE 23 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 7 11,67 6 10 0 0 1Fe B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 19 31,67 4 6,67 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 8 13,33 0 0 0 0 1s 1guma D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 10 16,67 4 6,67 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 25 41,67 7 11,7 0 0 0 ZE 24 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 12 20 7 11,7 0 0 1pec B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 21 35 10 16,7 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 9 15 0 0 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 10 16,67 2 3,33 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 25 41,67 7 11,7 0 0 0 ZE 25 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 5 8,33 3 5 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 15 25 10 16,7 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 8 13,33 0 0 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 11 18,33 2 3,33 0 0 0 d. št. dejansko število i. št. interpretirano število Zbiralna Vid. Dol. v Stand. Faktor Keramika Gradbeni mat. Lep Pos. najdbe enota m prazg. obd. rim. obd. mlaj. obd. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. sur. int. E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 16 26,67 8 13,3 0 0 0 ZE 26 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 4 6,67 5 8,33 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 5 8,33 5 8,33 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 7 11,67 0 0 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 4 6,67 6 10 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 10 16,67 11 18,3 0 0 0 ZE 27 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 8 13,33 3 5 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 15 25 4 6,67 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 9 15 1 1,67 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 7 11,67 0 0 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 3 5 5 8,33 0 0 1pec ZE 28 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 9 15 3 5 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 14 23,33 12 20 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 3 5 3 5 0 0 1guma D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 6 10 4 6,67 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 12 20 12 20 0 0 0 ZE 29 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 8 13,33 3 5 1 1,67 1zl B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 10 16,67 2 3,33 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 7 11,67 2 3,33 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 4 6,67 4 6,67 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 12 20 10 16,7 0 0 1s 1pl ZE 30 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 6 10 0 0 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 5 8,33 3 5 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 2 3,33 1 1,67 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 1 1,67 5 8,33 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 13 21,67 9 15 0 0 2pl ZE 31 A 3 10 50 1,67 3 5 0 0 10 16,67 5 8,33 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 14 23,33 7 11,7 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 3 5 0 0 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 10 16,67 2 3,33 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 16 26,67 0 0 0 0 1s ZE 32 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 8 13,33 7 11,7 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 10 16,67 3 5 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 2 3,33 1 1,67 0 0 0 D 3 10 50 1,67 1 1,67 0 0 8 13,33 3 5 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 12 20 5 8,33 0 0 0 ZE 33 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 13 21,67 10 16,7 0 0 1Fe B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 23 38,33 11 18,3 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 4 6,67 0 0 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 7 11,67 6 10 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 24 40 9 15 0 0 1pl ZE 34 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 16 26,67 7 11,7 0 0 1Fe B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 19 31,67 25 41,7 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 7 11,67 7 11,7 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 13 21,67 15 25 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 22 36,67 19 31,7 0 0 1Fe ZE 35 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 4 6,67 8 13,3 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 19 31,67 8 13,3 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 14 23,33 14 23,3 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 32 53,33 21 35 1 1,67 0 ZE 36 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 3 5 8 13,3 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 10 16,67 14 23,3 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 10 16,67 4 6,67 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 9 15 10 16,7 0 0 1s E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 19 31,67 19 31,7 0 0 0 ZE 37 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 6 10 7 11,7 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 18 30 7 11,7 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 5 8,33 2 3,33 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 8 13,33 11 18,3 0 0 1Fe E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 20 33,33 13 21,7 0 0 3Fe ZE 38 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 5 8,33 3 5 0 0 2Fe B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 14 23,33 6 10 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 7 11,67 2 3,33 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 4 6,67 0 0 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 12 20 10 16,7 0 0 0 ZE 39 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 4 6,67 4 6,67 0 0 1Fe B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 13 21,67 7 11,7 0 0 0 d. št. dejansko število i. št. interpretirano število Zbiralna Vid. Dol. v Stand. Faktor Keramika Gradbeni mat. Lep Pos. najdbe enota m prazg. obd. rim. obd. mlaj. obd. d. št. i. št. d. št. 1 i. št. d. št. 1 i. št. d. št. 1 i. št. sur. 1 int. C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 7 11,67 3 5 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 0 0 7 11,7 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 28 46,67 7 11,7 0 0 0 ZE 40 A 3 10 50 1,67 1 1,67 0 0 9 15 0 0 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 20 33,33 3 5 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 12 20 3 5 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 14 23,33 14 23,3 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 34 56,67 9 15 0 0 0 ZE 41 A 3 10 50 1,67 1 1,67 0 0 23 38,33 0 0 0 0 1pec B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 30 50 7 11,7 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 13 21,67 4 6,67 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 14 23,33 10 16,7 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 35 58,33 10 16,7 0 0 0 ZE 42 A 3 10 50 1,67 3 5 0 0 20 33,33 6 10 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 28 46,67 4 6,67 0 0 1pec C 3 10 50 1,67 1 1,67 0 0 15 25 0 0 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 15 25 5 8,33 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 24 40 12 20 0 0 0 ZE 43 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 27 45 4 6,67 0 0 1s 1Fe B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 36 60 4 6,67 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 6 10 1 1,67 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 10 16,67 7 11,7 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 25 41,67 3 5 0 0 0 ZE 44 A 3 10 50 1,67 2 3,33 0 0 16 26,67 1 1,67 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 22 36,67 4 6,67 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 6 10 1 1,67 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 14 23,33 2 3,33 0 0 1Fe 1pl E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 30 50 3 5 0 0 1s1pec ZE 45 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 12 20 4 6,67 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 21 35 3 5 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 3 5 0 0 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 16 26,67 3 5 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 10 16,67 2 3,33 0 0 0 ZE 46 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 14 23,33 3 5 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 19 31,67 4 6,67 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 2 3,33 0 0 1 1,67 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 1 1,67 3 5 0 0 0 ZE 47 A 3 10 50 1,67 2 3,33 0 0 13 21,67 4 6,67 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 18 30 6 10 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 3 5 0 0 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 3 5 0 0 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 3 5 0 0 0 0 0 ZE 48 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 11 18,33 5 8,33 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 18 30 2 3,33 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 5 8,33 0 0 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 2 3,33 4 6,67 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 7 11,67 4 6,67 0 0 1pl 1Fe ZE 49 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 8 13,33 0 0 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 15 25 6 10 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 5 8,33 0 0 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 2 3,33 2 3,33 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 3 5 2 3,33 0 0 0 ZE 50 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 6 10 1 1,67 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 9 15 2 3,33 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 3 5 2 3,33 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj 35 0 3344 1659 4 d. št. dejansko število i. št. interpretirano število Dodatek 2 Tehnološka podatkovna baza keramičnega zbira s površinskega pregleda dela najdišča in novoveškega zbira izkopanega dela najdišča15 nde kliv az ej jb o o ci te cka m tin erp e di ime predmeta koda mase ts sov a C ts sov k ul ej jn lb o ej jn nag >N atod dr opombe 1 NV GOM20B odl. ustja A31;A21;A13;C21;E21 1 0 3 1 4 2 NV GOM16D odl. ustja z ostenjem A13;C22 1 0 3 1 4 ostanki glazure 3 NV GOM25A odl. ustja A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 4 4 NV GOMB1 odl. ustja z ostenjem A13;C23;E21 1 0 3 1 3 NP ostanek premaza in glazure 5 NV GOM41E1 odl. ustja z ostenjem A13 1 0 4 1 4 porcelan 6 NV GOM34A1 odl. ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 4 7 NV GOM2B1 odl. ustja z ostenjem A21;A13;C21;E21 1 0 3 7 4 8 NV GOM43D odl. ustja z ostenjem A22;A13;C21;E21 2 0 3 7 3 9 NV GOM42B odl. ustja z ostenjem A21;A13;C21;E21 1 0 3 1 4 10 NV GOM24D1 odl. ustja A31;A13;C21;E21 1 0 3 1 4 11 NV GOM20C odl. ustja z ostenjem A21;A13;C21;E21 1 0 3 7 4 12 NV GOM48C odl. dna z ostenjem/odl. pečnice A21;A13;C21;E21 1 0 3 7 4 13 NV GOM28B odl. ustja z ostenjem A13;C22;E21 1 0 3 1 3 14 NV GOM1A odl. ustja z ostenjem A31;A21;A13;C22 1 0 3 7 4 15 NV GOM43B odl. ustja A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 3 16 NV GOM35A odl. ustja z ostenjem A31;A22;A13;C22 2 0 3 1 4 17 NV GOM20C2 odl. ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 4 18 NV GOM45E odl. ustja z ostenjem A21;A13;C21;E21 1 0 3 1 4 19 NV GOM41B odl. ustja z ostenjem A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 4 20 NV GOM32B odl. ustja A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 4 21 NV GOM48A odl. ustja A22;A13;C22 2 0 3 7 4 22 NV GOM45D2 odl. ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 4 23 NV GOM16C1 odl. pokrova A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 4 24 NV GOM42D1 odl. ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 25 NV GOM38A odl. ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 26 NV GOM22C odl. ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 27 NV GOM9B odl. ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 2 4 28 NV GOM43A odl. ustja z ostenjem A31;A21;A13;C21;E21 1 0 3 1 4 29 NV GOM15B odl. gumba pokrova A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 30 NV GOM17E odl. ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 4 31 NV GOM38E odl. ustja z ostenjem A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 4 32 NV GOM21B odl. ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 4 33 NV GOM2B2 odl. ustja z ostenjem A22;A13;C22;E21 2 0 3 7 4 34 NV GOM28A odl. ustja z ostenjem A21;A13;C22 1 0 3 7 4 35 NV GOM45B2 odl. ustja z ostenjem A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 3 36 NV GOM45B1 odl. ustja z ostenjem A21;A13;C21;E21 1 0 3 1 3 37 NV GOM42C odl. ustja A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 3 38 NV GOM40B odl. ustja A31;A21;A13;C22 1 0 3 1 3 39 NV GOM41E2 odl. ustja z ostenjem A21;A13;C22 1 0 3 1 4 40 NV GOM19C odl. ustja z ostenjem A21;A13;C21 1 0 3 7 4 NP glazura NP - notranja površina NV - novi vek A - kremen C - sljuda E - železovi oksidi J - neopredeljene sestavine 15 Vsi deskriptorji v tehnološki podatkovni bazi, ki so uporabljeni pri kodiranju, so navedeni v Navodilih I (tehnologija) (Horvat 1999, 159-168). a a nk ernd eivlk pro etš az ej jb o o a a ji t 01 ka m int rp e di ime predmeta koda mase ts sova rz ts sov jn k ul ej jn >o ■if ilb o ej jn a ag >N a ato dr opombe 41 NV GOM1C od ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 3 42 NV GOM30A od ustja z ostenjem A21;A13;C22 1 0 3 7 4 43 NV GOM34A2 od ustja A31;A13;C22 1 0 3 1 4 44 NV GOM45D1 gumb pokrova A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 3 45 NV GOM11C od ustja z ostenjem A22;A13;C22;E21 2 0 3 2 4 46 NV GOM38C odl ustja A31;A13;C23;E21 1 0 3 2 4 47 NV GOM4A odl ustja z ostenjem A21;A13;C23;E21 1 0 3 2 4 48 NV GOM24D2 odl ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 49 NV GOM4E od . ustja z ostenjem A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 2 4 50 NV GOM1E od . ustja z ostenjem A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 51 NV GOM49A1 od . pokrova A21;A13;C22;E21 1 0 3 2 4 52 NV GOM7A od . gumba pokrova A13;C21;E21 1 0 3 1 3 glazura 53 NV GOM49A2 od . ustja z ostenjem A21;A13;C21;E21 1 0 3 7 3 54 NV GOM16C2 od . ustja z ostenjem A13;C22;E21 1 0 3 7 3 55 NV GOM17A od ustja z ostenjem A31;A13;C22 1 0 3 2 4 56 NV GOM13C od ustja z ostenjem A31;A13;C22 1 0 3 2 4 57 NV GOM8G od ustja z ostenjem in ročajem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 4 58 NV A 11661 od dna z ostenjem A31;A22;A13;C22 2 0 3 7 3 59 NV A 11662 od ustja z ostenjem A13;C21;E21 1 0 3 7 2 60 NV A 11663 od ustja z ročajem A13;C21;E32 1 0 3 7 2 61 NV A 11664 od . ostenja A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 2 62 NV A 11665 od . ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 2 63 NV A 11666 odl . ostenja A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 4 64 NV A 11667 odl . ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 2 65 NV A 11668 odl . ostenja A13;C22;E21 1 0 3 1 2 66 NV A 11655 od . dna z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 2 67 NV A 11625 od . ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 68 NV A 11626 od . ustja z ostenjem A13;C22;E21 1 0 3 1 2 69 NV A 11627 od . ostenja A21;A13;C21 1 0 3 7 2 70 NV A 11628 od . ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 71 NV A 11629 od . ustja z ostenjem A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 2 72 NV A 11630 od . vratu z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 73 NV A 11631 od . ostenja A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 2 74 NV A 11632 od . ostenja A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 2 75 NV A 11633 od . dna z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 2 76 NV A 11634 od . ustja z ostenjem A31;A21;A13;C22 1 0 3 7 4 77 NV A 11635 od . ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 78 NV A 11636 od . ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 79 NV A 11637 od . ustja z ostenjem A13;C22 1 0 3 1 2 80 NV A 11638 od . ostenja A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 2 81 NV A 11639 od . ročaja A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 82 NV A 11640 od . ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 2 83 NV A 11641 od . dna z ostenjem A21;A13;C22;C12;E21 1 0 3 7 3 84 NV A 11642 od . dna z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 3 85 NV A 11643 odl . dna z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 3 86 NV A 11644 odl . ustja z ostenjem A21;A13;C21 1 0 3 1 2 87 NV A 11645 odl . dna z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 2 88 NV A 11646 od . dna z ostenjem A21;A13;C21;E21 1 0 3 7 3 89 NV A 11647 od . ostenja A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 2 90 NV A 11648 od . ustja z ostenjem A31;A21;A13;C21;E21 1 0 3 1 2 91 NV A 11649 od . dna z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 NP - notranja površina NV - novi vek A - kremen C - sljuda E - železovi oksidi J - neopredeljene sestavine a a nk ernd eivlk pro etš az ej jb o o a a ji t ic e ka m int rp e di ime predmeta koda mase ts sova rz ts sov jn k ul ej jn >o ■if ilb o ej jn a ag >N a ato dr opombe 92 NV A 11650 od dna z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 4 93 NV A 11651 od dna z ostenjem A13;C21;J21 1 0 3 7 3 94 NV A 11476 od . ostenja A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 95 NV A 11477 od . ostenja A21;A13;C22;C12;E21 1 0 3 1 3 96 NV A 11478 od ustja z ostenjem A31;A21;A13;C22 1 0 3 7 3 97 NV A 11479 odl dna z ostenjem A13;C22;E21 1 0 3 1 2 98 NV A 11480 odl ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 2 99 NV A 11481 odl dna z ostenjem A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 2 100 NV A 11482 od dna z ostenjem A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 101 NV A 11483 od dna z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 102 NV A 11484 od dna z ostenjem A21;A13;C22;C12 1 0 3 7 3 103 NV A 11485 od dna z ostenjem A13;C22 1 0 3 7 4 104 NV A 11486 od dna z ostenjem A21;A13;C21 1 0 3 7 4 105 NV A 11487 od dna z ostenjem A21;A13;C21 1 0 3 7 3 106 NV A 11488 od dna z ostenjem A13;C22;E21 1 0 3 1 2 107 NV A 11489 od dna z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 2 108 NV A 11490 od ostenja z ročajem A31;A21;A13;C21;E21 1 0 3 7 3 109 NV A 11491 od . ročaja A31;A21;A13;C22 1 0 3 7 4 110 NV A 11492 od . ročaja A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 111 NV A 11493 od ustja z ostenjem A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 112 NV A 11494 od ustja z ostenjem A31;A22;A13;C21 1 0 3 7 3 113 NV A 11495 od ustja z ostenjem A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 4 114 NV A 11496 odl . ustja z ostenjem A31;A21;A13;C22 1 0 3 1 4 115 NV A 11497 odl . ustja z ostenjem A21;A13;C21 1 0 3 1 3 116 NV A 11498 odl . ustja z ostenjem A13;C23;E21 1 0 3 1 3 117 NV A 11499 od . ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 3 118 NV A 11500 od . ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 4 119 NV A 11501 od . ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 120 NV A 11502 od . ustja z ostenjem A13;C22 1 0 3 7 3 121 NV A 11503 od . ustja z ostenjem A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 2 122 NV A 11504 od . ustja z ostenjem A31;A21;A13;C22 1 0 3 7 3 123 NV A 11505 od . ustja z ostenjem A13;C22;E21 1 0 3 1 2 124 NV A 11506 od . ustja z ostenjem A13;C22 1 0 3 7 2 125 NV A 11507 od . ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 3 126 NV A 11508 od . ustja z ostenjem A31;A21;A13;C21;E21 1 0 3 7 4 127 NV A 11509 od . ustja z ostenjem A13;C22;E21 1 0 3 1 3 128 NV A 11510 od . ustja z ostenjem A21;A13;C21 1 0 3 1 4 129 NV A 11511 od . ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 2 130 NV A 11512 od . ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 3 131 NV A 11513 od . ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 4 132 NV A 11514 od . ustja z ostenjem A13;C22 1 0 3 1 2 133 NV A 11515 od . ostenja A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 134 NV A 11516 od . ostenja A21;A13;C21 1 0 3 7 3 135 NV A 11517 od . ostenja A21;A13;C21 1 0 3 1 4 136 NV A 11518 odl . ostenja A21;A13;C22;C12 1 0 3 1 3 137 NV A 11519 odl . dna z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 2 138 NV A 11520 odl . dna z ostenjem A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 139 NV A 11521 od . dna z ostenjem A21;A13;C23;E31;E21 1 0 3 7 3 140 NV A 11522 od . dna z ostenjem A13 0 0 4 1 4 porcelan 141 NV A 11523 od . dna z ostenjem A13;C21 1 0 3 7 3 142 NV A 11524 od . ustja z ostenjem A21;A13;C21 1 0 3 1 2 NP - notranja površina NV - novi vek A - kremen C - sljuda E - železovi oksidi J - neopredeljene sestavine a a nk d li der ive pro etš a z ej jb o d .o o jci te cka m tn p e di ime predmeta koda mase ts sovan z tso jn k ul ej jn nav o lb o ej jn nag >N at o opombe 143 NV A 11525 od ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 4 144 NV A 11526 od ostenja A13;C22 1 0 3 1 2 145 NV A 11527 od roba ustja z ostenjem A13;C22;E21 1 0 3 1 2 146 NV A 11528 od ustja z ostenjem A21;A13;C21 1 0 3 7 4 147 NV A 11529 od ustja z ostenjem A31;A21;A13;C21;E21 1 0 3 7 3 148 NV A 11530 odl ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 149 NV A 11531 odl ustja z ostenjem A21;A13;C21 1 0 3 1 4 150 NV A 11532 odl ustja z ostenjem A21;A13;C21 1 0 3 1 3 151 NV A 11533 od . ustja z ostenjem A21;A13;C21 1 0 3 7 3 152 NV A 11534 od . ustja z ostenjem A31;A21;A13;C22 1 0 3 7 4 153 NV A 11535 od . ustja z ostenjem A21;A13;C21;E21 1 0 3 1 4 154 NV A 11536 od . ustja z ostenjem A13;C22 1 0 3 7 4 155 NV A 11537 od . ustja z ostenjem A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 2 156 NV A 11538 od . ustja z ostenjem A31;A21;A13;C22 1 0 3 7 3 157 NV A 11539 od ustja z ostenjem A31;A13;C22 1 0 3 7 3 158 NV A 11540 od ustja z ostenjem A21;A13;C21 1 0 3 1 4 159 NV A 11541 od ustja z ročajem A13;C21 1 0 3 7 4 160 NV A 11542 od dna z ostenjem A13;C22;E21 1 0 3 7 4 161 NV A 11543 od dna z ostenjem A21;A13;C21;E21 1 0 3 7 4 162 NV A 11544 od dna z ostenjem A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 163 NV A 11545 od dna z ostenjem A13;C22 1 0 3 1 4 164 NV A 11546 od dna z ostenjem A21;A13;C21;E21 1 0 3 1 3 165 NV A 11547 odl . dna z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 3 166 NV A 11548 odl . dna z ostenjem A13;C22;E21 1 0 3 1 3 167 NV A 11549 odl . dna z ostenjem A13;C22 1 0 3 1 4 168 NV A 11550 od . dna z ostenjem A13;C23 1 0 3 1 2 169 NV A 11551 od . dna z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 4 170 NV A 11552 od . dna z ostenjem A31;A21;A13;C22 1 0 3 1 4 171 NV A 11553 od . dna z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 4 172 NV A 11554 od . dna z ostenjem A13;C22;E21 1 0 3 1 2 173 NV A 11555 od . dna z ostenjem A21;A13;C22;C12 1 0 3 1 3 174 NV A 11556 od . dna z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 3 175 NV A 11557 od . dna z ostenjem A13;C22;E21 1 0 3 1 2 176 NV A 11558 od . dna z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 177 NV A 11559 od . roba ustja z ostenjem A13;C22;E21 1 0 3 1 2 178 NV A 11560 od . dna z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 4 179 NV A 11561 od . dna z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 4 180 NV A 11562 od . dna z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 4 181 NV A 11563 od . ročaja A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 3 182 NV A 11564 od . ročaja A21;A13;C21 1 0 3 6 4 183 NV A 11565 od . ročaja A21;A13;C21;E21 1 0 3 1 3 184 NV A 11566 od . ostenja A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 3 185 NV A 11567 od . ustja z ostenjem A13;C22;E21 1 0 3 7 3 186 NV A 11568 od . ustja z ostenjem A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 4 187 NV A 11569 odl . ustja z ostenjem A31;A13;C23;E21 1 0 3 7 4 188 NV A 11570 odl . ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 6 3 189 NV A 11571 odl . ustja z ostenjem A13;C22 1 0 3 1 2 190 NV A 11572 od . ustja z ostenjem A31;A21;A13;C21 1 0 3 7 3 191 NV A 11573 od . ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 3 192 NV A 11574 od . ustja z ostenjem A21;A13;C21 1 0 3 7 4 193 NV A 11575 od . ustja z ostenjem A13;C22;E21 1 0 3 1 2 NP - notranja površina NV - novi vek A - kremen C - sljuda E - železovi oksidi J - neopredeljene sestavine a a nk ernd eivlk pro etš az ej jb o o a a ji t 01 ka m int rp e di ime predmeta koda mase ts sova rz ts sov jn k ul ej jn >o ■if ilb o ej jn a ag >N a ato dr opombe 194 NV A 11576 od ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 3 195 NV A 11577 od ustja z ostenjem A21;A13;C21;E21 1 0 3 1 3 196 NV A 11578 od ustja z ostenjem A31;A13;C21;E21 1 0 3 7 3 197 NV A 11579 od . ostenja A13;C22;E21 1 0 3 1 2 198 NV A 11580 od ustja z ostenjem A13;C23;E21 1 0 3 7 2 199 NV A 11581 odl ustja z ostenjem A13;C22 1 0 3 1 3 200 NV A 11582 odl ustja z ostenjem A13;C22;E21 1 0 3 1 2 201 NV A 11583 odl ustja z ostenjem A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 202 NV A 11584 od . ustja z ostenjem A21;A13;C21 1 0 3 7 4 203 NV A 11585 od . ustja z ostenjem A31;A21;A13;C21;E21 1 0 3 1 3 204 NV A 11586 od . ustja z ostenjem A13;C22;E21 1 0 3 1 2 205 NV A 11587 od . ustja z ostenjem A13;C22;E21 1 0 3 1 3 206 NV A 11588 od . ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 3 207 NV A 11589 od . ustja z ostenjem A31;A21;A13;C22 1 0 3 7 3 208 NV A 11590 od ustja z ostenjem A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 3 209 NV A 11591 od ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 4 210 NV A 11592 od ustja z ostenjem A31;A13;C21 1 0 3 2 3 211 NV A 11593 od ustja z ostenjem A31;A13;C21 1 0 3 7 3 212 NV A 11594 od ustja z ostenjem A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 4 213 NV A 11595 od ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 214 NV A 11596 od . ročaja A31;A13;C22 1 0 3 7 3 215 NV A 11597 od . dna z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 4 216 NV A 11598 odl . ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 2 217 NV A 11599 odl . ustja z ostenjem in ročajem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 4 218 NV A 11600 odl . ostenja A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 3 219 NV A 11601 od . dna z ostenjem A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 220 NV A 11602 od . dna z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 221 NV A 11603 od . dna z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 222 NV A 11604 od . dna z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 223 NV A 11605 od . dna z ostenjem A31;A13;C21;E21 1 0 3 7 2 224 NV A 11606 od . dna z ostenjem A21;A13;C22;C12 1 0 3 7 3 225 NV A 11607 od . ostenja z ročajem A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 2 226 NV A 11608 od . ustja z ostenjem A13;C21 1 0 3 7 3 227 NV A 11609 od . ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 3 228 NV A 11610 od . roba ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 4 229 NV A 11611 od . ustja z ostenjem A31;A21;A13;C21;E21 1 0 3 7 4 230 NV A 11612 od . ustja z ostenjem A13;C22;E21 1 0 3 7 2 231 NV A 11613 od . ročaja z ostenjem A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 3 232 NV A 11614 od . ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 2 233 NV A 11615 od . ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 234 NV A 11616 od . ustja z ostenjem A13;C22;E21 1 0 3 1 3 235 NV A 11617 od . ustja z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 1 3 236 NV A 11618 od . dna z ostenjem A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 4 237 NV A 11619 od . dna z ostenjem A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 2 238 NV A 11620 odl . ročaja A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 2 239 NV A 11621 odl . ustja A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 3 240 NV A 11622 odl . ostenja z ročajem A31;A21;A13;C22;E21 1 0 3 7 4 NP - notranja površina NV - novi vek A - kremen C - sljuda E - železovi oksidi J - neopredeljene sestavine Literatura BAŠ, F. 1931, Arheološka izkopavanja KAVUR, B., A. TOMAŽ in Z. MILEUSNIC -. 1976, Seliščne najdbe v zaho- ŠINKOVEC, I. 1995, Katalog posame- pri Sv. Lenartu v Slovenskih gori- 2006, Sodolek - naselje bakrene dnih Slovenskih goricah - An- znih kovinskih najdb bakrene cah leta 1930. - Časopis za zgo- dobe. - V: Tomaž, A. (ur.) 2006, drenci, Spodnji Duplek, Spodnji in bronaste dobe. - V: Teržan, dovino in narodopisjeXXVI, Lju- Od Sopota do Lengyela, Prispev- Porčič, Vumpah. - Poročilo o B. (ur.) Depojske in posame- bljana, 114-121. ki o kamenodobnih in bakre- raziskovanju paleolita, neolita zne kovinske najdbe bakrene in ČREŠNAR, M. 2007a, Načini lesenih nodobnih kulturah med Savo in in eneolita v Sloveniji V, Predko- bronaste dobe na Slovenskem gradenj v času bronaste in sta- Donavo, Koper, 121-128. vinske kulture Slovenije, Ljublja- I / Hoards and Individual Me- rejše železne dobe v Sloveniji. - KNAVS, M. in M. MLINAR 2005, Bro- na, 29-83. tal Finds from the Eneolithic and Arheo 24, Ljubljana, 39-68. nastodobna lončenina iz Turjeve -. 1996, Prazgodovinske najdbe v Bronze Ages in Slovenia. - Kata- -. 2007b, Wooden house con- jame v dolini Nadiže. - Arheolo- občini Lenart. - V: Zorko, B. (ur.), logi in monografije 29, Ljublja- struction types in Bronze Age ški vestnik 56, Ljubljana, 59-72. Zbornik občine Lenart, Lenart, na, 29-127. and Early Iron Age Slovenia. - V: LAH, A. 1996, O geografskih značil- 16-19. TERŽAN, B. 1990, Starejša železna Blečić, M., M. Črešnar in B. Han- nostih Lenarta v Slovenskih go- PAHIČ, S. in V. LORBER 1954, Arheo- doba na Slovenskem Štajerskem sel (ur.), Scripta praehistorica in ricah. - V: Zorko, B. (ur.) 1996, loška najdišča pri Cerkvenjaku / The Early Iron Age in Slovenian honorem Biba Teržan, Situla 44, Zbornik občine Lenart, Lenart, v Slovenskih goricah. - Arheo- Styria. - Katalogi in monografije Ljubljana, 321-339. 11-14. loški vestnik 12-13, Ljubljan a, 25, Ljubljana. DJURIC, B. 2004, Poročilo o rezulta- LUBŠINA TUŠEK, M. 1993, Kamnito 320-355. Tica, G. 2004, MP1 Maribor-Lenart, tih arheološkega pregleda na orodje v severovzhodni Sloveni- PUŠ, I. 1988-1989, Bronastodobna MP2/1 Lenart-Zgornja Senarska, potencialnem najdišču Gomi- ji. - Ptujski arheološki zbornik naselbina pri Žlebiču. - Arheolo- Obvoznica Lenart, Poročilo o re- le. - Ljubljana (neobjavljeno ob 100-letnici muzeja in Muzej- ški vestnik 39-40, 345-366. zultatih ekstenzivnega arheolo- poročilo). skega društva, Ptuj, 31-158. SLANA, A. 1996, Lenart skozi stoletja. škega pregleda. - Ljubljana (ne- DULAR, J. 2008, Prazgodovinske le- PAHIČ, S. 1958-59a, Osek. - Varstvo - V: Zorko, B. (ur.), Zbornik obči- objavljeno poročilo). sne gradbene tehnike in njihova spomenikov 7, Ljubljana, 289. ne Lenart, Lenart, 28-30. TRUHLAR, F. 1975, Krajevna imena terminologija. - Annales, Anali -. 1958-1959b, Spodnji Porčič. - STRMČNIK GULIČ, M. 1988-1989, Bro- Gradišče, Gomila, Groblje, Žale. za istrske in mediteranske štu- Varstvo spomenikov7, Ljublja- nastodobni naselitveni kom- - V: Arheološka najdišča Slove- dije. Series Historia et Sociologia na, 294. pleks v Rabelčji vasi na Ptuju. nije, Ljubljana, 106-112. 18.2, Koper, 337-348. -. 1960-61, Lormanje. - Varstvo - Arheološki vestnik 39-40, Lju- TUŠEK, I. 1996, Gomilna grobišča v DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVALA spomenikov 8, Ljubljana, 246. bljana, 367-386. občini Lenart. - V: Zorko, B. (ur.), 2002, Oloris pri Dolnjem Lakošu. -. 1962-1963, Bronastodobna go- -. 2003, Malečnik pri Mariboru. - Zbornik občine Lenart, Lenart, - V: Dular, J., I. Šavel in S. Tecco mila pod Brinjevo goro. - Arhe- V: Prešeren, D. (ur.) Zemlja pod 20-24. Hvala, Bronastodobno naselje ološki vestnik 12-13, Ljubljan a, vašimi nogami. Zbirka Dne- VELUŠČEK, A. 1996, Kostel, praz- Oloris pri Dolnjem Lakošu, Lju- 349-373. vi evropske kulturne dediščine, godovinska naselbina. - Ar- bljana, 13-139. -. 1966, Železnodobne najdbe v Ljubljana, 181-182. heološki vestnik 47, Ljubljana, HORVAT, M. 1999, Keramika. Teh- Slovenskih goricah, Benedikt v SVOLJŠAK, D. 1988-1989, Poso- 55-134. nologija keramike, tipologi- Slovenskih goricah. - Arheološki čje v bronasti dobi. - Arheolo- -. 2005, Iška Loka, bronastodob- ja lončenine, keramični arhiv. vestnik 17, Ljubljana, 103-143. ški vestnik 39-40, Ljubljana, no naselje na obrobju Ljubljan- - Razprave Filozofske fakultete, -. 1972, Nov seznam noriško-pa- 367-386. skega barja. - Arheološki vestnik Ljubljana. nonskih gomil. - Razprave SAZU ŠAVEL, I. 1994, Prazgodovinske na- 56, 73-89. JEVREMOV, B. 1988-1989, Grobovi z VII/2, Ljubljana. selbine vPomurju. - Murska začetka kulture žarnih grobišč iz -. 1975, Cerkvenjak. - V: Arheolo- Sobota. Ptuja. - Arheološki vestnik 39- ška najdišča Slovenije, Ljublja- 40, Ljubljana, 171-180. na, 299. JEŽ, M. 1996, Naravna dediščina ob- čine Lenart. - V : Zorko, B. (ur.), Zbornik občine Lenart, Lenart, 148-150. Arheologija na avtocestah Slovenije ( Gomile pri Lenartu 101