Štajerski
Ptuj, četrtek, 15. julija 2004
letnik LVII . št. 28 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
Vodni viri
Obvezna prijava zasebnih
vodnjakov
Stran 2
Ptuj
Bodo vzdržali pritisk dodeljevanja koncesij? Stran 5
Borl
Srečanja so potrebna Stran 3
VSI ^IRTIKU BREZ IZJEME
DOMINO, PTUJJRSŒNJAKOVA 5, Helena Glažar s.p g^fV
Lenart . Prostorski razvoj
Pristopile vse občine
V torek, 20. julija, začne veljati nova strategija prostorskega razvoja Slovenije, ki nalaga vsem slovenskim občinam, da morajo pripraviti strategije prostorskega razvoja občin. Po besedah okoljskega ministra mag. Janeza Kopača bo to za občine strateški dokument, ki ga mora sprejeti občinski svet in bo opredelil vizijo razvoja občine na novo.
O novi strategiji pa je okolj-ski minister mag. Janez Kopač ob obisku v Lenartu povedal: "Strategija prostorskega razvoja Slovenije je dokument, ki na novo postavlja vizijo prostorskega razvoja Slovenije in jo nekako umešča v nov prostor. Temelji na policentričnosti in vzpostavlja ali določa prvič do sedaj tri nacionalna središča mednarodnega pomena (Koper, Ljubljana in Maribor) in 15 regionalnih središč nacionalnega pomena, ki naj bi bili nosilci posameznih funkcij, da predstavljajo neke vrste funkcionalne regije. Mi želimo naš razvoj usmerjati čimbolj trajnostno, kar je pogoj za trajnostni razvoj nasploh. Ta pa pomeni uravnoteženost ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja. V kolikor funkcije v državnem prostoru niso smiselno policentrično razmeščene, potem tudi trajnos-tnega razvoja družbe na sploh ne more biti."
Minister Kopač je zbrane opozoril, da ko bo začela veljati nova strategija prostorskega
razvoja Slovenije, spremembe starih občinskih prostorskih planov niso več možne. Zato teh sprememb nekaj časa ne bo, vsaj kakšni dve leti, dokler občine ne naredijo svojih strategij prostorskega razvoja občine, in dodal: "Ta proces smo napovedali že pred meseci in mnoge slovenske občine so pohitele še z zadnjimi spremembami starih občinskih prostorskih planov in za ilustracijo lahko povem, da smo v letu 2001 imeli 40 sprememb občinskih prostorskih planov, v tem tednu pa smo imeli na dnevnem redu vlade 32 sprememb. S to ureditvijo strategije prostorskega razvoja smo vzpodbudili občine, da so si še zadnjič z večjimi in manjšimi popravki svojih starih prostorskih planov zagotovile nek fond stavbnih zemljišč in se tako pripravile na potencialne investitorje. Ta proces je zelo dober zaradi tega, ker smo na ta način vzpodbudili marsikatero občino, da je s spremembami prostorskega plana pohitela, kar je predpogoj za neke razvojne priložnosti na tistem območju."
Zmago Šalamun
Slovenske gorice
Toča prizadela vinograde Stran 8
Sakušak	Tednikov pranger
Puhov muzej spet zagorel Kdo je podrl spomenik? Stran 8	Stran 16
Foto Martin Ozmec
Zmagovalci 35. slovenskega festivala domače zabavne glasbe Ptuj 2004 so Ekarti in Vandrovci.
Polenšak . Slabo vreme jih ni ustavilo
RADIOPTUJ
89,8»98,£'I04;3
Ob dežnih kapljah so zeli ječmen
Na Polenšaku v občini Dornava že 41 let deluje Turistično društvo. Pobudo za začetek tega društva je pred leti dala domačinka Mimica Šegula z željo, da pritegnejo v njihove kraje turiste. Začeli so s prireditvijo praznikom žetve ter razstavo kruha in pogač.
Po končanem delu je sledila malica.
Foto: Marija Siodnjal<
Osrednja nit prireditve je prikazati, kako je včasih potekala žetev in kaj vse je spremljalo ta pomemben dogodek. S praznikom so pričeli z razstavo 41 vrst kruha, pogač in drugih dobrot, ki so jih spekle gospodinje različnih generacij. Sobotno dogajanje so popestrile predice s pesmijo in člani moškega zbora. Prava paša za oči pa je bila parada starih strojev - traktorjev Prikazali so kmečka opravila in zabavne igre. Tako v soboto, še bolj pa v nedeljo organizatorjem vreme ni bilo naklonjeno. Toda niso obupali in tako kot nekoč so se naložili na kmečki voz s konjsko vprego, ki jih je pripeljal do njive. Po 41 letih so zaradi
vremenskih razmer prvič prikazali žetev na ječmenu, ker pšenica še ni zrela. Prvič se tudi žanjice niso pomerile v tekmi. Ko so ječmen poželi, so ga povezali v snope, ga naložili na voz in odpeljali na "gumno", kjer so prikazali še mlatev na različne načine, s cepci, z mlatilnicami, dreš mašino in geplom, ki ga je poganjala konjska vprega.
Franc Segula, župan občine Dornava, je pohvalil prizadevne domačine za prireditev. Franc Kukovec, predsednik turističnega društva Polenšak, pa je povedal, da je zelo pomembno za obstoj praznika, da imajo v društvu veliko mladih članov.
MS
9770040197060
Doma in po svetu
Vlada bo prve ukrepe sprejela že danes
Kobarid/Ljubljana - Predsednik vlade Anton Rop je obiskal Posočje, ki ga je v ponedeljek prizadel potres. Seznanil seje z razmerami na prizadetih območjih, obiskal pa je tudi vas Čezsoča, kjer so razmere najhujše. Po končanem ogledu je dejal, daje prišel v Posočje ponudit pomoč, ki jo je možno zagotoviti takoj, ukrepi pa bodo sledili.
Po Ropovih besedah se bo najnujnejše - kot so npr. dimniki in strešniki - urejalo že v okviru prve faze, cilj vlade pa je, da čim prej pomaga v zadostni meri in da bodo pomoči v večji meri deležni predvsem tisti, ki so socialno ogroženi oziroma tisti, ki še odplačujejo kredite za sanacijo objektov po potresu leta 1998, pa so tokrat zopet utrpeli škodo.
Ob tem je Mramor dodal, da bo vlada že na današnji seji odobrila prva sredstva, za kar ima sedaj zakonsko podlago, ki je pri prejšnjem potresu v Posočju pred šestimi leti še ni bilo.
Predstavniki državne tehnične pisarne in predstavniki uprave za zaščito in reševanje so že začeli z ocenjevanjem posledic potresa v Posočju, ki je po prvih podatkih poškodoval približno toliko objektov kot potres leta 1998, tako da bi bili ocena škode in nujni ukrepi sanacije pripravljeni čim prej.
Potres je po zadnjih podatkih terjal eno smrtno žrtev, 11 ljudi pa je bilo poškodovanih. Evidentirali so 345 poškodovanih objektov. Višina škode bo po prvih ocenah podobna kot ob prejšnjem potresu.
Feri Horvat predsednik DZ
Ljubljana - DZ je na tajnem glasovanju s 74 glasovi za in 8 proti izvolil Ferija Horvata (ZLSD) za novega predsednika. Horvat je postal peti predsednik DZ in je tako nasledil Hermana Rigelnika, Jožefa Školča, Janeza Podobnika in Boruta Pahorja. Poslanke in poslanci so odločali tudi o kandidaturi nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla za podpredsednika DZ iz vrst opozicije, vendar njegova kandidatura ni bila uspešna. Rupla je namreč podprlo 42 poslank in poslancev, pet pa jih je glasovalo proti. Rupel je ocenil, da glasovanje predstavlja nezaupnico demokraciji. Podobnega mnenja je bil tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je volitve označil za žalosten dogodek. Tako je poudaril, da je na oblasti stranka, ki ne spoštuje pravnega reda in je poleg tega še arogantna, maščevalna in zamerljiva. V največji poslanski skupini so se pri glasovanju vzdržali, je pojasnil Tone Anderlič (LDS), ki je zavrnilJanševe očitke, da gre za maščevanje. Poudaril je, da bi opozicija, če bi imela resen namen glede Ruplove izvolitve, lahko zagotovila ustrezno prisotnost.
Obravnavali nove zakone
Ljubljana - Poslanke in poslanci so v ponedeljek pozno zvečer s 60 glasovi za in enim proti sprejeli novelo zakona o davku na izplačane plače, s katerim naj bi se davčno razbremenile plače zlasti v delovno intenzivnih panogah, kjer so povprečne plače precej nižje od državnega povprečja. Državni zbor je s potrebno večino 6l glasov za in nobenim proti sprejel novelo zakona o referendumu in ljudski iniciativi. S 53 glasovi za in štirimi proti sprejel tudi zakon, s katerim se bo s 1. januarjem ukinil posebni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic. Poslanke in poslanci so skozi prvo obravnavo pospremili tudi predlog zakona o istospolni partnerski zvezi (s 44 glasovi za in 11 proti). Opravili so tudi amandmajsko obravnavo predloga zakona o javni rabi slovenščine; ker so bila k zakonu sprejeta dopolnila k manj kot desetini členov, je državni zbor sklenil, da se tretja obravnava zakona opravi še na julijski seji, predvidoma v četrtek.
Že zbirajo sredstva za odkup zemljišča
Ljubljana - Ustavno sodišče (US) je v postopku, začetem na zahtevo ljubljanske županje Danice Simšič in na pobudo Islamske verske skupnosti, odločilo, da se sklep o razpisu naknadnega referenduma glede gradnje džamije v Ljubljani in sklep o spremembah tega sklepa odpravita. Zahteva za oceno ustavnosti zakona o lokalni samoupravi in pobuda za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti pa je sodišče zavrglo. US med drugim meni, da je cilj referenduma pripadnikom islamske verske skupnosti preprečiti izpovedovali vero v objektu, ki je tradicionalen za njihovo izpovedovanje vere in opravljanje verskih obredov. Simšičeva je v izjavi novinarjem povedala, da odločitev sodišča pomeni, da je referendum o ustavni pravici versko opredeljive manjšine, v tem primeru gre za pripadnike islamske verske skupnosti v Sloveniji, v nasprotju z ustavo oziroma je razpis referenduma nedopusten. Z odločbo so zadovoljni tudi v slovenski islamski skupnosti, ki jo vodi mufti Osman Djogič. V islamski skupnosti bodo pričeli zbirati sredsrva za odkup zemljišča.
Načrt za rešitev kosovskega vprašanja
Bruselj - Šest držav regionalnega partnerstva, Slovenija, Avstrija, Poljska, Madžarska, Češka in Slovaška, so na zasedanju zunanjih ministrov EU predložile svoj načrt, t. i. non-paper, za rešitev kosovskega vprašanja. Dokumenta v Bruslju sicer niso javno predstavile, kot se je izvedelo ob robu zasedanja, pa bodo zunanji ministri o njem razpravljali na svojem neformalnem srečanju, ki bo v začetku septembra na Nizozemskem. /STA/
Evropska unija in mi • Italija
Testenine, mafija in še kaj?
Tokrat se bomo podali onstran padle zahodne meje in proti jugu, kam drugam kot v kontroverzno Italijo. Stereotipov o državi in prebivalcih s "škornja" pač ne manjka. Prevaranti, izvrstni ljubimci, dobri kuharji, neuki za tuje jezike in še bi lahko naštevali. O Italiji se vselej veliko piše in govori, zato ni presenetljivo, da jo v enem letu obišče tudi 60 milijonov turistov in da prav naša zahodna soseda po številu turistov sodi v sam vrh turističnih držav, po nekaterih virih se uvršča celo na tretje mesto.
In kaj je tisto, kar v Italiji s Sardinijo in Sicilijo želijo videti in doživeti novodobni nomadi? Posploševati sicer ni priporočljivo, pa vendar podatki kažejo, da tujce v Italijo najbolj pritegnejo znana zgodovinska mesta. Od plavajočih Benetk, romantičnih Firenc, večnega Rima, mesta pizz Neaplja z izkopanimi Pompeji, mafijskega Palerma ... in seveda države v državi, Vatikana, ki ga prav tako letno obišče na milijone vernikov z vsega sveta. 58-milijonska država z juga Evrope je med popotniki priljubljena zaradi vinorodne in kulinarično živopisne Toskane, smučišč in letovišč ob Jadranski obali. Nekatere pritegne italijanska tem-peramentnost, ki si jo želijo v domači spalnici, druge nakupovanje modnih oblačil, ki jim niso kos pariška, njujorška ... tiste pa, ki jim ni mar za kakšen kilogram preveč, najbolj prava italijanska kuhinja z veliko mero testenin, zelenjave, rib, olivnega olja, vina ... Italijanom veliko pomenijo domača kuhinja, družina in tudi vera, saj je kar 82 odstotkov Italijanov katolikov. Italija slovi po melodičnem jeziku, ki prijetno zazveni tako ob zvoku kitare, klavirja ali brez spremljave v milanski Scali, eni od naj-prestižnejših opernih hiš sveta, ustanovljeni leta 1778. Kako tudi ne, ko pa je bil sam mojster oper Giusseppe Verdi Italijan, njegove opere pa tudi več kot sto let od njegovi smrti za prave Italijane ostajajo "zakon".
Posebne zakone pa ima zapisane italijanska mafija, ki ima svoje korenine na otoški in sončni Siciliji. Sicilijanska tla za iznajdljive ideje posameznikov v
19. stoletju niso bila dovolj plodna, zato je italijanska cosa nos-tra (Naša stvar) "zacvetela" šele v Združenih državah Amerike, najbolj v začetku prejšnjega stoletja po vladni prohibiciji alkohola, z ilegalnim izdelovanjem in preprodajo opojnih pijač. Sledile so nelegalne igre na srečo, prostitucija in prodaja mamil ..., vmes pa je bilo tudi veliko prelite krvi. A mafija je šla dalje in svoje lovke razširila povsod, kjer je lahko, najbolj na domačih, italijanskih tleh in v zahodni Evropi ter ZDA. Kaj je res in kaj ne, je težko trditi, "Nič ne vidim in nič ne vem!" namreč ostaja temeljno načelo vseh pripadnikov, kdo ve koliko milijonske organizacije, ki je v Italiji prisotna v prav vseh sferah življenja, zato ne presenečajo padci vlad in sunkoviti prevrati v uradni italijanski politiki in gospodarstvu. Nobena skrivnost ni plačevanje davka mafiji za "varnost" na Siciliji in tudi drugod po državi ali neraziskani primeri (ne)porabe evropskih sredstev za nerazvita območja juga Italije. Čeprav so bili izdelani projekti, pridobljen denar, investicije, kot naj bi bila denimo gradnja mostu, ki bi kontinentalno Italijo povezal s Sicilijo, ni in ni od nikoder. Sicer pa je uradni Rim vseskozi zelo naklonjen evropskih povezavam, saj je Italija ustanovna članica zveze NATO, Sveta Evrope in podpisnica pariške pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo leta l951. Slednja se je šest let kasneje prav v Rimu preimenovala v Evropsko gospodarsko skupnost, zatem Evropsko skupnost, ki jo danes poznamo kot EU.
Izvor imena Rim nepojasnjen!
Italijanski Apeninski polotok so pred 3 tisočletji menda prvi poselili indoevropski Italiki, okoli leta 900 p. n. š. so se jim pridružili Etruščani iz Male Azije. Dve stoletji kasneje so italijanska tla pričeli osvajati Grki in severno od Neaplja ustavili prvo grško kolonijo Cumae. Tisti čas je nastal tudi Rim. Takratni rimski učenjak in pisatelj Mark Teren-cij Var je za datum nastanka zapisal 21. 4. 750 p. n. š. Zakaj Rim? Zgodovinarji si niso enotni, najbolj znana legenda pa pripoveduje, da je mesto ob Tiberi, ki danes šteje slabe 3 milijone prebivalcev, ustanovil Romul, prvi od sedmerih rimskih kraljev, ki naj bi bil skrivnostno spočet, zato ga je zloben kralj Albe Ta-hetij ukazal ubiti. Romula, po katerem naj bi se danes tudi ime-
novalo večno mesto, naj bi kot dojenčka skupaj z bratcem rešila volkulja. Kakorkoli že, nekdanje središče rimskega imperija Roma ali Rim po slovensko, je danes prestolnica Italije s številnimi kulturnimi spomeniki iz vseh obdobij, ves stari del, vključno z Vatikanom, pa je del svetovne dediščine Unesca. Rim je znan predvsem zaradi Piazza di Spagna s Španskimi stopnicami, Fontane di Trevi in rimskega amfiteatra Kolosej za 50 tisoč obiskovalcev ter vseh lepot Vatikana. A kar obiskovalec lahko vidi v Vatikanu, je samo peščica, na-dragocenejše naj bi bilo očem povprečnežev skrito. Saj veste, tudi Vatikan ima svoje zakone, in to stroge, kjer pa je veliko dragocenosti, je običajno še več su-mničenj. In pri Italijanih nikoli ne veš, kaj je res in kaj ne!
Anemari Kekec
... še o špagetih ...
Italijanov ne imenujejo zaman špagetarji, saj so testenine (paste) osnova njihove kuhinje. Poznajo številne in najrazličnejših oblik. Po kakovosti testa jih delijo na dve vrsti. Industrijsko izdelane suhe vrste testenin (pasta secca), jajčne (pasta alluovo), ki naj bi bile sicer sveže, doma izdelane testenine, vendar jih danes že izdelujejo serijsko. Tretja vrsta (fatta a casa) pa so tiste zares sveže, doma izdelane testenine. Ce jih postrežejo z omako, sodijo v skupino pasta asciutta, med katere seveda uvrščamo najbolj znane špagete. Spaghetti so tanki in okrogli rezanci, v Italiji dolgi približno 50 cm. Da so zares tisti pravi, italijanski, jih je potrebno skuhati v dovolj veliki posodi, za 100 gramov bi zadostovalo približno liter vode. Voda se zavre, osoli in pokaplja z olivnim oljem, da se špageti seveda ne sprimejo. Italijani prisegajo na čvrste "al dente" špagete. Kuhanih ne prelijejo z mrzlo vodo, ampak jih samo odcedijo in dajo v ogreto posodo in zatem prelijejo z omako. Italijanke jih včasih pokapljajo še z vročo vodo, v kateri so jih skuhale, da niso presuhi in se vlažno svetijo, izločeni škrob pa se lažje veže z omako.
Vodni viri • Obvezna prijava zasebnih vodnjakov
Nič več brez dovoljenj!
Agencija RS za okolje, ki deluje pod okriljem ministrstva za okolje in prostor, je pred časom izdala poziv vsem občinam, v katerih jih prosi za pomoč pri zbiranju podatkov o zasebnih vodnjakih in vodnih zajetjih. V skladu z zakonom o vodah morajo zdaj vsa gospodinjstva, ki koristijo vodo iz zasebnih vodnjakov, pridobiti ustrezno dovoljenje s strani ministrstva.
"Dovoljenje za uporabo zajetja, namenjenega lastni oskrbi gospodinjstva s pitno vodo, pridobi uporabnik vode iz zajetja ali več uporabnikov, če je zajetje namenjeno oskrbi s pitno vodo več gospodinjstev (za takšno zajetje velja tisto, iz katerega črpa pitno vodo do 50 uporabnikov, op. a.). To dovoljenje pridobi uporabnik zajetja ne glede na lastništvo zemljišča," med drugim navaja dopis ministrstva, ki so ga dobile občine.
Po domače povedano to pomeni, da morajo vsi, ki pitno vodo črpajo iz domačih (neregi-
striranih) vodnjakov ali zajetij, to prijaviti na občini, lahko pa tudi na pristojno ministrstvo. Obvezna je prijava tudi tistih vodnjakov, ki trenutno ali že dalj časa niso v uporabi. Prav tako morajo prijaviti obstoj vodnjaka tisti občani, ki so sicer že priključeni na javni vodovod, pa imajo na svojem posestvu še domači vodnjak, ki ga uporabljajo le občasno.
Rok za prijavo je 10. avgust letos, podrobnejše informacije s prijavnimi obrazci pa lahko občani dobijo na sedežih svojih občin.
Kot zagotavljajo na ministrstvu, bo vlagateljem zahteve za uporabno dovoljenje vodna pravica dodeljena brezplačno! Na naše vprašanje, kakšne sankcije sledijo tistim, ki vodnjakov oz. drugih vodnih zajetij ne bodo prijavili v skladu z zakonom, pa so nam na agenciji povedali, da bodo inšpektorji za vse tiste, ki ne bodo razpolagali z zahtevanim dovoljenjem, odredili zaprtje vodnjaka.
Čeprav je pridobitev dovoljenja in s tem črpanje vode iz zasebnih vodnih virov zaenkrat in po zagotovilu Agencije za oko-
lje brezplačno, pa je vprašanje, ali bo tako ostalo tudi v prihodnje. Konkretnega odgovora, ali je ta poteza ministrstva namenjena pridobitvi točnih podatkov koriščenja za zdaj brezplačne vode v smeri morebitne prihodnje obdavčitve naravnih vodnih virov, nam namreč niso mogli posredovati. Vsekakor pa se morebitno plačilo oz. taksa naj ne bi zgodila prej kot v roku (najmanj) enega leta, kolikor bo potrebno, da se v agenciji zberejo in klasificirajo vsi zbrani podatki.
SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUI; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafi~no-tehni~ni ured^: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektor: Boštjan Metličar. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikSradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89.
Borl • Minister Cvikl v pogovoru z župani haioških občin
"Takšna srečanja so potrebna!"
Haloze mlademu, novoimenovanemu ministru za evropske zadeve Milanu M. Cviklu niso povsem neznane, saj se je, kot je povedal, tu mudil že nekajkrat. Kljub temu pa se je za delovno srečanje z župani obmejnih haloških občin, do katerega je prišlo na pobudo in povabilo žetalskega župana ter poslanca Antona Butolena, dobro "oborožil" z ekipo sodelavcev, ki naj bi mu priskočili na pomoč, če na kakšno od vprašanj ne bi vedel odgovora.
Kot se je izkazalo v popoldanskem srečanju z župani na gradu Borl, pa mu pomo~ strokovne ekipe ni bila posebno potrebna. Težave, ki haloske obmejne občine težijo že dalj časa, namreč niso neznane. Novost je le v tem, da so se z vzpostavitvijo nove evropske meje se povečale, namesto da bi se zmanjševale. Zaradi dodatnih obremenitev, ki jih v to okolje prinaša nov (schengenski) mejni režim, podrejen zahtevam in direktivam EU, prebivalci halo-ških občin upravičeno pričakujejo in tudi zahtevajo poseben status in dodatno finančno pomoč države, s čimer se je, večinoma, strinjal tudi Cvikl.
Župane Antona Butolena iz Žetal, Jožefa Kokota iz Gorišni-ce, Friderika Bračiča iz Vidma in podžupana Petra Vesenjaka iz Zavrča (med njimi ni bilo maj-šperške županje Darinke Fakin ter podlehniškega župana Ve-koslava Frica), je v prvi vrsti zanimalo, kako poteka izgradnja mejnih prehodov v posameznih občinah, razgrnili pa so tudi težave, ki jih imajo zaradi administrativno določene in ne-življenjske meje s Hrvaško in dotrajane cestne infrastrukture, še posebno obmejnih greben-skih cest.
O mejnih prehodih
Minister Cvikl, ki je za začetek postregel s podatkom, da se skozi Haloze letno prepelje približno 15 milijonov potnikov v sedmih milijonih vozil, je v zvezi z izgradnjo mejnih prehodov povedal naslednje: "Na celotnem področju Haloz, po katerih teče 90 kilometrov, oziroma 13 odstotkov vse slovenske meje, je osem mejnih prehodov. Stir-je so mednarodni, dva meddržavna, dva pa maloobmejna. Gradbena dela na MP Gruško-vje bodo po zagotovilih, ki jih imam, končana letos oktobra. Glede naslednjega mednarodnega mejnega prehoda Meje v občini Gorišnica se je začetek del zavlekel zaradi težav z odkupom zemljišč. Zdaj je to rešeno, izvajalec del je izbran, gradnja pa naj bi bila končana do konca oktobra letos. V sam mejni prehod bo vključno z razširitvijo in posodobitvijo dela ceste vloženih 283,6 milijonov tolarjev."
Status zaenkrat meddržavnega prehoda Zg. Leskovec-Cvetlin v občini Videm rešuje posebna komisija pod okriljem SOPS-a. Kot je znano, naj bi ta MP po uvedbi schengenske-ga režima postal maloobmejni, čemur pa občani Vidma ostro nasprotujejo. Takšnih primerov
Minister Milan M. Cvikl z županom Antonom Butolenom o težavah in možnostih razvoja Haloz.
Ministru Cviklu so Haloze všeč; v neuradnem pogovoru je bilo slišati želje, da se njegovo ministrovanje ne bi končalo z jesenskimi volitvami ...
je na slovenski južni meji še nekaj. "Zdaj so že dogovorjeni kriteriji, po katerih bo potekala morebitna prekategorizacija teh mejnih prehodov, vključno z Zg. Leskovcem. Glede na te kriterije osebno menim, da bi bilo zelo smiselno, da se ta MP uvrsti med mednarodne. Vendar pa bo po sklepu te komisije potrebna še potrditev mednarodnega statusa s strani hrvaške in slovenske vlade, zadnji pečat pa bo moral priti iz Bruslja," je na dolgotrajen postopek prekategorizacije opozoril Cvikl. Komisija naj bi rezultate sporočila najkasneje v začetku septembra, in tudi če bodo ti ugodni za videmsko občino, se zna zatakniti na evropski ravni. Butolen, ki se je že pred časom v Ljubljani zavzel, da se med odločujočimi kriteriji za pridobitev statusa mednarodnega mejnega prehoda upošteva frekvenca prehodov (le po čem drugem so ljubljanski administratorji nameravali urejevati statuse?!), je Cviklovo naklonjenost k prekategorizaciji MP Zg. Leskovec ocenil kot morda na videz majhen, a zelo pomemben korak. Hkrati pa je opozoril tudi na dejstvo, da je SOPS posebnost Slovenije in njene dediščine, ki ji v zvezi evropskih narodov ni najti para, zato bodo, kot je bilo razume-
ti, določeni kompromisi vseeno potrebni. Kaj to pomeni za MP Zg. Leskovec, je težko napovedati, vsekakor pa mednarodnemu statusu tega MP daje dodatno težo dejstvo, da predstavlja najbližjo in izjemno lokacijo za prehod meje v turističnih špicah, ki jim MP Gruškovje tudi po dograditvi ne bo kos, na kar je opozoril tudi Cvikl: "Sama dograditev in odprtje Gruškov-ja, kamor se bo vložilo 3,5 milijarde tolarjev, ne bo rešila vseh težav. Te se bodo zmanjševale postopoma, z ureditvijo dodatnih odstavnih pasov, parkirišč in avtoceste!" To ugotovitev ministra Cvikla je župan Butolen zelo hitro izkoristil s predlogom, da bi bilo potrebno izgradnji te avtocestne povezave dati prednost, tudi zaradi 20-odstotnega letnega povečevanja prometa, ki je zabeleženo v statistiki.
O paradoksih mejne črte in cestah
Druga velika težava, ki je prav tako skupna vsem obmejnim haloškim občinam, je administrativno ter neživljenjsko postavljena evropska (in državna) meja v Halozah, ki občane posameznih občin, živeče v samem mejnem pasu, postavlja v nezavidljiv in težaven položaj, saj morajo za dostop do svojih parcel prehajati mejno črto. ^"Ve-čina meje med Slovenijo in Hrvaško teče po rekah Sotla in Kolpa, od Haloz naprej pa je zaradi konfiguracije terena postavljena bolj teoretično kot življenjsko. Zaradi tega imajo nekateri naši občani veliko težav, kupiti so morali maloobmejne prepustnice, da imajo sploh dostop do svojih zemljišč. Z uvajanjem schengen-skega sporazuma in ukinitvijo mednarodnih statusov nekaterih mejnih prehodov ter mejnih prehodnih točk bodo ti ljudje praktično postavljeni v položaj "hišnih pripornikov", saj v določenih urah sploh ne bodo imeli dostopa na svoja zemljišča," je v zvezi s problematiko papirnato določene meje, ki še najbolj spominja na šahovnico, povedal Butolen. Vsaj delno bo to težavo vse bolj neprodušnega
Ta teden
Oni delajo, ko vi dopustujete
čeprav nam slabo vreme ter negotova gospodarska in politična situacija tega ne dajo čutiti do popolnosti, se vendarle že lep čas dogajajo poletne šolske počitnice in dopusti. Četudi nam šolski minister grozi s podaljšanjem šolskega leta za dva ali tri tedne, da bi bili tudi glede tega vštric Evropi in četudi jih večina tarna zaradi slabih plač ter posledično kroničnega pomanjkanja denarja, se tisti, ki so že na vrsti, lahko predajajo pasivnemu poležavanju, brezskrbju in brezdelju.
Ker nimajo izbire, jih večina doživlja klasiko. Če so dobili regres in si lahko privoščijo morje, preživljajo svoj dopust v kakšni od sindikalnih počitniških kapacitet. Manj je tistih, ki jim denarnice dopuščajo kaj več, recimo cenovno dostopne hotelske počitniške pakete v Grčiji ali Turčiji, še manj pa je tistih, ki si lahko privoščijo kaj več, denimo križarjenje ali celo kakšne "sanjskepočitnice".
Mnogi lahko o tem samo sanjajo, kajti obstajajo tudi taki, ki čakajo na boljše čase in se morajo zadovoljiti s preživljanjem dopusta v potu svojega telesa, ob gradnji ali prenovi hiše, stanovanja, ali pa stiskajo zaradi kakšne druge družinske investicije. In to je to.
No ja, obstajajo pa tudi taki, ki komaj čakajo na svojo priložnost, da izginete od doma in bodo lahko stegnili svoje dolge prste po vašem premoženju. Takim ni mar, kdaj in če bodo sploh na dopustu, kajti oni delajo, ko vi dopustujete. Vrhunec dopustniške sezone je zanje vrhunec delovne sezone.
In sploh niso leni, saj radi primejo za vsako "delo". Zato poskrbite, da bo takih delovnih priložnosti zanje čim manj. Nikar ne obešajte na velik zvon, kdaj se odpravljate na dopust ali za koliko dni, ne dovolite, da bi to lahko zaslutili po spuščenih roletah, polnih poštnih nabiralnikih in drugih očitnih znakih, da je vaš dom prazen. To bi zanje pomenilo prosto pot. Vsi pa si želimo, da bi bili naši dopustniški dnevi prijetni in predvsem brezskrbni, mar ne!
Martin Ozmec
zapiranja meje zaradi uvajanja schengenskega sporazuma mogoče omiliti z ureditvijo pove-zujočih odsekov cest ob mejnih prehodih, ki naj bi jih ob hkratni izgradnji mejnih prehodov financirala država.
Naslednja težava, na katero so še opozorili župani, je vprašanje ureditve in posodobitve cestne infrastrukture, posebej še obmejnih grebenskih cest, ki jih v nekaterih slovenskih občinah rešujejo kar hrvaški investitorji. Očitno je, da je hrvaška vlada veliko bolje poskrbela za razvoj svojih obmejnih občin kot slovenska, kar je bil odličen primerjalni argument zbranih županov, kako zelo se razlikuje odnos ene in druge vlade do pravzaprav istega območja. "Osebno se bom zavzel za to, da se bo sicer že sprejet sklep vlade o sofinanciranju grebenskih mejnih cest začel izvajati," je ob tem dejal Cvikl, vendar pa je istočasno, sicer med vrsticami, okaral politiko investiranja haloških občin z besedami, da se morda nekoliko preveč sredstev iz posameznih
občinskih proračunov namenja izvedbi nadstandarda osnovnošolskih prostorov.
Sicer pa se je minister Cvikl strinjal s prisotnimi župani, da si haloške občine v obmejnem pasu zaslužijo poseben status, če že ne drugače, vsaj z državnim sofinanciranjem cestne infrastrukture, za katere v lokalnih skupnostih zmanjkuje denarja. "Prav zato, da se neposredno seznanimo s konkretnimi težavami, ki vas pestijo, so takšna srečanja, kot je današnje, nujno potrebna. Da pa bodo "Haloze na zunanji meji Evropske unije" resnično dosegle tisto razvojno stopnjo, ki jo želijo in ki si jo glede na lego tudi zaslužijo, bo potrebno za pridobitev finančnih sredstev iz državnega proračuna ter evropskih skladov pripraviti skupne perspektivne razvojne projekte, ki bodo zanimivi in dovolj konkurenčni tako na nacionalni kot na evropski ravni," je ob koncu srečanja še poudaril Milan M. Cvikl.
SM
Župani so bili z rezultati srečanja očitno zadovoljni.
Foto: SM
Borl • 7. konferenca Umetnost in gospodarstvo
Herojevo - posameznikovo potovanje
Na gradu Borl je konec junija v organizaciji Ustanove Gandin fundacija potekala sedma Idriartova poslovna konferenca Umetnost in gospodarstvo.
Violinist Miha Pogačnik si za oživitev gradu Borl prizadeva že od leta 1994, ko so se na Borlu pričeli prvi poletni projekti in konference.
Konference, ki temelji na multidisciplinarnem pristopu združevanja umetnosti in gospodarstva, se je udeležilo okrog 90 priznanih umetnikov in poslovnežev iz Evrope, Amerike in Avstralije. Udeleženci letošnje konference Umetnost in gospodarstvo so se tako ukvarjali z vlogo umetnosti kot bistvenim členom v kreativnih procesih, simbiozo med umetnostjo in strpnostjo ter herojevim potovanjem kot prispodobo za posameznikovo potovanje skozi življenje. Herojevo potovanje je zasnovano v tem smislu, da posameznik v heroju vidi samega sebe in potem svoja dejanja primerja z njegovimi. Na primer:
prvi korak: herojeva odločitev za potovanje - posameznikova odločitev, da se loti vodenja podjetja ...
V okviru sedme konference Umetnost in gospodarstvo pa sta bila na gradu Borl tudi dva koncerta. V nedeljo je številno občinstvo prisluhnilo Schumanovemu violinskemu koncertu v izvedbi violinista Miha Pogačnika in Orkestra RTV Slovenija z gostujočim dirigentom Petrom Wyegoldom iz Velike Britanije. V ponedeljek pa so na Borlu zapeli pevci Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane z gostujočim dirigentom Petrom Hankejem iz Danske.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Izzvenele vize 35. festivala
"Vreme vas ima za norca
II
So bili pogosti komentarji obiskovalcev letošnjega 35. festivala domače zabavne glasbe Slovenije, ki smo ga organizatorji želeli vrniti na prijazno dvorišče minoritskega samostana, pa smo ga zaradi slabe vremenske napovedi zadnji hip prestavili nazaj v športno dvorano Center. In glej ga zlomka, vreme je zdržalo brez kapljice dežja.
Foto: M. Ozmec
Med štetjem glasov in delom komisij je občinstvo v dvorani zabaval ansambel Ptujskih 5 ter cirkovški folkloristi.
Foto: M. Ozmec
Letošnji voditeljski par Danica Godec in Peter Kirič.
Foto: M. Ozmec
Strokovna komisija za glasboje imela težko delo (z leve): Irma Rauh, Štefan Petek, Urška Cop Šmajgert, Smilja Baranja in Ivo Umek.
Pa je bilo v petek luštno in veselo, kot se za festivalsko prireditev spodobi, čeprav dvorana Center, morda prav zaradi selitve, ni bila posvem polna, po oceni organizatorjev je bilo obiskovalcev le okoli 1000. Sicer pa smo z veseljem prisluhnili 26 novim melodijam, v izvedbi trinajstih izbranih ansamblov.
Sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj smo veseli, da smo festival spravili pod streho in ne skrivamo dejstva, da nam je to uspelo ob pomoči agencije Geržina Vi-deoton ter glavnih pokroviteljev Mestne občine Ptuj in podjetja Gastro.
Nikogar ni presenetila odločitev 5-članske strokovne komisije, ki je najvišjo festivalsko odličje -zlatega orfej - za najboljši ansambel prisodila ansamblu Ekart iz Prepolj.
Občinstvo je imelo tudi letos nekoliko drugačen okus, saj je z glasovanjem za najboljšo melodijo izbralo skladbo Zdaj, ko grem avtorjev Mete Malus in Jožeta Umka ter v izvedbi ansambla Vandrovci iz Dolenjskih Toplic, ki je prejel tudi Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo.
Strokovna komisija je za najboljšo melodijo izbrala skladbo Gorske vasice avtorja Klemna Grašiča, ki jo je izvajal ansambel Storžič z Golnika, za najboljše besedilo pa so proglasili pesem Marka Kočarja pod naslovom Gremo rajžat s kolesom, s katero se je predstavil ansambel Špik iz Dola pri Ljubljani. Staretovo nagrado za dolgoletno uspešno delo na področju besedilopisja pa so letos podelili Francu Ankerstu.
Letošnji festival sta povezovala voditelja Radia Ptuj Danica Godec in Peter Kirič, na dan festivala sta tudi letos izšli zgoščenka in kaseta, na kateri se vsak ansambel predstavlja z eno skladbo. Festival so poleg Radia Ptuj neposredno prenašali še Radio Maribor in TV Maribor Tele M, sicer pa je prireditev v celoti posnela ekipa RTV centra Maribor, posne-
tek pa bo na sporedu v eni julijskih nedelj ob 20. uri.
In kako ocenjuje letošnji 35. festival direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Jože Bračič?
"Veseli me, da je festival uspel, čeprav ga nismo uspeli vrniti na dvorišče minoritskega samostana, kamor najbolj sodi in kjer bi bilo zagotovo še več obiskovalcev. Želeli smo tudi, da bi festivalsko vzdušje prenesli na ptujske ulice, pa žal zaradi slabe vremenske napovedi nismo uspeli ne eno in ne drugo. Vreme je sicer vzdržalo brez dežja, a noč je bila neobičajno hladna za ta letni čas.
Vsekakor pa sem zadovoljen s kakovostjo letošnjega festivala. Tudi po mnenju strokovne komisije je bila kvaliteta ansamblov dobra in tudi večina izvedb je bila zelo kvalitetna, to pa pomeni, da kakovost slovenske domače zabavne glasbe raste, prepričan sem, da tudi po zaslugi našega festivala.
Seveda si bomo še naprej prizadevali, da bi prihodnje leto 35. festival vrnili na minoritsko dvorišče. Želimo tudi, da bi to spet postal praznik za Ptuj, kot je bilo včasih."
Manj zadovoljen pa je bil predsednik komisije za besedila Jože Šmigoc, ki je o letošnjih besedilih na kratko povedal:
"Moram reči, da komisija za besedila nad letošnjimi besedili ni bila ne vem kako navdušena. Ko smo pregledovali najboljše pesmi, smo se težko odločali med dvema dobrima tekstoma. Za vse ostale pa velja ugotovitev, da določene slabosti v besedilih zelo dobro popravijo odlične melodije.""
Kakorkoli že, slovenska domača zabavnoglasbena scena je spet bogatejša za 26 novih melodij, na ptujskem odru pa je doslej nastopilo že 369 ansamblov, ki so v glasbeno zakladnico Slovenije prispevali že 1174 polk in valčkov.
M. Ozmec
Od tod in tam
Veržej • Razstava del domačina Jožeta Osterca
Jože Osterc ob eni svoji umetnini.
Foto: Miha Šoštarič
V prostorih Salezijanskega zavoda v Veržeju je na ogled razstava del domačina Jožeta Osterca. Samouk je na ogled postavil dvanajst svojih likovnih del, ki so nekakšna dopolnitev filmu Mella Gibsona "Kristusov pasijon", ki ga Prleki prav sedaj lahko spremljajo v kinematografih. Razstava bo na ogled do 10. avgusta, obiskovalci pa bodo ob vstopu v Salezijanski zavod lahko na pročelju zavoda videli kar 20 kvadratnih metrov veliko suho fresko, ki je prav tako delo Jožeta Osterca. (MŠ)
Ptuj • Ekonomci stoodstotno uspešni
Foto: Črtomir Goznik
Osmi julij je bil srečen dan tudi za vse tiste, ki so se izobraževali preko Ljudske univerze na Ptuju v srednješolskihprogra-mih ekonomski, gostinski in strojni tehnik. Poklicno maturo so v programih gostinski in strojni tehnik opravili s 97,3 odstotka. V programu ekonomski tehnik pa so bili še uspešnejši, saj je maturo opravilo vseh 24 vpisanih. V odsotnosti direktorice Ljudske univerze Ptuj Klavdije Markež jim je spričevala podelila strokovna delavka Mateja Hlupič. Čestitala jim je za ta izredni uspeh, saj gre za odrasle udeležence izobraževanja, ki imajo ob svojem izobraževanju še veliko drugih obveznosti, poslovne, družinske, starševske in še kakšne, ki jih pogosto zelo težko uskladijo. Ljudska univerza jim bo tudi v nadaljnjem izobraževanju nudila vso potrebno strokovno pomoč. (MG)
Ptuj • Videmski tamburaši na Ptuju
Foto: Črtomir Goznik
V okviru sobotnih poletnih dopoldanskih prireditev na Mestnem trgu na Ptuju je 10. julija nastopil tamburaški orkester KD France Prešeren iz Vidma pod vodstom Jožeta Šmigoca. S svojim nastopom so navdušili ptujsko občinstvo. Sobotni dopoldanski nastopi pred ptujsko Mestno hišo počasi dobivajo svojo publiko. Mestni trg z Miklošičevo, Krempljevo in Murkovo ter Lackovo ulico pa postaja obvezna promenada vseh, ki se v soboto zadržujejo v starem mestnem jedru. Sobotne glasbene nastope na Ptuju pripravlja Turistično društvo Ptuj. (MG)
Križevci • Zavrnili podražitev vode
Po predlogu naj bi se cena vode povišala z90,95 na 98,68 tolarja, torej za 5,5 odstotka, poleg tega pa so predlagali še, da se postavki investicijski tolar in amortizacija združita. Na vse te predloge so imeli člani občinskega sveta kar precej pripomb, saj so menili, da so se stroški upravljavca v dveh letih, torej od zadnjega povišanja cen, povečali kar za 27 odstotkov, kar je odločno preveč - upravičeno povišanje bi bilo za 16 %. Prav tako se niso strinjali z združitvijo investicijskega tolarja in amortizacije - v razpravi je bilo slišati, da se bo tako popolnoma izgubil pregled nad sredstvi in investicijami. Zato so sklenili, da takšnega predloga povišanja cen ne podprejo. V bližnji prihodnosti bodo sklicali sestanek komunalnega odbora in predstavnikov Komunalno-stanovanjskega podjetja ter se skušali dogovoriti o primerni ceni, prav tako pa so svetniki predlagali, da se župani občin, v katerih vodo dobavlja Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer, sestanejo in se dogovorijo o skupnem nastopu in stališčih do omenjenega podjetja. (nsk)
Ptuj • S kolegija županov Spodnjega Podravja
Bodo vzdrzali pritisk?
Osrednja točka julijskega kolegija Zupanov Spodnjega Podravja je bila razprava o problematiki primarnega zdravstvenega varstva. Vroča tema za vroče poletje, ki se napoveduje, se več pa je različnih analiz z različnimi pogledi, ki jih bo potrebno uskladiti. Zdaj je tako, da je na enem bregu JZ ZD Ptuj, na drugem potencialni koncesionarji, oboji pa z nalogo, da poskušajo razmišljati o moZnih rešitvah v skupno korist.
Ptujsko zdravstvo nosi zastavo v podeljevanju koncesij, slovensko povprečje znaša 20 odstotkov, ptujsko kar 43. V interesu politike je, da se javni zavod Zdravstveni dom Ptuj ohrani, ker ga potrebuje tudi bodoča regija Spodnje Podravje, je bilo med drugim slišati.
Ponedeljkov kolegij, vodil ga j a ptujski župan dr. Štefan Čelan, je imel en sam namen doseči konsenz glede nepodeljevanja koncesij, dokler se ne doseže v državi širitev zdravstvene mreže za to območje, ki je, kar zadeva število zdravnikov na število prebivalcev, občutno podhranjeno. Samo pri zobozdravstvu je analiza pokazala, da bi lahko imeli 31 ti-mov, trenutno jih je 22, od tega jih je 9 na Ptuju oziroma štirje "preveč", ker je po oceni ptujskega župana dosedanja privatizacija potekala v škodo okoliških občin. Slednje bi morali preseliti na celotno območje regije. Smiselno zaokroževanje dejavnosti v
okviru petih območij (Ptuj, Slovenske gorice, Haloze, Dravsko in Ptujsko polje) je prav tako eden izmed ciljev, ki naj bi si ga politika na tem območju zastavila. V okviru tega bo mogoče nekatere time, o tem se bodo še pogovorili, preseliti bliže občanov. S pritiski na podeljevanje koncesij se ne srečujejo samo na Ptuju, temveč tudi v drugih občinah na Ptujskem, ki so pravne naslednice nekdanje velike občine Ptuj in s tem potencialne ustanoviteljice ptujskega zdravstvenega doma. V Zavrču si želijo, da bi zobozdravnik prihajal vsaj dvakrat tedensko, tudi prošnjo za dodelitev koncesije so že prejeli, je povedal podžupan Peter Vesenjak. V občini želijo vedeti, ali jim bo ZD zagotovil zobozdravnika dvakrat tedensko, direktorica Metka Petek Uhan je zagotovila, da je že sedaj tako. Podali pa so tudi že predlog za širitev mreže, letos so jo uspeli povečati le za 1,8 tima za splo-
šno ambulantno dejavnost. Širitev mreže pa tudi pomeni, da bo država morala na to področje v bodoče dati več denarja. V Zavr-ču trenutno tudi ni pogojev za koncesijo, koncesijo je mogoče dobiti pri 0,5 programa, v konkretnem primeru pa gre za 0,4 programa. Lokalne skupnosti so tiste, ki morajo na svojem območju zagotavljati celovito primarno zdravstveno varstvo, to pa ni samo splošna ambulantna in zobozdravstvena dejavnost. Dejstvo je, da je vsako približevanje storitev splošne ambulantne dejavnosti na nek način tudi dražje. Občine so tiste, ki zgradijo prostore, včasih poskrbijo tudi za opremo, potem pa se pojavi vprašanje vzdrževanja. Svet občine Trnovska vas je že aprila sklenil podeliti koncesijo za splošno ambulantno dejavnost, zavarovalnica je proti, župan Karl Vurcer pravi, da bodo sedaj razsodbo prepustili ministrstvu za zdravje, čeprav je lokalna skup-
nost tista, ki o tem odloča. Ministrstvo daje samo soglasje. Mag. Darinka Fakin, županja občine Majšperk, je prepričana, da o morebitnem obremenjevanju občine, ki bo izhajalo iz lastnine in ustanoviteljstva JZ ZD Ptuj, ne bi smeli izhajati iz števila prebivalcev, ker v Majšperku že sedaj dajejo za "svoje" zdravstvo veliko, zdaj pa naj bi jih obremenili še s tem, kar bo prineslo ustanovi-teljstvo ZD Ptuj. Ptujski župan je povedal, da se bodo o tem še veliko pogovarjali, lastnina pa bo od vseh, v zemljiški knjigi je kot lastnica še vedno vpisana stara velika občina. Razprava je pokazala, da so v zunanjih občinah za prostore koncesionarjev v večini poskrbele občine same, na Ptuju to ni primer, ker so si prostore zgradili in uredili sami. Skupne stvari, ki jih bo za vse opravljal zdravstveni dom, bodo morali skupaj financirati, ena od teh je tudi reševalna služba oziroma prostori zanjo, o tem pa v ponedeljek ni želel govoriti nihče.
Pritiskov za nove koncesije ne bo mogoče vzdržati, je napovedal ptujski župan, če se župani oziroma odgovorni za razvoj primarnega zdravstvenega varstva o tem ne bodo poenotili. Gradivo, ki ga imajo skupaj z analizami, je dobra osnova, da bodo lahko že na prihodnjem srečanju bolj konkretno razpravljali. V pomoč pri razpravi na občinskih svetih naj bi jim bila tudi stališča ptujskega mestnega sveta.
MG
Ptuj • NSi predstavila programske poudarke za državnozborske volitve
Pred novimi izzivi
Nova Slovenija je 10. julija na srečanju v Narodnem domu na Ptuju predstavila ključne programske poudarke za volitve v drZavni zbor in kampanje na teh volitvah. UdeleZili so se ga člani sveta in izvršilnega odbora, poslanci, predsedniki občinskih odborov in koordinatorji.
V Novi sloveniji smo zelo navdušeni in ponosni na uspeh, ki smo ga dosegli na evropskih volitvah, prepričani smo, da to za slovenski prostor pomeni velik premik, je med drugim poudaril predsednik dr. Andrej Bajuk. Nova Slovenija dejansko stoji pred novimi izzivi. Stranka bo z resnim delom nadaljevala, saj želi, da bi se trend zaupanja v njena načela in program nadaljeval in potrdil tudi na jesenskih volitvah. Cilj je podvojiti rezultat z državnozborskih volitev leta 2000.
Nova Slovenija je 10. julija na srečanju v Narodnem domu na Ptuju predstavila ključne programske poudarke za volitve v
državni zbor in kampanje na teh volitvah. Udeležili so se ga člani sveta in izvršilnega odbora, poslanci, predsedniki občinskih odborov in koordinatorji. V Novi sloveniji smo zelo navdušeni in ponosni na uspeh, ki smo ga dosegli na evropskih volitvah, prepričani smo, da to za slovenski prostor pomeni velik premik, je med drugim poudaril predsednik dr. Andrej Bajuk. Nova Slovenija dejansko stoji pred novimi izzivi. Stranka bo z resnim delom nadaljevala, saj želi, da bi se trend zaupanja v njena načela in program nadaljeval in potrdil tudi na jesenskih volitvah. Cilj je podvojiti rezultat z državnozbor-skih volitev leta 2000.
Foto: Črtomir Goznik
Srečanja Nove Slovenije na Ptuju se je udeležil tudi predsednik sveta stranke in poslanec v evropskem parlamentu Lojze Peterle, ki je med drugim povedal, da se bo Nova Slovenija zavzemala za uveljavljanje evropskega na~ina delovanja. Glede svoje morebitne kandidature za podpredsednika evropskega parlamenta pa je povedal, da se bo o tem odlo~il v teh dneh.
Odbori delujejo v 174 občinah, kandidate vredne zaupanja bodo imeli v vseh 88 volilnih okrajih. Evidentiranje poteka na terenu, predlagatelji kandidatov so občinski odbori, izvršilni odbor pa je tisti, ki jih bo potrjeval. Ključni politični poudarki programa Nove Slovenije na jesenskih državnozborskih volitvah so na področju gospodarstva, javnih financ, šolstva in sociale. Demografski podatki kažejo, da je dolgoročno obstoj slovenskega naroda ogrožen, rodnost se je v zadnjih desetletjih prepolovila. To ima lahko hude posledice za narod kot tudi za uravnovešeno družbo. Razmerje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom je le še 1,58 proti 1. Takšno stanje zahteva ukrepanje na področju pokojninske politike, gospodarstva, javnih financ, šolstva, sociale in celostne družinske politike. Zaskrbljujoči so podatki na področju gospodarske rasti, od obljubljene 5-odstotne rasti se močno oddaljujemo. Višjo gospodarsko rast bo mogoče v Sloveniji doseči le z veliko več investicijami, domačimi in tujimi. Ustvariti bo potrebno ugodno okolje za tuje investicije. V Novi Sloveniji se bodo zavzemali za razvoj malega in srednjega podjetništva predvsem preko razvoja domačega kapitalskega trga. Prav tako je njihov cilj doseči transparentnost pri javnih naročilih. Davčno reformo pa vidijo v prerazporeditvi davčnih bremen, manj naj bo obdavčeno delo, bolj pa kapital. Tudi na po-
: Črtomiri
Dr. Andrej Bajuk: "Uspeh Nove Slovenije na evropskih volitvah pomeni velik premik za slovenski politični prostor."
dročju javnih financ velika koalicija ne izpolnjuje obljub. Poraba v sklopu BDP narašča; namesto da bi se znižala pod 41 odstotkov, naj bi bila konec leta po podatkih ministrstva za finance že okrog 43,6 odstotka. Na področju skladnega regionalnega razvoja je cilj Nove Slovenije celostna obravnava in takšne davčne podpore, kot jih imajo uspešne države na tem področju. Pri tem naj bi bile Sloveniji za zgled Irska, Finska, Danska. V šolstvu moramo ustvariti šolo po meri človeka, takšno, da bomo lahko Slovenci najbolj kakovostno izobrazbo dobivali doma. Na področju sociale pa se bodo zavzemali za pomoč tistim, ki ne morejo delati, ne pa tistim, ki delo odklanjajo. Pravno državo pa bo potrebno uveljaviti na vseh področjih, je še povedal predsednik NSi dr. Andrej Bajuk na srečanju na Ptuju.
V imenu mestnega odbora NSi Ptuj je udeležence srečanja, ki je imelo neformalen značaj, saj posebnih sklepov niso sprejemali, pozdravil predsednik Janez Rožmarin. Družabni del je potekal na Ptujski Gori.
MG
Ptuj • Volilna konferenca
Miroslav Luci ponovno izvoljen
V Domu ribičev na Rogoznici so se 2. julija člani MO Slovenske demokratske stranke Ptuj in njihovi simpatizerji sestali na letni konferenci. Na njej so izvolili novo vodstvo mestnega odbora, ki ga bo tudi v bodoče vodil Miroslav Luci.
Drugi člani izvršilnega odbora so še Rajko Fajt, Milan Petek, Marjan Kolarič, Dragica Palčič, Marjan Bezjak, Boris Perger, Mitja Miklošič, Stanislav Jurenec, Silva Fartek, Mirko Kekec, Helena Neudauer, Marjan Germo-všek, Erih Šara, Avgust Lah in Boštjan Kolarič. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Franc Petek, Metka Jurešič in Bojan Klinkon. V razpravi so izrazili nezadovoljstvo nad delom politične oblasti v državi, do njene ignorance do mnenj in pobud civilnih iniciativ in posameznikov. Skrb vzbujajoče je zadolževnje države, netransparentno delovanje, ki vodi do podkupovanja in klientelizma. Desetletje vladavine ene obcije je pripeljalo do oholosti oblasti in izkrivljanja demokracije, so še poudarili. V samem Ptuju in njegovi okolici zaznavajo velik deficit v investici-
jah v infrastrukturo, kljub temu da se mestna oblast vse bolj zadolžuje, mesto v dveh letih ni pridobilo omembe vrednega objekta. Izgublja pa tudi v regionalnem pogledu, vse bolj vprašljiva postaja ustanovitev regije Spodnje Podravje s središčem na Ptuju. Ptuj in njegove potrebe so v centrih odločanja neprepoznavne, krivdo za to pripisujejo politični nemoči lokalnih predstavnikov v državnem zboru in nasproti vlade. Predsednik sveta SDS dr. Milan Zver in glavni tajnik Dušan Strnad pa sta prepričana, da bo vloga Ptuja, vključno z reševanjem njegovih problemov, v primeru, da opozicijska stranka SDS postane vodilna politična sila v državi, pridobila na pomenu. Ptuju se bodo vrnile pozicije, ki mu gredo.
UR
Videm • S 13. redne seje
Kakšen vrtec bodo zgradili v Vidmu?
Videmski svetniki so se prejšnji teden še zadnjič pred počitnicami sestali na seji sveta in po začetnem čakanju na luč - zaradi nevihte so namreč prvih 20 minut presedeli v temi - v dobrih petih urah obdelali kar 15 točk dnevnega reda.
Najprej so z nekaj grenkimi pripombami potrdili elaborat za ureditev nove meje z občino Hajdina, saj se je del občanov Lancove vasi odločil za priključitev k hajdinski občini, nato pa so dobršen del časa posvetili načrtovani izgradnji videmskega vrtca. Kot je znano, je šolsko ministrstvo vrtec v Vidmu uvrstilo na prioritetni seznam sofinanciranja, ki bo začelo teči naslednje leto. Seveda pa mora občina Videm pred pridobitvijo dokončnega sklepa o 60-odstotnem državnem sofinanciranju pripraviti vso potrebno dokumentacijo. Župan Friderik Bračič je svetnikom predlagal, da se, glede na znano dejstvo o popolnoma neprimerni šolski kuhinji, v investicijski projekt vključi tudi izgradnja ustrezne kuhinje, ki jo je ministrstvo prav tako pripravljeno sofinancirati v enakem odstotku, s čimer so se vsi prisotni tudi strinjali. Novost, ki je presenetila zbrane videmske politike, pa je bil predlog ministrstva, po katerem občini Videm glede na veljavne kriterije priporočajo izgradnjo šest- oziroma vsaj štirioddelčnega vrtca! Seveda se je takoj razvnela razprava, ali bo občinski proračun takšno investicijo zmogel, bolj konkretno pa je svetnike zanimalo, iz katere postavke naj bi vzeli sredstva za naložbo. Okoli denarja so pač vedno križi in težave, vrtec pa brez lastnega deleža občine nikakor ne more biti zgrajen. S tem so se v Vidmu že sprijaznili, precej bolj težko pa je (in bo) šlo svetnikom po grlu dejstvo, da bo treba denar zagotoviti iz postavke za investicije, zaradi česar bodo v prihodnje krajevne
skupnosti prikrajšane pri dodelitvi sredstev. Vrtec je pač skupna naložba vseh KS v občini, koliko denarja pa bo ta naložba stala občino, bo znano šele jeseni, po pridobitvi projektne dokumentacije. Zanimivo in kontradiktorno ob tem pa je, da so se nekateri svetniki, med njimi predvsem Anton Jus, ki jih je najbolj skrbelo, od kje in kako zagotoviti občinski delež sredstev za izgradnjo vrtca, brezpogojno zavzeli za hkratno izdelavo dokumentacije za obnovo OŠ Sela. Ta naj bi na zahtevo svetnikov sledila takoj po končani izgradnji vrtca, saj oboje hkrati, kot so ugotovili, pač ne bo šlo. Še sreča, da ministrstvo ni potrdilo sofinanciranja obeh naložb hkrati, saj bi s tem najverjetneje povzročilo nerešljive spore med različnimi interesi videmskih svetnikov.
Sicer pa je, razen točke o izgradnji vrtca, tokratna videmska seja potekala v nepričakovano mirnem vzdušju. Nekaj vročih je bilo slišati le še na račun Čistega mesta, ki kljub dani obljubi še ni poskrbelo za odvoz kosovnih odpadkov, ter zaradi že porabljenih sredstev na postavki za spodbujanje kmetijstva, svetniki pa so pogojno sprejeli tudi sklep o soustanoviteljski vlogi občine v JZ Zdravstveni dom Ptuj. Po sprejetem sklepu bo Videm soustanovitelj le pod pogojem, da je premoženje tega zavoda na Ptuju last vseh občin soustanoviteljic, v ostalih zdravstvenih enotah ali postajah pa je last tiste občine, kjer je zdravstveni objekt lociran.
SM
Ptuj • Terme izpolnjujejo investicijske načrte
Na vrsti je hotel
Sedmi julij predstavlja pomembno prelomnico v razvoju ptujskega turizma. Terme Ptuj so leta 2003 pričele nekajletni investicijski ciklus s ciljem popolne posodobitve celotnega kompleksa in njegove širitve z dodajanjem nove ponudbe, le-tega uspešno uresničujejo.
Potem ko so lani obnovili in razširili notranji termalni park, so se letos 18. februarja lotili {iritve zunanjega dela termalnega kopali{ca. Novi del s 1400 m2 vodnih povr{in in počasno reko v dolžini 160 m ter velikim stolpom z večimi ploščadmi,
s katerih so speljani tobogani, najdaljši med njimi ima 165 m, leži tik ob dosedanjih bazenih oziroma kompleksu, ki ga bodo celovito obnovili v letu 2005. Letošnja naložba je stala 400 milijonov tolarjev. Direktor Term Ptuj Andrej Klasinc je pre-
pričan, da bodo Terme Ptuj po obnovi v letu 2005 eden najlepših vodnih kompleksov v Sloveniji, kjer se bo dalo nadvse prijetno preživeti poletni ali zimski dan. Naložba v notranji termalni park, namenu so ga predali 1. septembra lani, daje spodbudne
Četrta knjižica Mercatorjevih kuponov ugodnosti!
Od 19. julija do 15. avgusta.
V vaših poštnih nabiralnikih vas že pričakuje četrta knjižica Mercatorjevih kuponov ugodnosti, v kateri vam podarjamo do 55-odstotne popuste, pri nakupu izbranih izdelkov v prodajalnah skupine Mercator.
Ko Mercator praznuje, svoje kupce razveseljuje!

55let. lercator
: Črtomir Goznik
Novo pridobitev Term Ptuj sta odprla direktor Andrej Klasinc in Dušan Bencik, glavni direktor Term 3000.
Foto: Črtomir Goznil<
Novi kompleks ima 1400 m2 vodnih površin, počasno reko dolžine 160 m, velik stolp s šestimi tobogani, najdaljši ima 165 m in je trenutno tudi najdaljši v Sloveniji.
rezultate. Število kopalcev se je povečalo kar za 60 odstotkov. V prvem polletju letos so imeli 125 tisoč kopalcev in 24.000 nočitev, kar je nad pričakovanji. Domači in tuji gostje so trenutno še enakomerno porazdeljeni, julija in avgusta pa se bo s še večjim obiskom avto-kampa trend obrnil v korist tujih gostov. V prihodnjih dveh letih bodo v novem kompleksu zgradili še šest toboganov, v nekaj letih naj bi jih bilo skupaj 25.
Največji investicijski zalogaj pa predstavlja gradnja hotela s štirimi zvezdicami z 250 posteljami, ki ga bodo pričeli graditi v začetku leta 2005 in bo skupaj imel okrog 14 tisoč m2 površin, vključno s sodobnim vodnim centrom. Gradbeno dovoljenje nameravajo pridobiti do konca leta. Naložba bo veljala med 2,5 in 3 milijarde tolarjev. Terme Ptuj bodo prve zgradile hotel, je prepričan direktor Andrej Klasinc, vse drugo so govorice, da naj bi na Ptuju v nekaj letih zgradili šest novih hotelov. Do 29. obletnice Term Ptuj, odprli so jih 10. avgusta leta 1975, pa bodo v okviru novega termalnega parka dokončali dela na ureditvi amfiteatra za 700 gostov, ki bo deloval kot velik prireditveni prostor, in gostinskega dela. Polno bo novi vodni kompleks pričel delovati te dni.
Terme Ptuj so sestavni del skupine Panonskih term v okviru Save, d. d., Kranj, v kateri so še Terme 3000 iz Moravskih Toplic, Terme Lendava, Terme Radenci s Termami Banovci in ljutomerskim hotelom Jeruzalem. Glavni direktor Term 3000 Moravske Toplice Dušan Ben-cik, leta 2002 so Terme Moravske Toplice prevzele večinski delež Term Ptuj, je na Ptuju 7. julija povedal, da je bil njihov osnovni namen povezati SV del zdraviliškega turizma v Sloveniji in ga evropskemu trgu ponuditi pod enotno blagovno znamko Panonskih term, ki
poudarja tudi raznolikost in specifičnost posameznih turističnih centrov. Ugotovili so, da je slovenski turizem preveč razdrobljen, zato neučinkovit in nerazpoznaven na trgih.
"Ni pa dovolj samo dober turistični produkt, potrebno ga je tudi dobro prodati. V to vlagamo veliko energije. Blagovno znamko Panonske terme bodo v naslednjih tednih tudi uradno predstavili," je še prejšnjo sredo v Termah Ptuj povedal Dušan Bencik.
Sedmega julija so na otvoritvi novega zunanjega termalnega parka govorili tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, Andrej [prajc, direktor dejavnosti turizem v poslovni skupini Sava, in Emil Vizovišek, član uprave Save, d. d., Kranj. Ptujski župan je prepričan, da se z najnovejšo naložbo Term Ptuj, ptujski turizem prebuja iz zaspane Trnjulčice, Andrej Šprajc je govoril o tem, da je s to naložbo skupina Sava dala svoj delež k celotni podobi Ptuja z okolico, da bodo Terme Ptuj še bolj prepoznavne in v okviru Panonskih term tudi prodajno uspešne. Emil Vizovišek je povedal, da je Sava skozi večinsko lastništvo Term 3000 Moravske Toplice prisotna tudi v Termah Ptuj, sicer pa je na Ptujskem prisotna že več kot 30 let skozi gumarstvo. Potem ko so proizvodnjo avtozračnic lani ukinili, prihajajo na Ptuj z nekaterimi novimi programi, uspešno so medtem že zagnali pilotski program proizvodne traktorjev.
Za prijetne trenutke na otvoritveni slovesnosti so 7. julija skrbeli člani KUD Musicology, novi ptujski Big band in plesalke ter pevka Natalija Verboten. Adrenalinske dni v novem zunanjem termalnem parku Term Ptuj pa je simbolično napovedal akrobatski pilot Marjan Gojic iz Aerokluba Murska Sobota, ki je zganjal vragolije v zraku, kopalci jih bodo v bazenih.
MG
Foto: Črtomir Goznil<
Emil Vizovišek, član uprave Save^ d. d., Kranj, v pogovoru s ptujskim županom dr. Štefanom Celanom, ki je prepričan, da se po novi pridobitvi Term Ptuj ptujski turizem prebuja iz zaspane Trnuljčice.
Na borzi
Po poletnem zatišju na začetku tedna se je v sredo in četrtek trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev bolj razživelo. Najprometnejši vrednostni papir minulega tedna je bila obveznica Republike Slovenije RS57, s katero je bilo do četrtka opravljeno za 759 mio SIT poslov, tečaj pa je ostal skoraj nespremenjen. Slovenski indeks delnic SBI 20 je v četrtek zaključil pri 4.457 indeksnih točkah ali 0,5 % pod ponedeljkovo vrednostjo. Najdonosnejši vrednostni papir je bil Cetis (CETG), katerega donos je do četrtka znašal malo manj kot 20 %, trgovanje pa je zaključil pri vrednosti 44.999 SIT. Največ prometa na borzni kotaciji rednih delnic je bilo opravljeno z delnico Krke (KRKG), v četrtek pa se je trgovanje zaključilo 0,7 % pod ponedeljkovo vrednostjo. Delnica Istrabenza (ITBG) je imela največjo izgubo na borzni kotaciji rednih delnic. Do četrtka je delnica izgubila 535 SIT ali 5,6 % nižje od ponedeljkove povprečne vrednosti, vendar pa so se zadnji posli v četrtek sklepali že dva odstotka višje od enotnega tečaja.
Družba Maksima Holding (MAHR) je objavila namero za odkup vseh delnic Maximarketa, ki še niso v njeni lasti. Ta teden pa je v veljavo stopila pogodba, ki jo je Slovenska odškodninska družba sklenila s kupcema Kapitalsko družbo in Gorenjem za odkup 15,28 % delnic Gorenja (GRVG). Objava v medijih je povzročila malenkosten porast tečaja delnice GRVG (0,3 %). Prevzem pa se je zgodil tudi v trgovski dejavnosti. Energotuš je kupil 99,87 odstotka domžalske družbe Vele. Energotuš nadaljuje strategijo širjenja dejavnosti na tiste dele Slovenije, kjer je bil doslej manj prisoten.
Terme Čatež (TCRG) so oddale nezavezujočo ponudbo za partnerstvo v družbi Sunčani Hvar. Čatežani imajo šest tekmecev, hrvaška država pa se bo odločala, kateri ponudniki bodo prišli v drugi krog glede na ponudbe kandidatov, ki morajo vsebovati predlog pravnega odnosa z državo v partnerstvu.
Medinet, ki je znan po svoji blagovni znamki Amis, je v sredo postal drugi ponudnik fiksne telefonije v Sloveniji. Amis zaenkrat ponuja le klice v tujino, vendar po trditvah vodilnih v podjetju ob enaki kakovosti za znatno nižjo ceno kot Telekom.
Finance Central Europe je Gorenjsko banko proglasila za najboljšo banko v Sloveniji, predsednika uprave Zlatka Kavčiča pa za najboljšega bankirja v državi. Mednarodna institucija Fitch iz Velike Britanije pa je Gorenjsko banko ocenila z oceno A- za dolgoročno tveganje, kar jo uvršča v skupino najboljših bank.
Državni statistični urad RS je 7. julija sporočil prvo statistično objavo indeksa cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih. Cene industrijskih proizvodov so se junija povišale za 0,1 %. V primerjavi z lanskim decembrom so se cene teh proizvodov povišale za 3,1 %, v primerjavi z lanskim junijem pa za 4,2 %. Maja je bil obseg industrijske proizvodnje za 11,3 odstotka višji kot aprila, v primerjavi z lanskim majem pa se je zvišal za 12 odstotkov.
Matija Lipar, Ilirika, BPH, d.d.
matija.liparSilirika.si
četrtek • 15. julija 2004
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
ŠtajerskiTEDHÍK 7
Ptuj • Perutnina Ptuj nagrajena za inovativnost
Kmalu nov program jedi Wellnes
PP je na letošnjem ocenjevanju izdelkov pod okriljem Radgonskega sejma že drugič zapovrstjo prejela posebno nagrado za inovatorstvo. "To je posebno priznanje za tiste proizvode, ki so v skupini novih proizvodov dosegli največji seštevek točk. Pogoj za to nagrado je pridobitev vsaj treh priznanj za nove proizvode, med njimi pa mora biti vsaj eden nagrajen z veliko zlato
Sn
Sami izberite idealno bivališče. Stanovanjski kredit vam priskrbimo mi.
www.skb.si
medaljo," je pojasnila namestnica direktorja v proizvodnem centru mag. Tanja Smigoc Senčar.
Navedene pogoje je doseglo pet novih Perutnininih izdelkov: Poli s sirom (bronasta medalja), pečena piščančja stegna (velika zlata medalja) in pečen piščan-čji file, angleški poli sendvič ter prekajene puranje krače (zlata medalja za vse tri).
"Inovativnost je del vsakdanjih postopkov v Pi; kar pomeni, da so in bodo tudi vnaprej vsi naši tehnološki procesi naravnani v tej smeri. Lani smo poslali na tržišče 12 povsem novih izdelkov, najmanj dvakrat toliko pa je bilo še standardnih proizvodov, ki smo jim izboljšali kakovost glede na potrebe in želje potrošnikov. Z
'/j,. VA© /KREDIT
Sami izberite idealno bivališče. Stanovanjski kredit vam priskrbimo mi.
www.skb.si
^^ SKB BANKA D.D.
SOOETE GENERALE CROUP
vstopom na veliko evropsko tržišče inovativnost postaja nujnost, če hočemo ne le izpolnjevati izjemno različne prehranjevalne navade potrošnikov, ampak tudi kreirati nove," poudarja Senčar-jeva. Razvoj novih izdelkov in spremembe že obstoječih v prvi vrsti narekujejo dobro poznavanje trga in zahtev kupcev, zakonodaje in bodočih trendov. Ti bodo po prepričanju strokovnjakov šli v smeri izdelkov s čim višjo dodano vrednostjo: "Vse pomembnejši postaja čim krajši čas priprave ter raznolikost in prilagojenost okusov določenim tržiščem, kar glede na to, da je perutninsko meso v osnovi bolj blagega okusa in z malo maščobe, dosegamo z različnimi dodatki, marinadami in začimbami."
Pri razvoju novega izdelka sodelujejo strokovnjaki iz različnih področij, celoten postopek pa vodi razvojni tehnolog, ki koordinira delo razvojnega teama za posamezen izdelek od začetka do konca, torej od ideje preko preizkusne proizvodnje do končnega izdelka: ^"Vsi novi izdelki morajo skozi vse preizkusne faze, na koncu pa sledi še testiranje na tržišču. Na osnovi
Tanja Smigoc Senear: "Inovativnost je vpeta v vse nase postopke!"
te ocene se potem odloča, ali je izdelek primeren za trg ali pa ga je potrebno še dodelati. Odločilna je torej ocena potrošnika!"
Zelo redko se zgodi, da bi razvoj posameznega izdelka prekinili sredi postopka, so pa izdelki, za katere se ugotovi, da je z njimi treba počakati na ugodnejši trenutek predstavitve na trgu. Postopek od ideje do izpeljave v Perutnini traja povprečno tri mesece za 70 odstotkov novih izdelkov, leto dni porabijo za realizacijo 2,7 odstotkov novih izdelkov: "Veliko večino izdelkov razvijemo torej v treh ali šestih mesecih!"
Seveda je v času preizkusnih
Perutnina Ptuj je poleg naložb v tehnološko prenovo svojih potencialov, ki so v letu 2003 znašali 6,5 milijard tolarjev, del sredstev v višini 50 milijonov tolarjev namenila tudi za razvoj novih izdelkov.
faz nov izdelek, ki se pripravlja, strogo varovana skrivnost, zato pri razvoju lahko sodelujejo zgolj domači zaposleni. Konkurenca je pač konkurenca in dokler se testni izdelek ne pojavi na trgu, se o njem ne govori. Kljub temu pa nam je Tanja Smigoc Senčar izdala, da bo Perutnina septembra začela osvajati tržišče z novim adutom: "To bo nova serija Pe-rutnininih proizvodov pod blagovno znamko Wellnes. Gre za serijo vakumsko pakiranih narezanih piščančjih in puranjih proizvodov oziroma jedi v obliki
narezkov, s poudarkom na zdravi prehrani!"
Kaj več od tega Senčarjeva ni hotela povedati, povsem jasno pa je, da se v Perutnini že pripravlja cela vrsta drugih novih izdelkov, ki pa zaenkrat ostajajo skrivnost. Saj veste, konkurenca ne pozna milosti _ Vseeno pa smo uspeli prepričati odgovorne, da nam dovolijo fotografiranje strogo varovanega "srca" podjetja, kjer se rojevajo novi proizvodi: tehnološkega laboratorija za razvoj.
SM
SKB BANKA D.D.
SOCIETE GENERALE GROUP
V strogo varovanem tehnološkem laboratoriju se ideje začno spreminjati v izdelke.
Podlehnik • SPC Toplak z novimi prostori
Pridobitev za ves kraj
"Brez takšnih ljudi kot je družina Toplak, si je težko predstavljati razvoj nekega kraja. Njihovi dosežki pomenijo pridobitev za vse nas, hkrati pa dodajajo pomemben kamen v mozaiku razvoja naše občine," je ob slavnostnem odprtju novih in prenovljenih prostorov servisno-prodajnega centra (SPC) Peugeot Toplak poudaril podžupan podlehniške občine Anton Žerak.
Njegovemu mnenju se je pridružil tudi generalni direktor podjetja Peugeot Slovenija Lionel Tasse. Ta je med drugim povedal, da so se z družino Toplakovih osebno spoznali že pred časom:
"Nekega dne smo se predstavniki našega podjetja na poti do Zagreba ustavili v Podlehniku, pri Toplakovih, in takrat je padla odločitev o tem, da se skupno poslovno sodelovanje nadaljuje
in še okrepi. Skupaj smo ugotovili, da je potrebna posodobitev in razširitev poslovnih prostorov Rezultati našega pogovora so danes vidni, saj se družinsko podjetje z 12-letno koncesijo za
NOVI PEUGEOT 407. KONČNO SPET AVTO.

KONČNO UŽITEK.
www.peugeotsí
'j'-à. ^ 0° UBL # O
NOVI PEUGEOT 407 - NOVA MERILA UŽITKAVVOŽr^l. S Porschejevim 6-stopenjskim avtomatskim menjalnikom in V6 motorjem, z avtomatsko klimatsko napravo, nastavljivo posebej za voznika in sovoznika, z vrhunskim JBL hi-fi audio ^ sistemom in senzorjem tlaka v pnevmatikah, Peugeot 407 razSirja ustaljene standarde avtomobilskega uiriibbja.
PEUGEOTi^GiMto lan»».	UtTTEKV DOVRŠENOSTI.
SPC TOPLAK s.p. - Dežno I d, 2286 Podlehnik - tel.: 02 788 40 50
Toplak odslej razpolagajo s 1100 kvadratnimi metri pokritih in 1300 kvadratnimi metri nepokritih površin. "Od tega je 800 kvadratnih metrov povsem novih prostorov, namenjenih sodobnemu prodajnemu salonu ter servisni in ličarski delavnici, obnovljeno pa je skladišče in prostor za izdajo novih avtomobilov," je naložbo v višini dobrih sto milijonov tolarjev razčlenil direktor
Franc Toplak ter ob tem še povedal, da ob sedanjih sedmih zaposlenih nameravajo zaposliti nove delavce: "Iščemo predvsem ličarja in avtokleparja, poklica tega profila pa na našem trgu delovne sile v Ptuju in okolici ni najti."
V sklopu SPC Toplak bo odslej odprta tudi nova ročna avto-pralnica, prva in zaenkrat edina v občini Podlehnik.
SM
Generalni direktor podjetja Peugeot Slovenija Lionel Tasse: "S takšnimi partnerji kot je družina Toplak, je prijetno sodelovati!"
prodajo in servisiranje Peugeo-tovih vozil v tem območju Slovenije lahko ponaša s sodobno opremljenim objektom, ki zadovoljuje vse visoke kriterije kvalitetne postrežbe strank. Veseli smo, da imamo v naši servisno-prodajni mreži takšne partnerje in Toplakovim lahko ob današnjem odprtju le še čestitam ter jim zaželim čim uspešnejše poslovanje v prihodnje!"
V servisno-prodajnem centru
Direktor SPC Toplak je pozdravil številne zbrane goste in jim na kratko predstavil prednosti naložbe.
Foto: SM
Foto: SM
Slovenske gorice • Neurje s točo
Toča močno prizadela vinograde
V torek, 6. julija, med 17. in 18. uro so Slovenske gorice enako kot ostalo severovzhodno Slovenijo zajela lokalna neurja. Najve~ škode so naredili mo~ni nalivi z vetrom.
Močan veter je ruval drevesa, ki so padala na ceste in električno napeljavo, tako je bila ponekod motena oskrba z elektri~no energijo in nekatere lokalne ceste niso bile prevozne. Mo~an veter pa je odkril tudi kar nekaj streh. Precej škode pa je povzročil tudi močan naliv, tako so meteorne in hudourniške vode zalile več kleti, precej škode pa je nastalo tudi na makadamskih cestah, saj je voda odnesla precej gramoza. V nekaterih predelih Slovenskih goric pa je močno neurje spremljala tudi toča, ki je največ škode povzročila na kmetijskih površinah.
Na lenarškem je toča padala v občini Sv. Ana in Cerkvenjak, ne-
urje s točo pa je zajelo tudi del občine Sv. Andraž.
V občini Sv. Ana nam je tajnik občine Viktor Kapl o neurju povedal: "Neurje je zajelo polovico občine, in sicer naselja Lokavec, Rožengrunt, dolino Ščavnice do Bačkove. Tu je toča uničila predvsem kmetijske površine. Po prvih podatkih je uničenih med 40 in 60 odstotkov kmetijskih površin, odvisno od vrste kulture. Del naselja Dražen Vrh in Ledineka pa je zajelo neurje, ki je izruvalo kar nekaj dreves in polomilo kar nekaj električnih drogov. Na območju celotne občine pa je nastalo precej škode na cestni infrastrukturi, saj je naliv odnesel precej gramoza. Nastalo škodo na ces-
Tudi koruzi neurje ni prizanašalo.
Precej škode je močan naliv povzročil na cestah.
tni infrastrukturi ocenjujemo na milijon tolarjev. Močan veter pa je odkril tudi okrog deset objektov."
Neurje pa je precej škode povzročilo tudi v občini Cerkvenjak. Toča je zajela del občine - naselja Smolinci, Župetinci, Cogetinci, Cenkova, del Komarnice, Peščeni Vrh, Andrence in Stanetince. V povprečju je poškodovanosti na kmetijskih kulturah od 40 do 60 odstotkov, ponekod tudi več. Precej škode pa je v občini Cer-kvenjak nastalo tudi na cestni infrastrukturi, saj je močan naliv odnesel precej gramoza.
Neurje je zajelo tudi del občine Sv. Andraž, in sicer naselja Slavšino, Gibino in Novince. Ob-
činska komisija za elementarne nesreče je ugotovila, da je toča največ škode naredila v naselju Slavšina. Ocenjuje, da škoda v sadovnjakih in vinogradih znaša od 40 do 60 odstotkov. Škoda na ostalih kulturah pa je med 30 in 50 odstotki, izstopajo buče, kjer je škode do 70 odstotkov.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je največ škode nastalo v tistih vinogradih, ki so jih pridni vinogradniki že "opleli" in listje ni ščitilo jagod. Ob ogledu pa so bili posamezniki zelo kritični do države, saj so prepričani, da za nastalo škodo ne bodo dobili nič, saj država še ni poplačala lanske škode, ki je nastala po laski suši.
Zmago Šalamun
Sakusak • Puhov muzej ponovno zagorel
Storilca je potrebno odkriti!
Obnovljena vaška cimprača v Sakušaku, v kateri že od leta 2000 domuje Puhov muzej, v spomin na rojaka Janeza Puha, velikega izumitelja in tehničnega uma z območja Slovenskih goric, je 8. julija letos ob drugi uri in 30 minut zjutraj ponovno zagorela. To je že drugi požar na tem objektu, ki je, odkar je spremenjen v muzej, privlačna turistična točka za marsikaterega obiskovalca Slovenskih goric od blizu in daleč.
Lani ga je obiskalo več kot 4500 ljudi, letos že okrog 2000. Prvič je zagorelo 12. avgusta leta 2000, na predvideni dan odprtja muzeja. Takrat je bilo za dobrih 10 milijonov tolarjev škode, zdajšnja škoda je ocenjena na okrog osem milijonov tolarjev. Zgorelo je s slamo krito ostrešje, eksponate jim je uspelo rešiti.
Tako kot ob prvem požaru se ljudje tudi ob drugem sprašujejo povsem enako: le komu je napoti muzej. Prepričani so namreč, da je bil požar obakrat podtaknjen,
tako prvič kot sedaj drugič, čeprav so pri prvem kriminalisti kot možen izvor požara navedli, potrjeno sicer ni bilo, da je zagorelo zaradi iskrice z ognjišča na dvorišču, kjer so zvečer pred načrtovano otvoritvijo kurili smeti. Letošnji požar jih je še bolj utrdil v prepričanju, da ne gre za naključje, da je Puhov muzej v resnici nekomu zelo v napoto.
Na kraju požara smo prejšnji četrtek srečali blagajnika Društva rojaka Janeza Puha Avgusta Weingartnerja, ki je prav tako
Puhov muzej je ostal brez ostrešja.
Foto: MG
Foto: MG
Tajnik Društva rojaka Janeza Puha Avgust Weingartner (v sredini) ni skrival ogorčenja nad najnovejšim pustošenjem Pu-hovega muzeja. Na sliki v pogovoru z arheologom Janezom Tuškom (levo) in vodjem OE Zavoda za kulturno dediščino Slovenije Maribor Srečkom Štajnbaherjem (desno).
ogorčen kot vsi drugi, ki spoštujejo dediščino rojaka Janeza Puha, ki jo ima možnost skozi muzej pobliže spoznati vsak, ki to želi. Ogorčenje je delil s Srećkom Štajnbaherjem, vodjem OE Zavoda za kulturno dediščino Slovenije Maribor in arheologom Ivanom Tuškom. Zasluga domačinov in gasilcev PGD Grabšinski breg, ki so jim pomagali gasilci iz Gabrnika, je, da so rešili vse razstavljene eksponate, ki spominjajo na izumitelja, tovarnarja, ki se ni ukvarjal le s proizvodnjo koles in motornih koles ter avtomobilov, skonstruiral je tudi letalski motor. Tokratni požar je uničil ostrešje, ki je bilo krito z impreg-
nirano slamo, plast zemlje, ki je bila položena na lesen pod med streho in spodnjim delom, pa je verjetno preprečila širitev požara. Sicer pa je tudi impregnirana slama bolj tlela, kot gorela, je povedal juršinski župan Alojz Kau-ćić, tudi podpredsednik Društva rojaka Janeza Puha, ki tako kot vsi, ki čutijo s tem muzejem in njegovim izročilom, pričakujejo, da se tokrat požigalec roki pravice ne bo izognil. Objekt bodo obnovili, v to je prepričan, ali ga bodo spet pokrili s slamo, pa je odločitev, ki jo bodo sprejeli skupaj s stroko. Zdaj so ga zavarovali toliko, da vanj ne bo zatekalo.
Od tod in tam
Bunčani • 100 let PGD Bunčani
Foto: Miha Šoštarič
Predsednik PGD Bunčani Anton Petovar (levo) in častni poveljnik Gasilske zveze Ljutomer Stanko Hunjadi sta naziv častni poveljnik PGD Bunčani podelila Dragu Le-genu starejšemu.
VBunčanih v občini Veržej so leta 1904 ustanovili Prostovoljno gasilsko društvo, minuli konec tedna pa so pripravili slovesnosti, s katerimi so obeležili visoki jubilej. Na slavnostni seji so bila podeljena društvena priznanja ter priznanja Gasilske zveze Ljutomer, na slovesnosti z mimohodom okrog 200gasilcev pa so podelili še naziv častni poveljnik društva ter veteranska priznanja. Častni poveljnik društva je postal Drago Legen starejši.
Stara Gora • 10. "Žetev zlatega klasa"
Foto: Miha Šoštarič
"Žetve zlatega klasa" ni pokvarilo niti slabo vreme.
Na Stari Gori v občini Sveti Jurij ob [čavnici so pripravili že deseto etnološko prireditev "Žetev zlatega klasa". Kljub slabemu, deževnemu vremenu je prireditev na Staro Goro privabila veliko število obiskovalcev, tudi tokrat pa so bili v ospredju prikaz žetve in tekmovanje žanjic, prikaz košnje in tekmovanje koscev, prikaz mlatitve z mlatilnico ter starejšega "kombajna", ki žanje in sam veže snopje. In čeprav so tekmovalni rezultati na takšnih prireditvah v drugem planu, so o končnih rezultatih odločale stotinke. Na koncu so najboljšim v vseh tekmovalnih kategorijah podelili tudi posebne pokale, prav vsi sodelujoči pa so prejeli plakete.
Pri žanjicah je letos zmagala Rozika Marin (TD Polenšak) 86,40 točke pred lanskoletno zmagovalko Elizabeto Majerič (DG Juršinci) 83,87 in Marijo Filipič 75,73 (DG Juršinci). V konkurenci koscev je zmagala ekipa DG Draženci (Ignac Gojkošek -kosec; Danica Janžekovič -pobiralka; Anica Koritnik - vezalka) pred DKŽD Sveti Jurij ob [čavnici I (Lovro Šijanec, Marija Rož-man, Marica Prša) in DKŽD Sveti Jurij ob Ščavnici II (Edi Le-skovar, Marta Klemenčič, Ema Lančič). V ekipni konkurenci je zmagalo Društvo gospodinj Juršinci, sledijo pa Turistično društvo Polenšak, Društvo kmečkih žena in deklet Sveti Jurij ob Ščav-nici ter Društvo gospodinj Draženci.
Ljutomer • Na ogled so Berkove grafike
Foto: Miha Šoštarič
V galeriji Ante Trstenjak Ljutomer so na ogled dela slikarja Berka iz Škofje Loke. Berko je doslej imel preko 50 samostojnih razstav, med drugim tudi v Kanadi, Argentini, Litvi, Romuniji, na Švedskem ter Poljskem. Slikarja je na otvoritvi razstave (na fotografiji) predstavil dr. Primož Lampič iz Arhitekturnega muzeja Ljubljana. "V spoju vseh vidikov Berkovih podob se v njihovem zrenju tudi gledalcu sodobnost ne razkrije le kot kraljevstvo vitezov in se ne razgali pred njim le z gubami, zalomi in šivi, s katerimi je kljub bleščeči in na videz brezhibni površini preprežena. Opazovalec ni nagrajen le z resnico, temveč mu skrbno motrenje prinaša tudi radost in slast čistega vidnega vtisa, avtentičen empirični užitek, ki ga intimno doživlja, hkrati pa deli z umetnikom. Poleg tega nas Berkova dela za razliko od varljivih obetov, da nam bo dano vse, če bomo le žrtvovali lastno mnenje, navdajajo z upanjem, da sta samostojna drža in iskren osebni pogled na realnost in ustvarjanje, ki iz tega izhaja, v umetnosti še živa in dejavna.
Miha Šostarič
Gorišnica • Deveti občinski praznik
V	ospredju gospodarski razvoj
V	Gorišnici, kjer so se že začele prve prireditve ob letošnjem praznovanju devetega občinskega praznika, ki bodo trajale vse tja do 25. julija, imajo dovolj razlogov za številna praznovanja. Po napovedih župana Jožefa Kokota pa jih bo prav toliko ali še več tudi naslednje leto.
Industrijska cona in namakalni sistem
"Letos je naš proračun zelo gospodarno naravnan. Med največje projekte, ki so že v teku uresničevanja, spada in-
dustrijska cona v Moškanjcih. Zemljišče v velikosti petih hektarjev je že odkupljeno, občinski prostorski plan sprejet, vse je pripravljeno za ureditev vodovodnega ter kanalizacijskega omrežja. Za jesen je predvide-
na razdelitev cone na parcele in prvi podjetniki bodo že lahko začeli z gradnjo," napoveduje Kokot in dodaja, da je med interesenti tudi Perutnina Ptuj, ki naj bi v nastajajoči industrijski coni postavila svoj


v '.	v Ttbolcih Í

Lani in letos je bilo veliko proračunskih sredstev vloženih v posodobitev cest.
distribucijski center. Z vidika gospodarske zanimivosti je lokacija cone odlično izbrana, saj je v neposredni bližini železniška postaja, omogočen bo izvoz na bodočo hitro cesto, nezane-marljivo pa je še dejstvo, da je tik ob coni umeščeno letališče, kar je lahko v prihodnosti zelo pomembna prednost.
Za izgradnjo in infrastrukturno opremljenost industrijskega območja se župan Kokot, kot je dejal, nadeja tudi sredstev, ki so bila za razvojne projekte preko agencije dodeljena Spodnjemu Podravju. "Sicer pa v občini vidimo poglavitno prednost te cone, poleg gospodarskih učinkov, predvsem v odpiranju novih delovnih mest in zaposlitvenih možnosti!"
Druga velika investicija, na katero se v Gorišnici intenzivno pripravljajo, je ureditev namakalnega sistema na približno 300 hektarjih kmetijskih zemljišč. Vso zahtevano dokumentacijo so že dostavili na ministrstvo za kmetijstvo in za začetek del jim je potrebna le še ustrezna uredba, ki jo pričakujejo v kratkem.
Letos nova občinska stavba
Sicer pa je bilo v občini prejšnje leto - enako velja tudi za letošnje - precej proračunskih sredstev namenjenih za posodobitev cest: "Lani smo asfaltirali okoli 6 kilometrov cest v Halozah, uredili parkirišče pred pokopališčem v Gorišni-ci, posodobili mrliško vežico v Cirkulanah, popravili dva mostova ter porabili približno 2000 kubičnih metrov gramoza za gramoziranje. Letos smo že zaključili z asfaltiranjem odseka ceste v Tibolcih, kjer je urejena tudi cestna razsvetljava, prepla-stili smo del ceste v Zamuša-nih, pravkar pa se je začelo še asfaltiranje cest v Paradižu in Gruškovcu." Večnamenska
Foto: SM
Zupan Jožef Kokot: "Stavimo na gospodarski razvoj občine!"
dvorana v Cirkulanah bo že do jeseni sprejela osnovnošolce in domačine v novi podobi, pripravlja pa se tudi že dokumentacija za izgradnjo novega dvooddelčnega vrtca v tem kraju, ki naj bi se začela naslednje leto. Do leta 2006 naj bi povsem novo podobo dobil center Gorišnice: "Takoj po ureditvi kanalizacijskega sistema bo sledila posodobitev cestišča skozi sam center občine, že v naslednjih dneh pa se bo začelo rušenje izpraznjene stare osnovnošolske stavbe, ki jo bo nadomestila sodobna občinska zgradba, prilagojena arhitekturni podobi nove osnovne šole, s čimer bomo stilno zaokrožili podobo občinskega je-
dra. V novi občinski zgradbi, ki mora biti dograjena do jeseni, bo ob poslovnih prostorih še kulturna dvorana in pisarne občinske uprave. Celotna investicija je ocenjena na dobrih 200 milijonov tolarjev." Bližnjo stavbo, kjer še domuje policija, ki pa ima že zagotovljeno zemljišče za gradnjo nove postaje v Moškanjcih, nameravajo obnoviti. V Gorišnici je po besedah župana dobro poskrbljeno tudi za delo številnih društev, od športnih preko kulturnih do zveze gasilskih društev, ki jih je v občini kar devet. Edini nerešen problem, ki mu še zlepa ni videti konca, je grad Borl.
SM
ZASEBIVA AMBULAIMTA SPLOŠIVE MEDICIIVE DARJA PRIBOŽIČ
Zasebna ambulanta splošne medicine Darja Pribožič čestita vsem občanom in občankam ob prazniku občine Gorišnica.
VODOVODNO INŠTALATERSTVO Stanko Donai s.p.
Zunanje in notranje hidrantne mreže, hišne instaiacije, B lonaiizacije, popraviio vodovoda.
Gajevci 24a, 2272 Gorišnica tei 02 740 81 63 GSM 041 705 491
Občankam in občanom ter našim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku občine Gorišnica.
ELEKTROIHSTALATERSTVO
Ob občinskem prazniku Občine Vam Iskreno čestitamo in se priporočamo s svojimi storitvami tudi v bodoče.
MÍRKO LETONJA s.p.
Gradišča 148, 2282 Cirkulane
Tel.&tax: 02/ 761 7811, GSM: 041/ 642 675, email: mirl(0.let0nja@amis.net
			*	STROJNI OMETI *	TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJSKE FASADE *	ZAKUUČNI SLOJI
/			
5		-	
			
			Vlado KELENC s.p.
5	M	-	
			Gsm: 041 778-451 ZamuSanl 79a, 22V2 GORIŠNICA teL: 02/719 25 03 m ili!F svojim mvmmms^mmkmtS^ik^ ISmm m m pr^m&mm s svojimi sSsmimmm.
-W-32-w-1 OMtmbmmaA&m pmmmSmisMbmGm			
plin
vodovod
ogrevanje
prezr^čevanjei
Klima i
Kokot s p I
Oè občinskem prazniku občine Gorišnica Vam iskreno čestitamo in se priporočamo.
)šl<anjci 45a, 2272 Gorišnica 02 743 02 26, fax 02 743 02 27
TRGOVINA NA DROBNO
NINA
Ob prazniku občine Gorišnica iskreno čestitamo vsem občankam in občanom ter svojim cenjenim strankam.
Stanislav SATLER s.p. 2272 GORIŠNICA, Gorišnica l/a, telefon: 02/7408-694
TRGOVINA-říMS^ 3S!i
^"iniu
STROJNI OMETI, FASAOE IN ZAKUUCNI SLOJI
iger dobre stvari delamo v
Ob občinskem prazniku občine Gorišnica Vam iskreno čestitamo in se priporočamo tudi v bodoče.
Slavko Rižnars.p., Gajeoà 16a, 2272 Gorišnica, tel 02 743 02 13

Foto: SM
Ptuj • Turistično-rekreativna kolesarska mreža
S kolesom gor in
dol po Spodnjem Podravju
V okviru ZRS Bistra Ptuj so spomladi 2003 na pobudo turističnega gospodarstva Spodnjega Podravja pričeli izvajati projekt "Turistična rekreativna kolesarska mreža Spodnjega Podravja". V projektu so se ob Bistri, ki je nosilec, našli turistični grozd Spodnjega Podravja, Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Kolesarsko društvo Špica in LTO Ptuj. Število rekreativnih kolesarjev se povečuje iz leta v leto, kolesarjenje postaja trend sodobnega časa. Območje Haloz, Slovenskih goric, Ptujskega in Dravskega polja pa so tista območja, ki ponujajo idealne terene za vse kategorije kolesarjev, rekreativnih in profesionalnih.
"Sodobni trendi na področju turizma in kolesarstva kažejo, da je razvijanje turističnih kolesar-
skih mrež priložnost predvsem za okolja s privlačno in razgibano kulturno krajino, med katere lah-
Stanko Žunec: "Katalog z zemljevidom kolesarskih poti bo proti plačilu na voljo že od prvega avgusta."
ko zagotovo uvrstimo tudi Spodnje Podravje. Nakup kolesarske opreme je v Evropi izjemno porasel, različne evropske regije so začele razvijati kolesarska območja, kolesarski turisti so okoljsko ozaveščeni in premožnejši ter zato zaželeni gostje," med drugim poudarja dr. Bojan Pahor, direktor ZRS Bistre.
Projekt "Turistična rekreativna kolesarska mreža Spodnjega Podravja" zasleduje več ciljev. V okviru širših ima namen povezati turistična središča s podeželjem, organizirati mrežo nosilcev kolesarskega turizma v regiji in promovirati rekreativno kolesarstvo kot sestavni del zdravega življenja. V letu 2002 so bile v okviru mladinskega raziskovalnega tabora v Žetalah trasirane prve kolesarske poti v Halozah, s fi-
nančno pomočjo občine Žetale so izdali tudi zloženko, lani so z delom nadaljevali in pokrili še ostali del Spodnjega Podravja, je povedal Stanko Žunec, vodja tabora. Mreža vključuje 17 kolesarskih tras oziroma poti različnih dolžin, v povprečju so dolge 35 km, v skupni dolžini 650 km. Osrednje izhodišče za večino, osem tras, je na Ptuju. Druga izhodišča so še v Ormožu, Lenartu, Žetalah in Majšperku. Glede na težavnostne stopnje so trase razdeljene v tri stopnje. Zajemajo območja med Rogaško Slatino, Ptujem, Vurberkom, Lenartom, Ormožem in Trakošča-nom oziroma ozemlje več kot 30 občin. Mesto Ptuj iz že znanih razlogov ni pokrito z nobeno od tras, saj mesto urejenih kolesarskih poti ne premore, tistega ne-
kaj malega, kar pa obstaja, pa ni mogoče povezati. Tudi prometna ureditev v tem trenutku tega ne omogoča.
Katalog prvega avgusta
Katalog z zemljevidom 1:50.000 bo proti plačilu na voljo od 1. avgusta v turističnoin-formativnih centrih, kolesarskih trgovinah, hotelih, motelih, nekaterih gostiščih, ki sodelujejo v projektu, v Termah Ptuj, v Mora-vcih, v Rogaški Slatini, Radencih in okolici ter v centrih, ki jih pokrivajo Terme 3000. Od 15. julija pa si bo mogoče trase ogledati tudi na spletnih straneh:
www.dravaonbike.com. Do tega trenutka je projekt stal 7,3 milijona tolarjev, ki so jih prispevali sponzorji. Stroški mladinskega raziskovalnega tabora v tem znesku niso zajeti. Uradno odprtje mreže kolesarskih poti bo septembra 2004.
15 tisoč katalogov bo na voljo v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Nadaljnje aktivnosti v okviru projekta zajemajo organizacijo izposoje koles in servisne službe, izposoja naj bi na Ptuju potekala na dveh mestih, prva na sedežu
Opravičilo
V prejšnji številki Štajerskega tednika je pri objavi sestavka S kolesom gor in dol po Spodnjem Podravju prišlo pri tehničnem urejanju do zapletov, zaradi katerih je bil objavljeni sestavek povsem nerazumljiv. Za napako se opravičujemo in tokrat objavljamo sestavek v pravilni obliki.
Uredništvo
Kolesarskega kluba Ptuj na Muzejskem trgu, druga v Termah Ptuj. Usposobiti bo potrebno vodniško službo, to je naloga KD [pica in LTO Ptuj, namestiti usmerjevalno signalizacijo na območju, ki ga mreža pokriva, prav tako pa pripraviti načrt trženja kolesarske mreže, kar je naloga turističnega grozda Spodnjega Podravja in LTO Ptuj. Za usmerjevalno signalizacijo bo predvidoma potrebnih med 15 do 35 milijonov tolarjev, pravi Stanko Žunec. Ker tega denarja v Bistri ni, si bodo prizadevali uspeti na nekaterih razpisih za regionalni razvoj, človeške vire, promocijo oziroma prireditve, ki bodo objavljeni konec leta. Na območju mreže oziroma posameznih poti se mora vedno nekaj dogajati, zato bodo ponudbeno stran obogatili že v letu 2005, ker poti ne morejo biti same sebi namen. Ponatis kataloga načrtujejo v letu 2007, v tem času se bodo pokazale tudi potrebne izboljšave. V tem trenutku pa je pomembno, da mreža s trasami zaživi že v tej sezoni kot nepozabno doživetje pokrajine in ljudi na teh območjih, kamor se bodo radi vračali.
MG
Benedikt • 5. občinski praznik
Zupanov večer z ognjemetom
V občini Benedikt so minuli teden praznovali 5. občinski praznik. Prireditve so se pričele v soboto, 3. julija, ko so potekale Igre na vasi, ki so jih organizirale članice društva kmečkih žena in deklet v sodelovanju s športnim in turističnim društvom. Na igrah je sodelovalo deset ekip. Zmagala je ekipa kmetovalcev pred gasilci in odbojkaricami. Popoldan pa je potekal še turnir v malem nogometu. V nedeljo je turistično društvo organiziralo tradicionalni pohod z naslovom Spoznajmo svoj kraj. Osem kilometrov dolgega pohoda se je udeležilo okrog 350 občanov.
Zimič in recitator Jože Pintarič. Osrednja slovesnost se je nadaljevala z družabnim srečanjem in velikim ognjemetom. Slovesnosti so se udeležili številni župani okoliških občin, vodja poslanskega kluba LDS in podpredsednik LDS Tone Anderlič, poslanec državnega zbora RS in župan občine Destrnik Franc Pukšič ter
številni drugi gostje. Praznovanja ob 5. občinskem prazniku so se zaključila v nedeljo s slavnostno sv. mašo v počastitev farnega patrona sv. Benedikta. Popoldan pa so člani lovske družine Benedikt razvili prapor. Sledilo je družabno srečanje do ranih jutranjih ur.
Zmago Šalamun
V	ponedeljek je potekal turnir v balinanju na balinišču pri Petelinovi kleti. V sredo pa je v organizaciji lovske družine Benedikt na strelišču v Fartekovi grabi potekalo streljanje z malokalibrsko puško, na katerem je sodelovalo 24 moških in ženskih ekip. Pri moških je zmagala ekipa Ihova -desni breg, pri ženskah pa ekipa mažoretk.
V	četrtek, 8. julija, pa so občinska organizacija RK in klub krvodajalcev Benedikt ter obmo-
čno združenje RK Lenart organizirali izredno krvodajalsko akcijo za območno združenje RK Lenart oziroma za celotne Slovenske gorice. Organizatorji so bili z akcijo zadovoljni, saj je na njej sodelovalo sto krvodajalcev, med njimi tudi posebni gost - starosta organizatorjev krvodajalskih akcij - prof. dr. Edvard Glaser. Med njimi je bil tudi Janez Sever iz Dolgih Njiv, ki je daroval kri 101. Pobuda za organizacijo izredne krvodajalske akcije pa je prišla s
Centra za transfuzijsko medicino Maribor, saj benediški organizatorji krvodajalskih akcij spadajo med uspešnejše organizatorje. Krvodajalci pa so ob tej priložnosti pripravili tudi razstavo o zgodovini krvodajalstva. V četrtek je v Benediktu potekala še radijska delavnica znancev.
V petek, 9. julija, je potekala osrednja slovesnost ob 5. občinskem prazniku občine. Osrednja prireditev - županov večer - je potekala v novi večnamenski dvora-
ni, ki jo gradijo v Benediktu. O letošnjih investicijah, kot sta gradnja večnamenske dvorane in geo-termalna vrtina za toplo vodo, ter viziji razvoja občine, ki se lahko pohvali z rastjo števila prebivalcev, je spregovoril župan občine Benedikt Milan Gumzar. V kulturnem programu so nastopili člani folklorne skupine iz Gornje Radgone pod vodstvom Nade Jau-šovec, člani in članice mešanega pevskega zbora KD Benedikt pod vodstvom zborovodkinje Marine
Zbrane je pozdravil vodja po-Župan občine Benedikt Milan slanske skupine LDS Tone An-Gumzar.	derlič.
Sedem (ne)pomembnih dni
Zadovoljstvo zadovoljnih
Slovenska Radiotelevizija je te dni razmeroma pompozno, predvsem pa samozadovoljno oznanila rezultate nekakšnega raziskovanja med gledalci in poslu{alci, ki potrjujejo njihovo zadovoljstvo z nacionalnimi radijskimi in televizijskimi programi. Vodilni ljudje RTV Slovenija, ki so ob vsem skupaj zaigrali določeno dozo skromnosti, pač v slogu, da ni nič tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše, žal niso podrobneje pojasnili, kaj je sploh bil glavni namen omenjene raziskve in na kakšnih podmenah je temeljila.
Vzrokov za spraševanje gledalcev in poslušalcev, kaj si mislijo o
slovenski radioteleviziji, je zagotovo več. Od tistega najbolj priročnega, pa tudi najbolj banalnega, da se s pomočjo "znanosti" in vsakršnega manipuliranja z vprašanji (in sugeriranimi odgovori) dokaže, da vse skupaj vendarle ni tako slabo, kot si mislijo in dokazujejo nekateri, pa do iskrene volje, da se tudi po takšni poti pride do čim bolj jasnega spoznanja, kaj trenutno je in kaj naj bi bila nacionalna radiotelevizija. Za ugotavljanje slednjega pa bi bile seveda potrebne vse drugačne priprave, drugačen pristop in predvsem manj vnaprejšnje želje po samoreklamiranju na
podlagi hitrih in prepovršnih ocen. Predvsem bi v analizi značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti nacionalne radiotelevizije kazalo upoštevati nekatere posebnosti (in enkratnosti) slovenskega medijskega prostora, še zlasti dejstva, da se na razmeroma majhnem in lahko obvladljivem prostoru hkrati gnete vse več komercialnih radijskih in televizijskih programov. Seveda je še posebej pomembno vprašanje, kakšen naj bo odnos osrednjih (nacionalnih) medijskih institucij do njih, ali je to nujno (in edino) zgolj nekakšna konkurenčna bitka, ki največkrat oži, names-
to da bi širila televizijske in radijske programe zgolj na tako imenovane "konjunktirne" teme, na marsikdaj problematične vsebine. Programi se uniformirajo, namesto da bi se širili v vsej raznolikosti. Pri vsem tem je še posebej čudno in strah zbujajoče, da se prav pri nacionalni televiziji in nacionalnem radiju nekako posebej trudijo, da bi tekmovali s "komercialno" konkurenco in prilagajali svoje programske kriterije njihovim. Vloga nacionalne RTV se zagotovo ne bi smela zooževati zgolj na to. Nacionalni elektronski mediji bi se morali s komercialnimi dopolnjevati in ne izključevati. Kako to doseči, pa bi morala biti stvar temeljitejšega razmisleka in raziskav stroke, prav tako pa tudi vseh drugih zainteresiranih. Nacionalni mediji bi zagotovo pri vsem tem lahko opravljali izrazitejšo integrativno funkcijo in
tudi programsko selekcijo. Popolnoma nič slabega ne bi bilo, če bi se na nacionalni televiziji ali nacionalnem radiu po domišljeni in zavestno vzpostavljeni programski shemi pojavljale, denimo, tiste oddaje, ki v posameznih komercialnih ali regionalnih radijskih ali televizijskih postajah veljajo za najboljše. Še posebej pomembno vlogo bi lahko imele pri povezovanju celotnega slovenskega političnega, ekonomskega in kulturnega prostora različne informativne oddaje "lokalnih" studijev, še posebej, če upoštevamo, da še zlasti nacionalni televiziji - kljub vsem poskusom - ne uspeva poskrbeti za zares celovito (in sprotno) predstavljanje dogajanj po vsej Sloveniji. Namesto tega pa imamo zdaj nesmiselno "tekmovanje" med na-cionalko in "komercialci", tako da eni in drugi programirajo svoje naj-
bolj gledane informativne oddaje na isto uro in s tem nujno silijo gledalce k "opredeljevanju" zgolj za ene ali druge, namesto da bi jim omogočali gledanje enih in drugih. Proti takšnim nesmislom bi se seveda morala s svojo koordinira-jočo in usmerjevalno funkcijo bolj postaviti tudi država. Še zlasti, ko gre za programske opredelitve in usmeritve nacionalke, pa bi lahko bolj izrazito in zaznavno vztrajala, da morajo biti le-te veliko bolj kot doslej tudi nekakšno ogledalo celotne slovenske nacionalne produkcije na tem področju, kar pa seveda pomeni tudi povsem drugačno programsko odprtost in širino, večjo pripravljenost na sodelovanje in manj pritlehne in marsikdaj namišljene "konkurenčnosti" ter monopolne izključnosti in samozadovoljstva.
Jak Koprive
Haloze • Prihodnost v turizmu?
Iskre upanja
če bi se Oliver Dragojevič rodil v Halozah in ne v Dalmaciji, bi njegova slovita "Skalinada, svaka skala - jedna nada" prav gotovo veljala tej gričevnati pokrajini na severovzhodu nase države. Ne glede na težke, če ne celo vedno težje pogoje življenja, ko je treba marsikje po vodo se vedno s kanglico v rokah in je asfaltirana cesta bolj prijetno presenečenje kot povsem vsakdanja zadeva, pa vse iskrice upanja na lepso prihodnost med vedno bolj zaraslimi in zapuščenimi pobočji hribov se vedno niso zamrle. Kot kaže, so tu in tam še posamezniki, ki ne le verjamejo, ampak tudi uspešno, ob veliki meri trme in vztrajnosti, uresničujejo svoje načrte o boljsi prihodnosti med zaobljenimi hribi.
Ena od panog, ki ji haloska pokrajina s svojo enkratnostjo in vse redkeje videno naravno pr-vinskostjo ponuja izjemne možnosti za razvoj, je gotovo turizem. "Turistična dejavnost, gre zlasti za turistične kmetije, v Halozah ni prav na blesteči ravni. Vzrokov je več; premalo je ljudi, ki bi se s tem ukvarjali, premalo mladih, saj se množično odseljujejo. Dodatno težavo predstavljajo tudi visoke naložbe v to zvrst dejavnosti in pa izjemna delovna intenzivnost te panoge, ki zahteva sodelovanje vseh družinskih članov Sicer — vsaj dolgoročno — ni uspeha, kar se je že pokazalo ne nekaj primerih. Precej krivde za mrtvilo pa nosi tudi nasa zakonodaja, ki je tako zelo zapletena in zahtevna, da po eni strani odvrača ljudi od turistične dejavnosti, po drugi strani pa z zahtevanimi kriteriji pravzaprav uničuje ohranjanje krajevnih posebnosti in znamenitosti," pojasnjuje Slavica Strelec iz ptujske svetovalne službe, ki že precej časa spremlja in pomaga halos-kim kmetijam pri razvijanju dopolnilnih dejavnosti ali turizma. Kljub kupu dokumentacije in visokim začetnim kapitalskim vložkom pa so v Halozah vendarle
Zakonca Korpič: »Turizem na kmetih je ena od panog, ki ima prihodnost!«
posamezniki, ki premagujejo vse naštete ovire.
Pri Korpičevih s pomočjo Sapparda
Ena tistih družin, ki je znala izkoristiti sredstva iz sklada Sap-pard za razvoj turistične dejavnosti, so Korpičevi iz Dravcev, videmskega dela Haloz. Kmetija ima približno 20 hektarjev zemlje, od tega osem v najemu. ^"Večinoma pridelujemo žitarice,
Jože in Jerica Žunkovič sta z veliko mero okusa uredila notranjost zapuščene kmetije.
Gorišnica • Tretji vinski turnir
nekaj malega je še vinograda, sicer pa smo osredotočeni na pridelavo mleka. Kljub temu je kmetija premajhna, da bi preživela štiri družinske člane, saj so pogoji vedno težji," razmišlja gospodar Zvonko Korpič. Že ob ustanovitvi konzorcija turistične vasi Halonga so tako resneje začeli razmišljati o kmečkem turizmu: "Ampak ne o izletniškem, temveč stacionarnem. Izletniš-tvo z občasnimi navali velikih skupin ljudi je namreč prezahtevno za naju z ženo, sinova pa sta v službi oziroma v šoli. Idejo smo nekaj časa pestovali, potem pa začeli uresničevati. Del stare hiše se je namreč začel podirati in na njegovih temeljih smo postavili novogradnjo, ohranili pa smo izvirno klet. Po sedanjem načrtu bo del te nove zgradbe, tri sobe z osmimi ležišči, jedilnico in kuhinjo, namenjen turistični ponudbi, del pa za bivanje naše družine, saj bi želeli staro hišo, v kateri smo zdaj, v prihodnje obnoviti in prav tako ponuditi turistom," razgrinja Korpič prihodnje načrte. K izgradnji novega stacionarja je veliko pripomogel Sappardov denar. Postopek pridobivanja tega denarja pa sploh ni tako enosta-
V znamenju rumenega muškata
Grad Borl je bil minuli konec tedna prizorišče tretjega tradicionalnega vinskega turnirja, ki ga prireja Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze. Tokrat se je predstavljal rumeni muškat, priljubljena stara sorta vina, ki po domnevah izvira iz Azije, največ pa je raste prav v Podravju.
O tem, kakšne so njene značilnosti, primerna oskrba, dozorevanje, predelava grozdja in kletarjenje, sta že v soboto zvečer več kot 30 zbranim vinogradnikom govorila Anton Vodovnik in Roman Štabuc.
V nedeljo pa se je 19 vinogradnikov s prav toliko vzorci pomerilo na vinskem turnirju. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Anton Vodovnik, Jani
Goenc, Lidija Ruška, Andrej Re-bernišek in Milan Reberc, je v treh kategorijah izbrala tri najboljša vina, nato pa še prvake. V kategoriji suhih vin si je naslov prvaka rumenega muškata prislužil Albert Goenc iz Mestnega Vrha, med polsuhimi je ta naslov pripadel Jožefu Bratuši iz Zamu-šanov, v kategoriji polsladkih pa je prvak postal rumeni muškat pridelovalcev Vaupotič &Cestnik iz
Sedlaška. Žal v kategoriji sladkega in arhivskega rumenega muškata letos ni bilo nobenega vzorca.
Vsi sodelujoči vinogradniki bodo prejeli priznanja, zmagovalci letošnjega turnirja bodo za naslove prvakov nagrajeni s posebnimi nagradami - kelihi. Slovesna podelitev s kulturnim programom bo to soboto v gostišču Botra v Gorišnici.
SM
ven, kot kaže na prvi pogled: "Po uspešnem podpisu pogodbe lahko zdaj ta sredstva črpamo postopoma, v štirih fazah v roku dveh let. Vse faze gradnje potekajo pod strogim nadzorom inšpektorjev, odstopanj od finančnega in arhitekturnega načrta ni! Denarja ne dobivamo vnaprej, ampak šele po dokončanju vsake faze gradnje, po opravljenem pregledu in predložitvi računov za opravljena dela! Višina Sappardovih sredstev v skladu s predpisi in pogodbo dosega približno 40 odstotkov vloženega denarja, saj se DDV ne priznava." Poleg tega morajo Korpičevi upoštevati še številne druge pogoje in zahteve, kot je recimo pridobitev najmanj treh predračunov za posamezni nakup, pa najsi gre za brisače ali stavbno pohištvo, ves material pa se lahko nabavlja le iz držav proizvajalk, ki so članice EU, kar mora biti dokazljivo z ustrezno deklaracijo. Dela pri Korpičevih se približujejo koncu in predvidoma jeseni bo zgradba nared. Odprtje pa načrtujejo za naslednje leto: "Turisti so se pri nas že oglašali z željo, da bi se tukaj nastanili za nekaj dni. Možnosti za rekreacijo je veliko, teren je odličen za pohodništvo, jahanje in kolesarjenje, v neposredni bližini je športno-rekreatvini center, pa tudi Ptuj s kopališčem ni daleč. Kako se bo stvar razvijala naprej, je težko napovedati, morda se bomo usmerili tudi zgolj v turizem. Bomo videli," še dodajata zakonca Korpič.
Z ljubeznijo in vztrajnostjo
Nekoliko naprej, v podlehni-ški občini, se na turistično dejavnost pripravlja mlada družina Žunkovič, sicer doma iz Lanco-ve vasi. Na strmi hribček, ki mu kraljuje že lepo obnovljena in dograjena hiša, sta urezala novo cesto, ki zavija mimo ograjenega pobočja s tropom damjakov ter urejenim vinogradom. Mladi gospodar Jože pravi, da sta hišo s pripadajočo zemljo imela najprej v najemu, potem sta vse skupaj odkupila in najprej začela z adaptacijo podirajoče se hiše: "Dogradila sva mansardni del, v celoti obnovila notranje prostore in jih opremila, prekrila ostrešje, tlakovala in uredila dvorišče z razgledno teraso, zdaj pa je na vrsti klet," na kratko zajame opravljena dela Jože, medtem ko ogledujemo fotografije, ki veliko bolj kot skope besede pokažejo, kako ogromno truda je bilo potrebnega, da je danes domačija z okolico takšna, da
Družina Korpič pred skoraj dokončanim objektom na domačem dvorišču, kjer bodo kmalu lahko ponudili prenočišča za turiste.
jo je veselje pogledati. Za začetek bodo pri Žunkovičevih odprli vinotoč, urejanje mansarde pa jim bo v prihodnosti ponujalo možnost odprtja prave turistične kmetije. Kakšne posebne denarne pomoči ni bilo. "Ker sva prijavljena v eni občini, investirava pa v drugi, sva imela vedno težave pri prošnjah, ki so bile zavrnjene z očitki; češ ali nisi domačin ali pa, da investiraš v drugi občini. Tako pač počasi vse delava sama, kolikor gre." Pred leti, ko sta začenjala, sta vložila prošnjo za dodelitev sredstev pomoči na pristojno ministrstvo za ureditev vinoto-ča. Odobrili so jima nekaj čez 37.000 tolarjev! To pa je bilo tudi vse, saj dveh prošenj za isto investicijo ne moreta oddati. Poguma pa jima vseeno ni zmanjkalo. Damjake gojita, da popasejo strmo in težko dostopno območje na hribu, malo pa tudi za atrakcijo in zaradi mesa. Jože, ki je tudi lovec, je namreč znan izdelovalec salam. Na njegovo pobudo se je doslej v petih letih zvrstilo pet ocenjevanj suhih salam, ki se ga udeležuje čez 30 različnih proizvajalcev iz
bližnje in daljne okolice. Letos bo dokončana še klet, kjer bo dozorevalo vino, ki ga pridelata v bližnjem vinogradu s približno 1000 trsi, obiskovalci Žunko-vičevega vinotoča pa prav gotov ne bodo ostali brez narezka izjemno okusnih domačih suhih salam. "Ni enostavno, več je težav kot lepega, ko hočeš nekaj ustvariti. Ceste so slabe, ljudje odhajajo iz teh krajev, vse je vedno bolj zapuščeno in zaraščeno, skoraj nihče več intenzivno ne dela nič. Nad tem bi se morala podlehniška pa še kakšna ha-loška občina pošteno zamisliti."
Kar trdi Jože Žunkovič, je res. Že zato bi bilo potrebno redkim entuziastom, ki se trudijo ohraniti nekaj življenja v Halozah, nekoliko bolje prisluhniti in jim pomagati. Zgolj ugotavljanja, da Haloze že zaradi konfiguracije terena niso primerne za kakšne večje delovno intenzivne kmetije, kaj šele industrijske obrate, ne bodo rešila nič. Tudi razmišljanja o turizmu brez konkretnih podpor tistim, ki še niso izgubili upanja in vztrajnosti, ne bodo zdržala dolgo.
SM
Z dograjeno mansardo bo Žunkovičev vinotoč v Podlehniku lahko sčasoma postal tudi turistična kmetija s prenočišči.
Ptuj • Kmetijsko-gozdarska zbornica
Izvolili novo vodstvo
V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije so v preteklem obdobju po volitvah potekale konstitutivne seje novih organov zbornice.
Na državnem nivoju je bila konstitutivna seja 28. maja, po burnem dogajanju na sami seji je bil za predsednika izvoljen Peter Vrisk, za podpredsednika pa sta bila izvoljena Janez Rihtarič in Franc Pri-božič. V upravni odbor zbornice je iz Območne enote Ptuj izvoljen Franc Kuri iz Lenarta. V nadzornem odboru zbornice je iz OE Ptuj izvoljen Marjan Janžekovič - Kmetijska zadruga Ptuj.
Na območni enoti Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije na
Ptuju se je konec junija konstituiral svet, katerega predsednik je postal Milan Unuk iz Zg. Jablan. Poleg predsednika sta bila izvoljena tudi dva podpredsednika, in sicer Martin Rudolf iz Ormoža in Peter Pribožič iz Ptuja.
V Ormožu je bil izvoljen za predsednika odbora Milan Kolarič iz Lače vesi, za podpredsednico pa Marija Babič iz Loperšic. V Lenartu je bil za predsednika izvoljen Franca Kuri iz Cogetincev, za podpredsednika pa Štefana Fras. V za-
četku julija sta imela konstitutivni seji odbora izpostave na Ptuju in v Slovenski Bistrici. Na Ptuju je bil za predsednika odbora izvoljen Milan Strmšek iz Šikol, za podpredsednika pa Vilijem Šibila iz Pobrežja. V Slovenski Bistrici je bili za predsednika odbora izvoljen Milan Riegler, za podpredsednika pa Anton Hohler.
Tako so v Območni enoti Ptuj konstituirani vsi organi Zbornice, ki so pričeli s svojim delom. Na vseh konstitutivnih sejah je bila obravnavana problematika učinkovitega zastopanja interesov vseh panog kmetijstva in aktualna problematika odkupa letošnjega pridelka pšenice, znižanja cen mleka, problematika obnove vinogradov in problem ptujskega sejmišča.
Peter Pribožič
Ptuj • Premiera predstave Nevillov otok
Predstava navdušila gledalce
V ponedeljek, 28. junija, je bila na Ptuju premierna uprizoritev gledališke predstave Tima Firtha Nevillov otok.
)ženana Becirovic
Igralci Ratko KrosI, Jure Ivanušič, Davor Herga in Primož Ekart med predstavo.
Predstava je bila ponovljena osemkrat, gledalci pa so si jo lahko ogledali v atriju hotela Mitra, in sicer 2., 3., 4., 6., 7., 9., in 10. julija. Predstava s pricetkom ob 21. uri je trajala dobri dve uri, gledalce pa je navduševala z duhovitostjo situacije in odličnimi igralci. Nevillov otok je zgodba o štirih poslovnežih, ki se udeležijo tečaja za krepitev skupinske zavesti. Slediti morajo preprostim navodilom, ki jih vodijo od ene točke do druge in tako do večera prispeti na cilj. Zaidejo na otoček sredi jezera, ki je zanje kot najbolj samoten in nevaren otok sredi največjega oceana. Situacija, ki naj bi jih povezala v enotno skupino, se spremeni v
Ormož • Usposabljanje brezposelnih
Most do izobrazbe
Pod okriljem Ljudske univerze Ormož in Andragoškega centra Ljubljana je minula dva meseca v okviru Usposabljanja za življenjsko uspešnost v Ormožu potekal program Most do izobrazbe.
Program financira ministrstvo za šolstvo. Namenjen je brezposelnim osebam in služi dvigu ravni funkcionalne pismenosti.
Most do izobrazbe je program, ki je namenjen odraslim brez poklica in se nameravajo ali pa so že vključeni v nadaljnje formal-
no izobraževanje. Program Most do izobrazbe sta v Ormožu vodili Olga Veldin Bednjanič in Ljuba Fišer. Moderatorkama je bila licenca za vodenje omenjenega programa podeljena na Andra-goškem centru v Ljubljani, sicer pa ima takšno licenco v vsej Slo-
Udeleženke programa z mentoricama.
Foto: MZ
veniji le 12 moderatorjev, kar pomeni, da se takšen program izvaja zgolj v šestih slovenskih krajih. V Ormožu se je program Most do izobrazbe tokrat izvajal prvič.
Udeleženci programa so se v prostorih ormoške ljudske univerze v maju sestajali dvakrat tedensko, v juniju pa kar trikrat tedensko po štiri šolske ure. "Program traja 120 šolskih ur, vpisanih pa je bilo 13 udeležencev 11 jih je prihajalo redno. Udeležence programa je izbral Zavod za zaposlovanje — območni službi Ptuj in Ormož," je razložila Veldin Bednjaničeva in dodala, da so pri takšnem izobraževanju temeljne spretnosti, ki so povezane s pismenostjo, osvajanjem učnih vsebin in nadaljnjim izkazovanjem pridobljenega znanja.
"Teme, ki smo se jih lotili na izobraževanju, smo povezali s praktičnimi znanji, kot so pisanje prošenj in obnov, telefonski po-
Ljutomer • 7. Puchovo srečanje
Zbrali okrog 100.000 SIT
Člani Prleškega društva za ohranjanje tehnične kulturne dediščine Johann Janez Puch so minulo soboto pripravili tradicionalno, že VII. Puchovo srečanje ter drugo memorialno srečanje dr. Ludvika Bratuše - preminulega predsednika tega društva.
Okrog 180 udeležencev srečanja iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije se je s
Podgradja pri Ljutomeru odpravilo proti Svetemu Tomažu, kjer je bila maša ter blagoslov vozil.
Pot so udeleženci srečanja nadaljevali skozi Juršince proti Stari Gori, kjer je bil zaključek s podelitvijo pokalov ter sprejemom pri sorodnem društvu Oldtimer klub Stara Gora. Na zaključku je predsednik Prleškega društva za ohranjanje tehnične kulturne dediščine Johann Janez Puch Milan Belec predstavnikom iz Sakuša-ka izročil okrog 100.000 tolarjev, ki so jih udeleženci srečanja zbrali za obnovitev Puchovega muzeja v Sakušaku, ki ga je prejšnji teden še drugič v zadnjih štirih letih uničil požar.
Miha Šoštarič
boj za preživetje. Do izraza pridejo razlike med njimi ter njihove osebne pomanjkljivosti. Oboroženi s svojo situiranostjo se vsak po svoje odzivajo na nastalo situacijo, ki se jim je tako nerodno pripetila. Soočeni so s preizkušnjo sebe in sebe v odnosu z drugimi. Odlična predstava režiserja Dražena Ferenčine, v kateri igrajo Rastko Krošl (Nevill), Jure Ivanušič (Gordon), Davor Herga (Angus) in Primož Ekart (Ray), je prva slovenska uprizoritev Nevil-lovega otoka. Komedija, ki je bila prevedena v več jezikov, je doživela tudi predelavo v televizijski film v režiji Terryja Johnsona in prejela več nagrad.
Dženana Becirovic
govori in komunikacija nasploh, učenje dela z računalnikom, računanje in podobno. Programi za zviševanje ravni pismenosti so namreč zastavljeni tako, da vsebujejo jedro temeljnih spretnosti in znanj, povezanih s pismenostjo, socialne spretnosti, prvine aktivnega državljanstva in spoznavanje načel vseživljenjske-ga učenja," sta še pojasnili mode-ratorki.
Udeleženci programa Most do izobrazbe so si med drugim ogledali tudi bližnje znamenitosti in gospodarske obrate. Ob zaključku izobraževanja je vsak izmed udeležencev zapisal utrinek s katerega izmed ogledov in tako so vsa osvojena znanja strnili v bilten, ki so ga s pomočjo mentoric v večji meri oblikovali kar sami. Sicer pa so poleg omenjenih ogledov udeleženci programa obnovili tudi osnovna matematična in slovnična znanja ter se seznanili z delom na računalniku. In prav slednje je bilo večini motivacija za udeležbo na programu. Kot sta povedali Fi-šerjeva in Veldin Bednjaničeva, so si ob zaključku programa brez kakršnegakoli predznanja nekateri znali na internetu poiskati podatke o svojem kraju in pa uporabljati osnovno znanje v urejevalniku besedil.
Mojca Zemljarič
Tednikova knjigarnica
Tri počitniške iz Karantanije
Založba Karantanija sodi med mlajše založbe, ki so si dodobra utrdile knjižni prostor in program za mlade bralce. Njihove knjižne zbirke so brane in zaželene, vendar jim je tudi očitati nedorečenosti pri oblikovanju in ilustriranju. Toda letos so presenetili z odličnima slikanicama, ki ju zraven besedilne izvirnosti odlikuje hvaleverdna podoba in ilustracija.
Slikanici sta, kakor je razbrati iz knjižnih podatkov, izšli hkrati za hrvaške in slovenske bralce: za prve v založništvu Kašmir prometa iz Zagreba, za druge pa v Karantaniji iz Ljubljane, urednica Ljubica Rodošek je hkrati prevajalka večpomenske sodobne zgodbe ali bolje fantazijske pripovedi Lektor Jakob (Jakov lektor) avtorja Kašmirja Huseinoviéa.
Prebivalci nekega mesta so zelo radi brali knjige (Ej, kako bi si želela, da bi bilo to mesto Ptuj!) - tako radi, da je mestne oblasti (Oj, če bi imelo tako oblast moje mesto!) zaskrbelo, kako priskrbeti dovolj knjig za tako bralno mrzlico. In so mestni veljaki začeli izplačevati denar tistim, ki so knjige izdajali (No, to bi pa bilo nekaj za slovenske založnike!). In založniki so se namnožili, tekmovali v številu izdanih knjig, toda na račun količine trpi kvaliteta - v knjigah je bilo vedno več napak. Bralci so obupavali in nehali brati površne knjige. Nekega večera se je v mestu ustavil lektor, ki je zaznal gomilo dela med kupi knjig _ Slikanica Lektor Jakob je duhovito poučna, ilustracije Andree Petrlik Huseinovié pa ji dajejo prijetno likovno barvitost in razgibanost.
Naslednja slikanica, MOJA DRUŽINA, je avtorsko delo izpod peresa in čopiča Andree Perlik Huseinovié. Primerna je prvim bralnim izkušnjam, saj je natisnjena z velikimi tiskanimi črkami, besedilo pa bo posebej razveselilo prvobralce in tiste, ki šele stopajo v svet črk in besed. Avtorica je iz otroške perspektive ubesedila družinsko stanje: najmlajši Luka je star pet let, sestrica Lucija že hodi v šolo, mama je igralka, oče pa zdravnik. Družina, ki jo predstavlja Luka s svojimi umestitvami družinskih članov, je razširjena z dedom Jakobom in babico Rozalijo. Družinski član je še maček Sivko. Odlično ilustrirana slikanica je podoba prijaznega družinskega življenja, ki je v sodobnih potrošniških družbah vse večja dragocenost.
Obe slikanici sta srednjega, kvadratnega formata, trdih platnic in imata šestnajst strani.
Tretja počitniška iz založbe karantanija je knjižni prvenec Silvane Caserman. MARUŠA DEBELUŠA je sodobna in kratka zgodba o tegobah mlajše najstnice, ki je zavezana dobri hrani in uživanju. Nič presenetljivega, če ji obilica hrane in telesna neaktivnost nalagata odvečno maščobo na mlado telesce. Maruša se - kaj pa drugega - zaljubi in išče čarobni zvarek za topljenje maščobe. Tadej Cater v spremni besedi, Ljubezen gre skozi želodec, hvali duhovit in nemoralizirajoč tekst, ki bo, tako menim sama, navdušil bralke med devetim in štirinajstim letom, a ne prinaša posebne literarne svežine ali globljega uvida v probleme najstnikov. Vsekakor pa Marušo Debelušo priporočam mladim knjigoljubom.
Prijetno počitniško branje želi Liljana Klemenčič
Povabilo na počitniške urice
Od 15. 7. 2004 do 15. 8. 2004 bodo v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potr~a Ptuj, mali grad, Prešernova 33, organizirane POČITNIŠKE URICE. Pridite v pravljično sobico, kjer bodo vsak torek in četrtek ob deseti uri pripravljene družabne in socialne igre, nagradne literarne uganke, likovne delavnice, predstavitve novih knjig, besedne in gibalne igre ...
Ptuj • Dijaki prejeli rezultate poklicne mature
Rezultati so zadovoljivi
Dijaki tehniških in poklicnih šol, ki so opravljali poklicno maturo v junijskem roku, so v četrtek, 8. julija, prejeli rezultate preverjanja. Kot ocenjujejo ravnatelji ptujskih srednjih šol, so rezultati, ki so jih dosegli dijaki na prvem roku mature, zadovoljivi. Vsi tisti, ki niso imeli sreče na prvem preverjanju, bodo poklicno maturo lahko opravljali na drugem roku, in sicer avgusta.
Najbolje so se odrezali dijaki kmetijske tehniške šole, kjer je bil uspeh dijakov 100-odstoten. Vseh 21 kandidatov, ki so izpolnjevali pogoje za pristop, je poklicno maturo uspešno opravilo. Pohvalijo pa se lahko tudi z dijakom, ki je od možnih 23 točk na preverjanju dosegel kar 22 točk. Dobre rezultate so dosegli tudi dijaki ostalih ptujskih srednjih šol. Na ekonomski šoli je po besedah rav-
nateljice Branke Kampl Regvat poklicno maturo od 206 prijavljenih dijakov uspešno opravilo kar 180 maturantov, kar je 87,4-odstotni uspeh. Zanimivo pa je, da so na ekonomski šoli imeli tudi razred, kjer so na poklicno maturo pripravljali starejše občane. Vsi v tem razredu so preverjanje uspešno opravili. Nekoliko slabše rezultate kot lani pa so dosegli dijaki poklicne in tehniške elektro šole. Od 113 di-
jakov, ki so opravljali maturo na prvem roku, je bilo uspešnih 88 dijakov. Slovenski jezik, ki je delal probleme elektrotehnikom, pa je bil šibka točka tudi za dijake strojne šole, kjer je bilo na maturo prijavljenih 34 dijakov.
Vsi tisti, ki niso imeli sreče na prvem preverjanju, bodo poklicno maturo lahko opravljali na drugem roku, in sicer avgusta.
Dženana Becirovic
Pa brez zamere
Proti morju nič novega
Počitniška klasika tudi letos ostaja
Tudi letos je, tako kakor vsako leto, nastopil čas (domnevnega) poletja ter počitnic. Mlade generacije so izobraževalne obveznosti povečini postavile do jeseni v kot, tisti, malo starejši, ki večino časapreždijo v službi, pa so začeli vsaj malce lažje dihati, saj je nastopil čas dopustov. Spet, tako kot vsako leto. In v teh dneh je moč opaziti veliko ljudi, ki se ozirajo proti južnim krajem ter po svetu hodijo z bolj vedrim obrazom, saj se zavedajo, da bodo kmalu lahko užili tistih nekaj brezdelnih dni, o katerih vse leto sanjajo ter hlepijo po njih. Kdo bi jim zameril — saj si teh nekaj dni, kijih bodo preživeli s familijo, prijatelji ali pač s komerkoli že, popolnoma zaslužijo. In tako tudi letos, kot vsako leto, turistične agencije čez poletje naravnost cvetijo. Klimatskim kolobocijam navkljub. Ljudje so pač lačni in žejni počitnic, oddiha, naravnost potrebujejo odhod iz domačega mesta ali vasi, odhod iz domače bajte ali stanovanja kam drugam, kam južneje, na morje. In zdi se, da starejši ko si, bolj potrebuješ in ceniš teh nekaj dni, ki sijih vsako leto priboriš s potrpežljivim, a zato živcem nič manj prijaznim ždenjem na šihtu. Šele ko enkrat dejansko prideš tja dol ob morje (ali pa gor v gore — vse bolj popularna opcija), opaziš, kako močno si bil potreben počitka. Psihično in fizično. In tega dejstva se vsako leto zavedaš bolj.
Te zadeve torej ostajajo, če pustimo vsako leto bolj naraščajočo potrebo po oddihu in sprostitvi ob strani, bolj ali manj enake. A na žalost ostaja, kar se tudi letos boleče jasno kaže, enaka tudi ena druga stvar: problem transporta na dopust. Kajti če v tem letnem času že naravnost boleče potrebujemo dopust, oddih za zrahljane živce, ki jih imamo z bližanjem dopusta vse manj, pa najhujši test živcev nastopi prav zdaj, ko jih imamo najmanj: pot na dopust. Kljub temu da turistične agencije zadnje čase kar malo favorizirajo letalski prevoz (ki je resda uporabniku najbolj prijazen), se velika večina dopustnikov še vedno odloča svoje psihično in fizično izčrpano telo prestaviti južneje z osebnim prevoznim sredstvom — avtomobilom. In ker ti zaenkrat še ne znajo frčati po zraku, morate, če se odločite za to opcijo, svoje vozilo oddihu naproti peljati po površinah, namenjenih tovrstnim dejavnostim, se pravi, po cestah. In tukaj nastopi problem. Ceste so namreč, tako kot vsako leto, tudi letos obupne. Glavne ceste so obupne zaradi neznanske gneče, ki se na njih nabere, stranske, manj prometne, pa svojo obupnost črpajo iz svojega katastrofalnega stanja. Tako si v vsakem primeru v izgubljenem položaju. Karkoli izbereš, si lahko prepričan, da boš pokuril še tiste zadnje atome živcev, ki jih še premoreš. Znameniti Schengen je, po pričakovanjih, stvar samo še poslabšal. Ce k temu dodamo še kronično pomanjkanje interesa za posodobitev cestnega omrežja v našem delu države, ki je nekako značilno za vladarje v prestolnici, dobimo marsikomu boleče znano situacijo, ki v teh poletnih mesecih doseže že kar katastrofalne razsežnosti. Edina tolažba, ki vam ostane, je, da se vi, čeprav peklensko počasi, vseeno cijazite na morje, medtem ko eni morja zaradi takšnih ali drugačnih razlogov letos sploh ne bodo videli, razen morda na kakšni razglednici.
V primeru poletnega transporta se torej tudi letos ni spremenilo praktično nič. Še vedno velja tisti rek, ki pravi, da do zvezd (v našem primeru do morja) vodi trnova pot. In našim vladarjem ne bi prav nič škodilo, če bi se v tem primeru malce zgledovali ne zgolj po opevanem EU-ju, ampak tudi po naših sosedih Hrvatih, ki pridno kot mravljice gradijo ceste in kot krti rijejo skozi Velebit. Ker se zavedajo, da je turizem biznis prihodnosti. Mi, veleumni in veleuspešni Slovenci, v tem spoznanju v resnici capljamo za južnimi sosedi najmanj toliko, kot si mi radi domišljamo in umišljamo, da naj bi oni capljali za nami. Kdo ve, morda pa turizma (in s tem povezane nujne posodobitve cest) sploh ne potrebujemo, mi, veleuspešen narod?
Gregor Alič
Markovci • Sprejem odlicnjakov
Skoraj ~etrtina u~encev odli~nih
Ob zaključku šolskega leta so župana in občinsko upravo v Markovcih obiskali odličnjaki osnovne šole Markovci.
Uvodoma so otroci, ki obiskujejo pevski zbor in ki so bili med zbranimi odličnjaki, pod vodstvom zborovodkinje Slavice Lajh zapeli nekaj pesmic. V nadaljevanju je župan vsem zbranim odličnjakom čestital in jih vzpodbudil za nadaljnje uspešno delo. Župan Kekec je 79 odličnjakom OŠ Markovci podaril knjižne nagrade s posvetilom in jih pogostil s sokom ter sladkim prigrizkom.
Odličen uspeh na OŠ Markov-ci je v pravkar minulem šolskem letu torej doseglo 79 učencev. Največ odličnjakov (kar 22) je
bilo v četrtem razredu osemletke, 17 jih je bilo v četrtem razredu devetletke, v petem razredu jih je odličen uspeh doseglo devet, v sedmem osemletke 16, v sedmem devetletke sedem, v osmem osemletke pa osem.
Med zbranimi odličnjaki so bili tudi učenci, ki so odličen uspeh dosegli vseh osem let: Aleksander Kelenc, Marko Tement, Sanja Zagoršek, Nuša Ana Pu-kšič in Maja Butolen Zorko. Čestitke tudi iz uredništva Štajerskega tednika!
Mojca Zemljarič
Pred devetdesetimi leti se je pričela prva svetovna vojna
Kako je Ptuj doživljal prve vojne dni
Iz obsežne dokumentacije, ki nam je na voljo, je sploh razvidno, da je bil ptujski Mestni urad v nenehnem stiku z nadrejenimi, da je vestno izpolnjeval njihova navodila ter jih nenehno obveščal o razmerah na Ptujskem. 19. avgusta je npr. C. kr. deželno namestništvo opozorilo območne oblasti (tudi mestno občino) na morebitno slovensko politično agitacijo po zmanjšanju mobilizacijskega prispevka v hrani. Zasledovanje in ukrepi mestnih oblasti so grenili življenje Slovencev.
Za primerjavo, kako zaščiten je bil slovenski živelj na Ptuju, nam povedo podatki vladnega komisarja iz leta 1919. V času vojne je bila Slovencem priza-dejana škoda v znesku 266.300 kron. Med oškodovanimi so bili npr. učiteljica in voditeljica Ženske podružnice CMD Valentina Kauklerjeva (25.000 K), kaplan p. Peter Žirovnik (42.340 K), gostilničar Franc Mahorič (29.000 K) in pri ptujskem sodišču obsojeni dr. Franjo Šalamun (58.000 K), po vojni starosta Sokola.
Zanimivo je tudi, kako naos-trena je bila protislovenska ost uradnega Ptuja. Župan Ornig se je npr. lotil tudi slovenskih učbenikov ter jih ocenil za nacionalno hujskaške. 15. avgusta 1914 je pozval ptujsko policijsko postajo, naj slovenske gimnazijske učbenike zapleni. Glede na njihovo vsebino in posledice bi se to moralo zgoditi že pred leti in avtorje kaznovati, saj je župan izvore "slovenske propagande" videl v slovenskih učbenikih.
Podrobno o teh vprašanjih Or-nig govori v dopisu C. kr. uradu za vojni nadzor na Dunaju. Po njegovem slovenski gimnazijski učbeniki služijo nacionalnemu hujskanju; so panslavistično in nepatriotsko naravnani. Ob tem dodaja, da se ob mnogih slovenskih izgredih izkazuje veliko sovraštvo do vsega, kar je nemškega. Doslej se ta vprašanja niso pozorno spremljala. Župan ugotavlja, da se javlja prezir do "naše" domovinske vzgoje. Učbeniki v mladih vzbujajo nacionalno oholost in hujskaštvo, česar v nem-
ic K b:seinschiie6!, .dovitfiïii
Ausweis — Izkaz
tbnr dsn l/eririych yon - o vporsbl
Brot und filslil -krsilia In tnoke
6 Woche —I 6.teden 2275.1915
Brot —Kruha
oder " ali
1 to Mehi —moke
Verksui iiur jiach c!iewiclit gegcn VorieffuiiRderAusweiskarte ujid Ablreiinuiig cincs enísprecliejl-
den Abschnittes zuiâssig. Prodaja dopustna samo po tczj ■proti preiitožitvt Izkaznice in
odrezanju primernega deln. ' Nicllt íiLřťriraíjIjyrl Ne pieiiosnal Sargfailiii aufbewahren ! Slcrbno stiraniiil Nachdruck verbotenl ^oriaiifik prepovedan 1
ťonatisk pr< bîrafbâfitin
jtlmniungea. Zuwidertiandiitngcn werden an (íem Verk^uítír wie an dem In-iiahcr der Karle mit Geidstraien bis zu 5000 K oder niií Arrest Sis zu 6 Monaten gealindct. Bel eíDor VerurtBlimig kann aut den Veriust einer Gewerbeberecli-lEfiung erkannt werden, Fai-sciiun^ der Auswsisirarte wird aacti	t>eí>iraít.
^'bí
ÍŠ —'W)
cs q^
tt
c w
-i
1-1 ^ „ «
s -M
■s ®
li " K W
n
o
ssBBPDt-liPnlia oder — ali 25grsBhi-n]atiB	ssglPBt-SPDlia Oder — ali 25grî!s!ii-RJDk8	35sBPDÍ-kPl!lia oder — all 25g!aEhI-Il]0hE	35sErBt-liPn6a oder — ali 25oMBhI-nio!iE
553BřDt-kraha oder — aH 23gM-rií3líE	55íBP0Í-liFl!ha oder — ali 25SMEÍlI-niO!jE	55aEpot-Rpuha oder — alí 25grElsM-nioliE	55aBP0t-liPttfia oder - ali 25Sl|i|EhI-niDÍIE
350 Brat-hruM Oder — ali 25Bfflsh!-niakB	358ispot-Rpuha oder — ali 250MEÍlI-niOÍiB	35oBPOí-HFUlia oder ali 25gfilBli!-noiiB	359Bpat-IiP!!lia oder — ali 2âgi!lBhl-mDltE
55sBrBi-ÈFiilia oder T' ali	35garoí-hPulia oder - ali zssMl-tnohB	33gBpat-Ha oder — ali 2âQMB!il-r!!ake	355BFDt-liPaba oder — ali 25S|nBh1-inDHE
35oB?Dt-liPSlia oder - ali 25sMi-nisfei	asgEret-kPUha oder — ali 250lBEh|-!nOÍiB	35gEpQt-řiPu!ia oder — ali 25gMEii!'inQbc	55a3PDi-ÈPUÈa oder — ali 23aMEh!-inoHE
35y3P0i-ls?uha Oder — ali 25gMl-niBkB	33gBrDt-hruha oder — ali 25oMsii]-niahe	35gBpat-Ma oder — ali 25gMBhl-Blfll!3	35gBpet-HB oder ~ ali sstĚiEhl-moRs
35yBPDt-feraha oder ali 25s!ï!E!i!-inal{E	35gBMt-kruha oder — ali 25g|»ehl-inDk	35gBrat-!irEilta oder — ali 23gM-ill0!iB	355Bpní-ftFUíia oder - ■ ali 25irf:Sll!-II10!iE
ssoBpat-ltFulia oder — aU 25gÍEhi-!HaíiB	55sipaí-fipaha oder — aJi 25g!i!£hl-nialis	35íBpet-liPUÍia oder — ali 25gME[l!-n!0!iE	55flBpaí-íiPHlia oder — ali 25l|asiii-íB8SB
sssBpaí-křuliE oder — ďU 25SMEÍ»!-[Í!B![3	ssgBpoí-ífryíia oder — ali 25BiaBhi-tnDliB	sssBPúí-Rríiila oder — aU 25úMi-IH2ÍtB	sSíBpaí-kFisha oder — ali 25sÍĚ!il-EiflhB
	n Effnt-Lmřtia	^^nannt.lTK-.T^pl	MD 46, I. svetovna vc
Ena od živilskih nakaznic iz leta 1915.
V pretekli številki članka Kako je Ptuj doživljal prve vojne dni, ki jo ob-jvaljamo v nadaljevna-ju, je pri{lo do napake. Objavljena je bila fotografija Brega in ne Mi-noritskega trga.
ških učbenikih ni opaziti, saj ti le okvirno izpostavljajo avstrijske patriotične dolžnosti. Župan Ornig navaja primere: v Slovenski čitanki I. Slomšek govori o maternem jeziku kot največjem bogastvu, s katerim se le dviguje ugled naroda; izpostavlja pesem Blaža Potočnika "Domovinska ljubezen", ki govori, da mora vsakdo živeti le za svoj narod in za svojo domovino. Župan Ornig je menil, da pesnik teži k slovenski in ne k avstrijski domovini. Nadalje župan ugotavlja, da učbeniki ob spominu na narodne junake vzbujajo v mladih narodno zavest. Pravi, da je v Vodnikovi Pohvalni pesmi Slovencem zapisano, da mora imeti vsak Slovenec svojo grudo za najboljšo. Iz učbenikov je tudi razbrati, še piše Ornig, da je "slovenska dežela" dragulj in kako
delaven je mali slovenski narod.
Ornig tudi piše, kako se učenci višjih razredov seznanjajo s slovenskimi deželami in jugoslovansko državo in kako se med poukom vnaša "vseslovenska propaganda". Opozarja na Vodnikovo Ilirijo oživljeno, zaradi katere je bil pesnik odstavljen, zdajšnji učbeniki pa jo obravnavajo. V prispodobi se v učbenikih odkriva odnos med nadutim hrastom - nemštvom in lipo - potlačenim slovenskim narodom. In dalje: Lipa se lepo razvija, njeno telo je močnejše, dobra dela so večja.
Ob koncu tega obširnega spisa župan Josef Ornig meni, da se je nujno potrebno "energično osvoboditi nevarnih hujskaških vsebin". Nadrejene tudi poziva na cenzuro knjig panslavistične, hujskaške vsebine.
Protislovenska naravnanost
nad večinskim slovenskim prebivalstvom v okraju je bila stalnica. Kljub vsem županovim navedbam o vojnem navdušenju ljudi so dogajanja v okraju kazala drugo podobo. V drugem letu prve svetovne vojne se je zaostalo ptujsko območje znašlo še v težavnejših razmerah. Draginja, špekulacije, živilske karte, rekvizicije, vojna posojila so vzpodbujali nezadovoljstvo slovenskega prebivalstva. Uradni Ptuj pa se je nenehno trudil izkazovati naklonjenost habsburški monarhiji.
Dr. Ljubica Šuligoj Sestavek temelji na virih ZAP Kroniki samostana OO. Minori-tov župnije Sv. Petra in Pavla v Ptuju II. del, Zgodovinskem opisu Sv. Trojice v Halozah (hrani Minoritski samostan Gorca) in na ustrezni literaturi.
Konec
Foto: MZ
Skupinska fotografija markovskih odlicnjakov z županom Francem Kekcem, ravnateljem Jožetom Foltinom in pomočnikom ravnatelja Ivanom Štrafelo.
Ptuj • Z Ulice Viktorina Ptujskega
Info točka - zadetek v pravo
Klub ptujskih študentov (KPS) je konec lanskega poletja v Ulici Viktorina Ptujskega odprl Info točko - klubski prostor s šestimi sodobno opremljenimi računalniki ter klubskim omizjem, namenjenim prebiranju časopisov, klepetom ali neformalnim sestankom. Že nekaj časa pa je na Info točki možno opraviti tudi vse formalnosti v zvezi s članstvom, bonitetami in vsemi drugimi ugodnostmi, ki jih svojim članom omogoča KPS.
"Na Info točko prihaja zelo različna populacija. Študentje in dijaki, ki si v glavnem urejajo seminarske ali diplomske naloge, iščejo vire, pregledujejo elektronsko pošto in podobno, ter osnovnošolci, ki v večji meri brskajo po netu ali pa klepetajo na ircu. Zelo veliko uporabnikov brska po internetu, če ni gneče, pa je dovoljen tudi internet klepet. Igranje iger pri nas ni dovoljeno. Sicer pa je precej izkoriščena tudi možnost tiskanja. Od začetka smo ponujali brezplačno tiskanje, a smo bili kasneje zaradi neracionalnega izkoriščanja te ugodnosti in izjemno visokih stroškov primorani tiskanje zaračunavati," je pojasnil upravitelj ptujske Info točke Peter Ladič.
Sicer pa Info točko dnevno obišče tudi več turistov, včasih celo cele skupine. Kot pravi Ladič, je škoda, da zaradi predpisov ni prostora, kjer bi postavili informativno tablo oziroma kažipot. Po drugi strani pa so zaradi slabih izkušenj z lokalom, ki je bil pred leti v prostoru, kjer je danes Info točka, rahlo skeptični tudi sosedje. Toda tudi ta odnos se spreminja in na KPŠ-ju se trudijo, da bi z vsemi sosedi imeli kar se da dobre odnose.
In kako je z obiskom?
Največji obisk na infotočki je med deseto dopoldan in drugo popoldan ter v poznih popoldanskih urah. Dopoldan uporabniki računalnikov urejajo resnejše zadeve, popoldan-
ske ure pa so glede na izkušnje v večji meri uporabljene za brskanje po internetu, ircanje in podobno. Vsekakor imata delo za šolo in službo prednost pred vsem ostalim. Ladič pravi, da včasih šest računalnikov popolnoma zadostuje potrebam, včasih pa jih je premalo. In prav takrat imajo prednost tisti, ki delajo za šolo ali službo.
Kaj pravijo naključni uporabniki?
pogledam za šolo. Info točka je zelo uporaben prostor. V bodoče bi lahko mogoče uredili tukaj še kakšno spletno kavarno kot na primer v Mariboru ali Ljubljani."
Denis Majhen (osnovnošolec): "Na Info točki sem danes prvič. Za Info točko mi je povedal prijatelj. Danes sem si tukaj na računalniku z interneta potegnil nekaj glasbe. Mislim, da bom sem še prišel, če bom kaj potreboval."
David Kovacic (srednješolec): "Na Info točko prihajam kar pogosto, saj si velikokrat potegnem z neta kakšen mp3, igrico ali podobno. Včasih tudi klepetam po netu ali pa si kaj
V spomin Lojzetu Solini
Na novem ptujskem pokopališču je bilo 5. julija 2004poslednje slovo od Alojza Solina, učitelja v pokoju iz Markovcev. Rojen je bil pred 81. leti v trdni, narodnostno zavedni in socialno napredni kmečki družini. Po osnovni šoli je nadaljeval študij na nižji gimnaziji na Ptuju, zakaj želel je postati učitelj. V Markovcih se je tudi aktivno udejstvoval v Sokolu in v prosvetnem društvu. Potem je prišla vojna in nemška okupacija. Doma so trepetali pred grožnjo izselitve, zato se je Alojz žrtvoval za svoj dom, starše in druge domače. Še pred 18. letom starosti se je v nasprotju s svojo vestjo pokoril zakonodaji tujega zavojevalca, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom začel s prisilno mobilizacijo v svojo vojsko. Po eni strani s propagando, po drugi strani pa z najbrutalnejšim nasiljem, da bi s tem v kali zatrl vsako misel na upiranje.
Alojz je bil rojen 21. junija 1923 in prav ta letnik so nacistični oblastniki najprej vpoklica-
li. Proti koncu leta 1942 se je že znašel v bobnečem ognju vzhodne fronte in bil januarja 1943 težje ranjen. Po ozdravitvi je bil na raznih odsekih bojišč, okušal grozote tako vzhodne kot zahodne fronte. Bilje še trikrat ranjen in proti koncu vojne je kot ranjenec v bolnišnici prišel v ameriško vojno ujetništvo. Tako je s svojim samožrtvovanjem obvaroval dom, starše in vso družino, povrh pa še nekatere sodelavce v osvobodilnem gibanju.
Domov se je vrnil v jeseni 1945. Takoj se je z vsem mladostnim žarom vključil v delo za obnovoporušene domovine. Zlasti se je odlikoval z delom v mladinskih delovnih akcijah. Bil je v prvi ptujski mladinski delovni brigadi na progi Brčko-Banoviči, kjer je bil prvi udarnik z območja takratnega ptujskega okraja. Na tej delovni akciji je spoznal tudi Ivanko, zaljubila sta se, se poročila in si obljubila zvestobo do groba, ne pred oltarjem, temveč drug drugemu. To obljubo sta tudi častno izpolnila, skupaj štu-
Daniel Horvat (študent): "Na Info točko prihajam pogosto. Enkrat ali dvakrat tedensko. Ponavadi brskam po internetu in si ogledujem spletne strani. Včasih si z neta potegnem tudi kakšen gonilnik. Infotočko uporabljam predvsem zaradi zabave. To, da je tukaj brezplačna uporaba računalnikov in brezplačna možnost brskanja po internetu, se mi zdi super. Pohvalno. Včasih, ko je šola, je tukaj sicer malo bolj gneča.
Tadej Polančič: "Info točko obiščem tri- do štirikrat na teden. Sem prihajam, ker me zanimata šport in politika in tako si na netu pogledam vse aktualne zadeve. Pregledam tudi svoj elektronski poštni predal. To, da je klub uredil takšen prostor, se mi zdi zelo pohvalno. Toda po mojem mnenju je ta prostor premajhen, saj bi Ptuj zagotovo potreboval večji spletni prostor. KPŠ je definitivno naredil toliko, kot je bilo v njihovi moči in to je pohvalno.
David Fras (srednješolec): "Na Info točko prihajam zaradi zabave. Z neta si na primer potegnem kakšen gonilnik ali pobrskam po kakšni spletni strani. Sem prihajam približno enkrat na 14 dni."
Matej Pungra~i~ (osnovnošolec): "Na Info točko prihajam, ker si z neta potegnem kakšno igrico. Tukaj mi je zelo zanimivo, ker doma nimam interneta. Sicer pa tukaj veliko brskam po inernetu, gledam fotografije in nimam straha, da bi na računalnik spravil kakšen virus. Sem prihajam dva- do trikrat na teden. Zdi se mi zelo dobro, da sem lahko prihajamo tudi mi, ki smo malo mlajši."
Mojca Zemljarič
dirala za učiteljski poklic in tudi večino let vzornega pedagoškega dela opravila na osnovni šoli v Markovcih. Rodila in vzgojila sta dva sina in hčer. V Markovcih sta si zgradila tudi lasten dom.
Alojz ni bil samo dober učitelj in vzgojitelj na šoli. Vsa leta je bil delaven v raznih humanitarnih, kulturnih in telesnovzgojnih organizacijah na območju Markovcev in celotne takratne ptujske občine. Tudi v mladinskih delovnih akcijah je potem še večkrat sodeloval. Bil je med ustanovitelji Kluba brigadirjev Ptuj in v njem sodeloval, vse dokler mu je to dopuščalo zdravje.
Alojz Solina je s svojim življenjem in delom nazorno pokazal, kako je treba pošteno delati, se preudarno odločati in živeti, da preživiš vsa viharna in čisto kruta obdobja, ob tem pa ostaneš pošten in spoštovan. Želim mu miren večni počitek v okolju, ki ga je ljubil in spoštoval, zanj delal in se žrtvoval!
Franc Fidersek
Slikali, barvali, ...
V za~etku po~itniskih dni so tudi letos na Centru za socialno delo Ptuj (CSD) potekale kreativne otroške delavnice. V sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti jih organizira društvo Ars Vitae.
Kreativne delavnice CSD so namenjene aktivnemu preživljanju prostega časa ptujskih osnovnošolcev Ustvarjalne delavnice so potekale vsak dan med deveto uro zjutraj in drugo uro popoldan, vodile pa sta jih Renata Polanec in Estera Čuček.
Na delavnicah so ptujske osnovnošolke oblikovale nakit, izdelovale voščilnice, slikale na steklo, škatle, cvetlične lončke, kozarce in va-zice. Kot sta dejali mentorici, so se punce poleg barvanja in slikanja poslužile tudi ser-vietne tehnike in okraševan-ja z lepljenjem najrazličnejših stvari, kot so na primer testenine, perlice in podobno.
Mojca Zemljarič
Od tod in tam
Ljutomer • Pridružila sta se tudi Irca
Foto: Miha Šoštarič
Na taboru je bilo letos okrog 80 otrok.
V Bodislavcih pri Mali Nedelji v občini Ljutomer je taborniški rod Vedrih Prlekov iz Ljutomera pripravil tabor, na katerem je bilo letos okrog 80 otrok. S tabori v Bodislavcih so ljutomerski taborniki pričeli že leta 1989 ter na tej lokaciji domovali vse do leta 2000. Do ponovne vrnitve v Bodislavce so tabore pripravili še v Veličanah pri Ivanjkovcih, ob reki Kolpi ter v Izoli. Po štirih letih seje rod Vedrih Prlekov vrnil v Bodislavce, letošnje taborjenje pa je potekalo v sklopu pridobljenega projekta, sofinanciranega preko Urada za mladino. Mednarodna naveza projekta je tako omogočila udeležbo tudi dvema Ircema, ki sta s posebnim zanimanjem spremljala ter se aktivno vključevala v taborniške dejavnosti. Pod vodstvom taborovodje Matevža Jaklja so delovali štirje vodi. Prvi vod (7—11 let) so sestavljali medvedki in čebelice, drugega (12—15 let) gozdovniki in gozdovnice, tretjega (16—21 let) popotniki in popotnice in četrtega (nad 21 let) grče. V desetih dneh so udeleženci tabora opravljali številne aktivnosti, med drugim so preživeli tri dni ob Blaguškem jezeru, spoznavali so borilne veščine, ukvarjali so se s športnimi panogami ter se kopali v Banovcih. (MŠ)
Ptuj • Večer v Old Irish pubu
Foto: Dženana Bećirovič
Nastopajoča Aleš Vauda in Marko Medik
Kljub pritoževanju Ptujčanov, da se na Ptuju ne dogaja nič kaj zanimivega, se je te dni odvijalo kar nekaj zabavnih dogodkov.Med drugim so v prostorih Old Irish puba organizirali glasbeni sobotni večer. Obiskovalci so lahko uživali ob prijetnih zvokih kitare Aleša Vaude in Marka Medika. Kot so nam povedali v Irish pubu, nameravajo to poletje tudi v bodoče popestriti z dobro glasbo. (DB)
Ljutomer • Jezerski krpan je Boštjan Feuš
Foto: Miha Šoštarič
Številni obiskovalci so spremljali zanimivo tekmovanje za Jezerskega krpana.
Prostovoljno gasilsko društvo Branoslavci v občini Ljutomer ter tamkajšnje turistično društvo Branek sta ob Gaj-ševskem jezeru pripravila prvo tekmovanje za Jezerskega krpana. V šestih igrah, povezanih z vsebino Lestikove uspešnice o Martinu Krpanu, se je pred številnimi obiskovalci pomerilo sedem krepkih moških iz ljutomerske občine, na koncu pa je prvo mesto pripadlo Boštjanu Feušu, ki je zbral 33 točk. Drugi je bil Mihael Zmazek z 31, tretji Robert Jaušovec s 26 točkami, od četrtega do sedmega mesta pa so se zvrstili Ivo Belec, Branko Feuš, Darko Karlo in Marko Gerlica. (MŠ)
S
Zabovci • 90 let Ivane Janžekovič
Se vedno rada zapoje in zapleše
Konec junija je v družbi otrok in družine svoj 90. rojstni dan proslavila Ivana Janžekovič, rojena Verlak, iz Zabovcev.
Ivana se je rodila 27. junija 1914. V zakonu z možem Francem so se jima rodili štirje otroci: Ruda, Mirko, Angela in Janez, danes pa njen dom razveseljuje tudi devet vnukov in šest pra-vnukov. 90-letna slavljenka živi
z najmlajšim sinom Janezom in njegovo družino v Zabovcih. Ivana sicer pravi, da ji je na jesen življenja zelo lepo in da je recept za tako dolgo življenjsko pot naslednji: "Biti moraš priden, veren, potrebno je veliko moliti
Ivana (na sredini) v družbi svojih otrok.
FOTO MZ
in pa veliko plesati." In prav pri plesu je 90-letna Ivana še vedno pravi korenjak, saj je ob minulem rojstnem dnevu zaplesala prav z vsemi moškimi, ki so bili na njenem praznovanju. Ob zvokih harmonike si ni mogla kaj, da ne bi zapela ali pa še celo veselo zavriskala.
Da pa je Ivana zelo "žilavega" značaja, so znali povedati tudi njeni sinovi, hči, snahe in zetje. Pravijo namreč, da se je njihova mama še do nedavnega vozila na Ptuj s kolesom in da se s Ptuja namesto z avtobusom domov raje napoti kar peš. "Vsako jutro se mama peš napoti tudi k maši, sicer pa jesen svojega življenja preživlja v glavnem ob prebiranju časopisov in revij. Zelo veliko namreč bere in pa zelo rada tudi poje. Včasih vidi brati celo brez očal."
Mojca Zemljarič
Ptuj • Veselo snidenje
Prvo srečanje družine Zorec
120 članov široke rodbine Zorec se je zbralo na prvem tovrstnem družinskem srečanju, katerega pobudnik je bil Bojan Vauda. Po rodbinskem drevesu, ki so ga za to priložnost posebej izrisali, je začetnik rodbine najmanj 200 živečih Zorcev - kar nekaj od njih jih danes živi v Avstraliji in se prvega srečanja niso mogli udeležiti - Franc Zorec z
ženo Marijo iz Turnišča pri Ptuju, ki se je rodil davnega leta 1873. Družinsko drevo se je ob njunih sedmih otrocih močno razvejalo in prav verjetno je, kot pravi Vauda, da so kakšnega člana še izpustili. Zadnjega, najmlajšega prav gotovo ne; ima komaj nekaj dni, zato ga na srečanju (še) ni bilo videti. Sicer pa je bila najmlajša udeleženka komaj
5-mesečna Sara, najstarejši član rodbine Zorec pa Anton s 85 leti. Oba se bosta prvega srečanja spominjala tudi zaradi posebnih nagrad, ki sta jih prejela, vsem skupaj pa bo, kot so enoglasno zatrdili, srečanje ostalo v čudovitem spominu in ne gre dvomiti, da ga bodo še kdaj ponovili.
SM

Foto SM
Ptuj • Janez Cafuta, zdaj že bivši Certusovec
Več časa za svoje Haloze in družino
Svoje prve upokojenske dni je Janez Cafuta iz Sovič, Videm pri Ptuju, pričakal pripravljeno. Dobro leto je vedel, da se po 38-letih aktivnega dela, od tega je bil direktor 16 let, izpregel. Zdaj ga čaka drugo delo, pomagal bo pri delu domačega rekreacijskega centra v Dravcih, ki ga vodi žena in kjer je mogoče igrati tudi tenis in nogomet, več časa bo imel za družino, za ribiške prijatelje, za svoje Haloze, ki se vse bolj spogledujejo s turizmom tudi po zaslugi konzorcija turistične vasi Halonga, ki ga vodi.
Foto: Črtomir Goznik
Janez Cafuta, zdaj že bivši vodja Certusove enote na Ptuju. Prvega julija je vstopil med upokojence.
V okviru konzorcija se trudijo se, da bi bila prepoznavnost Haloz v slovenskem prostoru čedalje večja. Tudi zato se s tolikšno večjo vnemo prizadevajo, da bi v Dravcih prevzeli organizacijo državnega prvenstva drobnice. Nekaj funkcij mu ostaja še v občini Videm, s politiko pa se ne misli ukvarjati preveč, predsednikova-nje občinski organizaciji Nove Slovenije v občini Videm bo sicer do volitev še zadržal, drugih ambicij pa nima. Potem ko si na nek način toliko let vprežen v vodenje nekega podjetja, ti v bis-
tvu že zmanjka energije, da bi se še izpostavljal, poudarja. Izkušnje iz aktivnega dela mu bodo prišle še kako prav pri delu v tretjem življenjskem obdobju. V okviru študija ekonomije se je temeljito spopadel z vprašanji informatike in organizacije. Svojo kariero je v Certusu pričel kot poklicni voznik, pred študijem ekonomije pa je uspešno končal tudi prometno šolo. Tako je skozi delo in študij spoznal celotni ustroj prometnega podjetja. V Certusu se je zaposlil leta 1975.
Ce hočeš uspešno voditi neko podjetje, je potrebno delati ta-korekoč 24 ur na dan. V prevozništvu je že tako, saj so avtobusi nenehno na poti, doma in v tujini, in nikoli ne veš, kdaj se lahko kaj zgodi, ko moraš hitro in trezno intervenirati. Zadovoljen je, da se v času njegovega vodenja ni zgodila nobena hujša prometna nesreča, to ima za srečo, ob tem, da je vseskozi za tehnično varnost vozil skrbel izredno dober in strokovno usposobljen tehnični kader. V nove upravne in delovne prostore s sodobno mehanično delavnico v Puhovo ulico se je ptujski Certus, danes je celotni Certus pod tujim lastništvom, prevzela ga je mednarodna firma Conex, preselil leta 1991. Janez Cafuta je še danes ponosen na to, da so pod njegovim vodstvom odpirali prvi novi povojni objekt v samostojni državi Sloveniji. V zadnjih desetih letih je bilo delo še posebej težko. Obseg prometa je občutno padel, ker so izgubili tudi večji
del nekoč skupnega jugoslovanskega trga, krčiti pa se je pričel tudi avtobusni prevoz v sami Sloveniji. Potrebne so bile reorganizacije, da so obseg poslovanja prilagodili novim razmeram. Najtežje je bilo takrat, ko je bilo potrebno krčiti število delavcev. Uspešno so jih reševali z mehkimi variantami. Upa, da bo Cer-tus Conex uspe{no posloval tudi v bodo~e, vodenje enote je prevzel Andrej @uran, da bo nadaljeval strategijo razvoja po za~rtani poti. Ta med drugim predvideva tudi selitev avtobusne postaje bliže železniški, avtobusni in železniški promet naj bi se tudi v Sloveniji vse bolj zbliževala, kot je to že dolgo praksa v tujini, kjer sta avtobusna in železniška postaja skupaj. V enoti Ptuj je trenutno zaposlenih 109 ljudi, voznih enot je 58. Najve~ji pa je bil Certus leta 1996, ko se jim je priklju~il Stajertours. Takrat je zaposloval 207 delavcev
MG
Florida • Obisk z druge strani iuže
Kjer so aligatorji domače zivaii
Na jugu Amerike se nahaja eno najbolj bogatih področij v Ameriki nasloh - Florida. Gre za deZelo polno peščenih plaZ, lepih hiš in aligatorjev.
Glede na to, da Amerika sama po sebi velja za obljubljeno deželo vsega možnega, se veliko izseljencev iz različnih držav sveta odloči za selitev ravno v Ameriko. A kot pravi Nermin Bečirba-sič, ki je kot bosanski begunec v Ameriko odšel pred 10 leti, Amerika se zdaleč ni to, za kar jo ljudje imajo.
Kako bi opisal življenje v Ameriki?
"Kar se tiče samega življenja v Ameriki, se mi zdi, da je preveč osredotočeno na materializem. Ljudje preveč časa posvečajo delu. Nekateri delajo tudi po 14 ali 16 ur dnevno. Vse vidijo v denarju. Šele ko ostarijo, zač-
nejo uživati, si kupujejo jahte, drage vikende, potujejo po svetu ... Všeč mi je to, da se s pridnostjo da marsikaj doseči in da če hočeš delati, ni problem najti dela."
Se življenje tam bistveno razlikuje od življenja v Sloveniji?
"Seveda se razlikuje. Razlika je že v videzu. Florida, kjer živim, je država, ki je dobesedno ravnica. Nikjer ne vidiš hriba, Slovenija pa je polna planin, gozdov in narave. Razlika je tudi v nacionalnem karakterju. Večina ljudi v Sloveniji spada v srednji razred, medtem ko je v Ameriki ogromno bogatašev, ogromno pa je
tudi revežev, ki nimajo popolnoma ničesar. Najbolj me prizadene to, da je Amerika polna vojnih veteranov iz Vietnama, ki prosijo za denar na cestah."
Glede na hiter način življenja me zanima, kako je z uživanjem. Imajo sploh čas za zabave ali le stremijo k materialnim dobrotam? Živijo res vsi tipično filmsko življenje?
"Zivijo tipično ameriško življenje v tem smislu, da jih ima vsaj na Floridi večina bazen, lepe hiše, da jejo hitro hrano ... Kar se pa tiče uživanja, mislim, da ne znajo prav uživati, ker se preveč posvečajo delu."
Se različne države v Ameriki med seboj bistveno razlikujejo?
"Razlik med samimi državami Amerike je veliko. Nekatere države so bogate, druge revne. Florida je precej bogata zaradi turizma, ki je tam razvit. Najbrž ljudi pritegnejo peščene plaže, ki so po celotni Floridi. Razlika je tudi v tem, da je Florida edina država, kjer imamo en davek, drugje imajo dva, in sicer nacionalnega in lokalnega."
Kako pa je s kriminalom in prostitucijo?
"V Ameriki je tega ogromno. Veliko je posilstev, ugrabitev, pa tudi umorov. Na Floridi je Tem-
Nermin Bečirbašič
Tednikov pranger • Pozabljeni dei mestne občine Ptuj?
Kdo je podrl kamen - spomenik?
Ob cesti od Gajzerjeve kapele do Črne table je 50 hiš, od tega je 30 naseljenih, tu je tudi najvišji vrh mestne občine Ptuj, ki je visok 416 metrov. Ob tej cesti pa stojijo tudi tri znamenja. To so kamni, ki so obeleZili bivšo grofovo lastnino na gozdnem področju od Gajzerjeve kapele do Črne table.
Mirko Kotnik iz Krčevine pri Vurberku je prepričan, da bi ta pozabljena cesta s strani občine Ptuj morala biti lokalna cesta, saj povezuje kraje med štirimi občinami (Grajen-ščak in Krčevina v mestni občini Ptuj, Rogoznica v občini Lenart, Gomila v občini Destrnik in kraje Korena in Vurberk v občini Duplek).
Zakaj ta cesta ni asfaltirana in kje so vzroki, da je ta cesta nevz-drževana, pa Mirko Kotnik pravi: "Ta cesta ni asfaltirana iz različnih vzrokov. Glavni vzrok je ta, da občina Ptuj ni zainteresirana,
da bi v sodelovanju z ostalimi tremi občinami začela postopek za modernizacijo te ceste med
štirimi občinami in bi lahko imela zelo velik turistični in gospodarski pomen. Kar se tiče tega
našega področja, se je tu veliko dogajalo, storilo pa nič. Zainteresirani smo bili za izgradnjo
pa mesto, kjer je največ kraje avtomobilov. Nevada pa je država, ki je najbolj zasuta s kriminalom in prostitucijo nasploh."
Imajo Američani kak poseben f^^is?
"Da, aligatorje. Dobesedno obožujejo to žival. Gre za žival, ki je tam zaščitena. Za umor ali-
ceste, javne razsvetljave, hoteli smo dvigniti nivo bivalnih pogojev v tem okolju. Ko smo pred leti pričeli tu graditi, ni bilo nič. Najprej smo uredili elektriko, potem smo vsak na svojem koncu s prostovoljnim delom in samoprispevkom gramozirali cesto. Pri naših prizadevanjih smo povsod naleteli na gluha ušesa. Občutek, da bi se pri nas lahko kaj izboljšalo, je bil, ko sem uspel pridobiti denar za projekt za izgradnjo te ceste leta 1997. Projekt je izdelala Projekta inženi-
Foto: ZS
Cesta je bila že tolikokrat zravnana z gredarjem, da ta že ruva drevesa ob cesti.
Mirko Kotnik kaže kamen, ki je obeleževal bivšo grofovo lastnino in ga je gredar ob zadnjem grediranju podrl.
gatorja je predpisana visoka zaporna kazen. Sam sem bil zares presenečen, ko sem videl, da majhne otroke pustijo, da se kopajo v jezeru, kjer živijo aligatorji. Precej čudna zadeva za Evropejce ..."
Dženana Beéirovié
ring iz Ptuja. Denar zanj pa so prispevale tri občine (Ptuj, Lenart in Duplek). Dostavil sem ga vsem štirim občinam in od takrat pa do danes se ni nič spremenilo."
"Cesta je pomembna za več občin, vendar je ob cesti največ hiš v mestni občini Ptuj, zato bi morala mestna občina pokazati interes za modernizacijo. Potem bi tudi ostale občine k projektu pristopile. Dokler pa naša občina nima interesa, smo krajani nemočni. Na občini sem se lani po volitvah pogovarjal z županom dr. Štefanom Čelanom, ki je dejal, da to cesto gramozirajo. Pred tremi leti so dali štiri kamione gramoza, kar pa je bistveno premalo, drugače pa cesto samo gredirajo. Pri zadnjem grediran-ju pa je gredar podrl tudi enega od prej omenjenih kamnov. Kamen je nekdo že poskušal postaviti nazaj, a ga nima kam, saj so z gredarjem odnesli že zemljo in ne samo gramoz, od katerega še na cesti lahko najdemo kakšen kamen. Zadevo sem hotel urediti, vendar se ni dalo, zato sem se obrnil na vas novinarje", razlaga Mirko Kotnik, ki tudi ne skriva nezadovoljstva nad mestno občino Ptuj.
Zmago Šalamun
Marjana Bedrač, Spolenakova 21,2251 Ptuj
Iščete svoj stil
Obleka, ki polepša
Majda Muhič je doma v Bukovcih, po poklicu slaščičarka, dela pa kot šivilja. Je mamica dveh sinov, Alen ima pet let, Blaž štiri mesece. Prostega časa ima malo. Ko ga ima, se sprehaja s svojo družino, prebere kakšno zanimivost. Želi si, da bi čim prej dobila sebi primerno službo.
Za akcijo Iščete svoj stil se je prvič prijavila pred štirimi leti. Uspelo ji je pri drugi prijavi. Predvsem je želela izvedeti, kaj bi ji lahko strokovnjaki svetovali glede oblačenja, frizure, skrbi za telo.
V kozmetičnem salonu Neda so ugotovili, da ima suho in občutljivo kožo. Potem ko so jo površinsko očistili in odstranili
odmrle celice, so jo izdatno nahranili s hidratantno kremo in zmasirali. Strokovne nasvete bo upoštevala pri negi kože doma, občasno pa bo obiskala tudi kozmetični salon. Za lepši ten so ji svetovali tudi izdatno pitje vode, še posebej poleti.
V Frizerskem salonu Stanka je za Majdino novo pričesko poskrbela frizerka Minka Feguš.
Osnovno dolžino las je pustila nespremenjeno, le zgornje dele je postopoma postrigla, na vrhu pa pustila kratke ter jih povezala v daljše stranske. Sprednji fru fru je strigla resasto, da je dobila bolj mehak naraven videz. Način striženja je želela poudariti tudi z barvo. V celoti jih je pobarvala v srednje kostanjevi barvi, le stranske dele je blago poudarila s sre-
dnje rdečim odtenkom. Lase je posušila naravno in nanje nanesla malo gela.
Make up je vizažistka Nina Škerlak pričela s kompaktnim pudrom, s katerim je naredila podlago, tako da je določene predele posvetlila, nekatere potemnila. Veki je poudarila s svetlim senčilom, ki ga je kombinirala z roza barvo, skladno z osnovnim tenom Majdine obleke. Nanesla je maskaro in očrtala obrvi. Ustnice je poudarila z obarvanim glosom in na koncu poudarila še lička.
Majda je oblekla lahkotno prosojno svileno poletno obleko nežno roza barve z vzorcem in zanimivim zgornjim delom, ki ga dodatno poudarjajo čipke, iz prodajalne Naf Naf na Ptuju, kot protiutež njenim pretežno športnim oblačilom, katerih obvezni del so hlače. Tako kot bi morala imeti vsaka ženska v svoji garderobi malo črno obleko, naj bi imela tudi poletno. Obleče jo lahko za različne priložnosti, tudi v kombinaciji z jopičem iz jeansa in sproščenimi poletnimi sandali ter poletno torbico, ki prav tako sije v roza odtenkih. Majda lahko obleče vse, saj ji to dopušča skladna linija, ki je tudi drugi porod ni ogrozil.
V Športnem studiu Olimpic bo Majda brezplačno vadila mesec dni, je povedal strokovni vodja prof. Vlado Čuš. Tudi zanjo so izbrali klasični program Olimpic, ki je idealen skoraj za vsako postavo, razlika je le v poudarkih.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Majda v romantični poletni obleki iz prodajalne Naf Naf na Ptuju.
Majda prej ...
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
pozneje.
íPúÁíajk Mi M ijudoutm iljhkl
RADIOPTUJ
www. ra d îo-p t u i. si
E
MIT
i
D
W gcrflmBGi]
mm ©Mii^s ikmrn
Ponudba velja od 15. julija do 22. julija 2004.
Vse cene so v SIT.
Naniinik: ERA-SV d.o.o., Ob Dravi 3 a, PtiO
»Vsakokrat, ko pri moških pacientih merim pulz, jim srčni utrip naraste za nekaj deset udarcev na minuto. Naj jim dam pomirjevalo?« je vprašala mlada atraktivna medicinska sestra. "Ne, raje naj jim pred merjenjem pulza bolničar pokrije oči!"
***
"In zakaj bi se želeli ločiti od svoje žene?' vpraša sodnik.
"Moja žena je dvojčica in včasih se zmotim in grem spat k njeni sestri." "Kaj sta si tako zelo podobni? Kakšna razlika pa le mora obstajati!' "Zato bi se pa tudi rad ločil!'
***
"Doktor, ali obstaja kakšno res zanesljivo kontracepcijsko sredstvo?' vpraša obupana mamica. "Sest otrok že imam, vse sem že poskusila, pa vedno zanosim.' "Poskusite še s čajem!" "S čajem? Kaj takega pa še nisem slišala! Naj ga pijem pred seksom ali po njem?'
"Pijte ga namesto seksa.' ***
Simpatično mlado dekle je pripeljalo svoj avto k avto-mehaniku in rekla: "Ne vem kako, toda moj avto ves čas žvižga!" Mehanik je premeril dekle od nog do glave in rekel:
"Saj bi jaz tudi!"
***
"Gospa, zakaj se hočete ločiti od moža?' vpraša sodnik za ločitve.
"Zaradi duševne krutosti. Vedno, kadar se prepirava, ga hočem spraviti k pameti, toda on se mojim udarcem
spretno izmika.'
***
Mlada medicinska sestra je pričela delati v bolnišnici na internističnem oddelku. Glavna sestra ji je razkaza-la oddelek, nato pa pokazala neka vrata in dejala: "Tule je pa nevarna cona!" "So tu bolniki z nalezljivimi boleznimi?'
"Ne, tu je moški oddelekf
K NJI Z m DISKONT
7.ALOŽBA KARANTANIJA
DBi/í/KM tmjKmmi
vfířw
ZA Žep/
I,irBL,IAWA: ETC. HALA A NOVO MESTO: BTG KOVD ItESTO NOVA GOHICA; DELFINOVA 12
Računalniški kotiček
Računalnik, čudež civilizacije
Računalniki! Zadnje soočenje! Življenje brez njih bi bilo zelo nevsakdanje! Ravno to je današnji problem, da so te raznobarvne in zadnje čase vse bolj raznooblične škatle postale sestavni del našega vsakdana. Del naše eksistence!
1'ORSCHg
A ni to strašljivo? Te škatle krojijo naše življenje! Te brezčutne naprave, ki delujejo na pranačin komunikacije! 1 in 0!
Računalnik! Skupek vezij in čipo-vja, ki deluje na nevidno silo — elektriko! Škatla "nabildana" z digitalnim prostorom, ki čaka, da bo napolnjena z enicami in ničlami.
Sedaj obrnimo list! Danes imamo veliko nepotrebnih potrebnosti, a računalnik več ne spada med njih. Z njimi delamo veliko stvari. Urejamo tekste, rišemo tabele, izdelujemo prezentacije, vodimo knjigovodstvo, ustvarjamo glasbo in skoraj že umetniške risbe. Skratka, zelo nam pomaga v vsakdanjem delu. In ker v svetu živijo dobri ljudje in tisti, ki to več niso, le-ti nagajajo tem prvim. Nagajajo jim na vsakem koraku! A če bi nagajali iz oči v oči, bi danes marsikateri nepridiprav imel kako modrico na bolečem mestu ali kako zlomljeno kost. Na žalost so danes največji nepridipravi skriti za moderno tehnologijo in prav računalniki jim pomagajo, da lahko svoje umazane stvari perejo v tujih pralnih strojih. Virusi, črvi in ostala golazen se skorajda neovirano vali po svetovnem spletu in ogroža naše lepe male barvne škatle, v katere smo skoraj zaljublje-
Ustvarjalčki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalcka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam
ni. Ja, točno tako! Glede na to, da nekateri pred monitorjem preživijo neverjetno veliko ~asa, bi se res lahko pogovarjali o neke vrste ljubezni. Ljubezni, kjer dajemo ~as, denar, zdravje in dobimo glavobole, bolečine v prstih ter podočnjake. To je prava ljubezen, žrtvovati se za ljubljeno — STVAR!?
O.K.! Gremo nazaj! Tisti, ki več niso dobri, za zabavo, denar, nujo in za kakršen koli drugi razlog ustvarjajo elektronsko golazen, ki grozi našim "ljubeznim". Cilj očetov in mater golazni večinoma ni uničevanje in onesposabljanje naših malih računalniških škatel, temveč pridobitev raznih podatkov od uporabnikov spleta. Bančnih podatkov, izvornih kod, elektronskih naslovov, skratka vsega, kar se da uporabiti za kakršenkoli namen že! Mi smo pa prepuščeni sami sebi, da to golazen zatremo, še preden prestopi prag našega računalnika.
V naslednjih člankih se bom bolj posvetil rešitvam posameznih problemov, s katerimi se uporabniki srečujejo iz dneva v dan!
Murphyjev zakon o kibernet-skem žužkoslovju pravi, da se vedno najde še en virus. Ta Murphy je bil genij, mar ne?
Ivan Krošl
pošljite do torka, 20. julija, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanka ustvarjalčkov iz 27. številke Štajerskega tednika je:
Mateja Kovačič, Grajenščak 85a, 2250 PTUJ.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po pošti.
Pomagajte živalim na zgornjem delu slike poiskati pravo prebivališče
A dogaja?
Festival domače zabavne glasbe
Bazeni energije
Foto Andrej Kirbiš
Jaz bi rekel da, in če kdo pravi drugače, naj ga dejstva prepričajo v to. Ta teden smo se bolj kot ne vrteli po domačih logih in ni nam bilo dolgčas.
Festival DZG Ptuj, dvorana Center, petek, 9. julij 2004: ni kaj, kot sem v oddaji na Radiu Ptuj obljubil, sem bil tam. Malo so mi manjkale Navihanke. Več pa ne bi rekel. Pač ne bom sodil o našem delu. Kako je bilo, tako vedo tisti, ki so bili tam in se imeli lepo, ostali pa si zaslužijo grajo. Zakaj? Ker pač niso prišli in so zamudili 35. tradicionalni festival domače zabavne glasbe.
Bazeni energije, Terme Ptuj, petek, 9. julij 2004:
najprej moram pohvaliti občinstvo, ker je prišlo v tako velikem številu. In ker se je resnično trudilo se imeti fajn. No, žal nekateri to zamenjujejo s tem, da je potrebno popiti vse, pa četudi Dravo, ki teče mimo, če bi le imela prave procente. Drugače pa ni bilo videti prepirov, pretepov ... Skratka vzorno vedenje. Kar se pa tiče samega programa, ne morem mimo, da ne spustim kake bodice. Namreč izbor je bil res tuti fruti in temu primerno je bilo sprejemanje občinstva. Če so se med Babi-loni držali previdno stran od odra, so kasneje ob Kingsto-nih veselo poskakovali in nikakor zaspali na termalnem parku. No, saj to tako ne bi bilo mogoče, saj so ob dveh prihrumeli redarji in nas začeli vljudno in prijazno, a vseeno deložirati. Vmesni nastopi DJ-jev niso bili napak, samo potrebno se bo enkrat odločiti, ali je to party ali veselica. Ker oboje hkrati gre težko. Sploh na enem odru. Glasbeni kneiping.
Festival Lent, Maribor: res, bil je veličasten. In zdaj je končan. Pa nasvidenje prihodnje leto.
Pa {e nekaj o Meet me:
pohvalno je, ko človek po zabavi ne prešteva mrtvih. To pohvalo si zasluži publika, ki je bila (to sem se na lastne oči prepričal) dosti manj pod vplivom česarkoli že. Pohvalno. Le tako naprej. Saj 28. avgusta se že obeta Sindustry, na katerem boste lahko znova dokazali, da je bolje z glavo na zabavo. Raje se zabavajmo s plesom, kot se je tale meni zanimiva gospodična, za katero mi je žal, da je nisem utegnil bolje spoznati. A radovednost me je gnala dalje ...
In kaj bo dogajalo:
Ko to berete, se je že pričel veliki reggae festival River splash na Soči pri Tolminu. Vsem, ki še niste tam, obisk toplo priporočam. Zagotovljeno enkratno doživetje.
MMS, Portorož, med 15. in 18. julijem 2004: vsi, ki vam je to všeč, na juriš. Morje, sonce, plaže in popevke. In to je to. Jaz navijam za Mili. Ker je naša, ptujska.
Peter Srpčič
Ognjemet
Foto Andrej Kirbiš
Zabavajmo se s plesom
Foto Andrej Kirbiš
Potepanja po širnem svetu
Indija po študentsko
Indija, dežela nasprotij, naju je privlačila že od nekdaj. Zakaj, ne veva. Verjetno gre za ene izmed tistih stvari, ki se jih ne da kar tako pojasniti. Sedaj, ko sva še oba študenta, se je bilo treba marsičemu odreči, da sva si lahko privoščila to popotovanje. Vendar je bilo vredno vsakega tolarja, vsake minute preživete tam, med preprostimi ljudmi, v deželi, ki se je dolgo zdela tako neverjetno daleč ...
V Indijo sva se odpravila februarja, na Prešernov dan. Takoj po spustu letala proti letali{~u sva za~utila tisto dobro znano kepo v trebuhu, ki se pojavi vsa-ki~, ko se pripravlja nova dogodivš~ina. Kmalu po smešno po~asnem žigosanju potnih listov, menjavanju dolarjev v ru-pije in odgovarjanje petdesetim Indijcem hkrati, da ne potrebujeva taksija ali rikše, se je pri~elo _ Indijski promet, stvar, ki ti da misliti, kako zaboga jih še toliko ostane živih?! Na cesti velja samo pravilo mo~nejšega oz. drznejšega, kar pomeni, da se tovornjak ne umakne avtobusu, avtobus ne avtu, avto pa ne rik-ši in tako dalje. Kot pešec je najboljše slediti gru~i doma~inov, ki se po letih
izkušenj kar u~inkovito prebijajo preko ceste. V Indiji avtomobili in ostala vozila ne potrebujejo tehni~nega pregleda, zato se po cesti vozi vse, kar ima motor. Razli~no predelani motokultiva-torji in konjske vprege pa povzro~ajo takšno zmedo, da se nam, "urejenim" Evropejcem, zdi vse skupaj kot v cirkusu. Po cesti skakajo~e opice pa to podobo le še oživijo. Vožnja pono~i je še ve~ja adrenalinska atrakcija! Ve~ina vozil sicer ima lu~i, ampak namesto zasen~e-nih uporabljajo dolge, kar slepi nasproti voze~e voznike in vožnjo spremeni v pravo loterijo.
No, cestni promet je res bil nekaj neverjetno druga~nega in adrenalinsko na-
Foto: NL in MT
Utrinki iz Indije.
bitega, je pa tudi doživetje potovati z vlaki. Prvi~ zato, ker na severu Indije obstaja še ozkotirna železnica, ki je podobna vožnji z nakupovalnim vozi~kom, drugi~ pa zato, ker sva na vlaku spoznala prav neverjetne ljudi. Eden izmed teh je bil moški po imenu Sanjaj, ki je bil ob pogovoru z nama tako vznemirjen, da sva se že midva po~utila nelagodno. Bila sva namre~ prva tujca, s katerima se je pogovarjal in je imel neverjetno tremo. Izmenjali smo naslove in se razšli. Po dveh mesecih po prihodu v Slovenijo naju je ~akalo njegovo pismo. Bila sva šokirana, kajti poslati pismo iz Indije v Evropo ni kar tako, še posebej ~e si povpre~en Indijec s pla~o 20.000 SIT na mesec. Vendar pa nisva sre~ala nikogar, ki bi se ~ez ta znesek kaj pritoževal. Imeti službo je privilegij, poskrbeti za to, da je tvoja družina sita vsak dan, pa je za njih božji dar. In prav to je tisto, kar je naredilo najino potovanje nepozabno. Ljudje, njihove navade in vrednote spremenijo vsak trenutek potovanja v nepozabno doživetje. Ljudje, ki sva jih spoznavala, so si tako raznoliki, kot je indijska pokrajina sama. Sre~ala sva vse, od goljufov, ki oprezajo samo za tvojo denarnico, do ljudi, ob katerih se ti o~i zarosijo, ko se poslavljaš od njih. Njihovo gostoljubje pa presega vse meje. Kot gost si v Indiji kralj. Nudijo ti vse, kar imajo, pa ~e še je to ne vem kako malo. V zameno no~ejo denarja, prav nasprotno — denar je žalitev, vse popla~aš s svojo prisotnostjo, pogovorom, nasme-
Haloze • Turistična cona pred odprtjem
Da Haloze ne bodo zgolj bencinska črpalka ...
Minister za evropske zadeve Milan M. Cvikl je na nedavnem obisku Haloz ob predstavitvi projekta meddržavne turistične cone Haloze-Zagorje dejal: "Pozdravljam tovrstne ideje, ki pomenijo konkretizacijo priložnosti za Haloze. Skozi ta del Slovenije namreč potuje letno preko 15 milijonov ljudi in če nočemo, da bodo Haloze zgolj "tankštela" na njihovi poti do Jadrana, jim je potrebno ponuditi kaj več!"
Sicer Cviklu Haloze, kot je povedal, niso povsem neznane, saj jih je obiskal že nekajkrat: "Prav gotovo pa bom sem {e pri{el, brez uradne obleke, kot turist s svojo družino!" To so bile vsekakor vzpodbudne besede za pobudnika projekta slovensko-hrva{ke turistične cone (TC), Jerneja Golca.
V TC je vključenih {est slovenskih in
osem hrva{kih občin, zaživela pa naj bi že to poletje. Kriteriji za odprtje so namreč v glavnem izpolnjeni: izdelane so informativne table, karta celotnega področja ter izobraženi lokalni vodiči, ki so prej{nji teden prejeli tudi uradna priznanja za status lokalnega vodenja po turistični coni, halo{ki vinsko-turistični cesti in turistični vasi Halonga.
Turistična cona HALOZE - ZAGORJE
Taksne informativne table bodo turiste usmerjale v območje TC Haloze-Zagorje.
"Oblikovanje tak{ne cone pa ne pomeni le omilitve strogega schengenskega
režima na južni meji, ampak predstavlja tudi odlično možnost oziroma podlago za pridobivanje državnih in evropskih sredstev pomoči tako na področju razvoja turizma kot gospodarstva in nenazadnje, čeprav ne najmanj pomembno, za izbolj{anje cestne infrastrukture v Halozah," je prednosti TC opisal Golc.
Po dokončni skici cone je v njej ume-{čenih preko 220 turističnih objektov in znamenitosti, prehajanje meje v okviru območja cone pa bo s posebno prepustnico, ki jo bodo turisti lahko pridobili na policijskih postajah, možno pe{ ali na kolesih na desetih različnih označenih prehodnih točkah.
Aktivnosti v smeri skoraj{njega odprtja TC Haloze-Zagorje potekajo koordi-narno med obema državama, za kar na slovenski strani skrbi Jernej Golc (LPC Haloze), na hrva{ki pa Dragutin Cehok (Interln). Letos avgusta bodo na področju cone organizirali fotografsko kolonijo, sledila pa bo {e {tudijska tura za turistične agencije in novinarje. Pripravljajo pa tudi predstavitve projekta na sejmih v Sloveniji in Hrva{ki.
SM
{kom.
Tudi glede delovnih navad se vzporednic z zahodnim svetom ne da potegniti. Delo poteka počasi, po občutku, če si zaspan, ti nihče ne bo branil spati. Najbolj zamerijo, če uslužbenec pride na delovno mesto in takoj prične z delom. Kje pa! Najprej rokovanje, pogovor o družini in dogajanju, nato pa se počasi začnejo posvečati delu. Kot posledica teh navad čaka{ cel dopoldan na banki na zamenjavo stotih dolarjev v njihove rupije. Res pa je, da vmes spoznaš {e uradnikovo družino, zelo verjetno pa ti ponudijo {e čaj. Pri vsem tem pa ne gre za lenobo, gre le za preprosto dejstvo, da se tudi počasi daleč pride. Stres na delovnem mestu jim je nekaj neznanega in težko bo{ na{el nekoga, ki se razburja zaradi dela.
Glede hrane sva bila pred odhodom malo v skrbeh, vendar sva kmalu ugotovila, da brez potrebe. Edina sporna stvar je bila, kako natakarju, ki ne razume an-gle{ko, dopovedati, da želi{ obrok brez čilija? Zdi se preprosto: No chilli, please! Ampak, ko zapu{ča{ restavracijo z otečenimi ustnicami in nabreklim jezikom, ugotovi{, da je v indijski hrani čili vedno prisoten. Vendar to {e ne pomeni, da hrana ni okusna! Res je, da ne poznajo higienskega minimuma, ampak ko se za 200 SlT po{teno naje{ iz riža, stročnic in raznovrstne zelenjave pripravljenih specialitet, si zadovoljen. Žal pa so v tak{nih razmerah pogoste prebavne motnje, zato previdnost ni odveč. Vedno sva kupila le ustekleničeno vodo, ki jo je mogoče dobiti povsod. Tudi ob največji žeji vode iz pipe ni priporočljivo zaužiti. Domačini s tem nimajo problemov, saj je njihov organizem razvil odpornost na v okolju prisotne bakterije, pri{lekom pa tak{ne stvari lahko povzročijo resne probleme. Večina lndijcev je vegetarijancev, je pa možno dobiti tudi perutnino in ovčetino. Govedine seveda nikoli ni na meniju, saj so krave svete živali in se lahko prosto gibljejo po mestu ali vasi. Nemalokrat sva srečala kak-{no kravo, ki se je mirno sprehajala po cesti ali pa žvečila zelenjavo iz stojnice. Bila sva celo priča dogodku, kjer so kravo najprej z milom umili in nato obrili z britvico. Zanimiva stvar, ni kaj.
Od znamenitosti, ki sva si jih ogledala, so na prvem mestu hindujski in sik-hovski templji. V Amritsarju stoji znani Golden temple (Zlati tempelj), katerega vsak dan obi{če veliko {tevilo ljudi. Vso poslopje, kjer tempelj stoji, je sveto, zato lahko vstopi{ le bos in s pokrivalom na glavi. Okrog templja je bazen s sveto vodo, ki po pripovedih zdravi telesne nepravilnosti. Tujcem pa nudijo celo prenoči{če za borih 250 SlT na noč za 4 osebe.
Najbolj severno mesto, ki sva ga obiskala, je McLeod Ganj. Tukaj živijo predvsem Tibetanci, ki so zaradi izgnanstva iz Tibeta pri{li živet v Indijo, z njimi tudi Dalaj lama. Tibetanci so budisti in po pripovedih Indijcev sva ugotovila, da se ne razumejo preveč z hindujci. Vendar so si ustvarili svojo skupnost in nisva opazila nobenih sporov med njimi, saj je vera obeh miroljubna. McLeod Ganj leži na 2000 metrih nadmorske vi{ine, pogled pa v lepem vremenu seže vse do Himalajskih {tiri tisočakov. Tukaj se narava pokaže v vsej svoji lepoti in ob jutrih ti kar zastane dih. Zrak je na podeželju čist, medtem pa je v mestih smog že presegel kritično mejo. Vsepovsod pa je tudi videti odlagali{ča smeti, ob katerih so ponavadi naseljeni najrevnej{i ln-dijci. Tukaj ne govoriva o nekaj ljudeh, ampak o celih skupnostih, saj je rev{či-na, kot posledica prenaseljenosti, v ln-diji zelo visoka.
Najino popotovanje se je končalo v prvih dnevih marca, ko je bilo v Delhiju 24 stopinj, pri nas pa je prav tisti čas zapadlo 20 cm snega. Polna vtisov sva se odpravila na letali{če in si želela, da bi {e ostala. Res naju je začarala, ta lndi-ja. Začela sva se zavedati, kak{no blagoslovljeno življenje nama je dano in kako malo je potrebno za srečo. Že na letalu domov sva vedela, da se bova vrnila in dalje raziskovala to deželo nasprotij.
Potovala sva: Nejc Lubej in Maja Trafela
UMAG, Kanegra
3* bungalovi Kanegra s polpen-zionom (dodatni dan 5.490 SIT)
i.8y5D/POL 27.450
POREČ, Sonfkov klub
2* hoteli, bogata športna vsebina, (dodatni dan 5.760 SIT)
do31.7y5D/POL 28.800 CRES, Son£kov klub
2* Kimen, bogata vsebina z izleti, brezplačno do 12 let
do6.8y7D/POL c>i43.900
KLEK, Sonfkov klub
2*, bogata vsebina, brezplačno do 12 let, doplačilo za bus 9.500 SIT 17., 24.7y7D/POL 43.900 TURČIJA, Antalija 3* app Alanya Princess, polet iz Ljubljane (14D samo 110.700 SIT)
25.7., 1., 8.8/7D/NZ 81.200 TUNIZIJA, Monastir
2* Kaiser, polet iz gubljane (14D že za 102.900 SIT)
3.,10,17.8/7D/POL 86.900
GRČIJA, Rodos
3* Evi, ali inclusive, polet iz Ljubljane (14D samo 185.900 SIT)
25.7y7D/AI 107.200 EGIPT, krliaijenje
5* hoteli in ladja, odlično slovensko vodenje, notranji leti
23.778D	159.900
SONČEK
TUI potovalni center Ptuj 02/749 32 82
Telefonska prodaja:
02/22 080 33 • www.5onchek.coiii
Foto: SM
Življenjsko
zavarovanje
otrok!?
VPRAŠANJE:
Obroku želiva le najboljše, zato sva mu pri zavarovalnici uredila življenjsko zavarovanje z varčevalno komponento. Ali sva se odločila pravilno, glede na to, da zadnje čase bereva, da zavarovalnice niso varčevalnice in podobno? ODGOVOR: Da zavarovalnice zares niso varčevalnice, vam pove tudi podatek, da so si vse zavarovalnice uredile tako imenovana naložbena zavarovanja, kjer stranki omogočajo biti zavarovane in da se jim en del denarja nakazuje v sklad. Zakaj tako? Preprosto so ugotovile, da nemški model zavarovanja z varčevalno komponento enostavno ne more funkcionirati (v Nemčiji na rovaš takega varčevanja 70 % novopečenih upokojencev ponovno hodi na "tlako", da lahko vzdržujejo vsa sredstva, ki so si jih nabrali v času aktivnega dela-nas Slovence žal čaka podobna usoda oz. je že tukaj), saj iz zbranega denarja in pripisanih obresti ne bo nič. Realna inflacija (4 do 5 %) pač naredi svoje. Zato nikakor ne morem razumeti avtorjev raznih člankov, ki v zagovarjajo varnost pred donosnostjo (osebno zagovarjam visoko varnost z visoko donosnostjo). To torej pomeni, naj ljudje še kar naprej varčujejo doma? Primer nekoga, ki je imel 30 let 100.000 EUR doma. Svoj kapital si je "povečat' točno za 5-krat. Drugi primer: če bi na takšen način varčevali 18 let, bi se vam nabralo 37.000 EUR nominalnega denarja. Kaj mislite, koliko bi bil vaš denar vreden po tem obdobju? Nič več kot cca. 15.000 EUR.
Še en primer. Če ste si pred 12 leti za 500 EUR lahko kupili 1500 l bencina, si danes za taisti denar lahko privoščite komajda kakšnih 700 l bencina. Plače pa se v tem času niso nič kaj dosti spremenile.
Realnost je le ta, da si boste v bodoče morali poiskati takšne naložbe, ki vam bodo v povprečju prinašala vsaj 18 % donosnost. Takšni skladi v razvitem svetu obstajajo, le poiskati in zaupati jim je potrebno!
Žal se tudi zaradi finančne nepismenosti obnašamo tako, kot so nas v to prepričale sistemske in še kakšne zablode. Če so še do včeraj do nas prihajale le filtrirane informacije, je od 1.5. 2004 čisto druga slika. Če smo Slovenci še do včeraj imeli v skladih le 125 USD, Avstrijci pa preko 8000 USD na prebivalca, se ta slika vsaj v zadnjem času izboljšuje, pa kljub temu smo še kar nekaj "svetlobnih" let zadaj. Vse to je le še en dokaz, v kaj vse so nas vsa ta leta prepričevale razne finančne ustanove in zakoni-vse zavoljo njihovega bogatenja na rovaš siromašenja ljudstva. Naslednjič vam še odgovorim, zakaj otroci ne potrebujejo življenjskega zavarovanja!!
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec E - mail: info@profitklub.net, www.profitklub.net GSM: 041 753 321
Numerolog svetuje
Energije nas označujejo
P
V življenju imamo vsak dan opraviti z zelo različnimi energijami, pa če se tega zavedamo ali ne. V soli smo se učili o energiji vode, elektrike, statični, dinamični, poznamo energijo elektrike, pa tudi energijo nasih misli in idej.
V rubriki Numerolog svetuje pa se ukvarjamo z energijami nasih imen. Ker je vsaka beseda, zelo močna energija (samo pomislite, če ste že bili kdaj zaljubljeni, če vam je ljubljena oseba rekla, da vas ima rada, kako ste se počutili), potem to velja tudi za nase ime, ki ga v življenju sli-simo, reci in pisi, če živimo 90 let, kar pol milijona do milijon-krat. Ali ni na moč čudno, da beseda, ki jo tolikokrat slisimo, v življenju na nas nima nobenega vpliva?
Torej vse ostale besede v na-sem življenju (prosim, hvala, rad te imam, ti si zguba, iz tebe nič ne bo, lenuh itn.) imajo na nas vpliv, a beseda, ki nas pa najbolj označuje od vseh besed (torej nase ime), pa na nas nima nobenega vpliva!?
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za nu-merologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerolo-ga" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
Numeroloske izkusnje skozi tisočletja kažejo, da so največje blokade tam, kjer se pri človeku soočata dve popolnoma nasprotni energiji. Govorimo o energiji datuma rojstva in o energiji imena, ki pa sta zaradi lažjega razumevanja in prikaza obe prevedeni v stevilo.
Torej največja disharmonia ali neskladje se kaže pri človeku, ki je recimo rojen 8., 17. (največ ljudi ravno s tem datumom rojstva me prosi za analizo) ali 26. v mesecu (leto ni pomembno) in nosi eno izmed naslednjih imen: Jožica, Vesna, Romana, Monika, Marjetka, Zlatica, Jelena, Nives, Rozika, Sergeja, Jože, Simon, Hinko, Nikolaj, Andraž, Petra, Valerija, Spela.
Zakaj taksen človek v bistvu ne more najti ne ljubezni in ne notranjega miru?
Zato, ker njegova osebnost, ki jo predstavlja datum rojstva, nima prave povezave z njegovim dusevnim delom, ki pa ga predstavlja njegovo ime. Numerologi govorimo, da je človek blokiran. Blokiran je z napačno energijo imena in tudi priimka.
[ifra: Diana
Rojeni ste 8. v mesecu z naslednjo življenjsko nalogo: 18 + 11 = 29.
Vas rojstni datum je ena izmed tistih energij, ki prinasajo človeku predvsem materialno komponento življenja, vključno z delavnostjo, vztrajnostjo, morda tudi dolgim življenjem, ne prina-sajo pa preveč ljubezni in notranjega miru. To je energija izrazite materialne sfere, ki lahko marsikaj prinese v ekonomskem smislu, vendar pa tudi na račun topline in ljubezni. Ljudje, ki ste rojeni na ta datum, ste v bistvu lahko tople osebnosti, ampak energija izražena s stevilom 8 Vam preprečuje, da bi Vas tudi drugi dojemali tako. Mnogokrat ljudem te topline ni mogoče zaznati, ampak Vas vidijo bolj hladne in na distanci. Pa tudi nasploh je to bolj energija politike, poslovnosti in financ kakor pa ljubezni.
Tudi vase ime (18), je vibracija, ki vsebuje več ali manj mate-
rialne energije in je nagnjena k negiranju vsega, kar je duhovnega v človeku v prid materialnega. To je zelo močna energija, ki prinasa po ene strani družinske prepire, sovražnike, ločitve ter nasploh zakonske in pa tudi pravne težave, po drugi strani pa je to tudi energija, ki prinasa akcijo pa tudi konflikt in naivnost ter smisel za resnico in pravičnost. Človek s to energijo je lahko mnogokrat na tleh, ampak se vedno pobere, kajti to je energija rojenih borcev. To je specifična energija, ki deluje od primera do primera zelo različno, lahko dobro ali slabo — zelo odvisno, s kak{nimi energijami je skupaj v analizi.
V	priimku (11) je energija, ki kaže na težave praktično na vseh področjih življenja. Prina{a težave, nezadovoljstva, skrbi, predvsem pa konflikt z nasprotnim spolom, ki se najbolj izraža v družinskih nesoglasjih, prepirih in ločitvah. To je energija, ki pri-na{a težave, tako v zasebnem kot na službenem področju. V bistvu je to energija nestanovitnosti, občutljivosti in navezanosti po eni strani ter domi{ljije, romantike, intuicije ter prijateljstva, pa tudi dobrega stika z denarjem po drugi strani. Je energija, ki kaže na pomanjkanje samozavesti in zaupanja vase ter kliče po duhovni rasti in po delu na samem sebi.
V	va{i analizi prevladujejo predvsem energije materialnosti, nemira in težav z nasprotnim spolom. Vključno z vzdevkom (20), ki je v popolnem nasprotju z va{im datum rojstva in bi ga bilo zaradi tega najbolje opustiti, vam primanjkuje predvsem energij samozavesti, umirjenosti in nasploh ljubezni do same sebe. Energije, ki vam prina{ajo te stvari, ki jih sedaj najbolj po-gre{ate, se skrivajo v vibraciji {te-vila 6 ali 24 v imenu ter 27 ali 9 v priimku.
Dan Sovina, numerolog
(02) 771 07 68
Pošta Slovenije svetuje
Poletne ugodnosti
V času dopustov lahko naslovniki po{iljke hranijo na po{ti ali pa jih po{ta prepo{ilja na drugi naslov, kar je {e posebej aktualno v času poletnih dopustov oziroma dalj{ih odsotnosti, ko so hi{ni predalčniki in izpostavljeni predalčniki do vrha napolnjeni s po{tnimi po{iljkami in tako nepovabljene goste opozarjajo na njihovo odsotnost.
Hrambo po{iljk na po{ti ali prepo{iljanje na drugi naslov lahko naslovniki uredijo na po{ti, in sicer tako, da izpolnijo naslovnikovo naročilo. Slednje velja za vse po{iljke, razen za pisma v pravdnem postopku, pisma v upravnem postopku in pisma v postopku zaradi prekr{ka.
Naslovnikovo naročilo velja eno leto. Z njim naslovnik določi, da se nanj naslovljene po{iljke hranijo na po{ti kot po{tno ležeče oziroma pre-po{iljajo na naslov, ki ga določi. Po{iljke se kot po{tno ležeče na po{ti hranijo 30 dni, nato pa se vrnejo po{iljatelju. Naslovnikovo naročilo se lahko izpolni tudi za več družinskih članov, podpisati pa ga morajo vsi polnoletni člani družine (naslovnik v obeh primerih plača ceno za eno naročilo).
Naslovnik pa si lahko uredi tudi pooblastilo za prevzem po{iljk, predvsem če je odstoten dalj časa. V tem primeru lahko pooblaščenec prevzema tudi pisma v pravdnem postopku, pisma v upravnem postopku in pisma v postopku zaradi prekrška.
ur
Krvodajalci
5. julij - Ciril Pišek, Gerecja vas 40/e; Marija Arnuš, Podvinci 43; Marica Ser-dinšek, Nova vas pri Ptuju 58; Jože Sto-ckl, Ul. 1. maja 4, Ptuj; Ivan Kušar, Nova vas pri Ptuju 99; Zdenka Vidovit, Velika Varnica 32; Miran Duh, Kicar 137; Milan Bogdanovi}, Zabjak 34/a; Boris Kurbus, Prepolje 42; Mitja Serdinšek, Nova vas pri Ptuju 58.
8. julij - Stanko Perger, Velika Nedelja 6; Branko Kontartek, Hum 21/a; Jožica Star-čič, Markovci 26/a; Slava Potrč, Prerad 48; Vladimir Stumberger, Spuhlja 52/a; Igor Radaš, Ul. 5. Prekomorske 15, Ptuj; Rudolf Jernejšek, Stoperce 52; Anton Kos-tanjevec, Draženci 26; Davorin Volgemut, Krempljeva ul. 9, Ptuj; Srečko Narat, Trno-vec 21/a; Jože Florjanič, Dornava 131/b; Vladimir Gajšt, Sestrže 99; Marica Podgoršek, Trdobojci 10; Stanislav Kuster, Loper-šice 41; Krista Sitar, Kungota 158; Milan Munda, Ul. Zetalskega Jožeta, Ptuj; Darinka Jernejšek, Stoperce 52; Boris Potočnik, Cirkulane 79/a; Borut Kostanjevec, Potrčeva 42, Ptuj; Janez Sel, Jurovci 20/a; Romana Jurič, Dornava 115; Miran Lau-ko, Bolgarska 6, Maribor; Rajko Jaklin, Rabelčja vas 23/e; Aleš Forštnarič, Stojnci 151; Alojz Horvat, Juršinci 77; Branko Sitar, Kungota 158.
Duševno zdravje
Ko ostane{ sam ...
Mihaela je čez noč ostala brez partnerja z dvema majhnima otrokoma, drugi še ni star dve leti. Zaveda se, da bo čas zacelil rane, rada pa bi si pomagala že sedaj, rada bi si obrisala solze z obraza, ker ve, da tudi otroka trpita. Kaj ji svetujete? Življenje je vedno neusmiljeno in se poigrava z ljudmi tako ali drugače. Enim daje vedno možnost, da jočejo od sreče, drugim, da jočejo od žalosti. Med te sodi naša Mihaela.
Od vsakega od nas samih je odvisno, kako prebolevamo trenutke žalosti, posebno, ko se znajdemo v situaciji, kot se je Mihaela. Ce ima dovolj samovarovalnih mehanizmov, bo zelo hitro premostila vse težave, saj ne bo objokavala preteklosti, se z njo obremenjevala, temveč bo hitro našla zase cilje, ki jih mora uresničiti v prihodnosti.
Ti cilji morajo biti v prvi vrsti povezani z njenimi potrebami, željami, interesi, z njeno težnjo po samouresničitvi. Da to doseže, bo morala takoj preusmeriti svoje misli in začeti delovati. In tisti hip, ko bo to sprejela, bodo izginile njene solze z obraza, otroka bosta spet vesela, igriva in dejavna, brezskrbna ter prepričana v mamo, ki jima bo nudila tako varnost kot zaupanje, saj bo imela vedno nasmeh na obrazu, čas za njiju in vedno bo polna upanja in optimizma razmišljala in počela vse le za njihovo prihodnost. In če bo tako razmišljala in ravnala, če bo družabna in ne zaprta vase, bo morda spoznala koga, ki si bo želel deliti življenje s takšno optimistično žensko in s tem bo lahko spet zaživela ne le kot mati, temveč tudi kot ženska v polnem pomenu te besede!
mag. Bojan [inko, spec. klin. psih.
Dr. Adolf Žižek
Vedeževanje, prerokovanje in znanost
I	Pogosto se
^^ ^ kdo vpraša: Se bo sosedova Tadeja zaljubila vame? Bom v naslednjem mesecu našel (našla) službo? Bom ozdravel(a)? Bom zadel(a) glavni dobitek na lotu ali vsaj enega od dobitkov? To so vprašanja, ki se nanašajo na prihodnost in na katera ne znamo odgovoriti, radi pa bi poznali odgovore.
Pogled v prihodnost
že od nekdaj so se pojavljali posamezniki, ki so poskušali "pogledati" v prihodnost. Poleg vračev in vedeževalcev so to bili tudi preroki in znanstveni fantastiki, kot npr. Jules Verne, ki je napovedoval dogodke, ki so se po mnogih letih udejani-li, npr. človekovo potovanje na Luno, potovanje z (jedrskimi) podmornicami 20.000 milj pod morjem itn. Verne je nekoč dejal: "Kar si je kdo sposoben zamisliti, so drugi sposobni udejaniti." Verne pa ni bil prerok v pravem pomenu besede, saj ni napovedal, kdaj in kje se bodo njegove zamisli uresničile. Bil je le vizionar. Če bi bil pravi napovedovalec prihodnosti, bi moral napovedati, kdaj, kje na Zemlji in kdo bo uresničil njegove zamisli. Kajti vse te podatke mora vsebovati prava napoved prihodnosti. Zato, ker vsega tega ne povedo, tudi Nostradamove "napovedi" niso napovedi v pravem pomenu besede, pač pa le njegove slutnje o prihodnosti.
Prerokbe
Prerokov je bilo v zgodovini mnogo. Napovedovali so dogodke po intuiciji in pogosto jim je uspevalo nekatere dogodke tudi napovedati. To lahko razložimo tako, da so prek zavesti sprejemali informacije
(argumente) iz okolja, v katerem so napovedovali, informacije spravili v podzavest, tam izvršili sklepanje in nato sklep dobili v zavesti, v obliki misli o prihodnjem dogodku. Njihova napoved pa ni imela večje verjetnosti nastopa kot danes dogodek napove znanstvenik, ki ima na razpolago dovolj podatkov in modele, s pomočjo katerih napoveduje prihodnost.
Znanstvene napovedi
Znanstvene napovedi so npr. napoved vremena, napoved Sončevega ali Luninega mrka, napoved izumrtja rastlinske ali živalske vrste, napoved prihodnje ledene dobe itn. Nekatere od teh napovedi so zelo zanesljive, npr. napovedi mrkov, ki jih lahko napovedujemo do sekunde natančno za stoletja naprej, pri napovedi vremena pa imamo težave že pri napovedi za nekaj dni naprej.V čem je torej razlika? Sončev sistem je tako imenovan "deterministični", Zemljino ozračje, ki vpliva na vreme, pa "stohastični" sistem. Deterministični sistemi imajo malo komponent (Sonce in planeti), stohastični pa ogromno (množica zračnih molekul). Napovedi v determinističnih sistemih so zelo zanesljive (vendar tudi te ne gotove), v stohastičnih sistemih pa bolj ali manj verjetne. Bolj ko je zapleten stohastični sistem, manj zanesljive so napovedi o njegovem prihodnjem vedenju. Tudi človek, družina, podjetje, človeška družba, biološko okolje itn. so stohastični sistemi, zato njihovo vedenje v prihodnosti lahko napovedujemo le z neko verjetnostjo. S takšnim napovedovanjem se ukvarjajo posebna probabilistična (verjetnostna) področja znanosti, kot so teorija o informacijah, teorija o zanesljivosti sistemov in drugo. ... nadaljevanje prihodnji~
Info
Glasbene novice!
Koncertni dogodki si v poletnem času sledijo eden za drugim, a eden najve~jih bo zagotovo koncert italijanskega glasbenika ZUCCHERA, ki bo nastopil 13. julija v ljubljanskih Križankah.
Italija je glasbena velesila, ki jo v svetu zelo dobro predstavlja EROS RAMAZZOTTI, ki je v 20-letni karieri posnel devet albumov. Zadnji tako logićno nosi naslov 9. in nova pesem TI VORREIRIVIERE (***) je spet namenjena romantikom, saj opeva neskonáno ljubezen in jo je produciral Claudio Guidetti.
Denar sveta vladar je naslov ene izmed pesmi na{e skupine Game Over in omenjen rek si je ponovno sposodila založniška hiša RCA. Za kaj pravzaprav gre? V ponedeljek, 5. julija, namreč mineva 50 let, odkar je kralj ELVIS PRESLEY posnel v Sun Studiu prvo pesem THATS ALL RIGHT (***). Posnetek so na novo obdelali ali digitalizirali in z močno reklamo bo pesem končno postala hit in bo založnikom prinesla novi kupček dolarjev, evrov in tolarjev!
Pri 19. letih doživlja trenutke sreče kanadska pevka AVRIL LAVIGNE, ki naj bi bila neuradno nova spremljevalka kontra-verznega Marilyna Mansona. Najstnica je na novi plati Under My Skin malo bolj zrela, kar je že slišno v aktualni skladbi Don' Tell Me. Problematična mladenka zna, kako se streže njeni odraščajoči generaciji, saj ponuja presenetljivo realno in strogo rock skladbo MY HAPPY ENDING (***), v kateri je avtorski del prevzel Butch Walker.
Njena rojakinja ALANIS MORISSETTE je pisala glasbeno zgodovino s sijajnim prvencem Jagged Little Pill, s katerega se množice najbolj spominjajo hita Ironic. Svoj ironični pogled na goloto je glasbenica izkazala na podelitvi kanadski glasbenih nagrad June, na katerih je navidezno pozirala naga. Po tipični baladi Everything je izvajalka spet pozitivno presenetila, ker je naredila bolj melodično ter s tem tudi bolj spevno rock pesem OUT IS THROUGH (****) in jo je snela z zgoščenke So Called Chaos.
Najboljše glasbene celote ali albumi izdani v mesecu juniju so Borrowed Heaven — THE CORES, Two — THE CALLING, Uh Huh Her — PJHARVEY, Zu:Co — ZUCCHERO, The Platinum Album — PHIL COLLINS, It's About Time — CHRISTINA MILLIAN, Look — MARY CHAPIN CARPENTER, Reflection : Greatest Hits — CARLY SIMON, Under My Skin — AVRIL LAVIGNE, Vol 3. — SLIPKNOT, No Roots — FAITHLESS, Best Of1994 — 2004 — SUPERGRASS, Contraband — VELVET REVOLVER, Greatest Hits — THIN LIZZY, The Long Road Back — PETER ANDRE, Rewired — MIKE & THE MECHANICS, To The 5 Boroughs — BEASTIE BOYS, The Journey (Best Of) — DONNA SUMMER, A New Day_Live In Las Vegas — CELINE DION, Amar Sin Mentiras — MARC ANTHONY, One Plus One Is One — BADLY DRAWN BOY, Very Best Of— ALAN JACKSON in Spiderman 2 — SOUNDTRACK.
NELLY sodi med najbolj inovativne rap izvajalce in njegov hit Dillema je marsikomu zlezel pod kožo. Gledano na lestvice je fant podoben uspeh žel tudi s hitom Hot In Here. V mesecu avgustu bo zelo delaven "nakladač" ponudil kar dva albuma hkrati z naslovoma Sweat in Suit. Ljubitelji črne godbe ali rapa pa bodo poizkušali izluščit čim več pozitivnih vibracij v odbitem komadu FLAP YOUR WINGS (**).
Leta 1990 je Eminem s prijatelji ustanovil band D12, ki je letos že zmagoval na lestvicah z uspešnico My Band. Valujoče rap vibracije se nadaljujejo tudi v manj komercialnem, a toliko bolj sočnem rap slangu komada COME CLEAN (**), kije snet iz multiplatinastega albuma D12 World.
David Breznik
T^DHAGDSTEA din TEI - Haid 3. burn - UshEr\
4.IDDN'TWANNAKN0^ ario Winans & Enya & P.Didd' 5. THIS LOVE - Maroon 5 B/DDN 'T TELL ME - Avril Lavigne ' 7. THICK ME - Kelis B. CHOCOLATE - Kylie Minàgue a. EL HACALAD - Julio Iglesias ID. FLAWLESS - Georga Michael
Vsak^ sr<ed^ med		.\0 in 2.O. urč?\
	1	
Kateri film je največ zaslužil v prvi polovici leta 2004? Odgovor:_
Ki
NAGRADNO I M VPRAŠANJE
■ n o
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Jani Krajnčič, Trubarjeva 9, Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore pošljite do ponedeljka, 19. julija, na naslov: Radio-Tednilt Ptuj, fíaičeva 6,2250 (za Info).
Ptuj • Največji pool party v Sloveniji
Privabili množico obiskovalcev
Tudi letos smo Ptujčani nestrpno čakali Bazene energije, največji pool party v Sloveniji. Kljub temu da so jih zaradi slabega vremena morali prestaviti z 2. na 9. julij, je bilo prodanih okrog 2500 vstopnic. Ptujske terme, ki so bile gostitelj dogajanja, mladih sicer niso navduševale z novimi tobogani, saj so le-ti še zmeraj zaprti, so pa bili bazeni, lepo vreme in dobra glasba odličen razlog za nepozaben žur.
Organizator Klub ptujskih študentov (KPŠ), na čelu z vodjema projekta Petrom Frasom in Jernejem Lahom, je ob pomoči Benjamina Nikla svojo nalogo, sodeč po reakcijah prisotnih, odlično opravil. Peti Bazeni energije so svoje prizorišče odprli že opoldne, zabava pa se je zavlekel do poznih jutranjih ur. Letos so prvič na bazene povabili glasbene skupine, ponavadi so na tem dogajanju nastopali le DJ-ji. Na dveh odrih so nastopale različne skupine. Dogajanje se je pričelo z na-
stopom skupine Babilon, nato pa so obiskovalce zabavali ptujski ra-perji Project raplica. Po besedah organizatorjev so mladi obetavni raperji odlično zabavali obiskovalce, saj so navdušili z ritmi sodobne hip hop glasbe. Predstavili so se tudi trije DJ-ji, na glavnem odru je dogajanje popestril DJ Vale, prisotnim pa sta svoje sposobnosti za mešalno mizo pokazala tudi DJ Speaker in DJ Royce. Zraven tega so obiskovalce dodobra segrele tudi trebušne plesalke in aerobika. Pika na i pa je bil
nastop skupine Kingston, ki je s svojimi poletnimi melodijami še dodatno segrela ozračje. Zraven odličnih glasbenih skupin so organizatorji priredili tudi različna tekmovanja.
Obiskovalci so si lahko na tekmovanju v malem nogometu, košarki, skokih in vlečenju vrvi prislužili mamljive nagrade, kot so potovanje v Gardaland, ki so ga podelili 10 osebam, prav tako potovanje v Benetke, nekaj nagrad pa so še prispevale Terme Ptuj. Po besedah organizatorjev si
direktor Term Ptuj Andrej Klasinc zasluži posebno zahvalo za odlično sodelovanje, prav tako pa se KPŠ zahvaljuje tudi vsem drugim sponzorjem. Ob polnoči, po dvanajstih urah dogajanja v ptujskih toplicah, pa so organizatorji presenetili tudi z nepozabnim ognjemetom. Največji pool party, ki je trajal približno 15 ur, je dobil tudi svoj epilog. Že naslednji dan so bile namreč v Kolnkišti na ogled slike z utrinki letošnjih Bazenov energije.
Dženana Bećirovć
Obiskovalce so s svojimi poletno obarvanimi melodijami za-	foto: Dženana Bećirović
bavali Kingstoni.	Ptujski raperji Project raplica so navdušili občinstvo.
Filmski kotiček
Gremo v kino!
Sedma umetnost zmeraj preseneča s svojimi idejami in tudi v polovici leta 2004 je prinesla nekaj izjemnih filmov. Ne glede na piratstvo in domači kino še pravi "blockbusterji" morajo, ponavljam, morajo gledati filme v kinodvoranah.
Kaj smo do sedaj najraje gledali letos? Odgovor je jasen, in to je film Gospodar prstana — Kraljeva vrnitev , ki je ob oskarjevem kronanju prinesel tudi lepe dolarčke, evre in tolarčke. Mojstrovina Petra Jacksona ima pripisanih 1 129 220 000 dolarjev in ostaja majhna skrivnost koliko tolarjev. Ta film zaostaja le za Ti-tanicom, vendar je triologija prinesla več kot 2 milijardi dolarjev. Ob teh podatkih te zaboli glava. Predalčkanje je prisotno tudi v filmu, kar pomeni, da smo v vseh zvrsteh videli v prvi polovici leta kar nekaj odličnih filmov. Prav tako pa je za drugo polovico leta napovedanih kar nekaj mamljivih premier, ki bodo v glavnem z rahlo zamudo udarile v slovenske kinodvorane. Najbolj nestrpno tako pričakujemo nadaljevanja filmov Umazani ples 2., Spiderman 2. in Shrek 2. Slednja sta v ZDA ponovno doživela lep uspeh, medtem ko sodobna verzija plesne romantike ni preveč vžgala! Osebno sem bil najbolj zadovoljen z filmom Hladni vrh, saj se ta skoraj tri ure dolga vojna ljubezenska drama ne konča, kot si gledalec želi in pričakuje. Sicer pa je z oskarjem nagrajen režiser Anthony Minghella dobro razdelil vloge med Juda Lawa, Nicole Kidman in Renee Zellwegger. Prilagodljivost Toma Cruisa smo občudovali v malo preveč domišljijskem pustolovskem filmu
The Last Samurai — Poslednji samurai. Čast je glavna odlika japonskih bojevnikov, ki pa so se morali uklonit moči sodobnejšega strelnega orožja. Ko moči združijo trije veliki John Cusack, Gene Hackman, Dustin Hoffman, je napetost na višku. In to boste našli v napeti kriminalki Pobegla porota. Napetost in strah sta v največji dozi prisotna v grozljivki Gothika, v kateri je svoje delo ponovni fantastično opravila Halle Berry. Mnogi so se vprašali, kdo je igralka Charrlize Theron, ko je dobila letos oskarja za glavno žensko vlogo za film Pošast. Če niste gledali tega filma, ne poznate resnice o pošasti, ki jo lahko nosi v sebi vsak človek in iz njega izbruhne, ko ... Veliko akcije in pompa lahko doživite v spektaklu Dan po jutrišnjem, v katerem si je režiser Roland Emmerich dovolil na svoj način pogledat v nepredvidljivo prihodnost človeštva! Po napetih prizorih je prav prijetno za zabavo pogledati kakšno romantično komedijo tipa Nasmeh Lisa Smile (z Julio Roberts v glav-
ni vlogi) ali pa Ljubezen je luštna stvar (v njem kontraverzni Jack Nicholson izbija šale ob vedno prilagodljivi Diane Keaton). Otroci gotovo gredo radi v kino in so najbolj uživali ob lepi Disneyevi risanki Medvedja brata. Zgodovinski dogodki imajo vedno posebno moč pri množicah, tako je bil nekako zagotovljen uspeh filmoma Troja in Kristusov pasi-jon. Slednji je razdelil tudi slovenski krščanski svet, saj se film ne malo razlikuje od "resnične" zgodbe Kristusovega križanja. Ta sprehod skozi filmsko polovico leta 2004 bom zaključil z magičnimi besedami "čirole—čarole". Trenutno aktualen je namreč tretji del filma o malem geniju ali
CID
čarovniku Harryju Potterju, ki ga je ponovno upodobil Daniel Rad-cliffe in se imenuje Harry Potter
in jetnik iz Azkabana.
Opisani filmi so nedvomno bili največji hiti leto{njega leta in so bili vredni posebne pozornosti ali ogleda v kak{ni dobri filmski dvorani, ki v Sloveniji rastejo, kot gobe po dežju. Vprašanje je, ali bo kakšen takšen filmski center zrastel tudi na Ptuju. Govori se marsikaj, a odgovor bo prinesel čas. Pa še nasvet za konec. Če ste zamudili kakšnega izmed opisanih filmov in vas je zamikalo, da bi si ga ogledali, imate še eno možnost - ta možnost je obisk kakšne videoteke.
David Breznik
Ulične delavnice
Vsak dan od 10. do 12. ure - delavnice so brezplačne! V primeru dežja delavnice odpadejo:
-	do 9. julija v Arbajterjevi ulici,
-	od 12. do 16. julija na igrišču pri OŠ Ljudski vrt. Fotografska delavnica Camera obscura (temna soba) do 16.
julija v Šolskem centru; mentorica Tanja Verlak.
Grafična delavnica do 9. 7. v CID; mentorica Vesna Kolari~. Začetni tečaj pogovorne španščine do 9. 7. v CID; mentorica Ana Fras, študentka španščine.
Izlet v Hišo eksperimentov v Ljubljano - sobota, 10. julija - za otroke in starše.
Letalska modelarska delavnica od 12. do 16. julija na O[ Mladika; mentor Mirko Dajčman.
[e vedno zbiramo prijave za letovanje v Ankaranu, ki ga organizira Društvo Praha!
CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI, Osojnikova 9, SI - 2250 Ptuj. Tel. +386 (0)2 780 55 40 Fax +386 (0)2 779 21 81, http://www.cid.si/, info@cid.si
Kuharski nasveti
Kumare
Ta tako vsakodnevna zelenjava je cenjena v naši prehrani in ima bogato zgodovino. @e v starem Egiptu so jo uporabljali v kozmetiki. Kumare izvirajo iz jugozahodne Azije in so jih v Evropo prinesli Rimljani in Grki. Imajo sorazmerno nizko kalori~no vrednost. Vsebujejo nekaj beljakovin, ogljikovih hidratov, od mineralnih snovi pa v najve~ji meri zasledimo natrij, vsebujejo še železo, kalcij, fosfor in kalij.
Glede na sorto poznamo več vrst kumar, dolge in vitke evropske kumare, čokate ameriške kumare in bradavičaste azijske kumare. Lupina, ki je od svetlo zelene do rahlo rumenkaste barve je lahko gladka ali rebrasta. Glede uporabe v kuhinji kumare razdelimo na solatne in zelenjavne kumare ter kumare za vlaganje. Kumare, ki jih uporabljamo za solate in zelenjavne jedi, imajo pogosto temnozeleno lupino, bledo notranje sredico oziroma meso in so pri koncu koničasto za{ilje-ne.
V kuhinji uporabljamo tudi bolj okrogle rumene kumare, ki
Mokri smrček
Odgovor: Trakuljavost (Tenia-sis) je zelo pomembna bolezen psov in ma~k. Vmesni gostitelji pasjih in mačjih trakulj so {tevil-ne domače živali, divjad, ribe in tudi človek. Pse in mačke zajeda 12 vrst trakulj, od tega kakih 8 vrst, ki so razširjene v našem okolju. Trakulje, ki so razširjene pri nas, so različno dolge (od nekaj cm pa do nekaj metrov). Zelo po-
Namig za darilo
IzSla je dopolnjena izdaja kuharske knjige Sodobne domače jedi, avtorjev Nade in Vlada Pignarja. V dopolnjeni izdaji je več kot 200 receptov za pripravo hrane iz živil, ki jih poznamo in so nam vselej na voljo.
Knjiga je na prodaj v prodajalnah Era Petlja in v sprejemni pisarni družbe Radio-Tednik Ptuj.
imajo tudi rahlo rumeno notranjo sredico. Te kumare so po okusu zelo slastne, vendar pri nekoliko večjem plodu razvijejo izrazite koščice, ki jih pri pripravi jedi odstranimo. Te kumare so posebej priporočljive za jedi, ki jim dodajamo tudi kis ali drugo kislino. Vsesplošno so najbolj cenjene evropske oz. solatne kumare, ki imajo krhko notranjo sredico, osvežilno meso, v katerem komaj najdemo kaj koščic.
Kadar nam na vrtu zmanjkuje prostora, imamo le kumare za vlaganje, ki so manjše kakor solatne in zelenjavne kumare. Te dobro prepoznamo po drobnih belih in črnih bradavicah. Kumare za vlaganje so prav tako primerne za pripravo zelenjavnih jedi, le da za solate izbira-
Vprašanje bralca Milana iz Ptuja: Imamo mladega psa, ki mu redno odpravljamo gliste. Zanima me, ali je možno, da kljub rednemu razglistenju pes dobi trakuljo, kako jo prepoznati in kako odpraviti?
membna za zdravje ljudi je tra-kulja Echinococcus granulosus, katere gostitelji so vsi domači in divji mesojedi, vmesni gostitelj pa je človek in vsi ostali sesalci.
Razvoj trakulje poteka preko odrivkov, ki se nahajajo v iztrebkih bolnih živali in katere odvržejo odrasli paraziti, ki so pričvrščeni na črevesni steni gostitelja. Ker se odrivki na iztrebkih
mo manjše kumare, za omake in tople jedi pa večje kumare, ki so že spremenile barvo in jim pred pripravo odstranimo semena. Te kumare so po barvi svetlejše od zelenjavnih in solatnih kumar in so surove pogosto grenke. Za uporabo v kuhinji izbiramo kumare, ki vsebujejo malo peščičja. Plodovi naj bodo zdravi, sveži in čvrsti. Pri mladih kumarah pred uporabo ne odstranimo lupine, sploh pri pripravi solat. V kolikor jih ponudimo narezane, jih začinimo tik pred uživanjem.
Kumare so zardi svojega izrazitega osvežujočega okusa dobrodošel dodatek v marsikaterem receptu, tako na primer v znameniti španski hladni juhi gaz-pacho, prav tako v solatah z jogurtovim prelivom ali s prelivom iz kisle smetane. Zaželen dodatek so tudi na obloženih kruhkih. Kumare so okusne tudi v kisovi marinadi, ko jim dodamo nekaj kolobarjev čebule ali so sestavina toplih jedi, kot so na primer dušene kumare z meto kot priloga k jagnječji pečenki ali lososu, lahko jih spe-čemo tudi z gnjatjo in smetano. Surove kumare pa lahko tudi nadevamo z različnimi namazi, ki so nekoliko bolj čvrsti in jih uporabimo kasneje kot dekoracijo pri pripravi obloženih kruhkov, ali jih nadevamo tako, da jih razpolovimo, vdolbinico izpraznimo, napolnimo z nadevom in v pečici spečemo.
Kumare so občutljiva zelenjava glede skladiščenja, zato jih hranimo pri temperaturi okrog 10oC in pri visoki relativni vlagi.
krčijo in gibljejo, laiki pogosto menijo, da gre za črevesne črve. Odrivki razpadejo in iz njih se sprostijo številna jajčeca, ki preko vode ali hrane prispejo v telo vmesnih gostiteljev, kjer se ponovno preobrazijo in preko limfe ter krvi potujejo po vseh organih (jetra, pljuča, možgani ...). V kapilarah notranjih organov se embrio zagozdi in preide v novo razvojno obliko, t. i. ikro ali me-hurnjak. Pojav pri vmesnih gostiteljih imenujemo ikričavost ali mehurjavost.
Pes ali muca zbolita, ko pož-reta vmesnega gostitelja ali samo organe, v katerih so fertilne ikre (miši, rovke, krtice, organi -jetra, pljuča, možgani ...). Trakulja pri psu oz. mački in človeku povzroča poškodbo črevesne sluznice, zastruplja organizem in mu odvzema hranilne snovi. Živali hujšajo, so apatične, anemične, imajo drisko. Zaradi krčev nastajajo srbeči dražljaji, ki povzročajo lizanje anusa ter drgnjenje z anusom ob tla. Živali se obnašajo, kot da bi se sankale in neprestano lovijo in grizejo rep ter zadnjico.
Bolezen ugotovimo in potrdimo s preiskavo blata oz. ugotavljanjem odrivkov na iztrebkih (kot riževo zrno na blatu). Najzanesljivejši način preprečevanja trakuljavosti je obvezno prekuha-vanje drobovine, ki jo hranimo našim štirinožnim prijateljem, redno dajanje sredstev proti tra-
Grenkobo kumar povzroči gli-kozid kolocintin, ki nastaja pri visokih ali nizkih temperaturah, ob suši ali po obilnih padavinah. Kumare so priljubljena zelenjava tudi drugod v svetu. Na Nizozemskem pripravljajo kremno juho iz kumar, v Grčiji jih drobno sesekljajo in marinirajo s česnom in jogurtom, v Avstraliji lahko poskusite ocvrte v testu z ingverjem, v Franciji jih pripravljajo najpogosteje s smetano tako kot tudi pri nas.
Kumare se od ostalih živil ujemajo še s čebulo, česnom, paradižnikom, feto, olivami, meto, kislo smetano, papriko, morskimi sadeži, ribami, limoninim sokom, peteršiljem, koprom, gorčico, kumino, krompirjem in poprom. Iz kumar si najpogosteje pripravimo različne solate, ki jih lahko ponudimo kot uvodne jedi ali kot solato ob glavnih jedeh. Zanimive so tudi različne omake, ki jih pripravimo ob krompirjevih prilogah ali kot polivke testeninam in kuhanemu krompirju. Pripravljamo pa tudi juhe iz kumar, hladne ali tople, ki veljajo za posebnost naše kuhinje. Hladno jogurto-vo juho s kumarami si pripravimo tako, da pol kilograma kumar olupimo, drobno sesekljamo, jim dodamo sol, poper, zelen peteršilj in žlico sesekljane čebule. Kumare dobro premešamo in jim dodamo liter navadnega jogurta in deciliter kisle smetane. Dobro premešamo, ohladimo in ponudimo v vročih poletnih dneh.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
kuljavosti in redno odpravljanje bolh, saj so prav bolhe vmesni gostitelj trakulje Dipylidium ca-ninum, pri kateri je zraven psa na seznamu končnega gostitelja tudi človek. Ravno zaradi nevarnosti, da tudi ljudje zbolimo za trakuljo - ehinokokozo - moramo trakuljavost zatirat in ljudi seznanjati z nevarnostjo in škodo, ki jo predstavlja trakuljavost za ljudi in druge živali.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
V julijskem vrtu
Počitnikovanje in preživljanje prostega časa sredi poletja v domačem vrtu je gotovo najprijetnjše; prebudi nas ptičje žvrgo-Ijenje, ob sprehodu se začuti vonj po svežih vrtninah, s sadnega drevja se ponujajo slastni sadeži, barvito cvetje pa opaja skozi ves sončen dan do večerne svežine in hla-
V	SADNEM VRTU sredi malega srpana med drugim zgodnjim sadjem pobiramo raznovrstno jagodičevje, maline, ribez, kosmulje, sledile mu bodo borovnice, robide in naposled najpozneje zoreča aronija. V malinovem nasadu med obiranjem sadežev opravimo še drugopletev grmov, kije namenjena predvsem vzgoji in krepitvi mladik za rod v naslednjem letu. Že pri majniški pletvi je bilo odbranih tri do pet najbolje raščenih mladik, ki jih sedaj še naravnamo med žice v oporo ali povežemo. Vse ostale, ki so v rasti zaostale, odrežemo pri tleh, dobro razvite mladike iz korenin, ki se bodo do jeseni še dobro vkoreninile, pa lahko vzgojimo in uporabimo za nove sadike. Brž ko poberemo poslednje plodove, izrojena stebla porežemo pri tleh, odstranimo iz nasada in sežgemo, da preprečimo zabubljanje in prezimitev nevarnega malinovega škodljivca, malinove muhe. V mali-novem grmu naj bo vzgojenih tri do pet ali v vrsti na razdaljo 10 do 15 cm enakomerno raščenih enoletnih mladik, ki bodo koncem avgusta oblikovale cvetne brste za rod v naslednjem letu.
V	OKRASNEM VRTU sta pletev in odstranjevanje plevela nenehno opravilo, pri čemer smo še posebej pozorni na koreninske plevele, ki se razmnožujejo z razraščanjem korenin, da jih populimo po dežju ali zalivanju s korenino vred. Preden jih kompostiramo, jih pustimo na prostem, da ovenijo in se jim presušijo korenine. Rastlinske odpadke na kompo-stišče odlagamo v plasteh, na vsakih 15 cm razgrnjene mase po metru površine potrosimo za pest dušičnega gnojila KAN ali ureje za pospešeno trohnenje in pretvarjanje v humus.
Vrtnicam in drugim cvetnicam z velikimi cvetovi odcvete-le cvetove sproti odstranjujemo, da se vanje ne naselijo glivice cvetne gnilobe, ki bi se sicer hitro razširila na zdrave dele rastline. Okrasnim trajnicam, ki jih nameravamo razmnoževati s potaknjenci, pravočasno režemo mladike letošnje rasti. Za uspešno vkoreninjanje potaknjencev je pomembno, da so dovolj doraščeni, ne glede ali so v zelnatem stanju ali oleseneli, narezani z zdravih in dobro razvitih matičnih ra-sltin, sicer se ne bodo vkoreninili.
V ZELENJAVNEM VRTU je v drugi polovici julija in še v začetku avgusta čas za setev kitajskega kapusa. Kitajski kapus je značilna jesenska zelenjadnica. Je vsestransko uporabna v svežem in kuhanem stanju od zgodnje jeseni do začetka zimskih dni. Ob skromnem zavarovanju pred zimsko pozebo prenese do -50 stopinj Celzija. Sejemo ga na gredice v medvr-stno razdaljo 30 cm. Ko sejančki dosežejo 4 do 5 listov, ga razredčimo na medsebojno razdaljo 30 cm, sadike pa v enakih razdaljah presadimo na pripravljeno gredico. Pri presajanju sadike zalijemo, da ne ovenijo, po potrebi pa med rastjo zalivamo, ker je kitajski kapus precej zahteven za vlago. Pridelek je mogoče pobirati že po 8 do 10 tednih po sajenju. Posevek radi napadajo bolhači, ki se jih odbrani, če gredico po setvi prekrijemo z vlaknasto folijo, kasneje pa uporabimo ustrezne pripravke.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 9. in 10. ter od 17. do 19. julija, zaradi korenine od 12. do 14. in 16. julija, plodov od 10. do 12. ter 19. julija in zaradi cveta od 14. do 16. julija.
Miran Glu{ič, ing. agr.
15-četrtek	16-Petek	17-Sobota	18-Nedelja
19-Ponedeljek è	20-Torek	21-Sreda	

SESTAVIL
EDI KLASINC

NADUHA



ŠR MESTO SEVERNO
OD BURGOSA
GALERIJA SLIK V MILANU

BELGIJSKI SLIKAR
IGRALKA MIRANDA
ATLETINJA, KI SKAČE
VPRAŠ-UIVOST
ŽIVLJENJSKA POT
ŠPANSKI PISATEU (MATED)
KESANJE
DANSKA IGRALKA NIELSEN
LOVRO TOMAN
NAŠ PESNIK (DRAGOTIN)
ZELO STRUPENA PRVINA
POUSKI SKLA-DATEU (ROMAN)
SIN AGAMEM-NONA
SL. PISATE-UICA (LELA)
TONE ŽALAR
GLAVNO MESTO ITALIJE
AM. IGRALKA (PATRICIA)
SREBRNO BELA KOVINA
NOVINAR MAHKOTA
VODJA PODJETJA
MESTO V TURČIJI
JAPONSKI DENAR
ZAČETNA ČRKA
KLETVICA (PREKLETO)
SILVO LIPOŠEK
TISKANJE
NAŠA REVIJA
ZASTA-JANJE
TETA
ANGLEŠKA MODNA KREATORKA (TANYA)
OLIVER TAMBO
KRAJ PRI RIBNICI
TRESKANJE
NATRIJ
VRANJI GLAS
KROM
ITALIJANSKI PISATEU (GIUSEPPE)
KISLOST
BOTANIČNI VRT V RAČAH
KOREJSKI AVTO
NEMŠKA GLASBENA SKUPINA
BELGIJSKI KOLESAR
PRISTAJALNI POMOL
RAČUNALNIŠKI DELOVNI POMNILNIK
SVETLO ANGLEŠKO VINO
BRANKO ROJC
IZUMITEU RUB. KOCKE
KAREL NOVAČEK
BLIŽNJI SORODNIK
100
RUDI URŠIČ
NAŠ ALPINIST PEPEVNIK
VAS PRI GROSUP-UEM
ANTON TROST
VOHALNI ORGAN
NADA SOUVAN
MOŠKI GLAS
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: sable, Trier, Atas, Rinka, Driscoll, spekter, tav, Ela, LT Albers, Aro, dermatol, Trnka, Umek, Ivo, vrtina, kontrast, LN, Bini, IFJ avdienca, Nikoli ne ves, Era, ton, icek, Keleti, Cortina, Kass, kosar, Saone. Ugankarski slovarček: ADARO = nemska glasbena skupina, AFER = belgijski kolesar (Roland, 3. 8. 1940-), LARAD = špansko mesto severno od Burgosa, MAROTTA = italijanski pisatelj (Giuseppe, 1902-1963), PALESTER = poljski skladatelj (Roman, 1907-1989), FIIL = danski kolesar (Jakob, 9.3.1973-), SARNE = angleška modna kreatorka (Tanya, 1945-), SLATNIK = kraj pri Ribnici, VARTA = mesto v Turčiji.
Leskovec • Nepozabno srečanje
Prizadevni organizatorji, zakonca Zagoranski, Gerčka Kozel in Friderik Bra-čič, so na vabilo za srečanje, 26. junija 2004, zapisali, da sta leto 1944 in 1959 nekaj posebnega. Takrat se je namreč rodila oziroma končala šolanje v Leskovcu naša generacija.
Na programu srečanja je bila sv. maša v lepo urejeni cerkvi sv. Andraža. Ogled prenovljene {ole v Leskovcu. Zelo smo bili veseli, da je šola še vedno tako lepa, v resnici pa še mnogo lepša kot tedaj, ko smo mi v njej pridobivali osnovno znanje za naše bodoče življenje.
Sledilo je družabno srečanje. Učenci šole in gospod Janko Kozel z učitelji so pripravili prisrčen nastop s pesmijo in besedo.
Gostinci gostišča Majolka so se res potrudili, tako da smo prav uživali v izjemni hrani in strežbi.
Za prijetno počutje sta poskrbela tudi glasbenika iz Maribora.
Urice prijetnega druženja so neverjetno hitro minile. Vsi smo bili kot stari znanci, kot da ni preteklo 45 let, ko smo bili nazadnje vsi skupaj.
Prisrčna zahvala vsem, ki so s svojo prizadevnostjo prispevali, da je srečanje tako uspelo.
Rozina Selinšek
Srečanje sošolcev rojenih 1944, Leskovec, 26. junij 2004.
Lujzek • Dober den vsoki den
Po stori navodi je gnes, ko vam pi{em toto pismo, nedela. Enajsti julij je obkroženi na mojem kolendori pa tudi na moji vuri, ki mi cajt kuri, je napisani tok{ni datum. Na termometri se je živo srebro vsta-vlo pri 17 Celzijovih stopinjah, hladno je v {talinki pri svijah, boj hladno kak toplo je tudi pod brajdami, ki pod težo jagod že grozdeke doj obe{ajo. V gorici sta na letnem dopusti oidij in peronospora, ki se dosti ne zmenita za nibeno {kropivo in moj sosid Juža že napoveduvle, da bomo drugo leto boj pili pivo. Letina je pač boj mokra kak suha, ke se lehko napije vsoka muha, se redijo rastlinske bolezni, ki poskrbijo, da bi bili boj trezni.
Sosid Juža in jegova ta boj{a polovica, ki rada {vica, sta že na morji, jaz pa si namokam noge v domočem lavorji. Z Mico skrbima za njuno živino, za vejke in male živali, da so site in napojene, kravice podojene. Vse mora biti na svojem mesti, da
se ne bi domačija počutla kak v resti. Najbolj osamlen se počuti hi{ni varuh pes, ki pogre{a svoje gospodarje, un pa duma hi{o varje. Zato pa je {e kak resničen tisti rek, ki provi, da je pes najboj{i človekov prijatelj, to pa seveda za človeka ne drži. Tudi zato je meni tak hujdo resničen pregovor, ki provi: "Boj, ko spoznavam ljudi, raj{i imam svo-jegapsa!'Hov, hov, hov ...
Že po stori tradiciji sma bla z Mico na ptujskem festivali domoče zabovne glasbe. Blo je lepo in simptomatično, samo se mi zdi, da to neje več tista prova ptujska fe{ta, kak je bila v začetki, ko dve ali pa kar tri noči nesmo spot {li, ko smo si fučkali valčke in polke, plesali in noreli, če je trebalo tudi po mareli. Zaj so pač boj moderne tuje viže, ki nam podirajo kapele in križe. Domoča beseda vse preveč po dojč in ingli{ di{i, meni pa vse to hujdo smrdi. Je že resnica, da tejko velja{, kejko jezikov zna{, ob tem pa ne sme{ pozobiti na tistega, materinega, ki ti je bija v zibelko djoni, ko si {e bija pos-coni in pokakani kak mali sra-kani ...
Te pa zadosti za gnes, malo zares in maličko za hec. Poda-vja vas Lujzek
RADIOPTUJ
89,8»98,e"l043MHz
POLETNI PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
ČETRTEK, 15. julija:
5.00 [TAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice ({e ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 9.00 Z ORMOiKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 [PORT. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). PETEK, 16. julija: 5.00 [TAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice
({e ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 [port. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{ič). 17.30 POROČILA. ^8.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan [inko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
SOBOTA, 17. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. ČESTITKE POSLU[ALCEV. 17.30 PORO-
ČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter [PORT in GLASBA (Janko Bezjak). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). NEDELJA, 18. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana-{nji dan. 6.00 OBVESTILA ({e 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi ({e 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POS-LUÎALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO PO[TI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koro{ki Radio). PONEDELJEK, 19. julija: 5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na
območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ [PORTA (Danilo Klajn{ek). 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 [port. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala {tajerska (ptujska, ormo{ka, bistri{ka in lenar-{ka) kronika (Martin Ozmec, Zmago [alamun in Nata{a Pogorevc). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koro{ki Radio).
TOREK, 20. julija:
5.00 [TAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 9.00 IZPOD POHORJA (Nata{a Pogorevc). 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNI[KI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10
[port. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 [KRJAN-ČKOV ROPOT (Rado [krjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav).
SREDA, 21. julija:
5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago [alamun). 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Mi{a Pu{enjak in Tatjana Mohorko). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav). POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Odličen teden je pred vami predvsem na poslovnem področju, saj se bo izkazalo, da imate izvrsten dar govora, da znate biti zelo prepričljivi, ko se pogajate. Popazite malo na počutje.
BIK
Odličen teden za uvajanje novosti na poslovnem področju. Dobili boste pohvalo ali priznanje. Tisti, ki i{čete službo, boste imeli veliko možnosti, da jo tudi najdete. Osebno se boste imeli lepo v torek.
DVOJČEK
Ugoden teden za nadaljevanje ali graditev kariere. Počuju j tili se boste malo ogrožene, J ker bodo finančne zahteve velike, prilivi pa ne bodo tolikšni, kot bi si želeli. Osredotočite se predvsem na delo.
RAK
V	tem tednu boste imeli ogromno energije, ki jo lahko koristno uporabite za ustvarjalnost, iznajdljivost in domiselnost predvsem na
poslovnem področju pa tudi v domačem okolju.
LEV
Poslovno in finančno se boste trdno oklepali vsega, kar imate. Kovali boste dobiček, zato se le potrudite. Zaživeli bodo tudi stiki s prijatelji. Vključili se boste v skupino ljudi z istimi interesi.
DEVICA
Teden, ki je pred vami, bo predvsem zelo romantičen in vznemirljiv, čeprav se vam, ne bo zgodilo nič posebno "novega". Zopet se boste počutili ljubljeni. V petek pojdite nakupovat.
TEHTNICA
Čudovito lep in Živahen teden je pred vami predvsem na osebnem področju, saj boste veliko v stikih z ljudmi, ki jih imate radi. Samskim tehtnicam se obeta nova romantična zveza, a bodite pozorni.
SKORPIJON
Zelo spodbuden teden je pred vami predvsem na poslovnem področju, saj se za vas začenja zelo pomembno obdobje. Dobro razmislite, kaj želite spremeniti na svoji poslovni poti in vztrajajte pri tem.
STRELEC
Poslovno boste imeli v tem tednu ogromno možnosti, da lahko končno načrtujete lep{o in uspe{no prihodnost. Ljudje okoli vas bodo sicer zelo molčeči in skrivnostni, ampak to vas ne sme vznemirjati.
KOZOROG
Občutek, da vas sodelavci in poslovni partnerji zapostavljajo in zanemarjajo, {e ne bo popolnoma minil, toda že na začetku tedna boste imeli dovolj moči, da se s tem ne boste več obremenjevali.
VODNAR
Na finančnem področju se bo kaj kmalu pokazalo, da imate zadnje čase kar nekaj smole. Poostrite nadzor nad denarjem, ki nekontrolirano odteka. V soboto boste doživeli romantičen večer.
RIBI
V	teh dneh bodo nakupi, denar in imetje tako na poslovnem kot na osebnem področju zahtevali vedno več vašega časa. Dobro razmislite pred nakupom ali podpisom kak{ne pogodbe, če se vam to splača.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Knjiga meseca
Desa Muck: Panika
Od otroških problemov k ženskim
Pred kratkim so na Ptuju v knjižnici Ivana Potrča gostili zelo znano pisateljico Deso Muck. Predstavljen je bil njen novi roman, ki je iz{el pri Mladinski knjigi v zbirki Kapu-ěino, njegov naslov je Panika.
Deso Muck poznamo bolj kot avtorico mladinskih romanov, v katerih se loteva predvsem problemov mladih (Blazno resno o ..., Lažniva Suzi, Hči Lune). Njen roman Anica spada zraven Harryja Potterja med najbolj brane mladinske romane. Pojavljala pa se je v številnih filmskih epizodnih vlogah, reklamah in televizijskih razvedrilnih oddajah ter kot avtorica številnih člankov.
Tokrat pa seje lotila zgodbe za odrasle, v kateri se tragika prepleta s humorjem, v ospredju pa so ljubezenski odnosi. To je avtoričino prvo delo namenjeno odraslim. Začela ga je pisati po naročilu. Avtorica je povedala, da so ji situacije, ki jih opisuje, zelo blizu, vendar ne gre za avtobiografski roman.
Osrednji lik zgodbe je medicinska sestra Vera, ki jo malo pred štiridesetim rojstnim dnem popade panika, da bo življenje prehitro steklo mimo nje. Po pomoč se zateče k vedeževalcu, kiji iz kart prerokuje, dajo v življenju čaka ljubezenska romanca z moškim, ki se v bistvu že ves čas poznata. Ta preroška napoved obrne njeno življenje, saj začne vneto iskati usojenega ljubimca.
Niti sama si ni mislila, da bo njena nova ljubezen dolgoletni družinski prijatelj, za katerega je mislila, da imata z ženo idealne odnose. Zanj je bila pripravljena narediti vse, in tako začne lagati možu. Pri tem pa ne zanemari samo moža, temveč tudi odnos do svoje najstniške hčerke.
Vera doživi totalen polom, ko jo ljubimec zapusti. Izgubi vse na svetu — mamo, moža, hčerko, službo, njena edina prijateljica pa spozna moškega in nima več časa zanjo. Ko že mislimo, da se je popolnoma predala, se Vera počasi začne zavedati, da še življenje zdaleč ni končano.
Ponovno zaživi in si uredi življenje, ko na vratih pozvoni in pred njo je on, moški, zaradi katerega je pristala na dnu. Ponovno se zaplete v ljubezensko razmerje, toda tokrat ne pusti čustvom, da bi jo prevarala.
Ko jo ljubimec že drugič zapusti, Vera začne razmišljati drugače, ponovno se začne zanimati za hčerko in za moža, vendar je mož medtem spoznal drugo žensko. Še vedno pa ni prepozno, da popravi razdor med seboj in hčerko.
Da je Desa izvrsten komik, se pokaže tudi v romanu. Med tragične prvine ji je uspelo čisto spontano vnesti tudi nekaj komike. Avtorica pravi, da se ji zdi to resnično smešno. Tudi sama je točila solze in mislila, da bo konce sveta, danes pa se ji zdi smešno, da je vse to počela, saj se da živeti tudi brez moškega.
Roman je bil s strani kritikov dobro sprejet, pa tudi s strani bralca, sama pa pravi, da vidi še veliko napak, ko ga ponovno prebira.
Urška Hlupič
Literarno kolo (24) • Ivan Cimerman - 3
Gledam to avstralsko sonce
Da bi lažje razumeli Cimermanovo uredniško logiko in poglede na to dejavnost, je dobro, da se nekoliko natančneje sprehodimo po knjigi Lipa šumi med evkalipti. Gre za zbirko pesmi, ki je izbor poezije avtstralskih Slovencev, torej tistih, ki jih je nekoč čas popeljal v široke avstralske dimenzije in so tam tudi ostali, vendar za vselej zaznamovani. Za vselej hrepeneči po Sloveniji, po svojem domu, izvoru in koreninah.
že naslov je izrazito simboličen in kaže na poslanstvo omenjene zbirke. Lipa, kot simbol slovenstva in slovenskega naroda, in evkalipti, avstralska drevesa, ki so mogočna. Pa vendar lipa obstaja med njimi in se v vetru po tihem prebija s {umi, ki so v~asih močnej{i, drugič zamolkli, a vselej prisotni. Kot misel na dom, na korenine, na deželo, kjer so bili rojeni ti ljudje in koder izvirajo.
Zanimivo je, da so bili nekateri rojeni čisto blizu nas, v Mariboru, na katerega sta vezana predvsem dva osrednja pesnika Peter Ko-{ak in Danijela Hli{ Thorion. Ostali pa so rojstno raztreseni od povsod — od primorskih koncev pa vse tja do prekmurskih ravnic. Njihova tematika in motivna konfiguracija sta seveda zelo {iro-ki, tako pesniki pesnijo na temo ljubezni, smrti, minevanja, življenjske energije, vsem pa je tudi skupna poteza — spomin na dom, na kraje, od koder izvirajo in kje so »v resnici doma« Vpra-anje, ki se porodi vsakemu od bralcev, je najbrž tudi to, ali se ti pesniki kaj razlikujejo po svojem stilu od domačih, kje so primesi avstralskosti in njene kulture. Vsekakor se pojavljajo elementi, ki so značilni za ta kulturni pas, vendar je zan»mivo, da se med te elemente vrivajo elementi slovenskega, ki se zmeraj raz{iri-jo, postanejo osrednji in temeljni, hkrati pa tudi teži{če pesmi.
Kako zelo je te pesnike zaznamoval odhod v daljno deželo, ni potrebno poudarjati, saj nam nenazadnje to izpričajo njihove pesmi. Da pa je zaznal to tudi Ivan Cimerman, pa nas tudi ne preseneča, kajti prav on je imel podobno izku{njo. Čeprav le selitev z vasi v mesto, o čemer smo govorili zadnjič, pa vendar ve, kak{na je izku{nja izruvati svoje korenine in oditi proč. Zemlja, v kateri so bile te korenine, {e vedno di{i in mami. Je tam in hkrati tu, globoko v člove{kem srcu. Ivan je premogel veliko srce tudi, ko je zbirko z velikim občutkom kot urednik snoval, ne gre pa prezreti, da so mu pri tem pomagali {tevilni znani kulturniki in ustvar-j alci, kot so Ivan Minatti, Tone Kuntner in Barbara Su{a, ki so pomagali pri izbiri pesmi. Knjiga, ki je sicer iz{la pri Slovenski izseljenski matici ob sodelovanju z
Amilietti, je tudi prevodno zelo kvalitetna. Med osrednjimi prevajalci pesmi vsekakor moramo biti pozorni na znamenitega Cirila Berglesa, veliko vlogo pa je imela vsekakor tudi Katarina Mi-natti.
Preden vam — iz nuje in zadovoljstva hkrati — predstavim te pesnike, {e Cimermanov pogled na njihovo ustvarjanje, ki ga je zajel v spremno besedo: »V na-{ih gara{kih, vztrajnih, iznajdljivih ljudeh se praviloma na tujem prebujajo tak{ne ustvarjalne sile, ki bi zamorjene in zagrenjene za vedno zaspale, če bi ostale doma. Saj je prav neverjetno, česa se loti nekdanji strojni ključavničar! Na oder postavi igro Domen, ustanovi igralsko dru{tvo, popravlja izgovorjavo igralcem_ Preprost {tajerski gostilničar postane lastnik restavracije, motela, vile, velikanskega kompleksa zemlje; zidar gradi zahtevne stavbe v osrčju velikih mest_
Smo tisti, ki smo ostali v »matični domovini« zagreili nad staro, oprezno tetko Zgodovino kaj usodnega, kar nas, poleg staros-lovanskega domoljubja, priklepa na ta prelepi koček Srednje Evrope z usodno silo? Kaj je zagre-ila zvezda severnica, da jo hoče Južni križ nenehno kaznovati in križati, tis»i avstralski in ta, jugoslovanski?
Mi, ki se i{čemo po vseh me-ridianih in se končno strnjujemo v trimilijonsko etnično silo, ki so jo prej{nja desetletja razpr{ila po vseh kontinentih—imamo pravico, po tisočtristo letih, do drugačne, bolj trdne, tesneje, iskreneje povezane, jezikovno in narodnostno osve{čene Slovenije.«
Šir{i, bolj svetovljanski, bolj strpni in razumevajoči pa postajamo zato, ker smo, upam, prerasli svoje loge domače, kjer nam {umijo samo gozdovi domači, pač pa v jadra zajemamo veter sveta, in tudi burjo, ki je marsikaj prevrnila in razbila na čereh preteklosti.«
Bert Pribac je prvi v zbirko zajeti pesnik, ki se je rodil leta 1933 v Serga{ih pri Izoli. Šteje med de-javnej{e avtorje, saj je veliko objavljal tudi doma, tako zlasti v revijah Dialogi, Sodobnost in Primorska srečanja, več pesmi pa je objavil tudi v avtralskih publikacijah. Že naslovi pesmi nam
im SUMI
fYi0 mAm\
pokažejo izrazito domoljubnega avtorja, ki se skozi pesem obrača v otroštvo in secira po spominih — V Istri, Sanjam o domači vasi, V hiši mojega očeta itd.
Prav tako aktiven je med vsemi še Peter Košak, ki se je — kot že zapisano — rodil leta 1943 v Mariboru. V Avstralijo je pripotoval leta 1964, objavljal pa je v številnih slovenskih in avstralskih revijah. Njegova poezija je zamik v metafiziko in filozofijo, pesnik premleva, sprašuje, išče. Prav tako je Košak slogovno in oblikovno zanimiv, saj je med vsemi najbolj modernističen in eksperimentalno usmerjen. Tematika njegovih pesmi ne ubeži ne erotiki ne ljubezni, v njej pa je tudi smrt, čas kot filozofsko načelo in središče sveta. V vsej metafiziki pa — ob pozornem branju — obstaja v ozadju resnica: daleč od domovine, od korenin, ki se zrcali odznotraj navzven.
Z Goričkega je Jože žoha, ki se je rodil tam leta 1945. V burnih časih torej. Objavljal je v več revijah, tudi slovenskih, kot so Književni listi, Sodobnost in Dialogi. Pesmi, ki so zajete v zbirko, so oblikovno raznolike. Pesnik obvladuje tako kratke kot daljše. Stilno so te pesmi nekje med Ko-šakovimi in Pribčevimi. Tako je včasih motiv zamegljen, vendar izza ozadja je sporočilo jasno in doumljivo.
Danijela Hliš Tihiron je med vsemi pesniki, zajetimi v knjigo, verjetno bralcem najbolj znana. Pesnica, ki se je rodila v Svečini pri Mariboru, je namreč tudi drugače zelo dejavna. Objavljala je
v {irokem spektru revij in publikacij, velja omeniti tudi, da je bila uvr{čena v antologijo avstralske ženske poezije osemdesetih let Up from Bellow. Njene pesmi so povezane z naravo, s pridihom čistega panteizma in z lirsko globino. Pesnica postavlja, gradi in ru{i, se spra{uje in odkriva. Besede so zanjo omama, dotik s sočlovekom. Kajti prav to so njene osrednje teme — človek v odnosu z bogom, z naravo, s samim seboj.
S tega vidika ji je precej podobna tudi Pavla Gruden, rojena 1921 v Ljubljani, ki je v Avstralijo priplula leta 1948. Tudi njo smo lahko zasledili v {tevilnih priznanih slovenskih literarnih revijah, kota sta Mentor in Dialogi, objavljala pa tudi v Rodni grudi. Tudi njene pesmi so kot drobne, po listu razsute {koljke, ki narahlo {umijo s svojim zvenom v uho. Pesnica je ob dolgih oblikah zelo naklonjena haiku obliki, ki jo lahko postavi ob bok največjim na tem področju. Ob naravi je v ospredju {e ljubezen, oboje pa stopnjuje {e občutek osamljenosti in klic po domu. Slednje v pesmi Z moje ceste.
Med avtorice zbirke sodita {e Cilka Žagar in Michelle Leber. Prva razmi{lja o vsem mogočem, druga je v poeziji ironična, včasih prav sme{na (pesem Umirajoča muha). Žagarjeva je vpeta v nekoliko zagonetno filozofijo samoizpra{evanja, ki ima le eno in edino končno postajo, in to je ljubezen. Leberjeva postavlja v ospredje materinstvo in ženskost z vsemi lepimi platmi pa tudi {te-vilnimi pastmi.
No, takole sem izrabil to knjigo, da se malo pobliže spoznamo tudi s Slovenci, ki živijo v Avstraliji in pi{ejo veliko, kvalitetno in branja vredno poezijo.
S tem pa smo si le {e za korak približali tudi pisatelja, pesnika in publicista Ivana Cimermana. Vse to namreč je — velika oseba z velikimi besedami malih, preprostih, običajnih ljudi. Ivan je eden tistih izpričevalcev, ki iz malih ljudi in zgodb, napravi velike mojstrovine, in le želimo si lahko, da se njegov ustvarjalni duh {e dolgo časa ne bo ustavil _
David Bedrač
Literarne nagrade
Najvišja nagrada, Nobelova nagrada za literaturo
Po presoji švedske akademija je Nobelov nagrajenec za literaturo 2003 J. M. Coetze (vedno z inicial-kami, pomenijo pa John Maxwell).
Nobelova nagrada se podeljuje enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnolo{ke izume ali izjemne prispevke družbi. Nagrade je v svoji oporoki predvidel Alfred Nobel, {vedski industrialec in izumitelj dinamita. Nagrade se podeljujejo vsako leto 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti, imena nagrajencev pa različni odbori in institucije, ki izbirajo nagrajence, praviloma
objavijo že v oktobru.
Od leta 1901 so nagrade redno podeljevali na naslednjih področjih: fizika, kemija, medicina, književnost in mir. Nagrado za književnost podeljuje Švedska akademija.
Prva svečana podelitev Nobelovih nagrad je bila v stari Kraljevi glasbeni akademiji v Stockholmu leta 1901, od leta 1902 naprej nagrado podeljuje {vedski kralj.
Nagrado spremlja tudi večji denarni znesek, trenutno okrog 10 milijonov {vedskih kron. To je bilo sprva namenjeno vzpodbudi nagrajencu za nadaljevanje raziskav brez pritiska iskanja finančnih sredstev zanje, v praksi pa večina nagrajencev prejme nagrado prepozno, da bi bil ta namen dosežen.
John Maxwell Coetzee se je rodil 1940 v Cape Townu v Juž-noafri{ki republiki. Slovenci smo
dobili njegov roman prvič preveden v slovenski jezik pred desetimi leti, Sovražnik. Pred dvema letoma smo dobili {e drugi Co-etzejev roman, V srcu dežele. Coetzee je prvi avtor, ki je Boo-kerjevo nagrado prejel dvakrat: leta 1983 za Življenje in dobo Michaela K ter leta 1999 za roman Sramota. Poleg pisateljevanja se ukvarja tudi z esejistiko in prevajanjem.
Urška Hlupič
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Danilo Klajnšek
Kakšen Katanec, sirtaki in kralj Otto!!!
V Sloveniji smo tako in tako padli glede samih javljanj in razmišljanj glede EP v nogometu na Portugalskem, kar se tiče medijev, posebej državnih. Ljudem na skrajnem zahodnem delu Iberskega polotoka je vse uspelo, razen v tekmovalnem smislu, ko so za malenkost ostali v ozadju, tokrat za odličnimi Grki. Spremljanje 31 tekem EP je pokazalo, da so Grki postali zasluženo prvaki Evrope. Dejstvo, da je otvoritev in sklepno tekmovanje, da vmes ne govorimo o preostalih srečanjih, spremljalo veliko število gledalcev preko malih ekranov je pokazalo, da končno tudi v deželici na sončni stran Alp (Sloveniji) rečemo, da je nogomet šport številka ena v EVROPI in temu ni kaj dodati.
Ko poslušamo in beremo vse umestne in predvsem neumestne analize in komentarje ter na koncu primerjave, nam je lahko slabo. Milijarde ljudi so lahko videli nekaj, kar že dolgo niso. Spektakel imenovan "gospod nogomet", v dovršenem tehničnem, fizičnem in predvsem taktičnem stanju, kot ga še ni bilo. Manjše države, oziroma manj znane po kvaliteti in uspehih, so skorajda dosegle ter z Grčijo in Portugalsko presegle znane (Francijo, Nemčijo, Anglijo itd.). Ti so se namreč zaustavili, drugi so napredovali.
Grčija je zasluženo postala kraljica nogometne Evrope. Za to imajo največ zaslug "neki levi nogometaši" in trener germanskega nazora Otto Rehagel. To, da je nekdo znal narediti taktiko, tehniko in izboljšati medsebojne odnose v mediteranski državi Grčiji, je zopet umetnost. In prosim lepo, nikakor ni primerjave med "ne joči Petrom Katancem" in kraljem Ottom Rehaglom. V grški reprezentanci je bilo veliko težav, ki jih je hladni Otto znal s svojim štabom in grško nogometno zvezo rešiti pravi čas. To, da so edini igrali z liberom, oziroma zadnjim v obrambni vrsti, ni niti presenetljivo, saj se je ta taktika pokazala boljša kot "vir-rakette", oziroma štirje v zadnji vrsti. Za dosego končnega cilja je potrebno podrediti celoten kolektiv. Laskavi nazivi najboljšega vratarja, igralca, strelca itd. so odšli v roke reprezentanc, ki niso dosegle vrha Evrope. Dejstvo pa je, da je velika večina kva-zi nogometnih strokovnjakov in vsevedov pozabila na dejstvo odvzemanja žoge ter večjo mero borbenosti in pripadnosti vrsti oziroma kolektivu. Tu so bili Grki prvi in zato so kralji s svojimi privrženci, najprej s peščico, potem z milijoni, ter poplavo državne erupcije in pomanjkanjem blaga v modro-beli barvi.
No, tu pa je razlika v vsem! In zato našega Srečka Katanca po izrednih uspehih reprezentance in predvsem kolektiva z njim čisto na koncu, brez pravih izkušenj, nikakor ne primerjajte s kraljem Ottom Rehaglom. Pa na koncu, če bo Katanec selektor Hrvaške, naj bo. Vendar, kako dolgo? Tam mu ne bo Paloma nosila svojih viled za brisanje solz, tam ga bodo že ob prvem neuspehu medijsko raztrgali. Ali bo zopet puščal solze. Teh v Grčiji ni mogel, ker se pač ni znašel ali ne ve, kako se tej stvari streže. Srečko kot Otto pa je lahko samo naslov za nepodučene glede nogometa in tiste, ki še danes slepo verjamejo, da je samo Ka-tanec pripeljal Slovenijo na EP in SP. Ne, motite se, bili so igralci, ki bi bili verjetno tudi z drugim strokovnjakom tam, seveda bolj izkušenim, in dosegli še več, kot pa samo žalosten odhod.
Danilo Klajnšek
Nogomet
Zagreb - Aluminij 2:0 (0:0)
V finalnem srečanju za zmagovalca turnirja igralci Aluminija niso respektirali re-nomiranega nasprotnika. V prvem delu so imeli vseskozi pobudo in z malo sreče bi lahko zatresli mrežo gostov, dobra obramba pa je preprečevala napade gostov. V nadaljevanju je trener Emeršič napravil smelo potezo, ko je razen vratarja zamenjal celotno prvo postavo z drugo, ki se je vse do 61. minute uspešno zoperstavljala nevarnim gostom. Zadetek je s silovitim strelom s 35 metrov dosegel Biskup v desni zgornji kot. @al je zbranost drugoliga-šev prehitro padla, nekaj zatem pa je Kokot v kazenskem pro-
storu nepravilno zaustavil Po-povi~a, ki je bil sam realizator dosojene 11-metrovke. Da rezultat ni bil višji, gredo vse ~estitke vratarju Aluminija Toplaku, ki je branil v velikem slogu ter zbrano reševal nevarne situacije pred svojimi vrati.
Komisija v sestavi prisotnih trenerjev je po kon~anem turnirju proglasila Radomira Dža-loviča za najboljšega igralca turnirja.
Končni vrsti red: NK Zagreb, NK Aluminij, NK Kumho Drava in Rudar Velenje. Pokale in priznanja je prisotnim podelil športni direktor Borut Jarc.
anc
Nogomet • Mednarodni turnir
NK Zagreb zmagovalec turnirja
Zlllč v akciji, na tekmi Kumho Drava-Rudar Velenje
Foto: Grega Wernig
Sprečakovlč in Čeh
Foto: Grega Wernig
Na mestnem stadionu je bil v soboto in nedeljo, 10. in 11. julija, dvodnevni mednarodni turnir, kjer so trenerji preizku{ali {tevil-no vrsto igralcev, da bo dokon~en sestav izbranih dal sliko pred bli-žajo~o se tekmovalno sezono.
Tekme si je ogledalo nad 500 gledalcev, dobro pa so sodili sodniki ptujskega sodni{kega zbora (Šegula, Glažar, Klinc, Rajh, Žitnik, Kodri~, Panikvar in Grabar).
Kumho Drava - Aluminij 1:3 (0:1)
Gostje so zaigrali brez obremenitve ter prepri~ljivo premagali gostitelje, ki so z nezbrano igro v obrambi dovolili, da so razigrani gostje ustvarjali priložnosti in dosegli zadetke. Doma~i napadalci svojih priložnosti niso izkoristili in tako so gostje zasluženo zmagali. Zadetke so dosegli Repina, Kelenc in Kneževi~.
Rudar Velenje - Zagreb 2:5 (0:2)
Gostje iz Zagreba so kaj hitro pri{li v vodstvo ter skozi tekmo narekovali tempo in si ustvarjali priložnosti. Rudarji njihovih naletov
niso znali zaustavljati, zato se je mreža nekajkrat tresla. So pa Za-greb~ani s ~vrsto obrambo omo-go~ili rudarjem, da so le dvakrat zadeli cilj. Zadetke so dosegli Vi-dovi~, Džalovi~ 2, Delaji~ 2 za Zagreb ter Jeseni~nik in Spre~akovi~ za Rudar.
Rudar Velenje - Kumho Drava 1:3 (0:2)
V borbi za tretje mesto so gostitelji z nenehnimi napadi že v za~etku prisilili goste, da so se predvsem branili. Kaj hitro sta Čeh in Majcen zatresla mrežo gostov. V nadaljevanju je Emer{i~ zru{il v kazenskem prostoru igralca gostov in sodnik je pokazal na belo to~ko in enajstmetrovko, ki jo je Spre~akovi~ realiziral. Znižanje je dalo rudarjem ve~ji polet, nevar-nej{i so postali {e zlasti streli Ibra-himovi~a, Šabana in Kari~a, ki niso zmedli doma~ega vratarja Germi-~a. Tik pred kon~nim sodnikovim žvižgom je .Arsi~ z zadetkom postavil kon~ni rezultat. Zadetke so dosegli Čeh, Majcen, .Arsi~ za Dravo in Spre~akovi~ za Rudar.
anc
Ljubljana
Vrhunski športniki pri predsedniku vlade
V gradu Brdo pri Ljubljani je predsednik vlade mag. Anton Rop v ponedeljek, 21. junija, sprejel najbolj{e {portnice in {portnike v sezoni 2003/2004. Med povabljenimi so bili tudi ~lani Kluba borilnih veščin Ptuj Nadja Šibila, Sandi Kolednik in uspešen njihov in reprezentančni trener prof. Vladimir Sitar. Med povabljenimi je bila tudi rokometna reprezentanca Slovenije in med njimi smo srečali tudi Renata Vugrinca. Po uvodnih besedah koordinatorke prireditve je predsednik vlade mag. Anton Rop pozdravil vse prisotne in jim čestital k velikim uspehom ter zaželel še v bodoče
takšnih ali še boljših. Poudaril je, da so športniki velika promocija mlade države Slovenije in da smo lahko ponosni na njih. Na koncu se je zahvalil vsem prisotnim na udeležbi in jim zaželel nadaljnjih uspehov. Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije mag. Janez Kocijančič je nadaljeval misli gospoda Ropa in se še enkrat zahvalil športnikom za uspehe ter jih povabil na pogostitev, ki se je ob spontanih razgovorih med športniki, trenerji in politiki zavlekla kar nekaj časa. Vsi prisotni so pohvalili ta sprejem in si rekli, da se drugo leto spet srečajo.
Franc Blodnjak






Foto: FS
Sandi Kolednik, mag. Anton Rop, Nadja Šibila, mag. Janez Kocjančič, prof. Vladimir Sitar.
Kolesarstvo • Poli maraton
Kolesarjenje - za vse, ne glede na ^
^ starost, spol, telesno pripravljenost in siceršnji življenjski slog! Kolesarjenje je koristno za vsakogar in na vsakogar ima enak u~inek. Telesno dejavnost med kolesarjenjem prilagajamo svojim sposobnostim in jo lahko ob~asno intenziviramo, hkrati pa se nam ni treba bati posledic 'klasi~ne' intenzivne vadbe, kot opozarjajo strokovnjaki. Paziti je treba namre~ na sklepe, ki pa so pri kolesarjenju bistveno manj obremenjeni kot pri teku ali hitri hoji. Slednje je še posebej pomembno za tiste, ki niso ve~ rosno mladi ali se morajo držati zmernosti tudi pri gibanju, da telesna vadba ne prinese kakšne bole~e negativne posledice. Kolesarjenje je enkraten na~in vadbe, ki z majhnim vložkom prinese velike rezultate. Niti ni tako pomembno, s kakšnim kolesom se podamo na pot. Bolj je pomembno, koliko se zavedamo lastne sposobnosti, da umerimo hitrost in intenzivnost vožnje nanjo. Dober za~etek vadbe je po ravnini, brez ve~jih in daljših vzponov in ravno toliko, da se bomo lepo ogreli in da nam bo srce hitreje bilo.
Kolesarjenje je primerna telesna aktivnost za vse starosti. Dokler deluje motori~na kontrola, nih~e ne pozabi na spretnost vožnje s
kolesom. Najmlajši se nau~ijo loviti ravnotežje in ~ez kakšen dan že uganjajo kolesarske vragolije, potem pa jih vzamejo v roke starši, ki jih morajo nau~iti, kako se obnašati na kolesu, kadar zapustijo doma~e dvoriš~e. Starši naj bodo dober zgled, pa se jim za svoj kolesarski naraš~aj ni treba bati. Babice in dedki pa bi lahko kljub temu, da svoj ~as ni bilo moderno, da bi se starejši vozili s ~im drugim kot z avtomobilom, spet privzeli mladostno navado, da bi sedli na kolo, ki je bilo v tistih ~asih priljubljeno prevozno sredstvo. Zdravju na ljubo oziroma ohranjanju mla-dostnosti na čast.
Kolesarjenje je idealno za oba spola. Čeprav v vrhunskem kolesarstvu prednjačijo moški. Mimogrede - če pridete na POLI kolesarski maraton, vam povem, kakšna je uradna razlaga Srečka Glivarja - trenerja profesionalne ekipe KK Perutnina Ptuj - za to, ker tako hecne stvari niso za v 'resno' kolumno. Sploh je kolesarjenje dobrodošlo tudi za ženske vseh starosti. Pišem iz lastnih izkušenj in izkušenj nekaterih nekaj let starejših prijateljic. Čisto slučajno nobena nima celulita, recimo. In tiste malce čez petdeset so dobile nasvet od zdravnikov, da jih le gibanje v kombinaciji z uravnovešeno
prehrano lahko odvrne od usode številnih žensk, ki se borijo z oste-oporozo. In tu obvelja nasvet o varovanju sklepov.
Telesna pripravljenost je deloma merljiva vrednost, čeprav se v tem kdo ne bi strinjal z mano. Deloma zato, ker se mi zdi, da vpliva nanjo tudi razpoloženje (ob merjenju recimo). Lahko tudi precej niha, kar izkusi vsak pravi rekrea-tivec in tudi vrhunski športnik, ki dejansko stopnjuje formo za pomembne tekme. Kolo pa je prilagodljiv instrument za izvajanje vadbe glede na pripravljenost, razpoloženje in čas, ki ga imamo na
razpolago. Pri nas je povsod, kamorkoli se obrnete, dovolj raznolikih terenov, ki omogočajo pravo izbiro za trenutek, ko se odločimo za gibanje na kolesu.
Želim vam, da ste že odločeni in se nam pridružite iz teh in vseh drugih razlogov na 2. POLI kolesarskem maratonu, ki bo 11. septembra letos s startom in ciljem na letališču v Moškanjcih, kajti tudi tam boste videli, da kolesarstvo pri nas pridobiva vse več pristašev v vseh kategorijah, ki jih bomo nagradili. O tem pa več prihodnjič!
Anny Rechberger Pečar - Dialog
Nagradno vprašanje:
Kdo je trener profesionalne ekipe Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj?
Odgovore pošljite na dopisnici na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj, s pripisom POLI MARATON.
Nagrade
Med prispelimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali dobitnike nagrad Perutnine Ptuj, Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj in družbe Radio-Tednik Ptuj. Vsi udeleženci nagradne igre bodo sodelovali v končnem žrebanju za glavni dobitek.
Atletika • Mladinsko državno prvenstvo
Nina Kolarič srebrna
Na mladinskem državnem prvenstvu v atletiki, ki je potekalo na stadionu Poljane v Mariboru, je nastopilo več kot tristo atletov iz tridesetih slovenskih klubov. Kljub množični udeležbi so bili na splošno doseženi nekoliko slabši rezultati od dolgoletnega povprečja, kar se še najbolj kaže v dejstvu, da bo na mladinskem svetovnem prvenstvu v Grossetu nastopilo le pet mladincev. Še bolj pa postane kriza v slovenski mladinski atletiki očitna, ko omenimo, da je normo za nastop na letošnjih olimpijskih igrah doseglo približno dvajset članov.
Seveda pa obstajajo tudi izjeme, med njimi je tudi Nina Kola-
rič, članica Atletskega kluba Ptuj, ki je z osebnim rekordom 599 centimetrov zasedla drugo mesto v skoku v daljino. Če bi bila deležna več sreče z ugodnim vetrom v hrbet, kot se je to zgodilo Rangusovi iz Novega mesta, zmagovalki skoka v daljino, bi z lahkoto preskočila magično mejo {estih metrov, ki jo "ima v nogah", kot se temu reče v atletskem žargonu. Za dosego omenjenega rezultata ji ostajajo {tevilna tekmovanja v nadaljevanju sezone.
Izmed številne ptujske zasedbe so se še izkazali člani štafete štirikrat 400 metrov s petim mestom. V troskoku in skoku v daljino je Darko Majcen zasedel sedmo in osmo mesto, skupaj pa manj, kot je sposoben. Ponovno se je izkazal pionir Sandi Kukovec, ki je dosegel osebni rekord 11,62 sekunde na 100 metrov in Samuel Raj-tar Čuš na 800 metrov.
Uroš Esih
Ptuj • Medobčinsko prvenstvo OŠ v atletskem troboju
Imenitni vtisi in obetavni dosežki
Medobčinsko prvenstvo osnovnih sol v atletskem troboju za u~ence in u~enke, rojene 1993 in mlajše
Ptuj, Mestni stadion - Športni zavod Ptuj je v začetku junija nadvse uspešno pripravil prisrčno športno prireditev, medobčinski atletski troboj za osnovnošolce. Navdušeni nad dogajanjem so bili tako poznavalci kraljice športov kot vsi, ki so v velikem številu prišli na to privlačno atletsko tekmovanje. Na ptujsko atletsko sceno prihajajo nova imena. Nadarjeni mladi tekmovalci in tekmovalke pa so dobro zagotovilo za prihodnost ptujske atletike. Tako Ptuj postopoma dobiva pravo atletsko podobo in lahko govorimo o novem atletskem središču, kjer se poleg tradicionalnih šolskih tek-
movanj dogaja še kaj drugega.
Prijetnih trenutkov ob druženju in prijateljevanju se bodo mladi zagotovo spominjali še dolgo. Ne glede na vse uspehe in poraze je bilo med osnovnošolci čutiti sproščenost in razigranost, to pa je tudi najvažnejša zmaga na tokratnem atletskem merjenju moči. Zelo se je vnovič potrudila že potrjena in vešča ekipa z Marjanom Lenartičem na čelu ter zborom atletskih sodnikov. Domala iz vseh sodelujočih šol pa so tudi dobitniki medalj, ki sta jih podeljevala direktor Športnega zavoda Ptuj Simon Starček in odlični bivši ptujski atlet Miki Prstec.
Rezultati: Posamezno - dečki: 1. mesto Aljaž Horvat (OŠ Dorna-va A) 2131 točk, 2. Mitja Zagoršek
(OŠ Dornava A) 1938 točk, 3. Denis Perger (OŠ Destrnik A) 1930 točk, 4. Nino Pukšič (OŠ Dorna-va A) 1889 točk, 5. Nejc Šenkiš (OŠ Kidričevo A) 1860 točk, 6. Primož Jevšovar (OŠ Kidričevo) 1838 točk.
Posamezno - deklice: 1. mesto Nuša Lisjak (OŠ Mladika Ptuj) 1954 točk, 2. Špela Mlakar (OŠ Kidričevo A) 1930 točk, 3. Tamara Krošl (OŠ Kidričevo A) 1914 točk, 4. Dina Skerlovnik (OŠ Ljudski vrt Ptuj) 1865 točk, 5. Sara Žnidarič (OŠ Kidričevo a) 1850 točk, 6. Vanja Cizerl (OŠ Mladika Ptuj) 1830 točk.
Ekipno - učenci: 1. mesto OŠ Dornava A, 2. OŠ Kidričevo A, 3. OŠ Destrnik.
Ekipno - učenke: 1. mesto OŠ Kidričevo A, 2. OŠ Mladika Ptuj,
3. OŠ Ljudski vrt Ptuj
Prve tri ekipe v konkurenci učencev in učenk so prejele lične pokale organizatorja tekmovanja.
Starejši učenci, letnik 1989 in ml. iz osnovne šole Dornave, so bili pod vodstvom športnega pedagoga Uroša Langerholca tudi zelo uspešni na finalnem posamičnem atletskem tekmovanju v Ljubljani. Sandi Kukovec je v teku na 60 m z rezultatom 7.41 postal državni prvak, štafeta 4 x 100 m pa je dosegla 4. mesto - 47.97.
Ti dosežki so plod prizadevnega in kvalitetnega strokovnega dela športnih pedagogov Uroša Langerholca in Dušana Korena v atletskem krožku na OŠ Dorna-va.
Ivo Komik
Sportni napovednik
MALI NOGOMET
Športno društvo Mladost Miklavž pri Ormožu vabi na 9. tradicionalni turnir v malem nogometu. No~ni turnir bo v soboto, 17. julija 2004, ob 20. uri na športnem igriš~u v Miklavžu.
Nagrade so naslednje: 1. mesto: pokal + denar (50 %), 2. mesto: pokal + denar (30 %), 3. mesto: pokal + denar (20 %). Prijava po ekipi znaša 8.000 SIT. Ekipo lahko prijavite do petka, 16. julija, na številko 031 578 788 ali eno uro pred pri~etkom turnirja. Vabljeni.
ROKOMET
Po dolgem zatišju so pri rokometnem klubu Jeruzalem odkrili moštvo za sezono 2004/2005. Ekipo bo tudi v novi sezoni vodil mladi in perspektivni trener Saša Prapotnik, njegov pomo~nik je postal Silvo Kiri~, ki je še v minuli sezoni branil barve kluba v najelitnejšem rokometnem razredu. Ormo-žani ra~unajo na naslednje rokometaše: Gregor Čudi~, Maks Dogša, Mitja Luskovi~, Blaž Cvetko, David Cvetko (vratarji), Marko Bezjak, Bojan Čudi~, Darjan Ivanuša, Aleš Mesarec, Aleš Belšak, Mitja Horvat, Mladen Grabo-vac, Klemen Kosaber, Alan Poto~njak, Faruk Hrnjadovi~, Dejan Horvat, David Koražija, Matjaž Hanželi~, Borut Zidari~, Dejan Luka~ek, Aleš Kotar, Sašo Korez, Zoran Mandi~ in Jugoslav Krec. Slednja dva prihajata na preizkušnjo; ~e bosta zadovoljila strokovno vodstvo, bosta ostala pri jeruza-lem~kih. Do pri~etka nove sezone lahko zagotovo še pri~akujemo kakšen nov obraz pri Ormožanih. Iz kluba je v Celje odšel Vladimir Lollo, iz Velike Nedelje je prišel Alan Poto~njak, svojo priložnost pa bodo iskali fantje, ki so na posojo igrali pri drugih klubih (Dejan Horvat, Mitja Luskovi~, Aleš Kotar). Veseli dejstvo, da so v klubu obdržali glavno ogrodje ekipe, ki ga tvorijo izkušeni Grega Čudi~, Mesarec, Belšak, Grabovac, Hrnjadovi~ in mladi igralci Bojan Čudi~, Bezjak, Ivanuša, Koražija in ostali. Tudi v novi sezoni bo glavni cilj Jeruzalema obstanek v ligi, najvišje želje pa so dose~i eno mesto višje kot lani, torej šesto mesto.
KOLESARSTVO
Kolesarski klub Krka iz Novega mesta bo v petek in soboto s pomo~jo lokalnih skupnosti organiziral dve kolesarski dirki, katerih so bodo udeležili kolesarji KK Perutnina Ptuj in KK TBP Lenart. V petek bo v Kostanjevici na Krki ve~erni 2. Kriterij dolenjskih Benetk s pri~etkom ob 18. uri, v soboto pa bo s startom in ciljem v Žužemberku na sporedu Dirka po Suhi krajini, ki bo štela za Pokal Slovenije za de~ke ter mlajše in starejše mladince.
STRELSTVO
V Garmischu v Nem~iji bo do sobote, 17. julija, potekalo že 25. svetovno prvenstvo zdravnikov, zobozdravnikov, veterinarjev in farmacevtov v razli~-nih športnih panogah. Slovenski zdravniki in zobozdravniki bodo tekmovali v okviru zdravniškega športnega društva Medicus. Med udeleženci iz Slovenije bo mo~na ekipa športnih strelcev, v kateri bosta iz našega podro~ja sodelovala Vesna Mele iz Zdravstvenega doma Ormož in Teodor Pevec iz splošne bolnišnice Ptuj. Tekmovala bosta v športnem streljanju s standardno zra~no puško in zra~no pištolo na 10 metrov, Vesna Mele pa še v streljanju z malokalibrsko puško na 50 metrov.
Kolesarstvo • TBP Lenart
Kišerlovski presenetil
Članska ekipa kolesarjev ekipe TBP Lenart je pretekli teden tekmovala na 1. etapni dirki za veliko nagrado Miskolca na Madžarskem. Šestetapna dirka s posamično vožnjo na čas se je za edino slovensko ekipo začela zelo dobro, saj se je Emanuel Kišerlovski s tretjim mestom v tretji etapi povzpel visoko v generalni razvrstitvi. Žal pa mu je okvara kolesa v zadnji etapi preprečila, da bi tudi na koncu stal na stopničkah. Kljub temu je bil ob podpori ekipe na koncu četrti in dosegel enega lepših rezultatov članske vrste v letošnji sezoni.
[pilak spet zmagal
Mladinska kolesarska reprezentanca Slovenije je 10. in 11. julija nastopala na dvoetapni dirki za svetovni pokal v Luksemburgu, imenovani 57th GP General Pat-
Mali nogomet
Poletna liga Podgorci 2004
Rezultati 6. kroga: Bresnica -AS Prednost 0:3, Osluševci - Bel-cont 1:9, Trsnica Žiher - Stajerles Trade 13:0, Deco Design - Steklarstvo Moškanjci 1:3, Gamsi - Podgorci 1:3.
1.	Belcont	6 6-0-0 35:7 18
2.	Trsnica Žiher 6 5-1-0 25:5 16
3.	Podgorci	6 3-2-1 15:14 11
4.	AS Prednost 6 3-1-2 19:7 10
5.	St. Moškanjci 6 3-0-4 18:29 9
6.	Deco Design 6 2-1-3 12:16 7
7.	Stajerles Tr.	6 2-0-5 11:27 6
8.	Osluševci	6 1-2-3 9:18 5
9.	Bresnica	6 1-0-5 12:21 3
10.	Gamsi	6 0-1-5 6:18 1
Pari 7. kroga, sobota, 17. julij: Gamsi - Steklarstvo Moškanjci (19.00), Podgorci - Gamsi (19.50), Osluševci - Stajerles Trade (20.40), Bresnica - Trsnica Žiher (21.30), Deco Design - Belcont (22.20).
ton. Zraven Simona Špilaka in Blaža Mihovca sta slovenske vrste zastopala tudi kolesarja TBP iz Lenarta, drugouvrščeni iz državnega prvenstva Jože Senekovič ter Aleš Obreht. Izjemno težki etapi, dolgi 106 km in 108 km, je v najkrajšem času odpeljal Simon Špilak iz Tro-povcev, ki je s 7-sekundno prednostjo pred ostalimi pripeljal v cilj prve etape, drugi dan je prednost z 12. mestom ohranil. Ostali trije tekmovalci, ki so prvi dan v cilj pripeljali kot 23., 59. in 78. (v omenjenem vrstnem redu), so zaradi ogromno dela, vloženega v Špila-kovo zmago, drugi dan odstopili. Zelo dober pa je bil tudi Kristjan Đurasek, sicer član KK Perutnina Ptuj, ki je zastopal barve Hrvaške in bil na koncu skupno 23.
Ug
Mali nogomet
Poletna liga Pesrl Miklavž pri Ormožu 2004
Rezultati 4. kroga: AkcijaSre-dišče - Joker Ivanjkovci 3:3, Železne Dveri - Mladost Miklavž 4:1, Pušenci - Nova Slovenija 0:2, Kog - LDS 1:0, Akcija Središče - Mladost Miklavž 1:4, Železne Dveri -Pušenci 3:1.
1.	Nova Slovenija 5 4-1-0 11:2 13
2.	Železne Dveri 6 3-1-2 14:9 10
3.	Kog	6 3-1-2 10:8 10
4.	Pušenci	6 3-1-2 11:10 10
5.	Mladost M.	7 2-2-3 12:12 8
6.	Joker I.	6 2-1-3 9:11 7
7.	Akcija S.	6 2-1-3 11:18 7
8.	LDS	6 1-0-5 6:14 3
Pari zadnjega, 5. kroga, petek, 16. julij: Nova Slovenija -LDS (19.00), Akcija Središče - Pušenci (19 35), Kog - Nova Slovenija (20.10), Železne Dveri - Joker Ivanjkovci (20.45).
Rokometna šola Ptuj
Mnenja o rokometni šoli
ï f ŠD ROKOMETNA ŠOLA PTUJ
Otroci, ki so v preteklem šolskem letu zaceli obiskovati treninge rokometa v okviru Rokometne šole Ptuj, so nas v prejšnji številki Tednika izzvali, da še mi, ravnatelji, starši, vaditelji in vodstvo športnega društva, povemo kaj o naši prvi skupni sezoni druženja in treniranja.
Sonja Purgaj:
"Tudi kvalitetno in zdravo preživljanje prostega casa naših učencev je eden izmed ciljev
naše šole, zato smo zelo veseli, da vaditelji in trenerji Rokometne šole Ptuj kot zunanji sodelavci omogočajo tudi našim učencem vadbo in sodelovanje na turnirjih v mini rokometu, ki jih skupaj s starši tudi sami radi obiščemo. Dokazali so, da so vredni zaupanja, zato se veselimo nadaljnjega sodelovanja." Ales Urbančič:
"Z zadovoljstvom smo spremljali sinov napredek med šolskim letom in se z njim veselili in žalostili na turnirjih v mini rokometu. Tudi ko smo se na poti na dopust ustavili v Izoli, smo videli, da so otroci res prava ekipa prijateljev in športnikov, za katerih prihodnost se ni bati." Tatjana Kenda: "Tudi sama sem bila pred mnogimi leti udeleženka rokometnega tabora v Izoli, zato vem, koliko otrokom pomeni takšna oblika druženja in treniranja. Zares sem hvaležna vaditeljem Rokometne šole Ptuj za njihov trud, da so se otroci vrnili tako navdušeni in se že veselim naslednjega šolskega leta." Danilo Koštomaj: ^"Vesel sem, da so starši s svojo pripravljenostjo pomagati po svojih močeh dokazali, da cenijo trud vaditeljev in vodstva društva za napredek in zadovoljstvo naših otrok. Trenutkov, ki so jih otroci doživeli v Izoli ob obisku Renata Vugrinca in na izletu z ladjo, kar so nam omogočili sponzorji, se bodo
V Izoli smo se preizkusili v rokometu na mivki.
Foto: Zdravko Peklar
otroci še dolgo z veseljem spominjali in nam s svojim trudom na treningih izkazali svojo hvaležnost."
Boris Ramot:
"Letos večkrat polna športna dvorana Mladika na turnirjih v mini rokometu me je spomnila na čase, ko je na nekdanjih občinskih šolskih tekmovanjih na Ptuju sodelovalo tudi do 15 ekip.
Verjamem, da bomo cez nekaj let na Ptuju ponovno spremljali kvaliteten rokomet, ki ga bodo igrali domaci igralci, vzgojeni v naši rokometni šoli. Seveda pa za doseganje dobrih rezultatov ni dovolj le volja otrok, trenerjev, staršev in vodstva Rokometne šole Ptuj, temvec bo potrebno sodelovanje in razumevanje širšega okolja, mesta in institucij, ki lahko pripomorejo k uspehu mladega športnega kolektiva."
Uroš Cernivec:
"Redno prihajanje na treninge in viden napredek je za nas trener-
je največja nagrada. Res sem vesel, da fantje iz dneva v dan delujejo bolj homogeno in da komaj čakajo pričetek vadbe v naslednji sezoni, ko bodo že tekmovali z vrstniki iz najboljših slovenskih klubov. Upam, da bodo imeli možnost treniranja v ustreznih dvoranah in da se ne bodo ustrašili velikih rokometnih dvoran, kot se jim je zgodilo letos na prijateljski tekmi s celjskimi vrstniki."
Žuran Mitja:
"Najlepše bi se zahvalil OŠ Mladika za podporo, ki smo je bili deležni v lanskem šolskem letu, hkrati pa si želim, da bi bili tudi na ostalih ptujskih in okoliških šolah deležni vsaj podobnega zaupanja. To bi nam omogočilo, da dečkom in deklicam približamo rokometno igro in jih popeljemo na prva tekmovanja v mini rokometu."
Zdravko Peklar:
"Ne bi se želel poimensko zahvaljevati vsem ljubiteljem roko-
meta, ki so v zadnjih dveh letih vložili ogromno svojega časa in truda, da bi dobil rokomet med ptujsko mladino zopet status atraktivnega in priljubljenega športa, kot ga je užival dolga leta nazaj. Enostavno se nas je zbralo veliko in vsak po svojih močeh prispeva svoj delež za dosego skupnega cilja. Ugotovili smo, da je dela toliko, da le s primerno organiziranostjo lahko dosežemo želen napredek in rezultate. Tako smo se organizirali v Rokometno šolo Ptuj, ki je že v letu, ko se je ustanavljala, pokazala in dokazala, da se za bodočnost rokometa ob podobni zagnanosti in delu v prihodnje res ni bati. Hvala vsem in iskreno povabilo vsakomur, ki bi se nam na kakršenkoli način hotel pridružiti."
Rokometna šola Ptuj
Nogomet
Kumho Drava - Hajduk
Ptuj - mestni stadion, 500 gledalcev, sodnik Robert Krajnc - Ptuj. Rezultat sre~anaj: 1:4 (1:2).
Strelci: 0:1 Rački 26, 0:2 Vejič 30, 1:2 Majcen 31, 1:3 Čutuk 75, 1:4 Rački 87.
Kumho Drava: Remič, Seli-movič, Grižonič, Krajnc, Kambe-rovič, Emerišič, Toplak, Majcen, Zilič, Težački, Preac; igrali so še Krajcer, Hotko, Arsič, Valenčič, Jevdženič, Radulovič, Ambrosch in Holerman.
Hajduk: Balič, Rukavina, Šuto, Filekovič, Veič, Neretjak, Pralija, Čačič, Munjoz, Rački, Turkovič; igrali so še Džolonga, Čutuk, Bušič, Grgujevič, Grizelj, Čutuk, Carevič, Žilič, Damjanovič.
Gostitelji nikakor niso respektirali zveneče ime nasprotnika in so se v prijateljski mednarodni tekmi uspešno zoperstavili. Že v prvih minutah so gostje s streli od daleč želeli presenetiti razpoloženega domačega vratarja Re-miča, ki je uspešno nadomestil poškodovanega Dabanoviča, ki je skupaj s Šterbalom, Zajcem, Zeličem, Čehom in Korezom (vsi poškodovani) s tribune opazo-
val igro svojih soigralcev. V obdobju enakovredne igre v polju je Munjoz za goste zadel prečko, toda nekaj zatem je Račkemu uspelo na enak način doseči vodstvo, ki ga je Vejič kmalu povišal. V pravem trenutku je po napaki reprezentanta Neretljaka Majcen vodstvo znižal. Tik pred odmorom se je izkazal Germič, ki si je pred tremi Hajdukovci prisvojil žogo. V nadaljevanju sta trenerja Lušič in Katalinič, dala priložnost ostalim igralcem s klopi. Živahnost je v domačih vrstah popustila, gostje pa so imeli tudi v tem delu izkušenejše igralce, ki jim je uspelo proti koncu doseči še dva zadetka preko Čutu-ka in Račkega. Nenevarni napadi domačinov so se razbijali ob čvrsti obrambi gostov, ki ni dovolila več presenečenja. Gledalci so ob koncu za prikazano borbeno in fair igro pozdravili igralce obeh ekip.
anc
Sobetinci • Gasilstvo in nogomet
Pestro sobotno dogajanje
Minuli konec tedna je v Sobetin-cih v občini Markovci potekalo tradicionalno 21. gasilsko tekmovanje za pokal Sobetinc. Gasilskemu tekmovanju je nato sledil {e nočni turnir v malem nogometu.
Gasilskega tekmovanja, tekmovalo se je v mokri vaji s hidrantom, se je udeležilo 10 ekip; 3 ženske in 7 moških. Med ženskami so prvo mesto s časom 31,1 sekunde osvojile gasilke PGD Polenšak, druga je bila gasilska desetina iz Male vasi, tretje pa članice PGD Borovci.
V moški konkurenci so prvo mesto s časom 28,2 sekunde dosegli
člani PGD Spuhlja. Za stotinko sekunde je bila počasnejša ekipa PGD Nova vas, ki je s časom 28,3 sekunde osvojila drugo mesto. Na tretje mesto se je uvrstila desetina PGD Mala vas.
Gasilskemu tekmovanju v Sobe-tincih pa je sledil turnir v malem nogometu. Na turnirju je sodelovalo 17 ekip. Igralo se je po sistemu izpadanja, finalna tekma pa je bila odigrana v zgodnjih jutranjih urah. Prvo mesto je na turnirju osvojila ekipa iz Bresnice, ki se je poimenovala Trsni-ca Žiher, drugo mesto so osvojili domačini, ki so nastopali pod imenom Deco design, tretja pa je bila ekipa Ptuja (Ivana butik).
Mojca Zemljarič
Ljutomer • Spremembe v ženski odbojkarski ekipi
Hochstatter ponovno trener
Ljutomerska ženska odbojkarska vrsta Zavarovalnice Maribor, ki nastopa v prvoligaški konkurenci, je pred pri~etkom priprav za sezono 2004/2005 doživela veliko sprememb.
Ekipo so zapustili predsednik Boris Lebar, trener Bojan Novak in kapetanka Saša Vrbnjak. Na rednem letnem občnem zboru je bil izvoljen nov sedemčlanski odbor, ki je nato na svoji prvi seji izvolil predsednika in podpredsednico. Naslednja štiri leta bo funkcijo predsednika opravljal Andrej Pirher, podpredsednica je nekdanja odbojkarica Mihaela Hošpel, v upravnem odboru pa so še Marina Kodila, Dani Hajnal, iz vrst podjetnišva Niko Šoštarič, iz občinske uprave Anton Hvalec, predstavnica igralk v novem upravnem odboru pa je kapetanka Petra Morec. Nadzorni odbor vodi dosedanji predsednik kluba Boris Lebar, člana pa sta Franc Hajnal in Zoran Kosi.
Na mestu glavnega sponzorja ekipe tudi v prihodnji sezoni ostaja Zavarovalnica Maribor, ki bo zagotovila večino sredstev, glavni nalogi novega upravnega odbora pa sta iskanje novega trenerja ter igralk. Po odhodu Bojana
Novaka, ki je ekipo vodil zadnji dve sezoni, se na klop ljutomerskih odbojkaric vrača Janko Hochstatter iz Beltincev Slednji je v preteklosti že vodil Ljuto-merčanke, v minulih dveh sezonah pa je igral za tretjeligaško vrsto Beltincev ter vodil tamkajš-
nji podmladek. Prvi trening pod vodstvom Hochstatterja bodo ljutomerske odbojkarice opravile v četrtek, 12. avgusta, do takrat pa bo znana tudi igralska zasedba prvoligaša iz Prlekije.
Miha Šoštarič
MS"'
Dosedanji predsednik ljutomerskih odbojkaric Boris Lebar (desno) v družbi novega predsednika Andreja Pirherja.
Tenis • Odprto prvenstvo Slovenije
Najboljši Urh Domiter Krajnc
TK Ptuj je bil organizator turnirja v tenisu za najmlajše igralce. Tekmovali so v 4 kategorijah. Te so bile mini tenis, midi tenis in tenis na igrišču normalnih dimenzij do 10 in 11 let.
Odprto prvenstvo Slovenije v tenisu od 8 do 11 let (10. in 11. julij 2004) je potekalo na Ptuju.
Tekmovalci so nastopili največ v dveh kategorijah, da bi pridobili čimveč igralnih izkušenj.
Turnir so odlično izkoristili igralci TK Ptuj. Najmlajši med njimi je bil Sven Lah, ki je celo dosegel svojo prvo zmago v skupini za igralce do 9 let, čeprav ima šele 5 in pol let.
Najbolj se je od Ptujčanov izkazal Urh Domiter Krajnc, ki je v kategoriji midi tenis osvojil skupno 1. mesto, v kategoriji tenis do 10 let pa je osvojil 2. mesto.
Pri dekletih se je izkazala Nuša Lisjak, ki je v kategoriji do 11 let osvojila 2. mesto.
Rezultati - deklice: mini tenis: 1. mesto Ula Pogoreučnik (Olimpija LJ), 2. mesto Jerca Frelih (Novo mesto), 3. in 4. mesto Neja Domi-ter Krajnc (Ptuj), Pia Čuk (Litija),
midi tenis: 1. mesto Maša Marc (Trnovo LJ), 2. mesto Anja Bajc (Idrija), 3. in 4. mesto Martina Jut-riša (Ptuj), Ula Pogoreučnik (Olim-pija),
tenis do 11 let: 1. mesto Jasmina Štor (Sl. Gradec), 2. mesto Nuša Liskjak (Ptuj), 3. mesto Maša Marc (Trnovo LJ);
Rezultati - dečki - mini tenis: 1. mesto Dorian Janežič (Olimpija LJ), 2. mesto Mark Čuk (Litija), 3. in 4. mesto Uroš Skok (Idrija) in Tim Šteferl (Litija),
midi tenis: 1. mesto Urh Do-miter Krajnc (Ptuj), 2. Rok Križaj (Galea MB), 3. in 4. mesto Luka Hlupič (Ptuj) in Domen Gostinčar (ŽTK Maribor), tenis do 10 let: 1. Marko Juričič
(Laško), 2. Urh Domiter Krajnc (Ptuj), 3. in 4. mesto .Aleks Munda (Ptuj) in Dorian Janežič (Olimpija LJ),
tenis do 11 let: 1. Benjamin Beliš (Sl. Gradec), 2. Luka Duh (Galea Malečnik), 3. in 4. mesto Samo Zaurl (Galea Malečnik) in Domen Juričič (ŽTK Maribor).
DK
Del ekipe TK Ptuj 2 s kolajnami in pokali; od leve Martina Ju-trisa, Nusa Liskjak, trener Zoran Krajnc, Urh in Neja Krajnc Domiter in Luka Hlupič.
Velenje • Atletsko prvenstvo
Trikrat bron za ptujčane
V soboto in nedeljo je potekalo v Velenju državno atletsko prvenstvo za člane in članice. V vetrovnem in hladnem vremenu so bili v središču tisti slovenski atleti in atletinje, ki so potrjevali in lovili norme za nastop na letošnjih olimpijskih igrah.
V ospredju zanimanja je bil Matic Osovnikar, ta čas verjetno najhitrejši belopolti sprinter na svetu, ki je postavil državni rekord na 200 metrov v času 20,61 sekunde, na 100 metrov pa vrhunskih 10,08 s premočnim vetrom v hrbet, zato ta rezultat ne bo štel kot državni rekord. Slovensko atletsko zastopstvo bo v Atenah štelo okrog 20 tekmovalcev, ki imajo izpolnjene zahtevne A in B olimpijske norme, kar po mnenju mnogih tujih strokovnjakov pomeni kvaliteto, ki jo dosegajo reprezentance populacijsko številčnejših nacij. Barve Atletskega kluba Ptuj je zastopalo pet tekmovalcev, ki so osvojili tri bronaste medalje in tri nadaljnje uvrstitve do petega mesta, kar predstavlja najboljši rezultat v članski konkurenci v zadnjih letih.
Prvi dan tekmovanja je Na-talja Sbull kot prva Ptujčanka stopila v tekmovalno areno v teku na 1500 metrov. V hladnem vremenu, ki sta ga spremljala veter in naliv, je v taktičnem teku zasedla tretje mesto s časom 4:53,27. Na-
Natalija Sbull, letos v dobri formi na srednjih progah.
FEWTTje
slednji dan se je preizkusila v teku na 800 metrov, kjer je s časom 2:15,28 zaostala za svojim osebnim rekordom in zaradi tega tudi za kolajno v tej disciplini.
Vetrovno vreme in razmočeno zaletišče je ponagajalo tudi skakalcem v daljino in višino. Davorin Sluga je v prestižni disciplini skoka v daljino tokrat ostal praznih rok na petem mestu s preskočenimi 719
centimetri. Težavne razmere so namreč prekrižale načrte favoritoma v tej disciplini Cankarju in Žumru, ki sta precej zaostala za znamko, s katero bi potrdila olimpijsko vozovnico. Drugi dan v podobnih vremenskih razmerah je Davorin v skoku v višino preskočil točno 2 metra, kar mu je prineslo bronasto odličje.
Tretji bron je Atletskemu klubu Ptuj priskakala Nina Kola-
www. radio-tednik.
ri~. Na tekmovanju ji je uspel skok v daljino, ki je meril 582 centimetrov, kar je sedemnajst centimetrov manj, kot jih je dosegla na mladinskem državnem prvenstvu v Mariboru, ki je potekalo en teden pred članskim. Kljub temu ji je v neposrednem boju uspelo premagati Rangusovo iz Novega mesta, ki je Nino premagala na mladinskem prvenstvu, in se ji tako maščevati za poraz. Z letos doseženim osebnim rekordom 599 centimetrov in z dobrimi izgledi, da kmalu preseže magično šestmetrsko znamko, se je Nina utrdila v vrhu slovenskega skoka v daljino.
Bolj iz radovednosti kot zares se je v metu krogle poskusil Dejan Dokl, nekdanji slovenski rekorder v tej disciplini. Z najboljšim dosežkom 14,47 metra je zasedel peto mesto, izkazalo pa se je, da bi bil ob nekoliko obsežnejšem treningu še vedno sposoben boja za kolajne. Seveda ne za zlato, na katero je aboni-ran Miran Vodovnik, orjak iz Oplotnice.
Uroš Esih
Nogomet
Izžrebani pari štajerske lige in lig MNZ Ptuj
Medobčinska nogometna zveza Ptuj je v ponedeljek zvečer izvedla žrebanje parov za tekmovanje v Štajerski ligi kakor tudi za tekmovanja v ligah, katerih je organizator. Žrebanje je bilo izvedeno na zelo visoki ravni. Zato gre MNZ Ptuj pohvala, ker je to naredila pravi ~as in ni nobenih dvomov ve~, kdo bo v kateri ligi nastopal.
Novost v leto{njem tekmovanju nogometa{ev je [tajerska liga, ki bo {tela 14 klubov. Tekmovanje v njej se bo pri~elo 14. avgusta, pari 1. kroga pa so naslednji: Ma-le~nik - Zre~e, AJM Kungota -Pesnica, Kozjak Radlje - [entilj Jarenina, Brun{vik - Mons Claudius, Roga{ka Crystal - Oplot-nica, Kovinar Ferina - Sredi{~e, Bo~ - Gere~ja vas Unuk{ped. Pari 1. kroga v 1. ligi MNZ Ptuj (28.-29. 8.): Videm - Gori{nica, Skorba - Cirkulane, Podvinci -Mark 69 Rogoznica, Hajdina -Dornava, Skorba - Markovci, Bukovci - Podlehnik. Pari 1. kroga v 2. ligi MNZ Ptuj (3.-6. 9.): Grajena - Zgornja Pol-skava, Tržec - Hajdo{e, Lesko-vec - Apa~e, Lovrenc - Spodnja Polskava. Pragersko je v tem krogu prosto.
Danilo Klajnšek
AKTALd.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo V>||V f Tel.: 02/799 04 30 VJL/ Faks: 02/799 04 31
©caiK] m mm! m
NUMERO UNO
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Gotovinski, avtomobilski, hipotekami ter stanovanjski krediti do 15 let po ugodni obrestni meri vsem zaposlenim ter upokojencem. Možnost obremenitve dohodka do 50 %, star kredit ni ovira ter poplačilo dolgov. Po želji pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252-48-26, 041/750-560.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
ODŠKODNINE I REALIZACIJA TAKOJ!!
Sle bili poškodovani v prameln! nezgodi, na delovnem mestu? Želite primerno denamo odšlodnlno?
POKLIČITE BREZPLAČNO ŠTEVILKO:
080 18 17
Povračilo d.0.0., Cafova ul. 4, Maribor MARIBOR, PTUJ, CEUE
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
Občina Hajdina objavlja na podlagi 45. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03 in 77/03) in sklepa občinskega sveta Občine Hajdina, sprejetega na 11. redni seji, dne 16. februarja 2004
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
za prodajo stvarnega premoženja last Občine Hajdina
-	Predmet prodaje so stavbna zemljišča:
a)	parc. št. 719/10 dvorišče, v izmeri 276 m2, pripisana pri vl. št. 563, k. o. Hajdina, parc. št. 719/10 poslovno-stanovanjska stavba, v izmeri 216 m2, pripisana pri vl. št. 563, k. o. Hajdina,
b)	parc. št. 719/11 dvorišče, v izmeri 149 m2, pripisana pri vl. št. 563, k.
0.	Hajdina.
-	Izhodiščna vrednost nepremičnine znaša 10.900.000,00 SIT
-	Ponudbo za nakup zemljišč lahko dajo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Ponudniki za nakup zemljišča svoje pisne ponudbe v zaprti kuverti pošljejo ali osebno oddajo do vključno 16. avgusta 2004 na naslov: Občina Hajdina, Zg. Hajdina 45, 2288 HAJDINA, z oznako "Ne odpiraj — ponudba za nakup zemljišča." Osebno prinesene ponudbe je potrebno do navedenega datuma oddati na Občini Hajdina, najkasneje do 12. ure.
Ponudba mora vsebovati:
-	potrdilo o vplačilu varščine, ki znaša 10 % izhodiščne vrednosti zemljišča, ki se prodaja, in mora biti nakazana na transakcijski račun Občine Hajdina pri Banki Slovenije, številka 01359-0100017622. Neuspelemu ponudniku se varščina vrne brezobrestno v osmih dneh po končanem postopku javnega zbiranja ponudb, uspelemu pa poračuna pri plačilu zemljišča po sklenjeni pogodbi o prodaji. Če uspeli ponudnik brez opravičenega vzroka odstopi od nakupa, varščina zapade v korist občine Hajdina;
-	potrdilo o državljanstvu za fizične osebe oz. originalni izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, za samostojne podjetnike priglasitev na Davčnem uradu. Dokazila ne smejo biti starejša od 30 dni;
-	pisno izjavo, da se s pogoji javnega razpisa strinjajo.
1.	Pravočasno prispele in vsebinsko ustrezne ponudbe bo javno odprla in pregledala komisija, ki jo imenuje župan občine Hajdina, dne 17. avgusta 2004, ob 12. uri, v prostorih občine Hajdina, Zg. Hajdina 45, 2288 HAJDINA.
2.	Pri izboru najugodnejšega ponudnika bo komisija upoštevala kriterija:
-	višina kupnine,
-	dejavnost.
3.	Z uspelim ponudnikom se sklene prodajna pogodba najkasneje v 15 dneh po končanem postopku javnega zbiranja ponudb.
4.	Plačilo zemljišča se opravi najkasneje v roku 8 dni po predpisu prodajne pogodbe. V kolikor uspeli ponudnik v dogovorjenem roku kupnine ne plača, se mu obračunajo zakonite zamudne obresti ali pa se pogodbo razveljavi.
5.	Kupec zemljišča, ki je predmet javnega zbiranja ponudb, mora plačati vse stroške sestave pogodbe, DDV in stroške zemljiškoknjižnega prenosa. Zemljiškoknjižni prenos se opravi po plačilu zemljišča.
6.	Obveznost prodajalca, da sklene pogodbo s ponudnikom, ki ponudi najugodnejše pogoje, je izključena.
7.	Vsa pojasnila v zvezi z javnim zbiranjem ponudb dobijo interesenti pri Občini Hajdina, Zg. Hajdina 45, tel. 02 788 30 30 — kontaktna oseba: Valerija Samprl.
Občina Hajdina
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
^NOVO NA STAREM MESTUIf'
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.; 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice...
Mensa d.o.o.. Cankarjeva 21. Maribor
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.

Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst
Ivan Arnuš s.,.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576

iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
Prodamo ladijski pod 640 SiT/m2, opaž, bruna, late, {tafle, deske in fosne. Tel. 041 833 781._
TRAKTOR TORPDEDO TD 45 06, letnik 94, prodamo. Tel. 041 368 579.
Prodajo starej{i vinograd in sadovnjak, možnost ureditve ribnika. Tel. 787 75 07.
PRODAMO 591-110.
ODOJKE. Tel. 041
PRODAMO 2 ha p{enične slame. Tel. 757-17-21._
PRODAM TELiCO, črno-belo, A-kontrola, brejo v 9-mesecu. Tel. 041 396-351._
Oddamo mlade muce. Tel. 775 53 41, popoldan._
BUČNiCE kupim po 350 SiT Tel. 041/730-866._
PRODAM drobilec zrnja (čekičar), puhalnik in vzidni {tevilnik na trdo gorivo, dobro ohranjeno. Tel. 719-52-66._
Kupimo bikce simentalce za nadaljnjo rejo. Tel. 041 263 537._
TELiČKi, simentalko in črno-belo, obe stari 10 dni, AP-kontrole, in hrastov sod, 220 l, prodam. Tel. 041 936-157._
PRODAM VEČJO količino ječmena in p{enice na njivi. Tel. 766-02-71 ali 041 625 559.
KOZO, mlado, srnaste pasme, mle-karico z mladico, primerno za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Tel. 751-14-71._
KUPiM BiKCE in teličke simentalce. Tel. 031 443-117._
Prodamo nakladalko, 16, dobro ohranjeno. Tel. 051 257 092.
ODOJKE prodamo. Tel. 764-07-61.
STORITVE
GSM iN RTV servis v Ptuju, baterije, dekodiranje in vgradnja slo. menuja. Peter Kolarič, s.p., Gubčeva 23 (ob Mariborski cesti). Tel. 041 677-507.
Ugodna prodaja: stenski opaž 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. informacije 03 752 12 00, gsm: 041 647 234, les2si-ol.net TIN LES, d.o.o., Stranice.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla{ek 91, Podlehnik, tel. 041 279-187._
Pozor - postavljamo stene in strope, izvedba knauf. Kovinarstvo Metli~ar, Potr~eva 26, Ptuj. Telefon 02 771 28 61^_
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
ODKUP IN PRODAJA vseh vrst delnic, preknjižbe, dedovanje, informacije, posredni{tvo. CEKIN, d.o.o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH GBD, d.d.), tel. 02/748-14-56.
Elektro Ivan~i~ s.p. Gsm: 041/ 739197, fax: 02/ 7750530. Ulica 5. Prekomorske 9, 2250 Ptuj. Elek-troinštalacije, servis-popravilo in menjava varovalk, avtomatov, meritve strelovodov, elektroinstalacij, ozemljitev... Montaža zaš~ite pred strelo in prenapetostmi, montaža domofon... KARTICA OBRTNIK DO 15% POPUST
B
■TTT1
Vodenje poslovnih knjig, s.p., pravne osebe in dru{tva. Tel. 02/77110-86, 041 647 196. Lidija Vurcer, s.p., Ore{je 21, Ptuj.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s.p., Osoj-nikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ŠIROLOGIJA - BRANJE bodo~nosti iz dlani!!! "Spoznaj samega sebe" - svojo notranjost, njene zna~ilnosti, možnosti in tudi motnje. Analiza dlani pomaga in omogo~a oblikovati nakazano življenjsko pot na vseh podro~-jih življenja. Fran~i{ka Treiber, s.p., Levanjci 18, Destrnik, tel. 753 21 61.
32 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se! Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC ra~unalni-kov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
DELO
VEN Zavarovalno zastopanje, Venčeslav Skledar s.p. Rajépova ulica 16, 2250 PTUJ Delovni čas pisarne: 8.-16. ure GSM: 031-602-212	Tel: 771-08-86
Svetujemo in sklepamo vse vrste zavarovanj od A do Ž.
smnoynniSKO znvnROvnnjc z nsiSTcnco
roHD poiicn
NOVOST!
POSimiNA PONUnilA!
Svetovanje, informacije in pristop k vzajemnim siciadom KD.
SRARKASSE
Posredovanje informacij o
ugodniii icreditiii, ieasingiii in vseli ostalili bančnili storitvah.
PRODAJA KURILNEGA OU A
Telefon: 02 754 00 66
GSM: 04I 557 5S3
ART KAFE ZAPOSLI žensko za ~i{~~enje. Stanko Osenjak, s.p., Sov-retova pot 33, Ptuj, tel. 031 606-599.
NEPREMIČNINE
Trstenjakova ulica 5, Ptuj
02 7777 777
info@sirius-nep.si
Prodamo tri in pol sobno stanovanje površine 80 m2 v bloku na Ptuju. Blok je bil zgrajen l. 1974, stanovanje se nahaja v drugem nadstropju. Cena 14.500.000,00 SIT Prodamo samostojno enonadstropno hišo v centru Ptuja, bivalne površine cca. 254 m2 in pripadajo~im zemljiš~em 396 m2. Hiša je bila zgrajena l. 1970. Možna izdelava mansardnih stanovanj. Cena 35.000.000,00 SIT. Samostojna hiša v Dražencih, etaža 128 m2, izdelano je stanovanje v mansardi, v celoti podkletena. Leto gradnje 1980, pri-padajo~e zemljiš~e 1200 m2. Cena 25.000.000,00 SIT. Informacije: 7777 777, SIRIUS NEP D.D., TRSTENJA-KOVA 5, Ptuj
PRODAM MAJHNO posestvo s staro hi{o na Destrniku, zemlji{~e je tudi predvideno za ve~ gradbenih parcel, ponudbe na naslov: Ivan Markež, Janežoski Vrh 43, 2253 Des-trnik.
SVETUJEM IN POSREDUJEM pri vseh vrstah kreditov, leasingov, nepre-mi~nin in premi~nin korektno in hitro! Ugodna obrestna mera in dalj{a doba. Zvezdana Hedžet, Svit, s.p., Dobravska 15, Maribor. GSM 041, fax: 02 461 18 61._
PRODAM parcelo z 1 ha zemlje in nekaj gozda, na parceli je elektrika in telefon, ali menjam za traktor, cena je 1.300.000 SIT parcela je ob glavni cesti blizu Stoperc. Tel. 03 582 74-47.
VIKEND komfort, opremljen, na Kogu pri Ormožu, možnost menjave stanovanja. Pokli~ite GSM 041 672 449. Zvezdana Hedžet, s.p., Dobrav-ska 15, Maribor._
V VIČANCIH 79 pri Veliki Nedelji prodam bivalni vikend z vinogradom in sadovnjakom, možna tudi dograditev. Tel. 02 719-80-33.
Nujno potrebujeMo stanovanje 2,5-ali 3-sobno za v najem ali pomo~ pri gospodinjstvu. Tel. 031 857 152.
DOM - STANOVANJE
TRISOBNO MANSARDNO stanovanje na Trstenjakovi ul., 80 m2, delno opremljeno, vseljivo 01. 08., oddam za 240 EUR/mes. (var{~ina 1500 EUR). Tel. 031 364-329, po 16. uri._
V	NAJEM ODDAM TROSOBNO STANOVANJE, opremljeno, 100 m2. Tel. 745-93-81._
V	NAJEM oddam sobo. Tel. 779-52-51._
V	NAJEM oddam sobo. Tel. 779-52-51._
POŠTENO IN RESNO gospo, lahko tudi mlaj{o upokojenko, i{~ejo v okolici Ormoža za pomo~ v gospodinjstvu in nego starej{e gospe. Hrana in stanovanje zagotovljena, pla~ilo po dogovoru. Ponudbe na telefon 041 480 455.
MOTORNA VOZILA
PRODAM SEAT IBIZO, letnik l996. Tel. 041 884-716._
VW JETTA, neregistriran, vozen, letnik 87, prodam za 60.000 SIT Tel. 031/267-725 ali 02/766-38-91.
FIAT UNO, letnik 1997, prodam. Tel. 769-38-81._
RENAULT 19, letnik 91, dobro ohranjen, prodam. Informacije 031/822-894._
TRAKTOR Deutz 42 KS, dobro o~uvan, prodam. Tel. 031/876-690.
RAZNO
KUHINJO dolžine 4,5 m prodaMo. Tel. 783-13-81._
PRODAM OPREMO za dnevno sobo Alples, nizek sestavljiv program, za 30.000 SIT Tel. 041 549-032.
Prodam fotoaparta MINOLTA DYNAX 404 SI, AF zoom 35-80, S torbico, za 30.000 SIT. Tel. 041 549-032.
KUPIM STARE PEZ figurice, po{ko-dovane ali kompletne. Tel. 041 429-376.
KUPIM STARINE: pohi{tvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
SENČILA IMARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p. Suhodoičanova ui. 10 2204 ÍMÍKUWŽ
Tel.: 02 629 23 78
•	MARKIZE (TENDE)
•	ALU ŽALUZUE
•	ROLOJI SOLTIS
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
Četrtek, 15. julij
10.00 mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, mali grad, počitniške urice (pipravljene družabne in socialne igre, nagradne literarne uganke, likovne delavnice, predstavitve novih knjig, besedne in gibalne igre -	Termalni Park - Terme Ptuj, nočno kopanje, vsak četrtek, petek
in soboto
Petek, 16. julij
19.00
galerija Tenzor, odprtje likovne razstave Marika Vicari il tempo degli alberi, razstava bo na ogled do 11. avgusta
Sobota, 17. julij
15.00
19.00
igri{če NK Stojnci, tradicionalni turnir v nogometu, na katerem bodo sodelovale članske ekipe Kumho Drava, Aluminij, Zavrč in Stojnci
hotel Botra Gori{nica, podelitev priznanj vinogradnikom ii. Vinskega turnirja - sorte Rumeni muškat Kolesarjenje - 2. vzpon na Boč, Kolesarski klub Bike EK -Haloze 2002
Nedelja, 18. julij
14.30 gasilski dom Muretinci, prireditev ob 9. občinskem prazniku
Občine Gorišnica 14.30 igrišče NK Stojnci, tradicionalni turnir v nogometu
Torek, 20. julij
10.00
20.00
mladinski oddelek Knjižnice ivana Potrča Ptuj, mali grad, počitniške urice (pripravljene družabne in socialne igre, nagradne literarne uganke, likovne delavnice, predstavitve novih knjig, besedne in gibalne igre
Sv. Ana v Slovenskih Goricah - gostišče "Eder", koncert Adija Smolarja in Tadeja Vesenjaka
Sreda, 21. julij
20.00 Sv. Sna v Slov. goricah, kulturni dom, gledališka satira Videoclub
KINO Ptuj
16., 17. in 18. julija, ob 21.00, Starsky in Hutch.
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Minister za evropske zadeve Milan Cvikl obiskal Ptuj. Odprt zunanji del termalnega parka Terme Ptuj. 9. skupščina delniške družbe Perutnine Ptuj. Puhov muzej v Sakušaku so uničili ognjeni zublji. Razstava slik akademskega slikarja Dušana Fišerja. Mala šola muzeologije 2004. Razstava slik Melite Vidovič. 35. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj 2004 - 1 del. Poljudna oddaja "Zgodovina Slovencev."
AVTO ŠOLA
organizira tečaj cestnoprometnih predpisov v ponedeljek 19.7.2004
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis pred OŠ MARKOVCI -ob 18.00 vpis pred OŠ VIDEM
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
Start d.o.o., peršonova i , ptuj	Vabljen I !
Vsak četrtek ob 20.00 uri
poitcočm 7
^mićmHs^

7. Ans. VANDROVCI - Tebi mama 6. VITEZI CEUSKI - Dolina moja 5. Ans. JASMIN - Dve ljubezni 4. Ans. MINERALI - Prelepa Šmarna gora 3. BRATJE IZ OPLOTNICE - Poročni dan 2. ZREŠKA POMLAD - Daieč proč 1. Ans. RUBÍN - Za zidom pravice
1.	NOVA LEGIJA & ANDREJA - Zbudiva sanje
2.	BALKY & MONJA - Zaupaj ljubezni
3.	KARIZMA-Pleši z nami
4.	ATOMIK HARMONIK - Brizgaina brizga
5.	NAVIHANKE - Oie mix
6.	PLAMEN - Pusti me spati
7.	HERVIN JAKONČIČ - Ognjen obroč
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za: _
Ime In priimek: Tel. številka: _
Glasujem za; _ Naslov:_
Glasovnice poS^lte na d
H na naslov: MEGA MARKETING d.o.o..p.p. 318,2250 Ptuj
Nagrado prejme: VIDA ROBIN, Nova vas 79, 2250 Ptuj

Orfeičkove
SMS glosbene želje:
041/818-666
iZDePLSi
lzberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej iahito na spietu oddate svoj mali ogias za sedem siovensi<iin časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovsi<i oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
NASA IZVEDBA - VASA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 faks: 02/741 13 81
GSM: 031/755 853 ---_
belcontdoo@siol.net |j J	""
www.belcont.si	V---vrata r
Energijsko varčna okna |L	^	P®!,'.*?® ''
PVC, LES, ALU. P**"^ I . ,	I
' '	■	"zimske vrtove r
garažna vrata (gunther in hormann) in F
izolacijske steklene fasade. F
DANA BESEDA OBVEZUJE
POLETNI POPUSTI V METALKI PTUJ
Jelovica - 6% POPUST Véfux -10% POPUST Fasada TIM, 5 cm
do zaključnega slqa 1.956 sit -10% POPUST Hklroizolacye Izotern, Izotekt -10% POPUST Knauf sistem -10% POPUST Izolacije NovDterm -10% POPUST
Popust velja ob gotovinskem plačilu.
n	M		huui	
	1	fe		i
Novi od 7.00 do 19.00 podaljšani	sobota
odpiralni čas od 7.00 do 13.00
Metalka Trgovina d. d.
Prodajni center Ptuj Rogoz niška 1, leh 0Î/749 18 00
a. MEWLM
MfDUfU
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI KREDITI IN LEASINGU
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
FIAI PUNTO 55 S	1997	680.000	KOV. ZELENA
HYUNDAI ELANTRA 1,6	2002	1.940.000	KOV PEŠČENA
ai'ROENAX 1,1 CABAN	1992	220.000	KOV TEMNO SIVA
ŠKODA FAVORIT 135 GLX	1993	200.000	RDEČA
CITROEN SAXO 1,0	2000	990.000	KOV MODRA
ŠKODA FAVORIT 135 LX	1994	200.000	RDEČA
RENAimr MEGANE 1,816y	2002	2.870.000	KOV
PEUGEOT 4061,81	1998	1.390.000	KOV RDEČA
DAEWOO MATE	1999	810.000	KOV SREBRNA
HA PRIDE WAGON 1,3	1999	690.000	KOV SREBRNA
FORD FOCUS 1,416V	2001	2.060.000	RDEČA
FORD FOCUS 1,616V	1999	1.650.000	KOV SREBRNA
ROVER 214 SI	1996	845.000	KOV VIŠINA
HYUNDAI ACCENT 1,5 GLSI	1995	490.000	KOV MENA
KIASEPHIA1,6GTX	1996	520.000	KOVVIJOLA
PEGEOT4062,0SV	1996	1.340.000	KOV ZF,LENA
KIASEPHIA1,5ISLX	1998	690.000	KOVVIŠNfA
FORD FIESIA 1,25 16V FLAIR	1996	680.000	RDEČA
CITROEN XSARA 1,81 BREAK	1999	1.330.000	KOV SREBRNA
FIAI BRAVO 1,2 16V	2001	1.580.000	KOV MODRA
FIAT PUNTO 55 SOLE	1999	790.000	BELA
KIA PRIDE 1,3 GLXI	1998	530.000	MLEČNO mim
FORD FIESIA 1,31 FLAIR	1998	780.000	MODRA
ai'ROENAXl.llTRE	1994	340.000	ČRNA
QTROEN XSARA 1,41 COUPE	1998	960.000	KOVVIŠNfA
HYUNDAI LANTRA 1,8 GLSI	1995	695.000	KOVVIJOLA
FIAT BRAVO 1,4	1998	960.000	RDEČA
CITROEN AX 1,1 CABAN	1993	295.000	BELA
FIAT BRAVO 1,4 S	1995	770.000	KOVVIJOLA
CITR0ENAX1,5IRD	1994	540.000	KOV ČRNA
ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
SERVIS KOLES
SMUČI IN TENIS OPREME
áPORT SERVIS DAVORIN MUNDA S.R,
SLOVENSKI TRG 1, 2250 PTUJ Itol: 02/ 770 6871, Q8M: 041/ 828 882

Rabljena vozila
tip
DAEWOO NUBIRAWAG. 1.6 MERCEDES Al 60 AVTOM. MERCEDES Al 60 DIZEL RCLIO 1,2 RCLIO FIDJI 1,2 3V RCLIO 1,2 16VDYN RCLIO DYN 1,2/16V RCLIO DYN 1,2/16V3V R LAGUNA GT 1,9 DCI R LAGUNA PRIV 1,9 DCI RMEGANEAUT. C0NF1,6 R MEGANE 1,9 DCI R MEGANE 1,9 DCI VW POLO VARIANT 1,6 FORD FOCUS 1,4 3V
LETNIK CENA		
		OBUUBA KUPCU:
1998	990.000	- Brezplačen
1999	2.320.000	preizkus
		- 105 točk
2002	3.380.000	kontrole
1999	1.150.000	na vozilu
1997	810.000	- Tehnična
2002	1.990.000	kontrola
2003	2.150.000	po 2000
2002	1.890.000	prevoženih
		kilometrih
2003	4.340.000	- Pomoč na cesti,
2001	4.320.000	vleka ali
2003	3.090.000	popravilo
2003	3.590.000	- 3 mesečna
2003	3.590.000	tehnična
1998	1.550.000	garancija
		(za določena vozila]
2001	1.980.000	
RENAULT
Ptuj, OrmoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
FIAT PUNTO ACTUAL +
Iclimn
Fiat punto 250.000 sit popusta!
Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, Ptuj telefon 02-782 3001
sssËia
Ugasnil dan je,
sonce je zašlo,
sveče zdaj gorijo ti v slovo.
V SPOMIN
19. julija 2004 mineva šest let, odkar si nas za vedno zapustila
Marija Rižner
IZ SPUHLJE 22
Pot nas vodi tja, kjer tvoj dom le rože zdaj krasijo in svečke v spomin gorijo. Hvala vsem, ki se je spominjate in jo ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči tvoji najdražji
Kje so dnevi, ko skupaj smo sedeli, kje sta dobrota in ljubezen tvoja, ki si nam jo dala.
Težko smo dojeli, da minili so ti dnevi, a nate lep spomin nam je ostal.
V SPOMIN
17. julija bo minilo deset let žalosti, odkar nas je zapustila dobra žena, mama, babica in tašča
Anica Pauko
IZ MESTNEGA VRHA 114
Počivaj v miru, a mi te neizmerno pogrešamo.
Tvoji žalujoči: mož Adolf, sin Gorazd in h~erka Sonja z družinama
1/1)11 V\ \ M liOlMIl I SI lilll()\
^^MUESTRm
IZBERITE KAKOVOSTI 031/349-343
E Miran KOIAIlCs.p. ~ GajCTd 6/a, 2272 C n rlMn
POHI
SPUHUA79A,2250Ptltj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
edini pooblaščeni serviser
AVnUERHKOPTUJ
íjiji«^' m: Tita M C
III servis
Pooblaščen servis za vozila RENAULT
Vzdrževalni servisni pregled že od 15.590 SIT
Polnjenje klima naprav
Optika

Petovla avto Ptuj d.d., Ormoška cesta 23, tel: 02 749 35 31 www.petovia-avto.si
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ko vse mine, pusti pa le spomine.
SPOMIN
14. julija mineva pet le od smrti
Vinka Matjasica
IZ SAKUSKA 38
Počivaj v miru!
Tvoja družina
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te več ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage botrce, sestre, sosede
Faniice Špegiič
IZ PTUJA, NA POSTAJO 11
1. 2. 1927 - 28. 6. 2004
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, nekdanjim sodelavcem Elektra Ptuj, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala DU Turnišče za spremstvo z društvenim praporjem. Zahvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalo-stinke, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu zavodu MIR ter govornikoma g. Seguli in g. Antoniču za besede slovesa.
Posebej hvala družini Anice Renko za vsestransko pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Zakaj let življenja tako malo je tebi odmerjeno bilo? Odšla si za vedno in dom prazen je ostal. Zakaj tvoja usoda tako kruta je bila?
SPOMIN
16. julija 2003 mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša draga mamica, žena, sestra, hčerka
Marija Pintaric - Marinka
IZ PARADIŽA PRI CIRKULANAH
Hvala vsem, ki se ustavite pri njenem grobu.
Vsi njeni
Oh, kako boli, ko zlate h~erke med nami ni. Nenadoma si odšla, utihnil je tvoj glas in zlati smeh.
SPOMIN
Mateji Podgoršek
IZ ZECHNERJEVE 32
14. julija minevata 2 leti globoke žalosti, solza in praznine. Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem, ki postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate svečke.
Z bolečino v srcu: mami, ati, brat Aleš in babica
Kako lepo cvetite in prerani grob krasite, rožice drhteče,
roka ljubeča vas semkaj sadi, srce ljubeče pa vas goji.
SPOMIN
18. julija mineva leto žalosti in bolečine, odkar smo izgubili dragega
Viktorja Dajcarja
BREZOVCI 19
Spremljal si nas skozi naše življenje, zato si v naših bolečih srcih ostal za vedno.
Hvala vsem za lepe misli nanj in prižgane svečke na njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Že leto dni v grobu spiš, v mislih naših še živiš, spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, dokler bomo mi, boš z nami tudi ti. Le lučka vedno ti gori in rožica ti grob krasi, a če bi tebe solza obudila, ne bi tebe črna zemlja krila.
V SPOMIN
18. julija mineva 1 leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek
Janez Primožič
IZ MARKOVCEV 13
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Solza kane iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšla si tiho brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas.
ZAHVALA
ob izgubi drage
Terezije Horvat
Z LOČKEGA VRHA 47, DESTRNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se g. Valdhuberju in g. Kosu, govorniku Zvonku, pevcem in pogrebnemu podjetju Jančič. Hvala tudi Domu upokojencev Ptuj ter Splošni bolnišnici Ptuj.
Posebna zahvala tudi družini Zorčič z Ločkega Vrha.
Vsi njeni
Kar izgubili smo, zdaj iščemo, a s poti, po kateri si odšel, povratka ni.
Ostala solza nam je le spomina, zakaj ta pot bila ti je edina?
SPOMIN
19. julija mineva leto tihe žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
Franc Emeršič
IZ BARISLOVCEV 24
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko in ohranjate spomin nanj.
Z bolečino v srcu - vsi njegovi
Sopek rožic bomo nabrali, na gomilo ti ga dali, zraven svečko ti prižgali, s tabo tiho pokramljali.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka
Nuredina Behramija - Rada
IZ TIBOLCEV 15
10. 5. 1928 - 4. 7. 2004
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala g. župniku iz Polenšaka za opravljen obred, govornikoma Janezu Cvetku in Tončki Vindiš za prelepo slovo od pokojnega, zastavonošema, dr. Darji Pribožič za njeno požrtvovalno delo, pogrebnemu podjetju MIR, Drevesnici Markovci, Van-den in K.Z.IÎ Šenčur pri Kranju ter podjetju LAST iz Mezgovcev.
Žalujoči: žena in otroci z družinami
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, nisi umrla, ker ne bi ^tela živeti, umrla si zato, da nehala bi trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče in omice
Matilde Černko roj. [ori
IZ MEZGOVCEV 61/A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred in sveto mašo, govorniku Ivanu Petku za čutno izrečene besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju MIR. Zahvala tudi bolnišnici Ptuj in osebju Doma upokojencev Ptuj. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: mož Ivan, sin Srečko in hčerka Majda z družinama ter sin Franc
Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. Kogar rad imaš, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Julijane Poharič
IZ SOBETINCEV 4
19. 5. 1922 - 3. 7. 2004
se zahvaljujemo vsem najožjim, sosedom, znancem in tistim, ki so prišli od daleč in blizu, ji poklonili cvetje, sveče, sv. maše in nam izrekli sožalje. Zahvala gospodu župniku, pevcem, podjetju MIR, godbeniku za odigrano Tišino, govornikoma in zastavonošema.
Posebna zahvala bolnici Ptuj, oddelku intenzivne nege, internemu in kirurškemu oddelku ter družinskemu zdravniku dr. Kanliču. Zahvala sodelavkam ISS iz bolnice Ptuj.
Žalujoči: hčerka in sin z družinama, vnuki in pravnukica
Čeprav si izgubljal,
si nam dajal vse več,
naša srca si polnil z veseljem in
neomajno voljo,
ki bosta kot spomin nate
za vedno ostala vrezana
v naša srca.
ZAHVALA
v
Vincenc Strucl
SP. GRUSKOVJE 18
11. 12. 1940 - 11. 7. 2004
Ob nepričakovani in boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sv. maše, cvetje, sveče in za spremstvo na njegovi prezgodnji zadnji poti.
Posebna zahvala gre patru Lojzeku za opravljen obred, pevcem Feguš za odpete žalostinke, govorniku za poslovilni govor in sosedom Hrnec ter Lozinšek za izkazano pomoč.
Vsi njegovi
Minile za vas vse so bolečine, v srcu pustili ste lepe nam spomine, čeprav ste morali veliko pretrpeti, pa vendar z vami lepo bilo nam je živeti.
Le kdo, le kdo pozabil bi gomilo, kjer spi zlato mamino srce, ki nas neskončno ljubilo vse do zadnjega je dne.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in sestre
Ane Kocuvan
IZ RJAVCEV 8
18. 7. 1926 - 8. 7. 2004
se iskreno zavhaljujemo vsem, ki ste našo mamo v tako lepem številu pospremili k večnemu počitku, nam izrekli sožalje, darovali za svete maše, cvetje in sveče. Zahvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem, molilcu in govorniku g. Zvonku, govornici ge. Frančiški, zastavonošema ter pogrebnemu podjetju Jančič.
Žalujoči: vsi, ki smo vas imeli radi
Hotel sem uloviti ptico, pa je odletela, hotel sem utrgati cvet, pa je ovenel, ^tel sem vam nekaj reči, pa sem tiho odšel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, brata, svaka in strica
Jožeta Krušiča
IZ ZG. PRISTAVE 34 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovo pot večnega počitka. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. Emilu in g. Benjaminu za opravljen cerkveni obred, govorniku g. Kozelu za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino. Hvala sodelavcem Perutnine Ptuj - PC Živa proizvodnja, OE Sortirnica, ter pogrebnemu podjetju MIR.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Z bolečino v srcu: vsi tvoji
Ptuj • V zapuščeni gostilni našli moško truplo
Zakaj je moral umreti Ervin?
Na policijsko postajo Ptuj so v soboto, 10. julija, nekaj po šesti uri zjutraj sporočili, da so v objektu bivšega nočnega kluba Ana Beli križ v Ptuju našli truplo mlajšega moškega, ki naj bi umrl nasilne smrti. Ali gre za 23-letnega Ervina Vidoviča, ki ga pogrešajo že od 1. februarja letos?
Kot je na ponedeljkovi tiskovni konferenci policijske uprave Maribor povedal predstavnik za stike z javnostjo Ivo Usar, je truplo pregledala preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča Ptuj skupaj z okrožno državno tožilko in odredila obdukcijo, ki je potrdila, da je šlo za nasilno smrt, vendar časa smrti in identitete pokojnika še niso dokončno določili, ker še niso dokončane forenzične preiskave.
Po Ptuju pa se je kmalu razširila novica, da naj bi šlo za truplo 23-letnega Ervina Vidoviča iz Reševe 28 v Ptuju, ki ga pogrešajo od 1. februarja letos.
Ko smo v začetku tedna obiskali Vidovičeve, smo dočakali mračne in zagrenjene obraze. Mati Milena in oče Frenk sta strta povedala, da so ju nekaj ur po najdbi, v soboto okoli 13. ure, policisti obvestili, da naj bi našli sina Ervina mrtvega. Umrl naj bi nasilne smrti, verjetno zaradi zadušitve, saj naj bi imel zdrobljen sapnik.
Od drugih pa sta izvedela, da naj bi bil pred smrtjo mučen, saj naj bi imel po telesu vbodne rane, podplutbe in celo ožganine.
Čeprav naj bi bilo truplo nerazpoznavno, po vsej verjetnosti zaradi izsušenosti in razpadanja tkiva, so se ujemali
«fqtwat.ŒTHH
POGREŠAVA SJNA ERVINA
Foto: M. Ozmec
S taksnimi pozivi sta starša poizvedovala za pogrešanim Ervinom.
vsi pomembni opisi. Tako črna oblačila, ki jih je nosil tistega usodnega dne, žametne hlače, majica in bunda kot svetli copati Nike ter nekaj predmetov in osebni dokumenti, ki so jih našli v oblačilih.
Sina Ervina sta starša zadnjič videla v nedeljo, 1. februarja. Po tem ko so bili skupaj pri maminih starših vJuršincih, ga je brat Aleksander odložil pri domu upokojencev, kjer naj bi mu Ervin rekel, da gre še malo v mesto. Res je odšel in od takrat ga niso več videli in ne slišali.
Po izjavah prijateljev in očividcev so pozneje izvedeli, da naj bi šel na pijačo v lokal Ring, kjer naj bi z dvema de-
kletoma in fantom nekaj časa igral karte. Vmes naj bi zazvonil njegov mobitel. Ker je bilo v lokalu preglasno, naj bi stopil ven, družbi pa dejal, da mora iti in da se kmalu vrne. Niso vedeli, da so bile to njegove zadnje besede in da ga ne bodo nikoli več videli.
Ker se ni vrnil in ker ga ni bilo domov, sta starša izginotje prijavila policiji, po ptujskih lokalih pa sta izobesila pozive z njegovo sliko s telefonskimi številkami, kamor lahko pokliče vsak, ki bi karkoli vedel o njem. Žal nista dočakala nobe-
nje. Resno pa me skrbi, ker je v Ptuju zadnje čase že nekaj podobnih primerov, policisti in kriminalisti pa so brez moči, ne morejo najti storilcev, medtem ko se ti lahko mirno sprehajajo med nami.
Dekle drugega sina Sandija je predlani na sumljiv način izgubila bratranca Dejana Krajnca, pa še sedaj nihče ne ve, kdo in zakaj ga je ubil, čeprav se med ljudmi pletejo najrazličnejše zgodbe. Morda so preohlapni naši zakoni, žalostno je, a vsi smo nemočni.
Foto: M. Ozmec
Milena in Frenk Vidovič sta prepričana, da so njunega sina pred smrtjo mučili.
ne informacije, nekaj njunih pozivov pa je nekdo (?!) celo odstranil.
Pozneje sta izvedela, da naj bi natakarica v Keglbanu sicer izjavila, da je Ervina videla v lokalu še 16. februarja, a prepričana sta, da ga takrat ni bilo več med živimi. Sprašujeta se, zakaj je Ervin moral umreti, saj jima motiv uboja ni znan, tudi kriminalisti jima tega še niso mogli pojasniti. Spominjata se le, da je kmalu po tem, ko se je razšel z nekdanjim dekletom, po mobitelu sprejel sporočilo z grožnjo, češ da mu bo še žal za vse, kar ji je storil.
Oče Frenk Vidovič zaskrbljen dodaja: "Karkoli je že bilo krivo, sina sem izgubil in nihče ga ne more več vrniti v življe-
Z ZLATO NALOŽBO v zlato prihodnost
življenjsko zavarovanje z možnostjo rentnega izplačila privarčevanih sredstev po vaši meri. Takšno, kot si ga Izberete, takšno, kot si ga želite.
d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR
Icankaijeva 3,2507 Maribor
Napoved vremena za Slovenijo
če je Aleš suhoparen in suh, si napravi za zimo topel kožuh.
Napoved za Slovenijo
Danes bo dopoldne prehodno zmerno, ponekod tudi pretežno oblačno, na Primorskem bo sončno. ?Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 20 do 26 stopinj C
Obeti
V petek in soboto bo sončno, popoldne ali zvečer bodo v petek predvsem v zahodnih krajih, v soboto pa lahko tudi drugod po Sloveniji, posamezne nevihte.
ROLETARSTVOABA
štuki 26a
Tel.: 02 787-85-70, Fax:02787-86-71, 041 710-251
PVC OKNA, VRATA, ENČILA, KOMARNÊKÊ, GARAŽNA VRATA
^IřRATKOfr
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriSina vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Sabina Malek, Slaptinci 15, Sv. Jurij ob Sčavnici -dečka; Darja Leben, Slomi 9, Polenšak - Tadejo; Jadranka Laura, Nova vas 71, Ptuj - dečka; Rosanda Rubin, Stara c. 7, Ljutomer -Ivon; Anita Vogrinčič, Osojnikova 22, Ptuj - Melanie; Alenka Hoj-sak, Kraigherjeva 22, Ptuj - Enejo; Lidija Kolenič, Mezgovci 60 - Rebeko; Danijela Kutnjak, Uzinska 15, Lujutomer - Pio; Mojca Pajek, Trate 1, Središče ob Dravi - Nejo; Tina [piljak, Steklarska 18, Rogatec - Zorana; Liljana Holc, Vintarovci 48/b - Laro; Brigita Rapold Žvajker, Partizanska 3, Lenart - Lano; Renata Roškar, Muretinci 64, Gorišnica - Nejca.
Umrli so: Marija Kelc, Paradiž, umrla 25. junija 2004; Matilda Cernko, Zgornji Doplek 117/k, umrla 28. junija 2004; Rozalija Majcenovič, Markovci 91, umrla 20. junija 2004; Ignac Bračič, Za-bovci 94, umrl 29. junija 2004; Franc Petek, Polenci 32, umrl 30. junija 2004.
Foto: M. Ozmec
Je bila ena od sob v zapuščenem lokalu Ana Beli križ prostor gnusnega zločina?
Crna kronika
Prehitro v ovinek
9.julija ob 1 "7.00 uri je 43 letni voznik vozil osebni avtomobil po lokalni cesti Lenart - Jurovski dol iz smeri Lenarta proti Ju-rovskemu dolu. V oster levi ovinek je pripeljal s tako hitrostjo, da vozila ni več obvladal, kar je imelo za posledico, da je zapeljal izven vozišča na bankino, nato na travnati nasip, kjer je s prednjim delom vozila trčil v tla. Ob trčenju je vozilo obrnilo preko strehe in obstalo na levem boku. V trčenju sta dva sopotnika utrpela hude, eden pa lahke telesne poškodbe.
Vlom v trafiko
12. julija med 01.10 in 05.30 uro je naznani storilec vlomil v trafiko Tri dva na Trgu svobode v Slovenski Bistrici. Iz notranjosti je odnesel večjo količino cigaret raznih znamk in tobak ter s tem dejanjem povzročil za 500.000 SIT materialne škode.
Zlorabe na bančnih avtomatih
Objavljamo opis in fotografijo osebe, kije do^'nevni storilec kaznivega dejanja, povezanega z zlorabami bančnih avtomatov v Sloveniji. Ob~ani, ki bi osebo poznali ali prepoznali, naj o tem obvestijo najbližjo policijsko postajo alipokli~ejo na 113. Opis neznanega storilca: moški star med 40 in 50 let, visok okoli 175 -180 cm, ~okate postave, z ve~jim trebuhom, krajših svetlo rjavih las, spredaj razred~-enih, po~esanih vpre~o na desno. (vir: www.policija.si)
Nikoli ne bom pozabil sina Ervina, ki je sedel prav tu za to mizo in mi v nekem pogovoru dejal: "Foter, v Ptuju se dogajajo take reči, za katere je bolje, da ti sploh ne veš, vanje pa so vpleteni taki ljudje, da ti vzame sapo, tudi iz krogov, kjer bi najmanj pričakoval ..."
Rotim vas, naj se iz te tragične zgodbe nekdo nekaj nauči, naj se nikoli več ne zgodi kaj podobnega."
Po Ptuju je še veliko zapuščenih stavb, prostorov in kleti, da ne govorimo o katakombah pod grajskim hribom, ki so bile zazidane, a so vdrli vanje. Ali kdo ve, kaj se dogaja v teh skrivnostnih prostorih, ali od časa do časa kdo vsaj pogleda vanje?
M. Ozmec
áLM	Sloveilsko okno prihodnosti		
		CNN ISO 9001	
OKNA - VRATA - SENČILA			
BREZPLAČNA ŠTEVILKA 080 1 40 1			
STE BILI POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PTUJ, Vodr,lkova 2 ,080 1 3 14

O-. O-.
• TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD »PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., ZabovcI 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812