V središču Spodnje Podravje • Dokončno se zapira ptujski center Bodidobro O Strani 6 in 7 V Štajerski Politika Ptuj • Nekoč sporne reflektorje na športnem stadionu lahko postavijo O Stran 6 Ptuj, petek, 2. aprila 2021 Letnik LXXIV• št. 26 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR fflOSTJAlOHOMIH Posel je šel dol, družinska povezanost gor Kraljica LETIZIA Kaj'se'dogaja z lepo špansko kraljico? O Aktualno Ptuj • V tem tednu cepljenih več kot 1.400 ljudi O Stran 2 Gospodarstvo Ormož • Sindikati se lahko borijo le še za odpravnine Safilovih delavcev O Stran 5 Politika Slovenija, Podravje • Pse in vi 1 • v v mačke na dvorišča in v ute O Stran 8 Kmetijstvo Slovenija • Razvoj kmetijstva ni reševanje socialnih stisk kmetov O Stran 9 Spodnje Podravje • Delo od doma za zaposlene v proizvodnji pač ni mogoče Podjetja ne morejo zapreti vrat V treh največjih podjetjih Spodnjega Podravja, v katerih je zaposlenih veliko žensk, v času popolnega zaprtja proizvodnje ne morejo in ne bodo zaustavljali niti za hip. Zaposleni pa so se zaradi onemogočene možnosti varstva otrok znašli v ogromnih stiskah. »S takšno situacijo se srečujemo prvič, saj so imeli v preteklosti vsi naši zaposleni možnost varstva otrok v javnih zavodih. Bomo videli, kako se bo uspelo družinam organizirati,« je povedal eden izmed direktorjev podjetij. Več na stranij^^ H Foto: Črtomir Goznik Velikonočni prazniki i ¿4 »Vzete so nam^y* m íf 4hn namoii bistven stvari našega' praznovanja« Posledice zapiranja Grozljive stiske staršev, ki brez varstvaZa otroke 2 ŠtcgerskiTEBUnK Aktualno petek • 2. aprila Podravje • Sodelovanje vernikov pri obredih velike noči le preko spleta »Vzete so nam najbolj bistvene stvari našega praznovanja« Zaradi novega zapiranja letos tradicionalnega praznovanja največjega krščanskega praznika ne bo. Foto: CG Vrata hajdinske cerkve, tako kot usek drugih, ostajajo tudi ob praznovanju velike noči zaprta. Drive-in blagoslov velikonočnih jedi Nekatere župnije so se odločile za nekoliko sodobnejši pristop blagoslova velikonočnih jedi. Župniji Polenšak in Sv. Lovrenc- Juršinci bosta jutri organizirali tako imenovani »drive in« blagoslov velikonočnih dobrot. Verniki se bodo lahko z avtom pripeljali mimo cerkve in župnik Dušan bo blagoslovil jedi, ki so jih skrbno pripravili v svoji velikonočni košari. V Juršincih bo »drive in« blagoslov mogoč med 10. in 12. uro ter 15. in 16. uro. Na Polenšaku iz smeri gostilne Šegula pa med 10. in 12. uro ter 13. in 14. uro. V času epidemije bodo svete maše potekale brez navzočnosti ljudstva. „Ponovil bom besede papeža Frančiška, da smo bili lansko leto bolj šokirani, letos smo pa bolj preizkušeni. Naša preizkušnja je v tem, ker ne moremo kot kristjani ob največjem krščanskem prazniku obhajati sv. maše in se udeleževati obredov velikega tedna. Vzete so nam najbolj bistvene stvari našega praznovanja. Ni mi znano, če je bila Slovenska škofovska konferenca vključena pri pripravi teh ukrepov ali ne,« je pred letošnjimi velikonočnimi prazniki povedal gvardijan minoritskega samostana na Ptuju Milan Kos. »Osebno sem mnenja, da bi lahko za udeležbo pri verskih obredih veljali dosedanji vladni ukrepi, ki so zahtevali 30 m2 prostora v cerkvi za vernika ali člane gospodinjstva. Nikjer nisem zasledil, da bi med verniki pri bogoslužjih prihajalo do okužb," je o ukrepih, ki veljajo v času letošnjih velikonočnih praznikov, še dodal Kos in nadaljeval:. „Duhovniki na Ptuju smo bili pripravljeni na veliko soboto imeti blagoslove jedil na vsake pol ure. S tem bi verniki lahko prihajali v manjših skupinah in ohranjali var- Foto: Črtomir Goznik Tradicionalnega blagoslova jedil, lepe slovenske navade, bogate z velikonočno simboliko, letos ne bo. nostno razdaljo. Osebno se mi zdi veliko bolj nevarna priložnost za okužbo možnost, ki nam je dana, da se lahko na veliko noč družimo s sorodniki ali prijatelji." P. Milan Kos še pravi, da se tem času moramo še bolj kot sicer zavedati, da le ljubezen varuje življenje, ki ga imamo. »Na velikonočno jutro nam je bilo rečeno: 'Ne bojte se!' V smislu tega želim vsem ljudem, da bi lahko v miru, veselju, odrešenosti in v povezanosti s svojimi dragimi praznovali veliko noč," pa so misli, ki jih p. Milan Kos podarja vsem ljudem. Še posebej pa so te misli namenjene vsem, ki so v tem času osamljeni, jih pesti- jo bolezni, nerazumevanje. V času praznikov so bolni ljudje še v večji stiski in obupu. Prav zaradi tega so v tem času še bolj potrebni verske oskrbe. „Tega se dobro zaveda večina stroke, ki se ukvarja z bolniki. To je gotovo tudi razlog, da je strokovna skupina dopustila možnost verske oskrbe bolnikov in ljudi, ki so v stiski. Vsekakor bom med velikonočnimi prazniki in tudi v prihodnje obiskoval bolnike okužene s covidom, ki se zdravijo v bolnišnici na Ptuju. Obisk bolnika mi daje prijeten občutek in zadovoljstvo, da sem nekomu za trenutek polepšal njegovo težko življenje," je pogovor ob veliki noči in skrbi za bolnike sklenil p. Milan Kos. Kaplan Primož Lorbek: »Naš namen ni, da bi se šli redarje med verniki« Tudi v župniji Hajdina bodo velikonočne obrede predavajali po spletnih straneh, kot vse maše že od lanske jeseni. Cerkev je v tem času zaprta, kljub temu da bi lahko bilo pri svetih mašah glede na na- vodila NIJZ prisotnih okoli 12 ljudi. »Naš namen ni, da bi se šli redarje. Zelo težko namreč nekomu rečeš, da ne sme v cerkev, zato smo se raje odločili, da se našim vernikom približamo s pomočjo spleta,« je pojasnil Primož Lorbek, kaplan župnije Hajdina. Tudi vsi tradicionalni obredi velike noči bodo tako izvedeni brez navzočnosti vernikov. Kot je povedal Lorbek, sta to odločitev z naddekanom Marijanom Feslom sprejela že pred sprejetim zaprtjem, saj gre za praznik, ko je pri obredih največ ljudi. Lorbek se tudi ne strinja, da bi za izvajanje bogoslužij na prostem naredili izjemo, saj moramo biti enakovredni do vseh. »Če ne smejo biti gledalci v Planici ali pa na nogometni tekmi, potem tudi ne bi bilo pravično in solidarno, da bi lahko bili pri obredih velike noči. Ukrepi morajo veljati za vse enako in Cerkev mora biti na tem področju zgled. Res je sicer, da bi mi lahko zagotovili 10 kvadratnih metrov prostora na osebo, kakor je bilo predvideno pred napovedanim zaprtjem države, ne moremo pa zagotoviti, da se po obredu verniki ne bodo med seboj družili. Veliko raje vidim, da se čez nekaj mesecev spet živi in zdravi srečamo kot občestvo pri oltarju.« Bogoslužje preko spleta razdrlo občestveno V • I • • življenje Epidemija je tako že drugo leto posegla v praznovanje velike noči. Po besedah Lorbka spremljanja verskih obredov preko ekranov ne moremo primerjati z bogoslužjem v cerkvi. Sam obred oz. liturgija ni stvar posameznika, ampak skupnosti, občestva. V teh časih se je zato po njegovem mnenju prav gotovo izgubilo ob-čestveno življenje, ker ni prisotnosti vernikov v cerkvi. »Bogoslužje preko spleta ne more nadomestiti udeležbe v cerkvi, lahko pa vsaj do neke mere zapolni vrzel, ki je nastala zaradi ukrepov, povezanih s covidom-19. Prednost spletnega prenosa je v tem, da lahko nagovorimo veliko več ljudi kot sicer. Socialna omrežja so torej sodobne prižnice, s katerih lahko nagovorimo veliko število ljudi in jim posredujemo sporočilo o skrivnosti velike noči. Vsekakor ni enako kot v živo, ko smo zbrani ob oltarju, je pa v tej situaciji, ko moramo paziti drug na drugega, najboljše, kar lahko damo ljudem. In to je naša naloga - skrb za duhovno življenje ljudi in za ljudi,« je še dodal Lorbek. Majda Goznik, Estera Korošec Foto: Črtomir Goznik TD Ptuj, ki je v času velike noči v prejšnjih letih vabilo na velikonočne razstave izdelkov in prazničnih jedi, letos vabi na ogled ptujskega jajca, ki ga je porisal ptujski umetnik Toni Hamler. Postavili so ga na Slovenskem trgu, skupaj s simbolično dekoracijo. Ptuj • Nova strategija cepljenja že v veljavi V tem tednu cepljenih več kot 1.400 ljudi Zdravstveni dom Ptuj je v tem tednu cepil okrog 1.400 ljudi. S tem se bližamo številki 10.000 tisoč cepljenih v Spodnjem Podravju. Spoštovani občankein občani, pred namije velikonočni čas. Velik družinski praznik, praznik povezovanjain ohranjanja starodavnih obredov, šeg in navad, katerega srčika naj bodo spoštovanje, čuječnost, spoštljiva besedain iskren nasmeh. Velikonočne pisanice, simbol življenjain rodovitnosti, naj nas povezujejo v spokojnost intimnegain skupnega prazničnega doživetja. V dobrem naj zažari vsaka njena barva v vsej svoji žlahtnosti. Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj „Na Ptuju smo skupaj opravili že 9.169 cepljenj, cepili smo 7.346 ljudi, del jih je namreč prejel že obe dozi. To pomeni, da smo v odstotkih (10 %) že presegli državno povprečje,« pravi direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan in dodaja, da bi lahko bila intenzivnost cepljenja še bistveno večja, a je težava v dobavi cepiv. Ta teden so cepljenje preselili na lokacijo Doma Ivana Spolenaka na Bregu, kjer so cepili starejše od 70 let in kronične skupine. Še vedno se pojavljajo tudi starejši, ki si premislijo in se želijo cepiti. Ti so še vedno v prednostni skupini. „Pred-videvamo, da bomo naslednji teden na Ptuju začeli cepiti starejše od 65 let," še dodaja direktorica ZD Ptuj. Izbira cepiva za zdaj ni možna, po ugotovitvah Petek Uha-nove pa se nekateri tudi zato ne Cepljenje ne poteka več na lokaciji ZD Ptuj, pač pa na Bregu, v domu, ki ga večina Ptujčanov pozna kot „koruzjak". odločijo za cepljenje: „Jasno povedo, da se z določenim cepivom ne želijo cepiti. Teh prijav sicer ne brišemo, pač pa čakajo na drugo cepivo, ko bo na voljo." DK Foto: CG petek • 2. aprila 2021 Aktualno Štajerski 3 Podravje • Največja podjetja vrat ne morejo in ne bodo zaprla Delo od doma za zaposlene v proizvodnji pač ni mogoče V treh največjih podjetjih Spodnjega Podravja (Perutnina Ptuj, Boxmark in TBP Lenart), v katerih je zaposlenih tudi veliko žensk, v času popolnega zaprtja, ki seje začelo v četrtek (včeraj), proizvodnje ne morejo in ne bodo zaustavljali niti za hip. V kidričevskem podjetju Boxmark tako na delovnih mestih ostaja velika večina od 748 zaposlenih. Kot je pojasnil direktor Marjan Trobiš, v njihovem primeru dela od doma ni mogoče organizirati: »Narava dela v našem podjetju je takšna, da je potrebno sodelovanje različnih oddelkov. Uslužbenci med seboj sodelujejo oz. delajo v tirnih na razvoju različnih produktov, česar pa na daljavo ni mogoče izpeljati, saj potrebujejo v bližini tako proizvodnjo kot skladišče.« Boxmark: »Proizvodnja mora teči, težava bo varstvo otrok naših delavk« Že v drugem valu niso imeli večjih težav z zagotavljanjem zadostnega števila ljudi na delovnih mestih. Tistim delavkam, ki so imele težave z varstvom otrok, so prilagodili delovni čas oz. so skupaj iskali morebitne druge rešitve. Res pa je, priznava Trobiš, da tokrat pričakujejo nekoliko večji izpad delavk, predvsem zato, ker bo varstvo v šolah in vrtcih možno samo za zaposlene v kritični infrastrukturi, pod katero pa Boxmark ne spada. »S takšno situacijo se srečujemo prvič, saj so imeli v preteklosti vsi V skoraj tisočclanskem TBP proizvodnja teče nemoteno tudi v času najnovejšega zaprtja države. rr • • v * v Zapiranje: nase težave so očitno v drugem planu ... Teoretično, na papirju, bi morala biti izvedba 12-dnevnega zapiranja precej enostavna. Večina delavcev dela od doma, tisti, ki imajo to možnost, koristijo dopust ali varstvo otrok. Na delovnih mestih naj bi bilo čim manj ljudi. A realnost je nekaj povsem drugačnega. Predvsem za gospodarstvo, kjer si odloga dela ne morejo privoščiti. Proizvodni procesi se ne morejo ustaviti čez noč, tako se v številnih podjetjih praktično ne bo spremenilo prav nič. Na delo bodo zaposleni kljub vsemu morali. V podjetjih bo še vedno na tisoče delavcev. Le eno skrb več bodo imeli, saj bodo šole in vrtci zaprti. Odgovora, kako naj čudežno poskrbijo, da otroci ne bodo doma sami, ni podal nihče. Kako sedemletnika pustiti samega, da preko Zooma opravlja šolsko delo? Jih naj morda starši peljejo v službo s seboj čistit piščance v Perutnino ali delat v livarno v Talum? Delavci so pod velikim pritiskom, delodajalci pa nejevoljni in naveličani. V marsikaterem podjetju se zaposlenim že vnaprej vliva občutek krivde, se jih sooča s posledicami, le zato, ker bi koristili svojo pravico: varstvo otroka. Usklajevanje dela od doma s šolanjem otrok ali varstvom predšolskih malčkov ni mačji kašelj, kot si morda kdo misli. Ljudje si želijo delati, a v normalnih razmerah. Politiki ne zaupajo več. Zadnja obljuba „zdržimo ključnih 14 dni" seje raztegnila na več mesecev ukrepov. Kako naj vedo, da bo tokrat trajalo le obljubljenih 12 dni? Zaposleni v vzgoji in izobraževanju so se cepili med prvimi, z namenom, da bi šole in vrtce zapirali med zadnjimi. Zato, da bi lahko delali in ohranili gospodarstvo na nogah. Zdaj smo ponovno na začetku. Tudi otroci so naveličani vsega. Celoletno delo v težkih okoliščinah se pozna na ocenah, motivacije že dolgo nimajo več. Absolutno vsi si želimo zdravja in se zavedamo nujnosti ukrepov. Bi pa ti morali biti izjemno dobro premišljeni. Predvsem njihova možnost izvedbe in posledice. In kar je najbolj žalostno, vedno manj empatije premoremo, nihče nikogar več ne razume, vsakomur se zdijo njegove težave in stiske največje ... Dženana Kmetec naši zaposleni možnost varstva otrok v javnih zavodih. Bomo videli, kako se bo uspelo družinam organizirati v prihodnjem tednu,« je še dodal Trobiš. Dobra novica sicer je, da v podjetju niso imeli večjega vdora okužbe z virusom covid-19, saj že ves čas epidemije delujejo preventivno in odgovorno. Trenutno nimajo nobene okužbe in želijo si, da bi tako ostalo tudi v prihodnje. Kljub težavam na avtomobilskem in letalskem trgu delajo v polni zasedbi. Tudi dobava v tem trenutku ni omejena. »Naša želja je, da tako ostane tudi v prihodnje in da se morebiti že jeseni številke obrnejo navzgor. Upamo, da bomo to leto prebrodili brez večjih težav,« je povedal Trobiš. V Boscmarku bodo kljub zapiranju normalno obratovali. TBP: »Ustavitve proizvodnje si ne morejo privoščiti« V lenarški tovarni bovdenov in plastike pozivu gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, naj se v času novega zaprtja države zaradi preprečitve širjenja tretjega vala epidemije čim več dela organizira na daljavo ali izkoristi dopust, ne bodo sledili. »In sicer iz preprostega razloga, ker si tega ne moremo privoščiti,« pravi direktor Danilo Rojko. »Priporočila so eno, realnost pa nekaj povsem drugega. Naši kupci dela za zdaj ne ustavljajo, zato ne beležimo zmanjšanja naročil in smo polno zasedeni, vežejo nas pogodbe s kupci, kazni za kršenje dobavnih rokov pa so zelo visoke.« Pred časom so od svojih kupcev prejeli dopis, v katerem so jim sporočili, da pri morebitnih zamudah ne priznavajo višje sile, h kateri sodi tudi covid-19, prav tako za izgovor ne velja pomanjkanje materiala. »Za razliko od lanskega aprila, ko se je proizvodnja marsikje povsem ustavila, je zdaj drugače. Proizvodni cikel torej teče naprej, mi smo samo vmesni člen. A se tudi tokrat lahko vse spremeni čez noč, industrija je muhasta. Ne Delež okužb na delovnem mestu samo 11,2 odstotka Delovna mesta niso glavni vir okužbe. To je pokazala anketa med gospodarstveniki v izvedbi Gospodarske zbornice Slovenije. Še pomembneje, to potrjujejo tudi aktualni podatki na covid sledilniku - v tednu med 15. in 21. marcem je delež okužb na delovnem mestu znašal 11,2 %, v trgovini pa zgolj 0,8 %. Druge pretežno prostočasne aktivnosti prebivalstva so torej tiste, kjer se okužbe izraziteje širijo. vemo namreč, kako bo zapiranje v Nemčiji vplivalo na proizvodnjo njihove avtomobilske in zabavne industrije, tudi elektronike.« Tudi administracija ne more v celoti delati od doma V skoraj tisoččlanskem kolektivu, v TBP, je trenutno zaposlenih 931 delavcev, dosledno izvajajo ukrepe za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom med zaposlenimi. »Delo od doma seveda ne pride v poštev za proizvodnjo, ampak le za tiste iz administracije, a tudi tam ne za vseh 20 hkrati, saj jih nekaj mora vedno ostati fizično prisotnih v podjetju. Nekateri, ki nimajo kam s svojimi najmlajšimi, bodo koristili možnost Tudi v Perutnini Ptuj si ustavitve proizvodnje ne morejo privoščiti. varstva otrok na domu, sicer pa se dela s polno paro.« V bitki zoper covid-19 so bili doslej v lenarški tovarni, ki zagotavlja delovna mesta številnim družinam v tem delu Slovenskih goric, zelo uspešni. V teh dneh imajo tri obolele in še tri delavce, ki so doma zaradi karantene. »V drugem valu je bilo okužb nekoliko več, vrh smo dosegli v začetku decembra, od takrat pa vzdržujemo po tri, štiri okužbe hkrati, in upam, da se to stanje ne poslabša in s tem ne ogrozimo svojega dela.« Perutnina Ptuj: »Proizvodnja bo tekla nemoteno« V skupini Perutnina Ptuj, ki je največji in najpomembnejši proizvajalec perutninskega mesa in izdelkov, si popolne ustavitve proizvodnje nikakor ne morejo privoščiti. Sodijo v sektor prehrane, torej kritične infrastrukture, kar obenem pomeni, da kljub ukrepom lahko delajo, zato bo velika večina delavcev kljub zapiranju delala nemoteno. Delo za nekatere profile zaposlenih bodo sicer nekoliko reorganizirali, ne morejo pa tega urediti v proizvodnji. »Proizvodni procesi bodo tudi v času med 1. in 12. aprilom potekali nemoteno ob doslednem upoštevanju preventivnih ukrepov. Odsotni bodo sodelavci, ki spadajo v t. i. rizične skupine, in sodelavci, ki v skladu s spremembami državnih ukrepov nimajo zagotovljenega nujnega varstva otrok. Delo od doma je organizirano v podpornih procesih, kjer prisotnost na delovnem mestu ni nujna. Nekateri sodelavci bodo koristili letne dopuste,« so pojasnili v skupini Perutnina Ptuj. Estera Korošec, Senka Dreu in Dženana Kmetec Foto: CG Foto: SD Foto: CG 4 Štajerski Podravje petek • 2. aprila 2021 Ptuj • Zdravljenje v Termah Fizioterapija brez bazenov Ne glede na ukrepe se ambulantno zdravljenje v Termah Ptuj izvaja. V sklopu tega delujeta fiziater in ortoped, skladno z varnostnimi ukrepi pa tudi fizioterapija. A ta poteka le na „suhem", v bazenih namreč ni vode. Foto: ČG Fizioterapija sicer v ptujskih Termah deluje, zadnje čase tudi v popoldanskih urah, a brez možnosti izvajanja vaj v vodi. „Notranji kopališki kompleksi naših resortov v skupini Sava Hotels & Resorts so vezani predvsem na obisk gostov, ki pri nas bivajo. Ker skladno z odlokom vlade ni možno bivanje turističnih gostov, se bodo naša kopališča odprla sočasno z odpiranjem turističnih nastanitev," so iz ptujskih Term odgovorili na vprašanje, zakaj so vsi bazeni prazni in ne delujejo niti za potrebe dejavnosti fizioterapije. Glede na zahtevane omejitve zaradi covida-19 je na fizioterapiji istočasno lahko 20 pacientov. To pomeni četrtino manj kot pred uvedbo ukrepov, zato izvajajo fizioterapijo tudi v popoldanskem času. „Da bomo omogočili dostop do zdravstvenih storitev vsem pacientom, ki potrebujejo fizioterapijo. Število zdraviliških ambulantnih pacientov je tako približno na enaki ravni kot leto prej in predlani," pojasnjujejo v Termah Ptuj, ki jih vodi direktorica Milena Mojzeš. Prav zaradi odločitve, da se število terminov poveča, se čakalne dobe za fizioterapijo v ptujskih Termah niso bistveno podaljšale. Trenutno pridejo pacienti z napotnico zelo hitro na obravnavo v roku približno treh tednov, je pa bistveno dlje treba čakati z napotnico označeno s hitro (140 dni) in redno (220 dni). Dejstvo, da so se v času razglašene epidemije lani izvajale samo nujne operacije, pa je vplivalo na število napotitev na zdraviliško zdravljenje. Spodbuden je podatek, da so se kapacitete v bolnišnicah v zadnjih tednih za elektivne posege povečale, ponovno se izvajajo tudi operativni posegi. Posledično v skupini Sava turizem v zadnjem času opažajo porast števila napotitev na zdraviliško zdravljenje. DK Majšperk • Prvič nagrade za dijake Dijakom po 50 evrov Majšperška občina bo letos prvič vsem dijakom, ki bodo uspešno končali izobraževanje, izročila denarno nagrado v višini 50 evrov. To so potrdili tudi svetniki in svetnice na zadnji seji. V pravilniku o dodeljevanju denarnih pomoči za izobraževanje so natančno opredelili pogoje. Denarna nagrada se podeljuje vsem dijakom po uspešno opravljenem državnem izpitu (matura, poklicna matura, zaključni izpit ...). Eden izmed pogojev je, da dijaki pred oddajo vloge še niso dopolnili 20 let. Do sedaj so sicer denarne nagrade že podeljevali diplomantom (50 evrov) in mladim z opravljenim doktoratom (100 evrov). Od letos naprej bodo za uspešno končano šolanje prejeli nekoliko višje zneske. Posamezniki, ki bodo študij uspešno končali na dodiplomski stopnji, bodo prejeli 100 evrov, na podiplomski pa 200 evrov. V lanskem letu so v proračunu za denarne nagrade študentom za pridobitev naziva zagotovili 2.000 evrov. Po končanem razpisu so v te namene porabili nekaj manj kot polovico sredstev. Na razpis se je namreč prijavilo 17 diplomantov in en doktor znanosti. EK Foto: CG Za uspešno opravljeno šolanje bodo nagrajeni tudi dijaki. Ormož • V teku je prenova glavne avtobusne postaje Jeseni bo čakanje na javni prevoz bolj prijazno Podoba glavne avtobusne postaje sredi mesta je že dolgo bolj kot ne klavrna. Vodstvo občine seje zato odločilo za korenito prenovo celotnega kompleksa avtobusne postaje, ki bo ob sodobnejši zunanji podobi prinesla tudi bolj funkcionalno ureditev prostorov. Projekt v skupni vrednosti okoli 350.000 evrov je že v teku. Celotno območje avtobusne postaje s parkom je že lep čas klicalo po prenovi. Cilj vseh gradbenih posegov na tem območju je večja funkcionalnost prostorov za potnike in lepša na arhitekturna podoba mestnega jedra. »Obstoječi objekt pri avtobusni postaji, v katerem so prostori za prodajo kart, čakalnica, trgovina in javne sanitarije, bomo porušili. Celoten kompleks vseh navedenih prostorov smo že na novo uredili v sosednjem objektu ob avtobusni postaji, kjer so dela v zaključni fazi. Na območju obstoječega parka za avtobusno postajo pa bomo na novo uredili zelene površine, fontano, škarpe in igrala za otroke,« so investicije podrobneje predstavili na občini. Novi prostori za potnike so že nared Obseg del je bil razdeljen v več faz oz. projektov. Skupaj s podjetjema Arriva in Tobačna 3DVA je Občina o pripravila preureditev prostorov na Kolodvorski 2, kjer so po novem umeščeni prostori avtobusne postaje, trafike in javne sanitarije. Skupna vrednost del, ki jih je izvedlo Komunalno podjetje Ormož, naj bi znašala dobrih 90.000 evrov, Občina pa je zagotovila dobrih 50.000 evrov. Na občini pa se že pripravljajo na nadaljnje urejanje območja, ki med drugim obsega rušenje starih prostorov avtobusne postaje. Na tem mestu naj bi se uredile odprte površine, Prostori, ki že čakajo na nove potnike. obstoječi park pri avtobusni postaji pa bi se posodobil. Pomembna informacija za vse sladokusce je, da bo sladoledarna ostala na svojem Celoten objekt, v katerem so do nedavnega potniki lahko kupovali karte, čakali na avtobus ali opravili potrebo, bodo porušili. Ob njem pa bodo na novo uredili tudi zelene površine z igrali za otroke (na fotografiji). mestu. Opisana dela v vrednosti okrog 253.000 evrov se v celoti financirajo iz občinskega proračuna. Ponudbo oddalo le domače Komunalno podjetje Kljub temu, da gre za obsežen sklop del z zajetno vrednostjo, pa večjega interesa gradbeniki niso pokazali. Na javnem razpisu, ki se je zaključil konec marca, se je za posel potegoval zgolj en interesent: Komunalno podjetje Ormož za ceno slabih 277.000 evrov, kar je skoraj 24.000 evrov več glede na rezervirana sredstva. Na občini morajo ponudbo še preučiti. Če bodo izvajalca izbrali, naj bi dela bila zaključena v novembru, v nasprotnem primeru pa bo potreben ponovni javni razpis. Karmen Grnjak Sv. Tomaž • Obnova ceste na odseku Mala vas-Sejanci Obetajo se delne in popolne zapore prometa Cesta na odseku Mala vas-Sejanci je nujno potrebna prenove in razširitve, zato so na občini sklenili, da bodo letos izvedli potrebno rekonstrukcijo. Izvajalec gradbenih del v vrednosti slabih 290.000 evrov je že izbran; gre za Cestno podjetje Ptuj. Z aprilom naj bi se začela rekonstrukcija 1.800 metrov dolgega odseka lokalne ceste. »Na tem delu odseka smo zgradili širokopasovno omrežje, v minulem letu pa opravili zamenjavo obstoječega vodovoda, na katerem se je zaradi dotrajanega omrežja pojavljalo vedno več okvar,« je povedal župan Mirko Cvetko. Ob izvedbi gradbenih del pa je obnova ceste, ki je v prvi vrsti že bila dotrajana, nujno potrebna. Pravzaprav gre za zadnjo fazo urejanja infrastrukture na tem odseku. V začetku leta so na občini objavili javni razpis za izbiro izvajalca gradbenih del, na katerega se je prijavilo pet podjetij. Ponudbe izvajalcev so se gibale med 273.000 in skoraj 450.000 evrov. Pri pregledu najugodnejše ponudbe podjetja GMW iz Radencev je prišlo do računske napake, ko jo je podjetje odpravilo, pa njihova ponudba več ni bila najugodnejša. Naposled V času gradnje bodo polovične zapore ceste. Ob prekopih in večjih posegih v cestno telo bodo tudi popolne zapore ceste. je bilo najugodnejše podjetje CP Ptuj, nakar je vodstvo občine sredi marca z izvajalcem že podpisalo pogodbo za posel v vrednosti slabih 290.000 evrov. Investicija bo v celoti financirana iz občinskega proračuna. Cesta bo širša V okviru investicije bodo izvedli potrebno širitev ceste na štiri metre, ob tem pa bodo uredili tudi mulde za odvajanje meteornih voda, prav tako bodo uredili propuste. Dela, ki se začenjajo že v aprilu, naj bi bila zaključena do konca julija, do takrat pa občani lahko pričakujejo delne in popolne zapore prometa na tem odseku. Karmen Grnjak Foto: CG Destrnik • Tudi letos pomoč pri nakupu malih čistilnih naprav Do male čistilne naprave za pol cene V destrniškem proračunu je za leto 2021 za subvencioniranje izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav rezerviranih 15.000 evrov. Na razpis, ki je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do konca oktobra, se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki so lastnice eno-stanovanjskih ali večstanovanjskih stavb. Njihove nepremičnine morajo biti izven aglomeracij, torej izven območij, znotraj katerih se predvideva odvajanje in čiščenje komunalnih od- padnih voda z javno kanalizacijo in tudi javno čistilno napravo. Med upravičene stroške sodijo nakup male čistilne naprave, gradbena in montažna dela, upoštevan pa je tudi davek na dodano vrednost. Subvencija znaša polovico upravičenih stroškov, ki jih mora prejemnik dokazati s plačanimi računi dobavitelja MČN oziroma izvajalca del. SD petek • 2. aprila 2021 Gospodarstvo Štajerski 5 Ormož • Safilo: po posvetovalnem sestanku lastnikov in sindikatov Sindikati se lahko borijo le še za odpravnine Vse odkar je v prvi polovici marca javnost pretresla novica o zaprtju ormoške proizvodnje očal, se pojavljajo zanimive informacije o dogovorih v zakulisju. Možnost potencialne ohranitve proizvodnje naj bi bila tudi glavna tema pogovorov na ponedeljkovem sestanku vodstva lastnikov podjetja s sindikatom. Vendar - kot kaže - zaman. Dan za tem, ko je v javnosti odjeknila vest, da namerava Italijanski Safilo likvidirati ormoško proizvodnjo očal, so se v Ormožu na sedežu proizvodnje sestali minister za gospodarstvo Zdravko Poči-valšek, predstavniki lokalnih skupnosti, vodstvo ormoškega obrata, na daljavo pa so se jim pridružili tudi lastniki podjetja. Počivalšek je za javnost povedal, da lastniki ostajajo trdni pri svoji odločitvi o zaprtju. Kljub temu so na dan pri- curljale informacije, da naj bi bila lastnikom podjetja za morebitno nadaljevanje proizvodnje ponujena možnost izdatnejše finančne pomoči. Neuradno naj bi jim ponudili možnost sofinanciranja bruto deleža plač zaposlenih. Ponudba ministrstva ni padla na plodna tla Da je bila pomoč v tej obliki lastnikom podjetja ponujena, na V ponedeljek je potekal pomemben sestanek za skoraj 560 zaposlenih v ormoškem Safilu. Sestali so se predstavniki sindikata delavcev in vodstvo Safila. Še zadnji upi, da bi proizvodni obrat v Ormožu obstal, so se razblinili. Sindikatu tako ne preostane drugega, kot da poskuša izpogajati čim višje odpravnine. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je ob obisku v Ormožu obljubil pomoč države. Kot je zdaj znano, naj bi lastnikom Safila ponudili možnost sofinanciranja plač zaposlenih, a to ni bilo sprejeto. Izdatna državna pomoč bi najbrž lastnike ormoške proizvodnje očal lahko prepričala, da obrata še ne zaprejo. S trendi zaposlovanja, ali bolje rečeno odpuščanja zaposlenih, pa so lastniki obrata v zadnjih letih jasno nakazali, da dolgoročnih načrtov v Ormožu nimajo. Niti za obstoj obrata, kaj šele za dodaten razvoj. Tako je povsem na mestu razmislek, s koliko javnega denarja je sploh še smiselno podpirati obratovanje proizvodnje. Če že, bi bilo krepko bolj smiselno z javnim denarjem podpreti podjetja s perspektivo razvoja na tem problemskem območju. Preprosteje rečeno, namesto da se z državnim denarjem podaljšuje 'umiranje' proizvodnje italijanskega mogotca, bi ta sredstva lahko omogočila razvoj domačega gospodarstva, ki ima cilj razvijati se in rasti v Ormožu. pristojnem ministrstvu niso zanikali. Pojasnili so, da so italijanskim lastnikom predstavili možnost sofinanciranja plač preko Zakona o spodbujanju skladnega razvoja regij. Na Ministrstvu so tudi zatrdili, da nobena pogajanja s podjetjem niso v teku, pač pa naj bi v tem času iskali novega investitorja, ki bi usposobljenemu kadru ponudil zaposlitev. Da ponujena možnost sofinanciranja plač delavcev lastnikov Sa-fila očitno ni prepričala, dokazuje tudi razplet ponedeljkovega posvetovalnega sestanka s sindikati SKEI. Beseda naj bi še tekla tudi o ohranitvi proizvodnje, vendar, kot kaže, zaman. »Lastniki so jasno dali vedeti, da je odločitev o likvidaciji dokončna. Podjetje se zapira do konca junija,« je povedal Martin Dular, sekretar SKEI za Štajersko. Lastniki (za zdaj) I v»» molčijo »Na posvetovalnem sestanku z lastniki je sindikat predstavil svoje zahteve in namere. Odgovore od lastnikov na sindikalne zahteve, gre za večje odpravnine, pričakujemo do devetega aprila. Višina odpravnine pa bo odvisna tudi od tega, ali bo država oprostila davek na odpravnine, kar je še stvar pogajanja,« je še dejal Dular. Sama pogajanja na predlog sindikata naj bi potekala korektno. Odkar so lastniki ormoške proizvodnje očal v prvi polovici delavce in javnost obvestili, da se obrat zapira, se več niso oglasili. Tako še vedno ostaja neodgovorjeno vprašanje o usodi nepremičnega in premičnega premoženja podjetja v Ormožu. Prav tako niso podali nobenega odgovora v zvezi z odpravninami. Karmen Grnjak Podravje • Sofinanciranje naložb na obmejnih območjih Za podjetnike in podjetja do 600.000 evrov Znanstveno raziskovalno središče Bistra Ptuj je pripravilo spletno predstavitev javnega razpisa za sofinanciranje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih v letih 2021 in 2022. Razpis gospodarskega ministrstva poteka v sklopu projekta SPOT svetovanje za območje Podravja. Kot je pojasnila Jadranka Krajnc, je namen javnega razpisa spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanje novih delovnih mest na območju spodnjepodravskih občin Cirkulane, Dornava, Maj-šperk, Makole, Ormož, Podlehnik, Poljčane, Središče ob Dravi, Sveta Ana, Sveti Tomaž, Videm, Zavrč in Žetale. Projekt ponuja elektronske storitve preko portala SPOT, preko katerih lahko potencialni podjetniki podjetje ustanovijo sami na daljavo, tako da vlogo oddajo v elektronski obliki. Ob tem omogoča pomoč različnih inštitucij pri registraciji. Projekt sofinancirajo Evropski sklad za regionalni razvoj, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter agencija Spirit. Skupaj je za celoten projekt, ki vključuje vse obmejne regije, letos namenjenih 8,2 milijona evrov; od tega je za območja vzhodne Slovenije za mala podjetja predvideno 45, za srednja 35, za velika pa 25 % financiranja. Višina sredstev je omejena med 20.000 do 600.000 evrov na posamezno vlogo. Po besedah Ksenije Golob iz Bistre gre za sofinanciranje vzpostavljanja nove poslovne enote ali širitev obstoječih zmogljivosti, če gre za razvoj novih proizvodnih storitev ali bistveno spremembo proizvodnega procesa. Podjetja lahko denar porabijo za nakup strojev in opreme, ki so v primeru malih in srednjih podjetij lahko tudi rabljeni, denar pa lahko vložijo tudi v nematerialne naložbe, kot so ■ , - * , " M, < j* ' • ' * 1 Podjetja ali podjetniki v obmejnih občinah lahko pridobijo denar tudi za nakup turističnih nastanitvenih objektov. patenti, licence ali nepatentirano tehnično znanje, pa tudi gradbena, obrtniška in inštalacijska dela, nakup objektov in zemljišč. Razpis omogoča tudi nakup tu- rističnih nastanitvenih objektov, investicije pa morajo biti zaključene do konca posameznega razpisnega leta. Sta, srn Ptuj • Primus zaprt polnih 5 mesecev Ljudje so željni počitnikovanj Tako kot številni drugi ponudniki turističnih nastanitev so tudi Terme Ptuj zadnje goste sprejele konec oktobra lani. Vse od takrat naprej je hotel Primus popolnoma prazen, enako velja za kopališče. Deluje le dejavnost fizioterapije. Finančni izpad na račun epidemije je ogromen. V skupini Sava turizem ga ocenjujejo na okrog 35 milijonov evrov. Po nekaterih napovedih naj bi si turizem od vseh ukrepov, povezanih z zajezitvijo širjenja koronavirusa, opomogel leta 2024. Na podlagi sprejetega odloka vlade o zapiranju turističnih kapacitet, ki je v veljavo stopil 24. oktobra lani, so v skupini Sava turizem večino svojih resortov zaprli za turistične goste. V prepričanju, da se bo epidemiološka situacija v Sloveniji tudi na ta način hitro izboljšala, so začasno prekinili izvajanje dejavnosti tudi na Ptuju, v hotelu Primus. Od skupaj 18 hotelov skupine Sava turizem, petih apartmajskih naselij, štirih kampov in dveh glampingov sta ostala odprta le dva hotela: Ajda v Termah 3000 (Moravske Toplice) in hotel Izvir v Radencih. Na teh dveh lokacijah sprejemajo zdraviliške goste ter druge izjeme, ki jih predvideva odlok vlade (športne priprave ipd.). Epidemija odnesla 35 milijonov evrov, odpuščanj (še) ni bilo Epidemija koronavirusa in ukrepi, povezani s tem, so mnogim podjetjem povzročili ogromno gospodarsko škodo. Med najbolj prizadetimi je prav področje turizma. Turistične kapacitete so zaprte že polnih pet mesecev. In očitno bodo še kar nekaj časa. O tem, kakšna je poslovna škoda na ta račun in ali je že rezultirala v odpuščanjih, v skupini Sava turizem, ki zaposluje okrog 1.500 ljudi, pravijo: „Naše turistične kapacitete so za turistične goste, torej lani in letos, zaprte že skupaj skoraj šest mesecev. Izpad prihodkov iz naslova zaprtja Hotel Primus je zadnje goste sprejel oktobra lani. Pogled na prazne sobe je žalosten. kapacitet je približno 35 milijonov evrov. V Sloveniji turistična podjetja napovedujejo med 30 in 70 % upad prometa. Svetovni turistični analitiki pa ocenjujejo okrevanje turizma na nivo iz leta 2019 šele v letu 2024." Kot eden največjih turističnih ponudnikov v Sloveniji dosedanje ukrepe države za pomoč turističnemu gospodarstvu (predvsem sofinanciranje čakanja na delo in sofinanciranje fiksnih stroškov) ocenjujejo kot dobrodošla ukrepa. Ker je večina zaposlenih v skupini Sava Hotels & Resorts na čakanju na delu doma, odpuščanj ni bilo. A glede na zmanjšan promet tudi dodatnih zaposlitev za določen čas - kot je to bila praksa prejšnjih let - prav tako ne. Prihodnost polna neznank Lanskoletno sezono so dejansko rešili le turistični boni, kljub temu pa je izpad prihodkov turističnih ponudnikov zelo velik. „Izgubljeni" so številni najbolj udarni in najbolj zasedeni termini. Novoletne praznike, zdaj pa tudi velikonočne, je možno preživeti le doma. Ljudje so željni tako počitnikovanj kot potovanj. V Termah Ptuj beležijo povečano povpraševanje za prvomajske praznike in poletne mesece, v prvem delu leta pričakujejo večji delež slovenskih gostov. A za zdaj tudi teh še ne bodo mogli sprejeti. Tudi ko bodo odprli svoja vrata, je prihodnost negotova. „Goste bomo lahko sprejeli, če bo odlok o zaprtju turističnih kapacitet prenehal veljati. Sicer pa bomo te termine prestavili na kasnejše obdobje, ki bo skladno s sprostitvijo odloka države o odprtju turističnih kapacitet. Želimo pa si, da bo informacija o sproščanju turističnih dejavnosti podana dovolj v naprej, da bomo ponudniki uspeli izvesti trženjske aktivnosti in da si bodo gostje lahko pravočasno organizirali dopuste oz. počitnice, saj se rezervacije gostov ne zgodijo z danes na jutri," še zaključujejo v skupini Sava turizem. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Foto: CG Foto: CG 6 Štajerski V središču petek • 2. aprila 2021 Ptuj • Reflektorje na športnem stadionu lahko postavijo Je Zavod za varstvo kulturne dediščine prekoračil pooblastila? S tem ko seje ministrstvo za kulturo postavilo na stališče, da širša meja vplivnega območja kulturnega spomenika ptujski grad ni natančno določena, so se odprla številna vprašanja. Po tej razlagi je namreč možno sklepati, da ima Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) pristojnosti le znotraj 300-metrske-ga pasu okrog gradu (spomenika), medtem ko širši prostor ni definiran. So torej številne investicije - nekatere celo neizvedene zaradi strogih pogojev zavoda, kot je npr. postavitev reflektorjev na mestnem stadionu - ustavljene brez zakonske podlage in ali je ZVKDS večkrat prekoračil svoja pooblastila? Reflektorji so že bili pripeljani na Ptuj, a so jih zaradi nestrinjanja ZVKDS takrat odposlali v Lendavo. Na ministrstvu so sicer zapisali, da vplivno območje poleg 300-metrskega pasu okrog spomenika obsega tudi ves odprti prostor v širši okolici, a da ta dikcija ni izvršljiva. Mej širšega vplivnega območja naj ne bi jasno določila niti država niti občina. Po tej razlagi je torej zaščiten dejansko le 300-metrski pas okrog gradu, kar so potrdili tudi na mariborski enoti ZVKDS. Vodja Srečko Štajnbaher je pojasnil, da je pristojnost zavoda v izdajanju kulturnovarstvenih pogojev in soglasja/mnenja vezana zgolj na 300-metrski pas okrog gradu: „Posamezni kulturni spomeniki in registrirana kulturna dediščina so tudi izven tega pasu, zato je pristojnost naše službe vezana na konkretne varstvene režime v odloku o kulturnih spomenikih in določila za enote kulturne dediščine, ki so opredeljena v Občinskem prostorskem načrtu (OPN) Mestne občine Ptuj." Kljub temu pojasnilu pa se postavlja vprašanje, ali ni torej ZVKDS že večkrat prekršil svojih pooblastil, ko se je skliceval prav na določbo širšega varovanja vedute oziroma pogleda na grad. Na vprašanje o tem, ali se je na podlagi njihovih pogojev spreminjal celo projekt izgradnje Puhove-ga mostu, kot smo večkrat slišali, po tej razlagi torej povsem neupravičeno, je Štajnbaher odgovoril: „Pri gradnji Puhovega mostu nismo sodelovali v postopku, ampak smo bili samo naprošeni za mnenje o natečajnih rešitvah, izbrana pa je bila varianta, ki je nismo ocenili kot najprimernejšo." Kaj pa reflektorji na mestnem stadionu? Konec leta 2009 si je Ptuj s pomočjo Nogometne zveze Slovenije zagotovil sredstva za nakup reflektorjev za mestni stadion. Takrat so jih že kupili in celo pripeljali na Ptuj, a jih zaradi kultur-novarstvenih pogojev mariborske službe ZVKDS niso smeli postaviti. Zato so reflektorji romali v Lendavo. Ker je stadion izven 300-metr- Za postavitev reflektorjev občina ne potrebuje soglasja ZVKDS Kako bo torej ZVKDS zdaj, ko ima razlago ministrstva za kulturo o svojih pristojnostih, reagiral v primeru postavitve reflektorjev na mestnem stadionu. Štajnbaher odgovarja: „Za postavitev reflektorjev s strani našega zavoda občina ne potrebuje nobenih pogojev in soglasij, saj na tem območju ni zavarovane nobene enote kulturne dediščine. Stadion je prav tako izven 300-metrskega vplivnega območja gradu. S strokovnega stališča opozarjamo, da pri postavitvi ne sme priti do okrnitve vedut na grad, vendar pa bo odločitev v rokah ptujske občine in Upravne enote." Reflektorje na stadionu lahko torej postavijo brez večjih zadržkov. skega pasu gradu, je jasno vprašanje, ali bi jih torej lahko postavili tudi brez spoštovanja pogojev ZVKDS. Na Zavodu pravijo, da so vlogo za izdajo kulturnovarstve-nih pogojev za postavitev reflektorjev obravnavali pred sprejetjem OPN leta 2015, v tistem času pa, da se je spremenil tudi njihov krovni zakon. „Izdali smo samo kulturnovarstvene pogoje, za soglasje pa vloge nismo prejeli. V OPN in našem krovnem zakonu so pristojnosti ZVKDS bolj jasno definirane, kar pomeni, da moramo pri izdajanju pogojev in soglasij vse utemeljiti s pravno podlago," odgovarja vodja mariborske enote ZVKDS. Štajnbaher: »Varovanje kulturne dediščine bi morala biti naloga vseh« Štajnbaher sicer pritrjuje ugotovitvi, da je dikcijo širšega prostora okrog spomenika možno razumeti na več načinov in dodaja, da bi pravna podlaga ZVKDS za izdajanje pogojev in soglasij obstajala, če bi bilo območje prikazano tudi v grafični obliki: „Praktično je to nemogoče, saj so posegi v takšnem vidnem območju zelo različni, zato je načrtovanje takšnih posegov prepuščeno načrtovalcem in v končni fazi izdajanju gradbenih dovoljenj Upravne enote. Ali se takšna presoja izvaja ali ne, pa je drugo vprašanje. Varstvo kulturne dediščine v širšem kontekstu ni vezano samo na naš zavod v obliki izdajanja kulturnovarstvenih pogojev in soglasij, ampak je tudi naloga vseh, ki načrtujejo posege v širšem območju. Tolmačenje Ministrstva za kulturo je torej v tem kontekstu na mestu." Dženana Kmetec Spodnje Podravje • Večina ravnateljev zaprtju vrtcev in šol ni bila na Grozljive stiske staršev, ki so os Veliko staršev je v strahotni stiski, saj so ostali brez potrdila delodajalca, ki bi jim bovali, tokrat pa so se pristojni odločili drugače. Če nista oba starša zaposlena v eni pomoč priskočili stari starši, kar pa stroka že od vsega začetka odsvetuje, saj starej Kateri so sektorji kritične infrastrukture? Za otroke v vrtcih je zagotovljeno nujno varstvo, če sta oba starša/skrbnika ali eden od staršev/ skrbnikov, kije samohranilec, zaposlena v sektorjih kritične infrastrukture, določenih v 4. členu Zakona o kritični infrastrukturi (sektorji kritične infrastrukture so sektor energetike, sektor prometa, sektor prehrane, sektor preskrbe s pitno vodo, sektor zdravstva, sektor financ, sektor varovanja okolja ter sektor informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov), v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, zavodih s področja socialne varnosti, v Slovenski vojski, Policiji ter zaposleni v poklicnih gasilskih enotah. Predlog ravnateljev tako vrtcev kot šol je bil, naj vsi javno-izobraže-valni zavodi ostanejo odprti, vendar se njihovemu pozivu ni sledilo. Cvetličarne so lahko odprte, šole ne ... »Gre vsekakor za dvojna merila. Kakšen smisel ima, da so cvetličar- ne odprte, šole pa zaprte? Moje mnenje je, da samo z zaprtjem šol, vrtcev in nekaterih drugih dejavnosti ne bomo preprečili širjenja okužbe,« je kritična do odločitve vlade Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica Osnovne šole Ljudski vrt. Informacijo o zaprtju šol so šolski delavci znova izvedeli iz me- V vrtcih in šolah bo v naslednjem tednu le nujno varstvo. Ptuj, Podravje • Priljubljena Praznovalnica ne bo več delovala Dokončno se zapira center Bod: Priljubljena Praznovalnica znotraj centra Bodidobro na Rajšpovi ulici na Ptuju zap otroška druženja, s posebnim programom pa so skrbeli tudi za dobro počutje starše Odprtja centra Bodidobro so se Ptujčani leta 2016 močno razveselili. Ponudil je nekaj, česar dotlej v mestu ni bilo. V njem so se izvajale urice montessori za dojenčke in malčke, praznovanja otroških rojstnih dni pod imenom Praznovalnica, neformalna druženja za mamice z otroki, Sofijin kovček zgodb (druženja ob knjigah), zvočne kopeli Marjana Ostroška, slikarske delavnice, različna predavanja in delavnice zunanjih izvajalcev. Projekt Praznovalnica je predstavljal nadgradnjo praznovanj v Bodidobro. Ključna oseba je bila ves čas Petra Kolarič, organizacijo otroških zabav je začela skupaj s še dvema ustanoviteljicama, Barbaro Terbuc in Majo Zebec. S slednjo je zabave vodila zadnji dve leti. V drugih mestih tovrstne igralnice bolje sprejete Kot pravi Kolaričeva, so bili glavni izzivi vsa ta leta povezani z majhnostjo Ptuja in občasno tudi zadržanostjo do novosti: „Pred odprtjem sem spremljala tovrstne igralnice po drugih mestih in moja vizija je bila, da je odpiralni čas tudi v dopoldanskem času. Takrat naj bi bila igralnica prostor za srečevanje tistih otrok, ki ne hodijo v vrtec, in ljudi, pri katerih so v varstvu (staršev, starih staršev, varušk). Izkazalo se je, da ni zanimanja za to. Tudi sicer so na dogodke zelo pogosto prihajali ljudje iz drugih krajev (Maribor, Lenart, Slovenska Bistrica), včasih celo v večini. Pogosto je bil izziv tudi resnost prijavljenih, saj se nekateri enostavno niso udeležili, čeprav so si svoje mesto rezervirali. Kadar gre za majhne skupine, je to zelo problematično, saj nekoga drugega zavrneš, na koncu pa njegovo mesto ostane prazno in stroški se ne pokrijejo." Nato je udarila še epidemija ... Lansko leto so se težave le še stopnjevale. Epidemija je prinesla veliko negotovosti. Niso vedeli, kdaj bodo lahko dejavnosti nadaljevali in v kakšni obliki, ukrepi so se neprestano spreminjali. Tudi po rahli sprostitvi je strah ljudi pred okužbo vodil v drastičen upad zanimanja za njihove storitve, posle- dično seveda tudi v izpad prometa. „Za zaprtje centra Bodidobro sem se odločila iz več razlogov. Nekateri so povezani z osebno vizijo in cilji za prihodnost, nekateri . ut Praznovalnica na Rajšpovi ulici bi samo lani pos Foto: CG petek • 2. aprila 2021 V središču Štajerski 7 klonjena tali brez varstva za svoje otroke omogočal nujno varstvo otrok v javnih zavodih. V drugem valu so varstvo otrok koristili vsi, ki so ga potre-em od kritičnih sektorjev, si morata varstvo zagotoviti, kakor vesta in znata. Tam, kjer je to mogoče, bodo na iši ljudje težje prebolevajo okužbo s koronavirusom. dijev, šele naslednji dan, v poznih popoldanskih urah, pa so prejeli uradno okrožnico. »V zelo kratkem času smo morali organizirati nujno varstvo otrok od 1. do 3. razreda. V sredo smo tako še zbirali številke o tem, koliko otrok in zaposlenih bo v teh dneh sploh prisotnih v šoli in koliko kosil bomo morali zagotoviti. Verjetno je velika razlika, ali je to 50, 100 ali 300 kosil. S tem je nato povezana tudi nabava surovin in število kuharjev, ki bodo morali biti v tem času na delovnem mestu. Ob tem smo morali razrešiti tudi vprašanje, kako bomo organizirali delo tehničnega osebja. Slednji lahko koristijo lanski ali izredni dopust. Na voljo pa imajo tudi ukrep čakanja na delo,« je povedala Vaupotič Zemljičeva. Nujno varstvo: nekatere šole bodo učencem omogočile pouk, druge ne V OŠ Ljudski vrt je za prvo triado organizirano le nujno varstvo z učitelji podaljšanega bivanja. V učilnicah bodo namreč otroci iz različnih razredov, zato izvajanje pouka oz. spremljanje tega, kar počnejo njihovi sošolci doma, ne bo izvedljivo. Bodo pa poskušali v tem času opraviti čim več nalog s spletne učilnice. Po zadnjih informacijah bodo varstvo potrebovali le štirje učencev iz matične šole in en iz podružnične šole Grajena. Dnevno bodo pripravljali okoli 80 kosil - tudi za OŠ Olge Meglič, kjer ne bo noben učenec v nujnem varstvu. V OŠ Cirkovce bosta nujno varstvo v šoli v naslednjem tednu od 61 učencev, kolikor jih je v prvi triadi, potrebovala le dva učenca. Obema bodo zagotovili spremljanje pouka v šolski učilnici preko spleta. Vseh otrok je 222. V vrtcu pa bo deset otrok od 90. Za ocenjevanje vse manj časa Večina ravnateljev na Ptujskem zaprtju šol in vrtec ni bila naklonjena. Tudi iz razloga, ker v šolah in vrtcih Spodnjega Podravja ni bilo večjega vdora okužb s covidom-19. Kot je povedala Ivanka Korez, predsednica društva ravnateljev s ptujskega območja, bo med učenci znova upadla motivacija za delo: »V tem trenutku so največji problem ocenjevanja. Učenci namreč nimajo ocen in časa za preverjanje znanja v šoli je vse manj.« V času zaprtja so se sicer dogovorili, da otrok ne bodo obremenjevali z velikim številom videokonferenc, kljub temu pa starše naprošajo, da naj otroci opravijo vse naloge, veliko naj berejo in predvsem utrjujejo preteklo snov. Po vrnitvi v šole bo namreč po besedah Kore-zove urnik zelo natrpan: »Čaka nas ocenjevanje in zaključevanje pri večini predmetov. Obdelati pa bo treba tudi snov, ki preko pouka na daljavo ni mogoča. Dejstvo je, da je sedaj vsak dan, ki ga otroci preživijo doma, izgubljen. Zato je v tem trenutku še toliko pomembnejše, da se šole 12. aprila res odprejo. Če se to ne bo zgodilo, bomo morali začeti ocenjevati na daljavo,« je še pojasnila Korezova. V razrede pa V Vrtcu Ptuj bo v nujnem varstvu 10 % vseh otrok V Vrtcu Ptuj, v katerega je vključenih okoli 900 otrok, bo nujno varstvo koristilo nekaj manj kot 90 staršev. Vsi ti so morali vrtcu predložiti izpolnjeno potrdilo delodajalca, ki ga je tokrat šolsko ministrstvo pripravilo vnaprej. Na njem je treba označiti kritični sektor in delovno mesto posameznika. Po pojasnilih Marije Vučak, ravnateljice Vrtca Ptuj, bodo veljavna samo potrdila, kijih bo izpolnil delodajalec. »Drugih potrdil in prošenj ne moremo upoštevati, čeprav razumemo stiske številnih staršev, ki so ostali brez varstva. Da bi vse to preprečili, je bil naš predlog, da vrtec tudi tokrat ostane odprt za vse, ki varstvo potrebujejo,« je dodala Vučakova. Zaposleni v industriji niso upravičeni do nujnega varstva. bi se morali po njenem mnenju v vsakem primeru vrniti učenci od 1. do 5. razreda. Analize namreč kažejo, da je primanjkljaj znanja pri učencih nižjih razredov bistveno večji kot na predmetni stopnji. »Učenje branja, pisanja in računanja je na daljavo zelo oteženo in nekateri učenci prvih in drugih razredov imajo velike težave,« je dodala Korezova. Estera Korošec Foto: CG Foto: CG idobro ira svoja vrata. Od leta 2016, ko so začeli delovati, so tam potekala števila rojstnodneva praznovanja, zabave, ev. Zdaj enostavno prihodnosti ne vidijo več. so vezani na spremembo glede lastništva objekta. Situacija in ukrepi, ki se izvajajo že leto dni, pa so bili glavni povod ali pika na i. Zaradi ukrepov smo imeli nazadnje v pro- gramu za mamice in otroke (Urice montessori) štiri mesece dolg premor. Mamice dojenčkov so šle po porodniški spet delat, zato skupine po sprostitvi ukrepov nismo mogli krbela za praznovanje kar sto otroških rojstnih dni, a jim je plane preprečila epidemija. nadaljevati v dopoldanskem času. Treba je bilo iskati druge načine, med drugim so se mamice odločile tudi, da z udeležbo ne bodo nadaljevale in sem jim denar vračala. S prekinitvami tak program nima nobenega smisla. Program je namenjen tako majhnim otrokom, da zaradi trajanja karantene otroci prerastejo obdobje delovanja. Stroški prostora so bili zame sicer precej simbolični, saj je v lasti mojega tasta. Če bi bilo drugače, prav gotovo ne bi mogla vztrajati niti meseca več od prvega dne karantene, saj prihodek od dejavnosti tega tudi ne bi omogočal." Če ne bi bilo epidemije, je bila v rokavu nova rešitev ... Čeprav odločitev o zaprtju tega posebnega prostora ni bila enostavna, jim drugega ni preostalo. „Zavedava se, da smo bili nekaj posebnega. Prostori so bili res urejeni z mislijo na otroke. Vodilo je bila varnost in domačnost. Predvsem pa je bil ključnega pomena odnos do otrok. Imava podobne vrednote glede vzgoje lastnih otrok in sva spoštljivost ter ljubeč pristop prenesli tudi v svoje delo. Otroci so se radi vračali in to je bila za naju največja potrditev," pravita Petra Kolarič in Maja Zebec. Po odločitvi Kolaričeve o prenehanju s to dejavnostjo je Zebčeva razmišljala o nadaljevanju z delom v prostorih na Rajšpovi ulici. Kot pravi, je v ta projekt vložila veliko truda, znanja in energije: „Rada sem imela ta projekt in vsako stvar sem delala s srcem. Po tehtnem premisleku pa sem na koncu prišla do odločitve, da trenutni časi in vsi ukrepi, ki nam vodijo življenja, žal niso primerni za nov začetek. Ne upam si vložiti denarja in potem imeti zaprta vrata. Odločitev je bila težka, pa vendar bom poskusila Praznovalnico peljati dalje, ampak v toplejših mesecih, ko organiziram zabave za otroke v gozdu in na prostem. Še naprej se bom trudila, da bo vsak rojstni dan poseben, da bom še naprej program pripravljala z veliko srčne energije in v dobro otrok. Verjamem, da nam bodo starši še naprej zaupali kot do sedaj in da bodo gozdne zabave osrečile še veliko otrok." Dženana Kmetec Petra Kolarič in Maja Zebec Epidemija je uničila številne sanje „Pred prvim zaprtjem marca 2020 sva bili s Praznovalnico na vrhuncu in vsi termini so bili zasedeni. Če bi nadaljevali s tem tempom, bi lahko letno osrečili kakšnih sto otrok. Pred tem seveda ni bilo tako številčno, saj sva prepoznavnost šele gradili. Ravno v trenutku, ko seje najin trud začel obrestovati, se je zadeva obrnila," se spominja Kolaričeva. Na uricah montessori, ki so jih izvajali kot edini na Ptuju, pa tudi širše, so vsako leto znanje delili približno 32 družinam. Odločitev Kolaričeve, da zapre vrata igralnice, je bila zanjo hkrati težka in lahka. Ima namreč nove cilje za prihodnost. Želi delovati kot svetovalka v prvih letih materinstva in kot poporodna spremljevalka: „Svojo skupnost ustvarjam na socialnih omrežjih pod imenom Bodidobro in tam bom dejavna še naprej. Težka odločitev pa je bila, ker mi je žal za vsako mamico, ki je še nameravala obiskati ta program in tako postaviti zdrave temelje za svoje materinstvo. Prostor, kjer se mamice lahko družijo, je bil velika pridobitev, seveda pa ni šlo le za druženje, ampak tudi za medsebojno in strokovno podporo pri izzivih." Prostor na Rajšpovi ulici, kjer so delovali doslej, bodo lastniki dali v najem. Foto: arhiv Foto: arhiv 8 Štajerski Politika petek • 2. aprila 2021 Slovenija, Podravje • Skrb za zaščito živali je pretirana in obremenjujoča Pse in mačke na dvorišča in v ute Ob tragičnem dogodku, ko je zaradi ugriza psa življenje izgubila osemletna deklica, so spet postale glasnejše zahteve, da potrebujemo nov zakon o zaščiti živali. Že pred meseci ga je v parlamentarno proceduro vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano poslanko SD Meiro Hot, 19. marca pa so o njem razpravljali tudi državni svetniki v okviru komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Cilji predlaganih sprememb in dopolnitev predloga zakona so predvsem preprečiti, da se živali izpostavlja neprimernim pogojem, omejiti in preprečiti omejevanje gibanja živali, prepovedati ubija- nje živali za namene pridobivanja kož in krzna ter prepovedati evta-nazijo zdravih živali v zavetiščih, prepovedati privez psov na verige, uveljaviti višje kazni za prekrške ter finančno delno razbremeniti Cvetko Zupančič meni, da pes ne more biti družinski član. Foto: Sta/M 24 Foto: Dreamstime/M24 Po mnenju komisije Državnega sveta je »normalno bivanjsko okolje za domače živali (psa in mačko) kmečko dvorišče«. Novi zakon o zaščiti živali bo, kot kaže, imel težavno pot. V času epidemije ogromno »na črno« uvoženih psov Epidemija koronavirusaje močno spremenila življenje po vsem svetu, ljudje so veliko več časa preživeli doma. Zaradi izoliranosti ter osamljenosti sije veliko ljudi, predvsem otrok, zaželelo štirinožnega prijatelja, s katerim bi se sprehajali, igrali in družili. »V Slovenji je trenutno res ogromno psov. Prevladujejo majhne pasme, žal pa jih je veliko k nam prišlo na črno in brez pravih dokumentov, obveznih cepljenj, in veliko mladičkov je tudi premladih za prodajo. Veliko psov pripeljejo na črno iz Romunije, Bolgarije, Bosne, Srbije. Trenutno na izbiro pasme zelo vplivajo zvezdnice in različni influencerji, tako so moderni pomerančki, pa čivave, jorkširski terierji, špici, maltežani ... Po internetu se lahko dobi izbranega psa za malo denarja, a vam zagotavljam, da tak pes zagotovo ni cepljen, nima urejenih dokumentov, lahko je poln notranjih zajedavcev, kar je za žival, mladička, zelo nevarno,« pravi veterinarka Sara Suhadolc Scholten, zaposlena na Kliniki za male živali Veterinarske fakultete. občine pri stroških za zapuščene živali v zavetiščih. Na prvi pogled plemenite rešitve, a državni svetniki, predvsem predstavniki kmetov, menijo drugače. Pes ni član družine Opozorili so, da podoben zakon pripravljajo na ministrstvu za kmetijstvo in da bo ta predlog vseboval tudi številne predlagane rešitve, poleg tega naj bi bil bolj sistematičen in celovit. V razpravi pa smo nato lahko slišali nekaj stališč, ki so marsikoga pustila odprtih ust. Roman Žveglič, novi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), je izpostavil, da se ne strinjajo s tem, da bi se prenehalo evtanazirati zdrave živali, ki so več kot 30 dni v zavetišču, ker bi to dodatno obremenilo občinske proračune. Po njegovem mnenju bi morala biti skrb za zapuščene živali pač financirana iz prostovoljnih prispevkov. Meni tudi, da je normalno bivanjsko okolje za pse in mačke kmečko dvorišče, ne pa kavč v dnevni sobi. Skrb za zaščito domačih živali se zdi članom komisije DS pretirana in obremenjujoča. Cvetko Zupančič, državni svetnik in nekdanji predsednik KGZS, je celo izjavil, da zanj nobena žival nikoli ne bo družinski član in da ga tako dojemanje psov in mačk moti. Enaka ureditev za vse domače živali ni možna Po mnenju večine članov komisije državnega sveta je največja težava psov in mačk to, da njihovi iztrebki onesnažujejo okolico. Županu Sevnice Srečku Ocvirku pa se celo kolca po časih, ko so pasjo in mačjo populacijo urejali lovci. Člani komisije DS menijo, da ni mogoča enaka ureditev za vse domače živali, ampak bi bilo smiselno razmisliti o drugačni ureditvi za »hišne ljubljenčke« v stanovanjih in urbanih okoljih ter za domače živali na kmetijah. Prav tako so na KGZS proti temu, da bi se obvezno označevalo mačke. In seveda so predlog zakona zavrnili. Žiga Kariž, Sm Gospodje svetniki, vi to resno? Oni dan meje nasmejala priznana literarna zgodovinarka, kije skromno besedišče naših politikov pripisala dejstvu, da so nehali brati knjige v 5. razredu, saj še vedno uporabljajo metafore iz slovitega Tajnega društva PGC. A vzroke za pritlehen nivo politične komunikacije je treba iskati nekje drugje, tu gre bolj za stanje duha. Medte ko se navadni smrtniki često zgražamo nad dogajanjem v parlamentu in izjavami, ki si jih privoščijo (in politično preživijo) poslanci, so jim tokrat pozornost ukradli državni svetniki. Člani komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so modrovali na temo novega zakona o zaščiti živali in si privoščili cvetke, zaradi katerih so šle marsikateremu živaloljubcu dlake pokonci. Psi in mačke, ki so naši najpogostejši hišni ljubljenčki in ki nas, kot kažejo raziskave, poleg pozitivnih učinkov na naše duševno in fizično zdravje učijo tudi empatije, so za člane omenjene komisije v prvi vrsti nadležni sralci in onesnaževalci, ki jim je mesto na kmečkem dvorišču, v pesjaku, najbrž še kje v štali, nikakor pa ne v hiši ali, bognedaj, na kavču, kar je zanje že kar heretična misel. Da pes še najbolj sodi na verigo, sicer niso upali izreči na glas, jim je pa žal, da jih lovci ne smejo več streljati. Očitno je bilo včasih po njihovem še vse tako, kot mora biti, če je bilo psov ali mačk preveč, je vse rešila puška ali pa s kamni obtežena vreča, v kateri so mladiče vrgli v vodo. Ker njihov obstoj preveč stane, bi še naprej pobijali tudi zavrženčke, ki po mesecu dni v azilu ne najdejo novega doma. Gospodje državni svetniki, vi to resno? Ste prespali evolucijo, med katero seje slednjič spremenil tudi odnos do živali? Ne strinjate se niti s predlogom o obvezni registraciji mačk, ki bi ga v EU uvedli po »pasjem« vzoru in s katero bi na prijaznejši način uvedli več nadzora nad nekontroliranim razmnoževanjem. Namesto preventive vi še naprej navijate za preživelo metodo ubijanja. Da ljubitelji malih živali več kot evidentno pretiravajo s svojo skrbjo za njihovo zaščito, kije pretirana in nepotrebna, še dodajate, saj gre vendar samo za živali, ki nikoli ne morejo imeti statusa družinskega člana. Seveda ima vsakdo pravico do lastnega mnenja, do različnosti bi morali gojiti strpnost, torej je samo od lastnika odvisno, ali bo njegov hišni ljubljenček živel v pasjem boksu ali pa bo spal z njim v postelji. Je pa vseeno grozno poslušati nazadnjaške izjave komisije, v kateri sedijo tudi najvišji predstavniki kmečkega lobija, kajti tu ne gre več samo za pse in mačke, gre za odnos do živali nasploh. Kar strah meje pomisliti, kako ti gospodje ravnajo z živalmi v svojem hlevu in kako v resnici dojemajo pojem dobrobiti živali. Gotovo ne z empatijo. Senka Dreu Podravje • Projekt Poni na Ptuju Šest bodočih podjetnic • • • i • razvija nove ideje Marca se je na bodočo podjetniško pot tako na Ptuju kot v Mariboru in Lenartu podalo 22 posameznikov, ki so se prijavili na javni razpis, poslali prijave s svojimi podjetniškimi idejami in bili izbrani za sodelovanje v evropskem projektu PONI Podravje, kar je kratica za »podjetno nad izzive«. Foto: VT Šest udeleženk Poni programa na Ptuju svoje ideje bistri v znanstvenoraziskovalnem središču Bistra Ptuj. Na Ptuju je tovrstna praksa novost, gre namreč za podjetniško usposabljanje tistih, ki si želijo uresničiti svojo podjetno idejo, cilj projekta pa je zagon novih podjetij ter preko tega ustvarjanje novih delovnih mest v podjetništvu. Dvanajst podjetniških idej razvijajo v Regionalni razvojni agenciji za Podravje - Maribor (RRA Podravje - Maribor), na Ptuju na Znanstvenoraziskovalnem središču Bistra Ptuj (ZRS Bistra Ptuj) je šest udeleženk, v Lenartu na Regionalni agenciji Slovenske gorice (RASG) pa štirje. Projekt, ki v Podravju torej trenutno poteka na treh lokacijah, koordinira RRA Podravje Maribor, bodoče podjetnike pa sta - za določen čas štirih mesecev - poleg omenjene zaposlili še dve agenciji: ZRS Bistra Ptuj in RASG. Poleg začasne zaposlitve in svojih prostorov pa bodočim potencialnim podjetnicam in podjetnikom nudijo predvsem mentorstvo in pomoč pri razvoju poslovne ideje ter pri izdelavi poslovnega načrta, delo skupaj s sebi podobnimi, mreženje in tudi možnost individualnih izobraževanj. Foto: VT Skupno predavanje o Informacijsko komunikacijskih tehnologijah so za udeležence dveh Poni skupin - ptujske in lenarške - pripravili v Lenartu. Program, ki so ga pripravili za podjetništva učeče se, tako vključuje razvoj poslovne ideje, raziskavo trga, tečaje javnega nastopanja, marketinga, financ in davkov ter še česa. V Mariboru je ena skupina slušateljev že zaključila podjetniško izobraževanje, skupini na Ptuju in v Lenartu pa sta prvi. Ideje: pasja šola in salon, italijanska picerija ... Vodja projekta PONI Podravje v ZRS Bistra Ptuj Robert Novak: »Naš cilj je, da v dveh letih in pol usposobimo 36 udeleženk in udeležencev programa; imeli bomo namreč šest skupin po šest slušateljev. Glavni cilj za naše udeležence - oziroma mi na Ptuju imamo same udeleženke - pa je, da v štirih mesecih svojo podjetniško idejo razvijejo do te mere, da pripravijo kakovosten poslovni načrt, s katerim lahko jutri ustanovijo svoje podjetje in začnejo poslovati.« Na Ptuju tako šest bodočih podjetnic razvija zelo raznolike in zanimive ideje: dve bosta ponudili storitve, namenjene domačim ljubljenčkom - ena razvija podjetniško idejo o pasji šoli, druga pa o salonu za pse in mačke, naslednja namerava na Ptuj pripeljati pristno italijansko picerijo, druga razvija storitve turističnih nastanitev v okolici Ptuja, ena je grafična oblikovalka in ena tekstopiska. V Lenartu pa rastejo ideje o masažnem salonu, o permakulturni turistični kmetiji, blagovni znamki trajnostnih oblačil in pripomočkov za vadbo, en udeleženec pa razvija poslovno idejo o vadbeno-zdravstvenih centrih po Sloveniji. Udeleženci so s predavanji in delavnicami zadovoljni, predvsem pa so se, pravijo, začeli zavedati, kako veliko učenja in dela jih še čaka. Maja 2021 bo objavljen naslednji poziv k sodelovanju v projektu PONI Podravje. Vida Tos petek • 9. aprila 2021 Podjetništvo Štajerski 9 Slovenija, Podravje • Mesne verige različno organizirane in zato različno uspešne »Ne moremo enačiti razvoja kmetijstva z reševanjem socialnih stisk kmetov« Slovenske mesne verige se močno razlikujejo po posameznih panogah, kažejo rezultati analize, ki je bila opravljena ločeno za sektor prašičereje, govedoreje in perutninarstva. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar opozarja, da se slovenski živinoreji po aktualnih trendih ne piše najbolje. Skupno je namreč prireja mesa v zadnjem desetletju upadla za desetino, še posebej med epidemijo pa so cene padle na dno. Prireja se je zmanjšala kar za polovico. Bolje je v govedoreji, kjer se je prireja mesa za malenkost (2 %) povečala, medtem ko je bilo mesa perutnine več kar za tretjino. Kljub temu da je kon-dicija slovenskih mesnih verig zelo raznolika, pa je vsem skupen upad tržnega deleža domačega porekla. Kuharja skrbi naraščanje mednarodne menjave v smeri, da domače izvažamo, tuje pa uvažamo. Kavbojske prodajne mreže Omenjeni podatki so tudi rezultat organiziranosti in povezanosti v posameznih mesnih verigah, ki se vlečejo že iz preteklosti, te razlike pa je zdaj koronska kriza samo še poudarila. »Pričakovano jo je najbolje odnesel perutninski sektor, kar dokazuje tudi primer z vašega konca - sistem Perutnine Ptuj. Zahvaljujoč dolgoročnim pogodbam in dobri organiziranosti so šli skozi brez večjih pretresov,« pravi Kuhar in dodaja, da so podobno uspešno zgodbo pisali tudi v mlečni verigi. »Povsem drugače pa je na trgu prašičereje. Ta deluje precej ad hoc, bi rekel, da bolj po kavbojsko. Prodajna mreža je slabo organizirana brez dolgoročnega partnerskega sodelovanja, zato se je v krizi tudi skoraj zrušil. Tisti rejci prašičev in govedi, ki so imeli pred epidemi- jo povezavo s kupci, so sicer dobili slabše plačilo, a so obstali, medtem ko so bili tisti na prostem trgu prisiljeni meso klavnicam prodati po likvidacijskih cenah. To pomeni, da niso vsi v enako slabem položaju, če podatke združimo, pa seveda dobimo statistično katastrofo.« Reševanje socialnih stisk pred razvojem Čeprav meni, da za vse ne gre kriviti politike, pa se Kuhar strinja, da je ta polna lepih besed in viso-koletečih strategij, ki pa ne dočakajo realizacije in so si včasih tudi povsem nasprotne. Tako se pogosto zdi, kot da oblast nima točno določenega kompasa, v katero smer bi rada šla. »Dogaja se, da na S • i „i , K- iVv Naravne danosti Slovenije so idealne za govedorejo, a na trajnostno intenziven, ne pa na trajnostno zaostali način, je prepričan agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar. kmetijskem ministrstvu delajo ljudje, ki ne kažejo iskrenega interesa za kmetijstvo, ampak imajo neke druge ambicije. Nekdanjo ministrico je najbolj fasciniralo življenje na podeželju, precej pozornosti je posvečala socialno-ekonomskemu položaju kmetov. Drži, da je ta pogosto zelo težek, a vendar, pa naj se sliši še tako kruto, ne moremo enačiti razvoja kmetijstva z reševanjem socialnih stisk ostarelih kmetov. Oziroma to vsekakor ne bi smel biti fokus kmetijske politike. Njena glavna naloga bi morala biti usmerjena v spodbujanje odnosa na ravni primar-sekundar. Med kmeti in živilskopredelovalno industrijo vlada naravna napetost, ki bi jo politika morala blažiti in usmerjati v razvoj, ne pa da jo še spodbuja in s tem pomaga destabilizirati že tako šibke verige. Poleg tega je njena naloga v izboljševanju pogojev in stimulaciji uspešnih kmetov ter vzpostavitvi reda na področju evidenc.« ■ , V» V» V» • I Leteči prašiči in roba brez računov S podatkom, da se 20 % mesa prašičev proda »pod mizo«, torej mimo uradnega zakola v klavnicah, je Kuhar šokiral celo glavne akterje v slovenskem kmetijstvu, med drugim prvega moža KGZS, ki je temu odločno nasprotoval. »Gre celo za precej konzervativno oceno, menim, da je realnost še hujša, razlogi za tako stanje pa tičijo v premalo natančnih evidencah reje in zakola prašičev, zaradi česar ostaja veliko prostora za sivo ekonomijo in 'leteče prašiče', kot rečem tistim, za Brez sprememb bomo izpadli iz igre V javnosti se veliko govori o škodljivih izpustih toplogrednih plinov, kijih povzroča živinoreja, zato ji nekateri niso preveč naklonjeni. »Vsaka reja živali s seboj prinaša neko okoljsko breme, vendar imate verjetno v mislih posnetke zelo intenzivne govedoreje iz Amerike, kjer so pomisleki o učinkih na okolje povsem upravičeni, a gre za povsem druge velikostne razrede reje. Naša usmeritev je v reji goveda na trajnostno intenziven, ne pa na trajnostno zaostali način, kot ga imamo v večini zdaj.« Spremeniti pa bo treba tudi miselnost in dojemanje kmetijstva. Tako en sam odstotek velikih kmetij nadzira 65 % svetovne kmetijske zemlje. Aleš Kuhar poudarja, da gre za ekstremno koncentracijo in da se bomo morali prilagoditi novim razmeram, okrepiti konkurenčnost in se usposobiti za te velike spremembe, sicer bomo izpadli iz igre. Zato bo potrebnega veliko podjetniškega duha, ki pa ga lahko pričakujemo le od 15 % mladih kmetov, ne pa tudi od vseh ostalih, ki bodisi ostareli životarijo na domači kmetijici bodisi kmetujejo na tradicionalen način, ki ga bo sčasoma prav tako povozil čas. katere nihče ne ve, kje so končali.« A ni tako samo v prašičereji, še huje je po njegovem v vinarstvu. »Vedeti je treba, da je samo 40 % vina pla-siranega preko trgovskih sistemov, vse ostalo se proda neobdavčeno. Nihče nima interesa, da bi se naredilo korak naprej, da bi se reklo bobu bob. Praksa je takšna, da gostinec plača liter vina z računom, vse ostale pa brez. Žal je to odraz splošnega civilizacijskega stanja naše družbe in države.« Slovensko kmetijstvo je nedvomno specifično, kar se tiče pogojev kmetovanja. Slovenija ni Vojvodina, Bavarska ali Ukrajina z nepreglednimi ravnicami, zato njena prihodnost ni v poljedelstvu, ampak živinoreji, še posebej govedoreji, ki jo Kuhar ocenjuje kot nebrušen diamant. »Izbrati je treba take vrste kmetovanja, ki omogočajo ekonomsko osnovo za preživetje. Naše naravne danosti pač niso primerne za poljedelstvo in zelenjadarstvo, ampak predvsem za sodobno ekstenzivno, napredno in trajnostno govedorejo, tudi ekološko, prihodnost pa je še v vinogradništvu in sadjarstvu.« Senka Dreu Foto: SD Slovenija, Podravje • KGZS odgovarja na očitke o letečih prašičih Najlažje je s prstom kazati na kmeta Izjava, da se najmanj 20 odstotkov mesa prašičev proda brez uradnih evidenc, torej na sivem trgu, ki jo je na nedavni »mesni konferenci« podal agrarni ekonomist Aleš Kuhar, je močno pretirana, pravijo na KGZS. Prepričani so namreč, da je bilo na konferenci tej temi namenjene preveč pozornosti, kar so podprli tudi s številkami. Zavedajo se, da je slovenska prašičereja zašla v resne težave, saj se je stalež prašičev v zadnjih dvajsetih letih z dobrih 650.000 zmanjšal na 240.000. To pripisujejo prestrukturiranju prašičerejskega sektorja, v katerem so se zaprle mnoge velike farme, hkrati pa se je preoblikovala tudi domača kmečka reja. Samooskrba s prašičjim mesom je postopno upadala, na policah pa se je znašlo vse več mesa iz uvoza. Je domači zakol res takšen problem? Zavedajo se, da problem sivega trga ni nepomemben. Že pred več kot desetimi leti so od ministrstva zahtevali ukrepanje na to temo, a doslej brez uspeha. »Se pa ne strinjamo s predstavljenim podatkom, da na sivem trgu konča okrog 140.000 prašičev. Leta 2019 je bilo v Sloveniji zaklanih nekaj več kot 330.000 prašičev, od tega jih je statistika zajela slabih 260.000. Razlika je 70.000 in ne 140.000 živali, pomeni pa zakol za lastno uporabo na kmetijah. Je domači zakol živali res tako velik problem, kot menijo nekateri, da ogroža verigo s prašičjim mesom, ali gre za pretiravanje?« Opozarjajo tudi na podatke o uvozu. Leta 2019 je bilo v Slovenijo uvoženih 83.000 prašičev in skoraj 65.000 ton prašičjega mesa, ki je predelano. »Te slovenski potrošnik pojmuje kot slovenske, zato jih kupuje v prepričanju, da s tem podpira slovenskega rejca. Dokler je tako, da predelovalna industrija za svoje izdelke ne uporablja domačih surovin, oglašuje pa jih s pristnimi izrazi slovenskega kmečkega podeželja, potrošnik ne more izbrati in z nakupom izkazati pripadnosti slovenskim kmetom, ampak nevede podpira tuje rejce, saj težko najde meso in mesne iz- delke, ki imajo jasno naveden izvor in poreklo.« Čakajo na shemo Izbrana kakovost Rešitev zato vidijo v shemi Izbrana kakovost (IK) za prašičje meso, ki je v pripravi in ki bo zagotovila transparentnost in sledljivost prašičjega mesa od rejca do potrošnika. Kar pa, kot menijo, nekaterim deležnikom očitno ne ustreza. »Pozablja se, da živilskopredelo-valna industrija izvozi visok delež kakovostnega slovenskega mesa, na drugi strani pa uvozi meso za predelavo po nizkih cenah. Kmetje se ne ukvarjajo z uvozno-izvoznimi posli predelovalcev in trgovine, nosijo pa posledice tega početja. Takšno ravnanje ruši samooskrbo s prašičjim mesom, saj pritiska na zniževanje odkupnih cen prašičjega mesa. Je pa seveda najlažje s prstom kazati na kmeta in izpostaviti visok delež prašičev, zaklanih izven klavnic,« so v svojem odzivu na očitke o razpredenosti sive ekonomije v prašičereji in letečih prašičih, ki končajo izven uradnih klavnic, ostri na KGZS. Senka Dreu 10 Štajerski Naše prireditve petek • 2. aprila 2021 Ptuj • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 7. sezona - prvi del Polfinalni oder za Lano Mio, Blažko, dve Hani in Evo Ptujski oder pevskih talentov v 7. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki ga družba Radio-Tednik Ptuj izvaja v sodelovanju z osnovnimi šolami in občinami, so v prvem delu sestavili pevci iz OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena in OŠ Olge Meglič. V studiu Radia Ptuj so se predstavili z izbranimi pesmimi, ki jim tonsko in glasovno najbolj ustrezajo. Blizu pa so jim tudi po sporočilnosti. Sponzorji prireditve oculus Peli so: OŠ Ljudski vrt: Kana Kozel v starejši kategoriji Podružnica Grajena: Lana Mia Marušič in Domen Tikvič v mlajši kategoriji ter Blažka Brlek in Klara Tikvič v starejši. OŠ Olge Meglič: Alen in Aleks Pšajd, Špela Vtič, Kana Rojs, Kana Kmetec in Ajda Rojs v mlajši kategoriji ter Eva Ritonja v starejši. www.tednik.si Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Vsi so se potrudili in skušali čim bolje odpeti, da bi prepričali strokovno komisijo, ki ocenjuje njihove nastope, in želeno napredovali, najprej v polfinale, nato pa v finale projekta. V tej sezoni jo vodi operni pevec in glasbenik Tim Ribič. Razveseljivo je, da se nekateri mladi pevci vračajo iz sezone v sezono, tudi zato, ker želijo pevsko napredovati in se čim večkrat predstaviti. Zaradi korona omejitev v tej sezoni na predizborih ne nastopajo pred občinstvom. Snemanje v studiu pa je, kot pravijo, zanje nova dobrodošla izkušnja. Dodatno pa jih v studiu spodbujata Domen Hren in Dalibor Bedenik. V polfinale sta iz OŠ Ljudski vrt, podružnice Grajena, napredovali Lana Mia Marušič v mlajši kategoriji s pesmijo Nisi sam (Ula Ložar) in Blažka Brlek v starejši, ki je zapela pesem Daj se nasmej skupine Bepop. Matično OŠ Ljudski vrt bo v polfinalu predstavljala Hana Kozel v starejši Akcija bo potekala v aprilu in maju po sistemu od vrat do vrat. Za brezplačen odvoz se uporabniki prijavite z obrazcem, ki ga prejmete na položnici za mesec marec. Uporabnike vabimo, da odpadke, ki se ne zbirajovposodah ali vrečkah doma, pripeljete v katerega izmed šestih zbirnih centrov v upravljanju Čistega mesta Ptuj. Informacije o lokacijah in odpiralnih časih najdete na spletni strani https://cistomesto.si/zbirni-centri/ oz. skenirajte QR-kodo. emDvid ? Vodovodni material ? Sanitarna oprema ? Elektro material ? Gradbeni material ? Ogrevalna tehnika ? Metalurgija t:027885470 m:041345668 e:info@kemovod.si s:www.kemovod.si Sponzorji so bili: MO Ptuj, ATP avtobusni in tovorni prevozi, Oculus Weltweite Industriemontagen, Dravske elektrarne Maribor - največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, Sazas, Talum, Klima Ptuj, Anprotehnik, Teleing gradnje, Kemovod, Čisto mesto. Beto-narna Kuhar Dušan - beton in betonski izdelki, Biro 33 Stanislav Arnuš, Kaas avto Ptuj in Avtoservis Turnšek Ptuj. kategoriji s pesmijo Poljubljena (Tabu). Polfinalistki iz OŠ Olge Meglič pa sta: Hana Kmetec s pesmijo Ni predaje, ni umika (BQL & Nika Zorjan) v mlajši kategoriji in Eva Ritonja s pesmijo Za vedno (Nika Zorjan) v starejši kategoriji. Tudi v novi sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so imeli mladi pevski talenti polno podporo ptujske županje Nuše Gajšek. „Da gre za dober projekt, ki je odlično sprejet med ljudmi, priča tudi to, da je postal tradicionalen, ki ga boste letos izvedli že sedmič po vrsti, kljub epidemiji, ki ste jo vzeli kot izziv in projekt prilagodili na način, da je vse v skladu z ukrepi. Otrokom pa niste odvzeli tistega, kar najraje počno - pojejo slovenske pesmi in se veselijo. V MO Ptuj se trudimo podpirati mlade talente na najrazličnejših področjih, saj se zavedamo, da vlagati v mlade pomeni vlagati v prihodnost. Vaš projekt to zagotovo je - išče mlade talente, jim daje možnost, da se predstavijo in tudi na tak način izoblikujejo del svoje osebnosti. Ne gre le za promocijo slovenske glasbe, gre za širjenje obzorij, za pripadnost nečemu, zdaj, v spremenjenih razmerah, je marsikomu to priložnost, da izrazi, kar najbolj pogreša, in to preko petja, glasbe. Vse čestitke in pohvale. Verjamem, da bomo o tem projektu še dolgo govorili, da bodo otroci še dolgo odkrivali svoje glasbene talente in ohranjali ljubezen do slovenske glasbe, tudi z vašo pomočjo," je povedala županja Nuška Gajšek in mladim pevskim talentom tudi v novi sezoni zaželela veliko uspehov. Vsi udeleženci tudi v 7. sezoni dobijo za spomin majico projekta. MG Foto: Črtomir Goznik Lana Mia Marušič, 4. g-razred, podružnica Grajena, pesem, Nisi sam (Ula Ložar): „Pesem sem si izbrala sama, ker mi je všeč. Zelo rada pojem slovenske pesmi, še posebej pa pesmi Nine Pušlar, Hajdi Korošec, Ule Ložar in Dejana Vunjaka. Moji domači bi vam povedali, da pojem neprestano oz. ves svoj prosti čas. Obiskujem solo petje. V šoli mi gre dobro, moja predmeta sta slovenščina in šport. Imam dva muca. Rada tudi kuham in pečem. Od slaščic najraje mafine. V projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo letos sodelujem drugič." Foto: Črtomir Goznik Aleks in Alen Pšajd, 3. a-razred, OS Olge Meglič, pesem Tli planike (Ansambel Borisa Kovačiča): „Pri izbiri pesmi nama je pomagala mama Jelka in učiteljica Alenka. Zelo rada pojeva, zlasti še narodno-zabavne pesmi. V šoli nama gre odlično. Najraje imava šport, likovno vzgojo in slovenščino, matematiko malo manj. Zelo zavzeto se učiva igranja na klavirsko harmoniko. Rada se tudi igrava. Pomagava pri pospravljanju, pospravljanje spalnice in dnevne sobe sodi med najina domača opravila. Rada imava tudi živali, imamo psa in tri muce." Alen razmišlja o tem, da bi nekoč postal električar. Aleks pa bo gradbenik, graditi želi hiše. s v SJfc* w petek • 2. aprila 2021 Naše prireditve Štajerski TEDNIK 11 Foto: Črtomir Goznik Domen Tikvič, 3. g-razred, podružnica Grajena, Kekčeva pesem: „Sodelujem prvič, za to sem se odločil sam, pa tudi pesem, ki sem jo zapel, sem izbral sam. Zraven sem tudi zaigral na frulico. Predvsem je moja želja, da bi se čim bolje, predstavil. Kekčevo pesem imam tudi najraje. Všeč so mi tudi pesmi Čukov in Modrijanov. V šoli mi gre dobro, imam same petice; najraje pa imam glasbo. Tteniram tudi nogomet pri NK Grajena (U-9). Obiskujem pa tudi glasbeno šolo, kjer se učim igranja na kljunasto flavto (frulico). Zelo rad imam tudi rastline (kaktuse) in živali s perjem, zlasti še ujede." Foto: Črtomir Goznik Hana Kozel, 8. c-razred, OŠ Ljudski vrt, pesem Poljubljena (Tabu): „Prvič sem nastopila že v tretjem razredu. Skupina Tabu je moja priljubljena skupina, zato sem si tudi izbrala njihovo pesem. Najprej sem sicer želela zapeti njihovo pesem Angel. Rada pojem slovenske in angleške pesmi. Tudi moj cilj je bil, da čim bolje odpojem, tako kot vseh drugih, ki sodelujemo v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Igram violino in se družim s prijatelji. Od predmetov v šoli imam najraje likovno vzgojo in matematiko. Rada bi postala medicinska sestra, ker bi rada pomagala ljudem." Foto: Črtomir Goznik Hana Kmetec, 5. b-razred, OŠ Olge Meglič, pesem Ni predaje, ni umika (BQL & Nika Zorjan): „Z mamo sva pesem skupaj izbrali. Pesem mi je všeč, ima močan karakter in sporočilnost. Rada imam pesmi Nike Zorjan in Eve Boto; pojem pa tudi angleške pesmi. V šoli mi gre odlično, imam same petice. Od predmetov imam najraje angleščino, slovenščino, šport in glasbo. Rada plešem, igram tudi violino in obiskujem solo petje. Nekoč bi bila rada učiteljica plesa, morda pa tudi razredna učiteljica ali učiteljica slovenščine. Rada plešem, igram tudi violino. Obiskujem solo petje. Tudi peči že znam, najraje pečem pecivo, torte in sufleje." Foto: Črtomir Goznik Blažka Brlek, 6. g-razred, podružnica Grajena, pesem Daj se nasmej (Bepop): „Pri tej pesmi me je pritegnil naslov, prav tako tudi spot te pesmi, ki so ga snemali na Panorami in pri nas v Grajeni. Igram na harmoniko in treniram boks, pripravljam se na tekmovanja. Za boks so me navdušili sošolci in prijatelji. Moji predmeti v šoli so likovna, matematika in gospodinjstvo. V prostem času rada kuham in pečem, še posebej palačinke in sufleje s sladoledom, toplimi malinami in smetano. Želim postati pevka in imeti svoj narodno-zabavni ansambel." Foto: Črtomir Goznik Spela Vtič, 3. a-razred OS Olge Meglič, pesem Dobro jutro življenje (Alya): „Prvič sodelujem v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Za sodelovanje sem se odločila sama, tudi pesem sem si izbrala sama. Sicer pa raje pojem angleške pesmi (Justin Bieber), od slovenskih pevcev pa mi je najbolj všeč Alyja, zato sem si tudi izbrala njeno pesem. V šoli imam najraje šport in slovenščino. V prostem času igram klavir in plešem. Obiskujem pa tudi atletiko. Želim postati filmska igralka in učiteljica klavirja. Študirati želim v New Yorku." Foto: Črtomir Goznik Ajda Rojs, 5. b-razred, Oš Olge Meglič, pesem Lepo je živet (Eva Boto): „Sodelovala sem že lani. Izbrano pesem sem se začela učiti pri solo petju, resneje pa sem jo začela vaditi za letošnji nastop v projektu 7. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Rada pojem pesmi Nine Pušlar in Eve Boto, prav tako angleške pesmi. V šoli imam same odlične ocene. Od predmetov pa najraje slovenščino, glasbo in šport. Igram klavir, rada tudi plešem in sama sestavljam koreografijo. Rada bi postala medicinska sestra ali pa učiteljica petja." Foto: Črtomir Goznik Klara Tikvič, 7. g-razred, podružnica Grajena, pesem Lahko noč, Piran (Anika Horvat): "V projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo sodelujem četrtič, tudi zato, ker rada pojem. Pesem, ki sem jo letos pela, sem večkrat slišala, postala mi je všeč, zato sem jo tudi izbrala. Pri petju in glasbi nimam vzornikov. Moja največja želja je, da bi čim bolje zapela, da bi prišla naprej. O tem, kaj želim postati, pa še ne razmišljam. Čas bo prinesel tudi to odločitev. V šoli mi gre dobro, moji izbrani predmeti pa so likovna vzgoja, zgodovina, glasba. Rada tudi plešem." Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Hana Rojs, 4. a-razred, Oš Ogle Meglič, pesem Pusti me (Nina Pušlar): „Ta pesem mi leži. Pri izbiri me je podprla tudi učiteljica solo petja Ana Delin. Prvotno sem si sicer izbrala pesem Srečanje, ki jo poje Ditka, za katero pa ni bilo matrice. Zelo rada pojem slovenske pesmi, bolj kot angleške. Še posebej pa rada pojem pesmi, ki jih pojeta Nina Pušlar in Eva Boto. V šoli imam same odlične ocene. Treniram tudi boks in igram klavir. Najraje imam matematiko, šport, likovno vzgojo. Želim postati zobozdravnica, ta poklic me zelo veseli." Eva Ritonja, 6. b-razred, OS Olge Meglič, pesem Za vedno (Nika Zorjan): „To je moj drugi nastop v tem projektu, prišla sem, da bi čim bolje odpela. Rada pojem, uživam v narodno-zabavni in zabavni glasbi. Všeč so mi pesmi Nike Zorjan in Nine Pušlar ter glasba različnih naro-dno-zabavnih ansamblov kot tudi popevke. Rada tudi plešem in očetu pomagam pri čiščenju stanovanja. Tudi kuham, vse tisto, kar mi reče babica, ker pri njej največ kuham. Posebej rada pečem palačinke. Razmišljam o tem, da bi postala veterinarka ali pevka." OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Vse posnetke oddaj lahko najdete na FB in YT strani radia Ptuj ■ ■ ■ ■ ■ www.otrocipojejo.si 12 Štajerski Črna kronika petek • 2. aprila 2021 Spodnje Podravje • Zaradi lažne sklenitve zakonske zveze tudi v zapor Poročena, čeprav se sploh ne poznata Slovenski državljan ali državljanka si lahko ženina ali nevesto pripelje iz kateregakoli dela sveta. S poroko se tujemu državljanu priznajo vse pravice kot državljanu RS. Med drugim glede prijave bivališča, pridobivanja dela oziroma zaposlitve, šolanja, socialnih transferjev... Prijava bivališča in omogočanje zaposlitve ali pridobitve socialnih transferjev pa so nemalokrat razlogi za tako imenovano lažno (fiktivno) poroko. Število porok slovenskih državljanov s tujimi državljani Leto Število 2010 837 2011 961 2012 994 2013 903 2014 867 2015 858 2016 925 2017 897 2018 963 2019 934 2020 747 Skupaj 9.886 Največ tujih nevest in ženinov iz držav Balkana, Italije, Ukrajine in Rusije V minulih desetih letih seje v Sloveniji sklenilo okoli 10.000 zakonskih zvez, v katerih je eden od zakoncev tujec, kažejo podatki Ministrstva za notranje zadeve. Slovenci med tujkami za svojo zakonsko partnerico najpogosteje izberejo državljanke Bosne in Hercegovine (BiH), Srbije, Hrvaške, Ukrajine, Severne Makedonije in Rusije. Podobna slika glede državljanstev je tudi v primerih, ko je nevesta Slovenka in ženin tujec. Večina novopečenih slovenskih zetov, ki prihajajo iz tujine, je državljanov BiH, Srbije, Hrvaške, Severne Makedonije, Italije in Kosova. Največ zakonskih zvez, pri katerih je eden od zakoncev tuji državljan, je bila sklenjenih na upravnih enotah Ljubljana, Maribor, Kranj, Koper in Radovljica. S tovrstnim primerom so se nedavno srečali na upravnih enotah Ptuj in Ormož. Ker je bila situacija v zvezi s poroko sumljiva, so jo pod drobnogled vzeli policisti. 37-letna Slovenka se je junija lani, po naših informacijah na UE Ptuj, poročila s 30-letnim Kosovčanom. Ta je v Sloveniji sicer že imel dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve. Začasno bivališče je imel prijavljeno na stalnem naslovu svoje bodoče »neveste«, čeprav tam ni nikoli dejansko prebival. Kosovčan in 37-letna »podjetna« dama sta nato stopila še v zakonski stan, čeprav kljub istemu naslovu na njem nista skupaj bivala, pravzaprav med seboj nista niti komunicirala. Poročila sta se, da bi lahko Kosovčan ostal v Sloveniji. Policisti so ugotovili, da ge za tako imenovano lažno poroko, sklenjeno z namenom preslepitve državnega organa. Po sklenitvi zakonske zveze je 37-letnica na UE Ormož poskusila urediti dovoljenje za bivanje v Sloveniji za svojega moža kot družinskega člana. Primer je očitno postal sumljiv in so ga pod drobnogled vzeli organi pregona. Postopek izdaje dovoljenja za prebivanje še ni zaključen, nesojeni mož s Kosova pa je medtem Slovenijo že zapustil. Ormoški policisti so pri osumljenki opravili hišno preiskavo, zoper oba vpletena bo zaradi suma storitve kaznivega dejanja overitve lažne vsebine na ptujsko okrožno državno tožilstvo podana kazenska ovadba. Foto: Dreamstime/M24 Slovenija: v petih letih 23 primerov Na Generalni policijski upravi (GPU) so pojasnili, da so v minulih petih letih obravnavali 23 tako imenovanih navideznih porok. Po številu primerov izstopata leti 2016 in 2017, ko jih je bilo skupaj 17. V 2018 so imeli v obravnavi štiri tovrstne zadeve, predlani in lani po eno. »Dejanje fiktivne oziroma navidezne zakonske zveze v našem kazenskem zakoniku ni opredeljeno kot samostojno kaznivo dejanje. Običajno se v posamičnih primerih inkriminira kot sum storitve kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po 253. členu KZ-1. V primeru, da gre za organizirano obliko (na primer, da organizator išče osebe, jim ureja dokumentacijo, jim daje navodila, ponuja plačilo ...), se obravnava kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po pe- tem odstavku 308. člena KZ-1,« je pravni temelj, na podlagi katerega lahko v zvezi s sklepanjem fiktivnih porok organi pregona izvedejo aktivnosti, razložil Drago Menega-lija iz GPU. Kako priti na sled, da je sklenitev zakonske zveze fiktivna »To je mogoče sklepati po opravljenih intervjujih z domnevnima zakoncema. Ugotavljajo se indici: da se osebi med seboj ne poznata, zakonska zveza je bila sklenjena v teku različnih postopkov pridobitve statusa tujca (izgon, zavrnitev azila, zavrnitev podaljšanja bivanja), osebi ne živita v skupnem gospodinjstvu ...« je pojasnil Mene-galija in dodal, da policija ob odkritem in raziskanem primeru ter podaji kazenske ovadbe na pristojno okrožno državno tožilstvo običaj- no predlaga postopek prekinitve dovoljenja za prebivanje tujcu, kar pomeni izgon iz države. Spodnje Podravje: tri obsodilne sodbe Sodišča ptujskega sodnega okrožja so v minulih petih letih obravnavala tri primere sklenitve lažnih zakonskih zvez. Na oddelku za kazensko sodstvo in prekrške okrajnega sodišča na Ptuju so imeli v postopku dve zadevi, v obeh je sodišče izreklo obsodilno sodbo z izrekom pogojne obsodbe z določitvijo zaporne kazni in preizkusne dobe. En primer tovrstne zlorabe instituta zakonske zveze so obravnavali na okrajnem sodišču v Ormožu. »Izdana je bila sodba o kaznovalnem nalogu,« je povedala predsednica Okrožnega sodišča na Ptuju Albina Hrnec Pečnik. Mojca Zemljane Ptuj • Vandalizem v Mestnem parku Knjižno hiško popolnoma razbili Članice Soroptimist kluba Ptuj, ki letos praznuje že 20 let delovanja, so v letu 2018 začele projekt Free littlle library (male knjižne hiške). V treh letih se je lepo razvil; na Ptuju jih sedem, v Majšperku pet, na Hajdini dve, v Majšperku dve in ena v Podlehniku. Zadnjo hiško so postavile lani pred OŠ Hajdina. f^HHB Foto: Tjaša Jukič Malo knjižno hiško je nekdo povsem uničil, nato pa še odstranil. V Soroptimist klubu Ptuj se sprašujejo, kdo je tisti, ki jo je uničil in kje je sedaj ta hiška. „Vse hiške imajo svojega skrbnika, ki jih polni s knjigami in skrbi, da so vzdrževane. Vse imajo na zadnji strani tudi ilustracije slovenskih ilustratorjev. Delno je tudi zaradi tega projekta Ptuj dobil priznanje Branju prijazna občina. Na ta način smo pomagale in še pomagamo širiti bralno kulturo, še posebej je pomembna v teh covid časih. Ljudje so hiške sprejeli za svoje in jih radi obiskujejo. Problem pa imamo samo s hiškama v Mestnem parku in Ljudskem vrtu. Obe smo morali v tem času, odkar sta postavljeni, že večkrat popravljati. Nazadnje je bila popolnoma razbita hiška v Mestnem parku, ki jo je nekdo po uničenju še fizično odstranil. Zanima nas, kje je sedaj ta hiška. Sprašujemo se, ali kdo ve, kaj je privedlo do tega uničenja, komu je bila mala knjižna hiška tako zelo napoti, da se je znesel nad njo in jo uničil," je v imenu Soroptimist kluba povedala predsednica Tanja Tučič, ki jo takšno ravnanje zelo skrbi. Gre za vandalizem, nerazumljivo dejanje, brez primere. Razočaranje je toliko večje, ker je neznani storilec ukradel tudi vse knjige. MG Če na veliki petek dežuje, dobro se leto napoveduje. Foto: Profimedia/M25 Sklenitev lažne zakonske zveze se preganja po 253. členu kazenskega zakonika, po katerem lahko obdolženca doleti kazen do treh let zapora. Danes bo dopoldne še večinoma sončno, popoldne bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in posameznimi nevihtami. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 9, najvišje dnevne od 17 do 23 C. OBETI V noči na soboto bo dež zajel večji del Slovenije in v soboto zjutraj večinoma ponehal. 4-dnevna napoved za Podravje Petek 02.04.2021 % Sobota 03.04.2021 % Nedelja 04.04.2021 % Ponedeljek 05.04.2021 ♦ 13 6 3 2 Dopoldan 17 □opoldan 11 Dopoldan 9 Dopoldan 14 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan 4 Mriicrct ™(ra2 A I Irtiost VBha4 Sfmfv h Milirct rtlraiJBmfs Vir: MNZ vir: akou petek • 2. aprila 2021 Kultura Štajerski 13 LANE SMITH Ste že brali 2. april - mednarodni dan knjig za otroke 2. april je rojstni dan Hansa C. Andersena in je praznik knjig za cicibane, pionirje in mladino, kije bil prvič pra-znovan leta 1967. Leto poprej se je odvil v Ljubljani 10. mednarodni kongres Mednarodne zveze za mladinsko književnost, s kratico IBBY in tedaj je bil sprejet predlog prazničnega dne knjig za otroke in mladino, ki ga je predlagala Jella Lepman (1891, Stuttgart-1970, Zürich, politično aktivna novinarka, dolgoletna direktorica mednarodne knjižnice za otroke in mladino, soustanoviteljica IBBY). Vsako leto na ta dan obide svet poslanica o branju in ljubezni do knjig ter o pomenu branja izbranega avtorja posamezne članice IBBY. Letos je poslanica v vezani besedi in jo podpisuje Margarita Engle (1951, Los Angeles): Glasba besed Ko beremo, zrastejo duhu peruti. Ko pišemo, nam zapojejo prsti. Besede so bobni in flavte na listu, so ptič, ki se s pesmijo vzpenja, in slon, ki trobenta, so reka, ki teče, in slap, ki teleba, metulj, ki zaokroži visoko na nebu! Besede nas vabijo k plesu -ritmi in rime, utripi srca, peket in prhut, stare in nove povesti, take izmišljene, take resnične. Kadar si udobno ugnezden doma ali čez meje drviš proti novim deželam in tujim jezikom, so zgodbe in pesmi vse tvoje. Kadar delimo besede drug z drugim, glasovi postanejo glasba prihodnosti, mir, prijateljstvo, radost: melodija, ki upa. Pesem, hvalnico lepoti in pomembnosti leposlovja, je prevedla Nada Marija Grošelj. Hvalnica klasični knjigi in branju pa je tudi avtorska slikanica To je knjiga, ki vam jo, cenjene bralke in bralci, veliki in mali, zelo priporočam na Mednarodni dan knjig za otroke, kajti dobra knjiga je dobra knjiga. In je čisto vseeno, ali je za odrasle bralce, ali za otroke! Njen avtor je Lane Smith (1959), ameriški ilustrator, ki je doslej podpisal okoli štirideset slikanic in knjig za otroke. Kar šestnajst je avtorskih slikanic in za mnoge je prejel nagrade. Tudi za slikanico To je knjiga, ki jo je v slovenski jezik prevedla Aleksandra Kocmut in je pravkar izšla v založbi Modrijan. To je slikanica z zelo malo besedami, a z veliko in pomembno povednostjo. V njej nastopata le dve glavni literarni osebi, ali junaka: osel in opica. Slikanica je vsestransko primerna, priročna za današnji čas, saj se opica in osel pogovarjata v varni razdalji. Torej: opica sedi s knjigo v naročju in bere. Osel je radoveden: »Kaj imaš?« Opica je zelo redkobesedna, kakor celotna slikanica, ki ima eno samo samcato stran napolnjeno z besedami, pa še te so natisnjene zelo na veliko! »Knjigo,« odvrne opica, ne da bi dvignila pogled iznad nje. Osel pa ima na kolenih prenosnik. »Kako pa drsaš po njej?« »Ne drsam. Obračam strani. To je knjiga.« »Lahko na njej objavljaš?« »Ne, to je knjiga.« »Kje pa imaš miško?« Si mislite, dragi bralci, kam pes taco moli? Tudi miška se iz te slikanice smeji, saj je bistveno spoznanje mladih bralcev - gledalcev, da je knjiga posebna, imenitna in zelo, zelo nujna stvar! Zato vzemite knjige v roke! Berite! Liljana Klemenčič Ptuj • Kvačkarica Nataša Kozic Šic izdeluje ptujski grb Z nitmi bodo povezale Slovenijo in jo predstavile svetu S kvačkanjem grbov vseh slovenskih občin se 211 kvačkaric in en kvačkar pod vodstvom Jadranke Smiljic, ki je zasnovala ta projekt, želijo vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov. Priprave so v polnem teku. Do sedaj so se predstavljali predvsem ustvarjalci iz drugih področij ustvarjanja, kvačkanje pa je bilo bolj intimna dejavnost, ki so jo ženske počele doma in so bile med delom tiho, njihovi dragi pa zato srečni, se rade pošalijo. S pomočjo tega projekta pa bodo zagotovo stopile v ospredje tudi kvačkarice ter pokazale, da kvačkanje ni samo domena starejših, temveč tudi mlajših. Sicer pa v zadnjem času tudi v Sloveniji nastajajo vedno nova društva, kjer starejši učijo mlajše ročnih spretnosti. Vse glasnejše so tudi pobude, da bi bila ročna dela znova kot predmet uvedena v osnovnih šolah, saj otroci izgubljajo motorične spretnosti. Tudi na ta način naj bi ročna dela kot unikatna znova dobila na veljavi, podobno kot vse drugo, kar je lokalno in nima značaja proizvodnje. V projekt slovenskih kvačkaric se je vključila tudi Ptujčanka Nataša Kozic Šic, mama treh otrok, dveh deklet starih 18 in 16 let ter sina, starega 7 let. Kvačkala bo grb MO Ptuj. Na Ptuju, kamor jo je pripeljala ljubezen, živi že več kot deset let. Prej je živela v Rogaški Slatini, ki jo bo vedno spominjala na lepo otroštvo in njeno družino. Po poklicu je ekonomska tehni-ca, ki pa je tudi poklicno pred novim izzivom. Trenutno se še izobražuje, odprla bo kozmetični salon. S kvačkanjem se je srečala že kot zelo mlada, tudi njena prababica in babica na Visu sta kvačkali. Tako da ima ročne spretnosti na nek način že v genih. Bolj pa se je kvačkanju posvetila v zadnjem obdobju. Tudi Foto: Črtomir Goznik Kvačkarice Podravja, ki bodo kvačkale grbe občin: Cvetka Dolanc (Trnovska vas), Majda Vrbanič (Zavrč), Natalija Golob (Letale), Darinka Majcen (Sveti Tomaž), Irena Rižnar (Sveti Andraž v Slovenskih goricah), Beti Tomašic (Središče ob Dravi), Anja Vidmar Miletič (Slovenska Bistrica), Barbara Solatnik (Starše), Andreja Brečko (Sveta Trojica v Slovenskih goricah), Bernarda Potočnik (Sveta Ana), Vesna Štegl (Rače-Fram), Nataša Kozic Šic (MO Ptuj), Marjana Zorko (Videm), Simona Visenjak (Juršinci), Renata Perhaj (Kidričevo), Suzana Perko (Lenart), Andreja Fišer (Majšperk), Katja Cvetko (Makole), Nevenka Božičko (Markovci), Klavdija Topolinjak (Ormož), Petra Trofenik (Pod-lehnik), Karmen Požar (Destrnik), Polona Gomboc (Dornava), Marijana Šeruga (Duplek), Irena Gabrovec (Cerkvenjak), Vanja Pelc (Benedikt), Kristina Čefarin (Cirkulane), Irena Žganjar (Gorišnica), Ksenija Cebek (Hajdina) Nataša Kozic Šic: „Izdelava vseh grbo slovenskih občin bo največji slovenski kvackarski izziv. Vse zasluge za ta projekt pa gredo Jadranki Smiljič. Me ambasadorke pa ji bomo z veseljem v pomoč." zanjo, kot za vse sodelujoče, je to prav poseben in velik izziv. Najraje kvačka kopalke, ki jih okrašuje s kamenčki in drugimi detajli ter majice. To so unikatna dela, noben izdelek ni enak prejšnjemu. Vsak tak izdelek pa tudi nima cene. Nataša svoja ročna dela podarja. Kvačka in preja prinašata odlično sprostitev, še posebej sedaj v korona obdobju. Prosto pot pa ima tudi ustvarjalnost. Tudi v tehniki C2C, v kateri bodo kvačkali grbe slovenskih občin, se je že preizkusila. Ni mačji kašelj, še posebej pa bo zahtevna za vse tiste kvačkarice, ki imajo v grbu več barv, pove. Upa, da bo tudi svoji hčeri naučila kvačkati, tako da bo tradicija živela in se prenašala naprej, iz roda v rod. Kvačkarice bodo na koncu projekta grbe podarile občinam. Natašinega bo prejela MO Ptuj. MG Markovci • V vrtcu obeležili 20 let delovanja Število otrok se je več kot potrojilo V markovškem vrtcu so ves mesec marec posvetili praznovanju dvajsete obletnice delovanja. Otroci so ideje za praznovanje predlagali sami in veliko so jih v skladu z vsemi zaščitnimi ukrepi tudi izpeljali. Kot je povedala Sonja Ambrož Zelenik, pomočnica ravnatelja vrtca, so otroci v tem času spoznavali vrtec (prostore, zaposlene in njihova delovna mesta), preko video posnetkov so izvedeli več o njegovi zgodovini, likovno so ustvarjali, izdelovali foto plakate, makete vrtca... Pred vhodom so na ogled postavili tudi razstavo najrazličnejših umetniških izdelkov. Ob praznovanju so v skupinah prepevali in plesali ter pripravili televizijsko oddajo z naslovom Vrtec Markovci praznuje 20 let. Največje presenečenje za vse otroke in zaposlene pa je bila prav posebna desetnad-stropna torta - toliko je namreč tudi oddelkov v vrtcu. Vsak otrok je nanjo pritrdil svoj znak skupine. Ambrož Zelenikova je ob tako visokem jubileju izpostavila, da si vsa leta prizadevajo ustvarjati čim bol- Foto: Vrtec Markovci Otroci in prav posebna desetnadstropna torta jše pogoje za delo vseh zaposlenih v vrtcu: »Prav tako se trudimo za čim boljši razvoj otrok na vseh področjih. Naš vrtec pa je prav gotovo kraj, v katerem se otroci počutijo varne, sprejete in zadovoljne.« Leta 2001 je bilo v vrtcu 50 otrok Po besedah Ambrož Zelenikove se je ideja o odprtju vrtca v Mar-kovcih porodila že pred več kot dvajsetimi leti. Številni starši so namreč že takrat izrazili željo, da bi imeli možnost varstva otrok čim bliže svojemu domu. 3. septembra 2001 je 51 malčkov prvič zakorakalo skozi vrata vrtca, ki so ga uredili v prostorih šole. Novo zaposlitev je takrat dobilo šest vzgojiteljic in kuharica. »Vsi delavci šole in vrtca smo bili na začetku negotovi, a vrtec je kmalu zaživel v polnosti, za kar smo seveda poskrbeli vsi, ki smo bili vpeti v njegovo delo. V procese in aktivnosti smo vložili veliko znanja, idej, predvsem pa svojega časa, dela in ljubezni,« je povedala Ambrož Zelenikova. Ker so se potrebe po varstvu otrok iz leta v leto povečevale, so vsako leto odprli kak oddelek več. Po letu 2010 so se zaradi velikega števila otrok pokazale potrebe po samostojnem objektu. Ta je bil svojemu namenu predan leta 2013. Danes vrtec obiskuje 182 otrok v desetih oddelkih. V dvajsetih letih so delo v vrtcu obogatili tudi številni posamezniki in društva iz domačega kraja. 31 zaposlenih v vrtcu pa vsa ta leta dobro sodeluje tudi s starši. Estera Korošec 14 Štajerski Zdravstveni globus petek • 2. aprila 2021 Zdravstveni nasveti Nacionalna strategija cepljenja proti covidu-19 verzija IV, sprejeta 24. marca 2021 Namen Osnovni cilj strategije je zmanjšati umrljivost zaradi covida-19, izboljšati zdravje prebivalstva s preprečevanjem težkega poteka koronavirusne bolezni pri posameznikih, razbremeniti zdravstveni sistem ter omogočiti ponoven zagon gospodarstva ter ponovno vzpostaviti izobraževanje, promet, dejavnosti v kulturi ter socialno življenje in ostale aktivnosti, ki so zaradi krize omejene. Zato je treba najprej cepiti skupine prebivalstva, ki imajo največje tveganje za težji potek in smrt zaradi covida-19 in nato v čim krajšem času doseči čim boljšo precepljenost prebivalstva, vsaj 60 % (1.200.000 prebivalcev). Za dosego te vizije sprejemamo ustrezno nacionalno strategijo cepljenja proti covidu-19, ki opredeljuje procese, naloge in nosilce nalog na področju izvedbe cepljenja proti covidu-19. Prednostne skupine za i» i * • v* i cepljenje in priporočila za uporabo posameznih cepiv v razmerah, ko so količine posameznih cepiv zelo omejene: • zdravstveni delavci in sodelavci (vključuje vse zaposlene pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti in vse, ki sodelujejo v delovnem procesu zdravljenja in nege pacientov in prihajajo s pacienti v neposreden stik) ter zaposleni in oskrbovanci v DSO in SVZ, • osebe, stare 70 let in več; posebej ranljivi kronični bolniki* (glej tč 3.) ne glede na starost; diplomati in drugi uslužbenci MZZ in drugih ministrstev, ki potujejo zaradi predsedovanja EU; tuji diplomatski predstavniki v RS; pripadniki Slovenske vojske, ki odhajajo na mirovne misije na tuje, in pripadniki Policije, ki odhajajo na mirovne civilne misije na tuje; udeleženci Olimpijskih in Paralimpijskih iger, • osebe, stare 60 let in več; kronični bolniki, stari od 18 do 64 let (ki ne sodijo v skupino posebej ranljivih kroničnih bolnikov), • Predsednik RS in Urad Predsednika republike, poslanci DZ in državni svetniki DS (in del strokovnih služb), Vlada RS in Urad predsednika Vlade RS, Ustavno sodišče, župani in direktorji občinskih uprav, zaposleni v državni upravi in pravosodju, ki izvajajo naloge, nujne za nemoteno delovanje Vlade RS in pravosodnega sistema, Upravi RS za zaščito in reševanje ter policiji in slovenski vojski, • zaposleni v sektorjih energetike, prometa, prehrane, farmacevtske industrije in farmacevtske veletrgovske dejavnosti, preskrbe s pitno vodo, financ, varovanja okolja ter informa-cijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov ter drugi zaposleni, ki izvajajo naloge, nujne za nemoteno delovanje države, zaposleni in prostovoljci v organizacijah in združenjih, ki nudijo neposredno pomoč kroničnim bolnikom, odvisnim od drog, in drugim ranljivim skupinam, • ostalo prebivalstvo po vrstnem redu prijav. Posebej ranljivi kronični bolniki (tik pred terapijo ali na določeni terapiji) • bolniki s presajenimi organi (tudi pred planirano presaditvijo); • bolniki z določenimi rakavimi obolenji: 1. bolniki, ki so trenutno na kemoterapiji 2. bolniki s pljučnim rakom na radikalni radioterapiji 3. bolniki z rakom krvotvornih organov ne glede na fazo zdravljenja 4. bolniki z rakom na imunoterapiji ali prejemniki zdravljenj s protitelesi 5. bolniki z rakom, ki prejemajo zdravljenje, ki vpliva na imunski sistem, kot so inhibitorji protein-ske kinaze ali PARP inhibitorji 6. bolniki po PKMC v zadnjih 6 mesecih ali če še prejemajo imu-nosupresivna zdravila; bolniki s hudimi boleznimi pljuč: npr. cistična fibroza, težka astma (vsi, ki imajo kljub maksimalni in-halacijski terapiji in prepoznani zdravljeni komorbidnosti, še vsaj 2 poslabšanji na leto in potrebujejo sistemski steroid in/ali imajo uvedeno biološko terapijo), KOPB (vsi, ki imajo vsaj 2 poslabšanji letno in potrebujejo antibiotično terapijo ali sistemski steroid oz. vsaj enkrat letno hospitaliza-cijo zaradi poslabšanja), bolniki s pomanjkanjem alfaiantitripsina, bolniki z restriktivnimi boleznimi pljuč s VC < 60 % norme in bolniki z idiopatsko pljučno fibrozo, bolniki z redkimi boleznimi, ki pove- čujejo tveganje za okužbo (npr. težke prirojene okvare imunosti); • osebe na imunosupresivnem zdravljenju ali s stanji, ki povečajo tveganje za okužbo (po IDSA**); 1. odrasli bolniki s HIV: CD4 < 200 celic mm3, otroci: < 15 % CD4 2. vsakodnevno zdravljenje s korti-kosteroidi: prednisolon >20 mg/ dan (ali > 2mg/kg/dan za bolnike, ki tehtajo < 10 kg) ali ekvivalent > 14 dni 3. bolniki na bioloških zdravilih (npr. zaviralec TNF-a, rituksi-mab) • odrasli z Downovim sindromom; • odrasli na dializi ali s kronično ledvično boleznijo 5. stopnje. • osebe z več kroničnimi boleznimi, ki so, po presoji lečečega zdravnika, posebej ranljive. Možnost izbire cepiva Zaradi količinskih in logističnih omejitev v začetni fazi ni mogoče zagotavljati izbire cepiva. Možnost izbire cepiva bo morda mogoča, ko bo na voljo dovolj cepiv proti covidu-19 za vse. Metka Petek Uhan, dr. med., spec. Direktorica ZD Ptuj Vir: Republika Slovenija, Vlada Republike Slovenije Tedenski mikroskop »Lahki« Sputnik Rusko ministrstvo za zdravje je v ponedeljek prejelo dokumentacijo za registracijo »lahke« različice cepiva proti covidu-19 Sputnik, ki je učinkovito že po prvem odmerku. Strokovnjaki bodo kmalu preučili kakovost, varnost in učinkovitost cepiva. Gre za različico že odobrenega cepiva Sputnik V, ki je učinkovito po dveh odmerkih. Pomočnik ruskega ministra za zdravje Aleksej Kuznecov je potrdil, da so na ministrstvu prejeli dokumentacijo. »Ekipa strokovnjakov na ministrstvu bo kmalu strokovno preučila kakovost, varnost in učinkovitost cepiva. Po tem pa bodo sprejeli odločitev,« je povedal. Gre za vektorsko cepivo, ki ga je razvil ruski nacionalni center za epidemiologijo in mikrobiologijo Gamaleja. »Lahki« Sputnik je različica že odobrenega cepiva Sputnik V, ki je učinkovito že po prvem odmerku, vsebuje pa le prvo komponento cepiva Sputnik V. Testiranje so začeli konec februarja. I RUSSIAN DIRECT INVESTMENT FUÑO W Sputnik V the first recistíbéo covid-io vaccine 1.11 m ah " ¡ "j* p u vietoh 11' " "ol " Foto: arhiv Svet24 Medtem pa v Sloveniji sredi aprila pričakujemo prvo pošiljko (7.050 odmerkov) cepiva proti covidu-19 ameriškega podjetja Johnson & Johnson. Tudi to cepivo, ki ga je Evropska agencija za zdravila potrdila sredi marca, nudi zaščito že po cepljenju z enim odmerkom. V Sloveniji trenutno cepijo s tremi od štirih cepiv, ki so dobile pogojno dovoljenje za promet v EU. S prvim odmerkom cepiv proizvajalcev Pfizer in BioNTech ter Moderne, ki delujeta na tehnologiji mRNK, je bilo cepljenih 138.971 oz. 16.435 oseb. Drugi odmerek Pfizerjevega cepiva je prejelo 107.819 oseb, Moderninega cepiva pa 4.138. Z vektorskim cepivom britan-sko-švedskega podjetja AstraZeneca je bilo cepljenih 75.537 oseb s prvim odmerkom in 200 z drugim. Sta, Srn Foto: CG Pomagajmo si Kila - boleča in nikakor ne nedolžna preglavica Kila (strokovni izrazje hernija) nastane zaradi oslabljenih mišičnih vlaken v steni prsne ali trebušne votline. Skozi tak del stene zdrsne organ ali tkivo. Pri številnih bolnikih se jasno vidi izboklina na trebuhu. Kil je več vrst, imenujejo pa jih po mestu nastanka. Zdravljenje je različno, toda če kila bolniku povzroča težave, morajo pomagati kirurgi. Najpogostejša je dimeljska kila, ko tkivo (na primer del črevesja) zdrsne iz trebušne votline in pritiska nanjo. Lahko nastane le na eni strani, lahko pa na obeh. Bolniki sicer velikokrat nimajo posebnih težav in lahko tkivo celo sami z roko porinejo na pravo mesto. Če človek opravlja stoječe delo, že pokončna drža vpliva na to, da se pritisk v trebušni votlini poveča in je tako več možnosti za razvoj kile in nastanek večjih težav. Zaradi pritiska v trebuhu namreč bolnik lahko čuti zmerne do hude bolečine. Kile na površini telesa so dobro vidne Obstajajo tudi stegenska in popkovna kila ter kila v zgornjem Kako lahko preprečimo nastanek kile Potrebno je pravilno dvigovanje bremen (iz čepečega položaja, ne pa z upogibom v pasu), skrbeti za normalno težo, izogibati se stanjem, ki povečujejo pritisk v trebušni votlini, skrbeti za urejeno prebavo in pravilno držo, ne kaditi in se zdravo prehranjevati. delu trebuha; ta je običajno neboleča. Vse kile so na površini telesa dobro vidne; sestavljene so iz membranskih vrečk, v katerih je običajno nekaj maščobe ali del črevesja. Vendar kile lahko nastanejo tudi v notranjosti telesa, največkrat v predelu prepone (prepon-ske kile); pri teh kilah vsebina, kot so želodec, črevo, jetra ali vranica, zleze skozi razpoko v preponi v prsni koš. Trebušni organi lahko močno pritiskajo na pljuča in tako otežijo dihanje. Kila v številkah Največ kil (70 %) je dimeljskih, 20 % pa je stegenskih. Pri moških je kila pogostejša kot pri ženskah. Indirektne dimeljske kile so najpogostejše pri otrocih in mladih odra- Foto: Dreamstime/M24 slih. Stegenske se redko pojavljajo pri mlajših od 15 let in so dvakrat pogostejše pri ženskah, še posebno po porodu; približno 30 % starejših od 50 let pa ima hiatalno kilo. Zakaj se pojavi Kile se rade razvijejo pri ljudeh s preveliko telesno težo. Prav tako so bolj ogroženi tisti, ki opravljajo svoje delo stoje in veliko dvigujejo težka bremena, kar oslabi mišice trebušne stene. Vse to se lahko zgodi tudi ljudem, ki se nezdravo prehranjujejo, ljudem s slabo držo in tistim, ki imajo stalne prebavne motnje (napenjanje, driska, zaprtje ali menjavanje teh stanj). Kilo poslabšajo vse dejavnosti, pri katerih se mišice trebušne stene napenjajo, od dvigovanja do kašlja, celo gibanja črevesja. Hujša zapleta, ki sta posledica ukleščene kile, sta prekinitev krvnega obtoka in odmiranje tkiva, kar vodi v gangreno, predrtje črevesa, okužbo, lahko pa celo v šok in smrt. Torej te zdravstvene težave ne smemo zanemariti, še posebno ker se stanje poslabšuje, če se bolnik ne zdravi. Tea Dečman petek • 2. aprila 2021 Za kratek čas Štajerski 1S kirurg in aktivist brecelj sport v obutvi s kolesci sredstvo za prekinitev nosečnosti, abortiv polna luna lucijan resčič predel ljubljane ob savi; ime treh naselu pri domžalah regulacija, sanacija časovhi prislov naprava s svedrom nekdanja smučarska in gorska tekačica (ines) pot za pesceali kolesarje trst pesnica it. pevec (claudio) igralki moreno in hayworth nasa igralka (bernarda) japonska luka na otoku kjusuju Šahovski skakač heubrah- jen teniški servis nas pisatelj in dramaturg (fran) himalajska drŽava tekoči račuh žival, ki zivi le ha določenem področju skandinav-skiharod pritok uub-ljahice telovadho društvo mrežasta tkaniha za zavese nogomethi vratar baverna [mahuel] oliver reed zdrs zemlje po strmem pobočju oblasta otekliha pomanjka-hjeapeti-ta, hetek nemški avto smuči tovarne elan ZAČETEK GESLA igralec gibsoh jack nicholson avstralski ptič britanski pisatelj (roald) redek nebesni pojav emil adamič nekd.fr. terorist. organiz. s sedežem valzirui KONEC GESLA ivomojzer smnski pesnikih filozof (miguel de) izletniški hrib pri beogradu kdor uživa hrano moda srednje dolgih oblačil gojenje Živali Španski teniški igralec (rafael) pisatelj zola odhod ha varno prazhičhi ogehj HIŽAR, Ines - nekdanja smučarska in gorska tekačica, SASEBO -filozof pristanišče na Kjušuju, UNAMUNO, Miguel de - španski pesnik in Če bi bila kupnina nižja, bi občina odkupila klasicistično stavbo v trškem jedru, v kateri sta ustvarjala pisatelja Alojz Kraigher in Ivan Cankar. vse skupaj pa želi lastnica dobiti 250.000 evrov. Trojiški svetnik Venčeslav Štefanec je na občinski upravo in kolege svetnike že pred časom podal pobudo, da gre za pomembno nepremičnino v zaščitenem trškem jedru, ki bi jo občina morala odkupiti. Župan David Klobasa se je z njim strinjal, a opozoril, da občin- ski proračun ni vreča brez dna in da vsem željam ni mogoče slediti v enem samem mandatu. »Ko se je odločila za prodajo, se je lastnica Darja Pukšič obrnila na občino, ki ima predkupno pravico, in stavbo ponudila za 250.000 evrov brez davka na dodano vrednost, za kolikor jo prodajajo tudi nepremičninske agencije. Če bi bila cena nižja, bi šli v nakup, vendar je znesek žal previsok in si takšne investicije ne moremo privoščiti, zato smo ponudbo zavrnili,« je pojasnil Klobasa. »Smo pa izkazali interes za dolgoročni najem pritličnih prostorov, kar pa ni bilo sprejemljivo za gospo Pukšič. In pri tem je za zdaj ostalo.« SD Tedenski horoskop -J OVEN (21. 3. - 20.4.) (2Í. 6. - 22.7.) RAK Sveta Trojica • Naprodaj hiša, v kateri je bival tudi Ivan Cankar Občina bi hišo kupila, a je cena previsoka Med trojiškimi trškimi stavbami, ki so bile večinoma zgrajene v 19. stoletju, je tudi hiša, kije bila nekaj let v lasti zdravnika, pisatelja in humanista Alojza Kraigherja. Spomnimo, da je bil pred dvema letoma v počastitev 60-letnice Kraigherjeve smrti v Sveti Trojici pod častnim pokroviteljstvom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) organiziran simpozij z naslovom Trojica pred Škrobarjem in po njem, istega leta pa so na Trojiškem trgu odkrili tudi spomenik našemu največjemu pisatelju Ivanu Cankarju, ki ga je njegov prijatelj Kraigher v Sveti Trojici gostil med novembrom 1910 in majem 1911. Javnosti je še vedno slabo poznano dejstvo, da je umetnikova največja mojstrovina Lepa Vida nastala prav v času Cankarjevega bivanja v Sveti Trojici. Najem ni v interesu lastnice Zdaj je dobrih 300 kvadratnih metrov velika hiša iz leta 1849, v kateri sta pisatelja ustvarjala, naprodaj. Poleg stanovanjskega dela so v njej tudi manjši gostinski lokal in poslovni prostori, za V teh dneh se boste malo umaknili vase, poiskali si boste miren, samoten kotiček, kjer boste premišljevali, kako bi si izboljšali svoje finančno stanje. V petek bodite pozorni, ker vam preti izguba nafinančnem polju. V zasebnem življenju se bodo medsebojni odnosi izboljšali. G ¡v.' r LEV (j)-/}/ (23.7. -22. S.) Pred vami je razmeroma srečen teden. Preživeli ga boste na že obstoječih projektih ali pa boste globokoumno razmišljali o novih. Lahko pa se vam zgodi, da boste enostavno vse skupaj pustili in se posvetili domu in družini, in sicer drugače kot doslej. \ DEVICA | (23.8. - 22.9.) Dneve izkoristite predvsem za urejanje vseh osebnih zadev in za pridobitev naklonjenosti osebe, ki vam je že zelo dolgo časa všeč. Lahko se lotite tudi opremljanja doma, nakup pa opravite v ponedeljek, ker boste imeli možnost nakupiti veliko za malo denarja. Vaša vitalnost se bo počasi izboljševala. V prihajajočih dneh boste živahni in dobre volje, posebno vznemirjenje boste občutili v petek, ko boste ugotovili, da imate sijajen dar govora. V ljubezenski zvezi pričakujte izboljšanje v nedeljo. BIK (2Í. 4. - 20. S.) Živahno boste navezovali stike in dokazovali svoje znanje ali pa se učili čisto nekaj novega. Glede poslovnih zadev vam bo naklonjena sreda, zelo zgovorni pa boste v petek in soboto. Glede ljubezenske zveze pa še malo potrpite, saj bo kmalu bolje. i t) (rt TEHTNICA _ (23.9. - 23.10.) V prihajajočih dneh boste polni življenja in radosti. Na poslovnih poteh ali v službi boste napredovali in blesteli, v osebnem življenju boste imeli veliko povedati drugim in drugi vam, v petek se boste imeli zelo lepo v prijateljski družbi, v torek pa pričakujte romantičen večer. ŠKORPIJON (24. Í0. - 22. ÍÍ.) Pred vami so živahni dnevi. V četrtek ali petek se v službi lahko pojavi težava glede medsebojnih odnosov. Vznemirjeni in občutljivi boste, toda na splošno se bodo razmere izboljševale. Lep dan boste imeli v sredo tako osebno kot poslovno. MWl D(°Oc0t) Nenavadno živahni, podjetni in energični boste. Dosegali boste tudi odlične rezultate pri poslu, delu ali v športu, če se ukvarjate s tem. Ugotovili boste, da znate voditi in biti vodja. V ljubezni vam bo ta en. STRELEC (23.11. - 21.12.) Pogumno boste stopali po poti, ki ste si jo izbrali, in naredili veliko, predvsem pa dosegli svoje cilje. Pri tem vam bodo pomagale vaše zvezde, ki so vam v tem tednu zelo naklonjene. Dajale vam bodo energijo in polet. Uspešni boste pri osvajanju. V soboto bo - KOZOROG (22.12. - 20.1.) V teh dneh si posebno ambicioznih ciljev ne postavljajte in ne nalagajte, ker vam po vsej verjetnosti ne bi uspevali. Dneve izkoristite za ljubezen, otroke, zabavo in druge drobne radosti, ki vam bodo zapolnile vsakdanjik. V nedeljo pričakujte zelo romantičen dan. VODNAR (2Í. Í. - ÍS. 2.) Vaše zdravje v zadnjem času ni najboljše, se pa lahko v teh dneh še poslabša, zato kar pridno uživajte vitamine in zdravo hrano. Pa na gibanje ne pozabite. Pri poslovnih zadevah končno dobite pomoč, prihaja novi sodelavec. Ne skrbite, ujela se bosta. RIBI (19.2. - 20.3.) Ne skrbite in se ne obremenjujte. Vaši prijatelji vas imajo radi. Srečajte se z njimi in se kaj pogovorite. Najboljši dan za to bo četrtek, ker vam bodo takrat zvezde zelo naklonjene in bo srečanje še bolj prijetno in ugodno. Pazite na vaše zdravje in glejte, da ne boste na prepihu. 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 30. marca 2021 Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Mestno občino Ptuj ter OŠ Breg in OŠ Mladika prireja oddajo Štajerski radioPTUI PROGRAMSKI NAPOVEDNIK PETEK, 02. april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Vrtec Gorišnica in materinski dan 09:15 15 let Ljudskih pevk Jezero 11:00 5. srečanje oktetov, Jur. Dol 2016 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ob kulturnem prazniku, Jur. Dol 2020 19:00 Maša na veliki petek - v živo 20:00 Oddaja iz OŠ Gorišnica 21:45 Astro-v živo 23:00 Video strani SOBOTA, 03. april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Vrtec Markove! in materinski dan 10:00 Utrip Ormoža 11:00 Ptujska kronika 11:30 Oddaja iz občine Miklavž na DP 12:00 Video strani 15:00 Blagoslov jedil - v Živo 15:30 Video strani 17:30 Državno srečanje OFS v Majšperku 19:00 Maša na veliko soboto — v živo 20:00 Večer zlatih popevk, Markovci 2017 21:20 Ujemi sanje 23:00 Video strani S P 5 o. S. 2 H ts I f i tA > ©s is s S x3 S 31 '! s 1 O it NEDELJA, 04. april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Kronika iz občine Hajdina 10:00 Sv. maša - v živo 11:00 25. dan Osnovne šole Videm, 3.19 12:15 Ob materinskem dnevu v Vrtcu Videm 13:00 Dan OŠ Dornava, 2017 15:00 Oddaja iz OŠ Gorišnica 16:00 Koncert ans. Zadetek 2018 18:20 Športnik leta Slovenskih Goric 2017 20:00 Dobrodelni koncert Starše 2017 22:00 Video strani PONEDELJEK, 05. april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Predstavitev knjige Marije Kolednik Črnila 10:00 Sv. maša — v živo 11:00 Utrip Ormoža 12:10 Ujemi sanje 13:30 Ptujska kronika 14:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 25. dan Osnovne šole Videm, 3.19 18:15 Ob materinskem dnevu v Vrtcu Videm 20:00 Večer zlatih popevk, Markovci 2017 21:20 40 let MPZ Alojz Štrafela Markovci 23:00 Video strani OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci OŠ Breg in OŠ Mladika. Oddaja bo v sredo, 7. aprila, ob 18. uri na Radiu Ptuj, FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpira Mestna občina Ptuj. /t ATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI 0 SAZAS oculus O dem drevake elektrarne mailbor Lahkota prihodnosti KLIMA vocov«. HH ha*** P*tt**Cfv»iX Nogomet Kek prevzema odgovornost, svoj del pa bodo morali tudi igralci Stran 18 Futsal Ptuj še enkrat s Silikom Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik Strelstvo Ptujčani z drugo zmago na poti v skupino za prvaka Stran 19 Boks Boksarji vendarle dočakali prvi krog lige Stran 19 íPoiluíají¿ naí na ívítounzm íjilitu! RADIOPTUJ tea. áptettc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Oskar Drobne, NK Aluminij »Osredotočili smo se na našo igro, na odpravljanje lastnih napak« V soboto bi se naj s tekmami 28. kroga začela zadnja četrtina sezone v 1. slovenski nogometni ligi. Ponovno zaprtje države zaradi boja proti koronavirusu je to prestavilo za vsaj dva tedna. V reprezentančnem premoru so klubi delali različne aktivnosti: eni so v domačem okolju opravili regeneracijo in se nato vrnili v trenažni proces, drugi so odšli na priprave, kar nekaj slovenskih pr-voligašev pa je v tem času odigralo prijateljske tekme s hrvaškimi prvo- ali drugoligaši. Med slednjimi so Koprčani slavili proti Rijeki (0:3), Olimpija je ugnala drugoligaša Opatijo (1:2), Aluminij pa je klonil proti Varaždinu (3:2). Šumarji so pod vodstvom Oskarja Drobneta trenirali v domači bazi športnega parka Aluminij, izven tega so odigrali le prijateljsko tekmo v Varaždinu. Strateg rdeče-be-lih je podal nekaj stavkov o delu v zadnjih treh tednih. Kaj ste počeli v tem času in kako ste zadovoljni z opravljenim? Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so igrišče po zadnjih dueh tekmah zapuščali z zmagovalnimi občutki. O. Drobne: »Med zadnjimi tekmami pred premorom smo igralce 'krpali', večkrat so stisnili zobe in zaigrali kljub težavam. Zadnji dve tekmi sta igralce izčr- Mijatovic razočaran nad nestrokovno obravnavo nogometa in športa Kljub naporom vodstva Nogometne zveze Slovenije (NZS), da bi dosegli spremembo dikcije odloka o začasnih omejitvah pri izvajanju športnih programov, objavljenem v uradnem listu številka 47 z dne 29. marca, je bila krovna slovenska zveza primorana prekiniti vsa tekmovanja pod svojim okriljem med 1. in vključno 11. aprilom. Ob novici predsednik NZS Radenko Mijatovic ni mogel skriti razočaranja. »Še enkrat več smo prizadeti in razočarani nad nestrokovno in neprofesionalno obravnavo nogometa in športa pri odločevalcih, ki s takšnimi odločitvami povzročajo ogromno in nepopravljivo škodo nogometu ter športu na splošno,« je bil nezadovoljen Mijatovic. »Upali smo, da bodo naši pozivi in argumentacije, ki smo jih poslali na vlado in ustrezne institucije, vplivali na spremembo dikcije odloka, ki bi nadaljevanje največjih ligaških tekmovanj v državi dovoljevala, pa smo očitno spet ostali brez kakršnihkoli odgovorov,« je za spletno stran NZS še dodal Mijatovic. sta pala tudi energijsko, takrat so res iztisnili iz sebe zadnje atome moči. Prvi teden tega premora smo zato ob lažjih treningih namenili temu, da smo igralce spočili po napornem ritmu. Ob tem je bilo potrebno zaceliti vse manjše poškodbe, ki so se nabrale v peklenskem ritmu -tekme smo igrali praktično vsake tri ali štiri dni. V drugem tednu smo stopili nekoliko na 'gas', osnova pa je bila priprava na naslednjega tekmeca, to je Maribor. Priprave ocenjujem za plodne, regenerirali smo igralce, obnovili nekatere avtom-atizme - zelo sem zadovoljen z opravljenim.« V pripravah ste odigrali tekmo s hrvaškim prvoligašem Varaždi-nom. O. Drobne: »Rekel bi, da je tekma kot priprava na naslednje tekmece uspela deloma. Za nas je bil to primerljiv prvenstveni test, proti močnemu tekmecu smo odigrali zelo solidno, a smo prejeli preveč zadetkov, kar na zadnjih tekmah ni bilo v naši navadi. V naslednjih treningih smo se osredotočili na našo igro, na odpravljanje lastnih napak, kar je ena od osnovnih točk načrta za uspešen dvoboj z vijoličastimi, ki bo sledil po premoru. Ob tem bomo morali biti konkretni, borbeni -dejansko bomo morali ponoviti in v določenih delih tudi nadgraditi predstave iz zadnjega dela tretje četrtine.« Ste v tem času pogledovali tudi proti mladi reprezentanci, katere član je Aljaž Ploj? O. Drobne: »V osnovi bi si želel, da bi Ploj čim več igral, a vsi ne morejo igrati, selektor se mora sproti odločati. V prvih dveh tekmah ni dobil priložnosti za igro, v tretji nekaj minut, kar pa za nas ne pomeni, da je to nujno nekaj slabega - zaradi tega se bo zagotovo vrnil bolj spočit in pripravljen za nadaljevanje prvenstva. Mi ga bomo zelo veseli, ko se bo priključil ekipi!« Rožman oblikuje novo podobo moštva Mariborčani so se v vmesnem času odpravili v tradicionalno pripravljalno bazo, v Čatež. Tam je imel novi strateg vijoličastih Simon Rožman dovolj miru za uvodno spoznavanje z moštvom in obenem možnost za postavljanje novih pravil. »Čas, ki smo ga preživljali skupaj, je bil namenjen delovnemu spoznavanju. Ogromno je bilo posredovanja informacij, oblikovali smo novo podobo moštva. To je bilo dobrodošlo obdobje zame kot trenerja in za celoten strokovni štab, da smo v najkrajšem možnem času vzpostavili pravila, ki bodo veljala, in predviden način igre. Fantje so bili zelo prizadevni, razumeli so situacijo in so bili pripravljeni vse narediti, kot je treba, da bi klub v finišu prvenstva izpolnil zastavljene cilje,« je za spletno stran Maribora dejal Simon Rožman in dodal še nekaj stavkov o začetnih dnevih na novem delovnem mestu: »V tem trenutku je z moje strani prisotno veliko zadovoljstvo ob začetku, ki sem si ga lahko le želel. Imeli smo čas za skupno vadbo, pogoji so bili odlični in verjamem, da bi lahko že s tekmo v Kidričevem uspešno začeli novo obdobje ter se približali skupnemu cilju: da bi spremljali Maribor, kot si ga želimo videti.« Pri Mariboru so zaradi reprezentančnih akcij manjkali Aljoša Matko (Reprezentanca U-21), Ilija Martinovic (Črna gora), Alexand-ru Cretu (Romunija) in Kenan Piric (BiH), zaradi poškodb pa še Denis Klinar ter Gregor Bajde. V ekipo se je po odsluženi kazni zaradi pozitivnega dopinškega testa vrnil Martin Milec. Jože Mohorič Foto: NM Maribor Vijoličasti so v reprezentančnem premoru opravili krajše priprave v Čatežu. Nogomet • Izjava trojice vodilnih slovenskih klubov Šport ni problem. Šport je rešitev! „Kot trenutno vodilni slovenski nogometni klubi želimo s skupno izjavo izpostaviti pomisleke, ki jih imamo v povezavi s t. i. zaprtjem države za obdobje najmanj naslednjih 11 dni. Klubi, ki bi ob zdajšnji razvrstitvi na lestvici zastopali našo državo v novi sezoni v evropskem klubskem tekmovanju, izražamo veliko zaskrbljenost, kaj bi to pomenilo za vsak posamezen klub, za nogomet pri nas nasploh, kot predstavnike Slovenije pa bi nas spravilo v neenakovreden položaj s konkurenco, saj bomo ob napovedanem ukrepu kot edina država ustavili profesionalno tekmovanje, kar pomeni, da bi v hitro bližajoče se poletne kvalifikacije, ki z namenjenim finančnim skladom lahko pomenijo vir preživetja ali neprimerno olajšajo nadaljnje delovanje, vstopili s slabšim izhodiščem kot vsi preostali tekmeci po Stari celini. Popolnoma se zavedamo, da je zdravje ljudi na prvem mestu in mora biti prioriteta vseh, ki odločajo. Vendar enostavno ne moremo prezreti dejstva, da ukrepi med seboj niso usklajeni in med drugim škodijo tudi slovenskemu športu. Odločitev, da se prekinejo vsa nogometna tekmovanja in celo treningi, vključno s prvo slovensko ligo, razumemo kot nepoznavanje položaja športnikov v Sloveniji. Če posplošimo, lahko namreč brez težav rečemo, da gre pri športu za svojevrstno gospodarsko panogo, ki je bila v zadnjem letu bistveno okrnjena, finančno oslabljena in zdaj celo odpovedana. Šport je doslej poskrbel za neprecenljivo prepoznavnost Slovenije v svetu, brez izdatnih vlaganj, ampak z neizmernim trudom vsakega posameznega športnika in športnega delavca. Zato bi bila tovrstna odločitev neprimerna in podcenjujoča do panoge, ki najbolj promovira državo daleč izven naših meja. Kaj sledi? Ali lahko v tem primeru pričakujemo tudi propad kakšnega izmed nogometnih klubov, morda prvoligaškega? Če bomo nadaljevali v tem ritmu - zagotovo. Seveda tukaj ne govorimo samo o nogometnih klubih kot športnih ustanovah, kot o znamkah lokalnega okolja. Govorimo o zaposlenih in odvisnih osebah, ki jim nogometno delovanje predstavlja glavni ter večinoma edini prihodek za preživetje. V to kategorijo poleg nogometašev in strokovnega štaba sodijo tudi trenerji nogometne šole, zaposleni v upravah klubov, vzdrževalci objektov itd. Kakšni so zgledi iz tujine? V drugih evropskih državah se državna prvenstva (na prvoligaški ravni) igrajo nemoteno ob upoštevanju ukrepov. V Sloveniji pa bomo poleg tekem prepovedali tudi treninge!? Istočasno pa bo druženje omogočeno v času velikonočnih praznikov, prav tako je dovoljena rekreacija ... To je le eden izmed primerov med seboj nasprotujočih si ukrepov, ki jih je težko razumeti, še manj sprejeti. Vsi igralci, člani strokovnega štaba in zaposleni v klubu opravljajo redna testiranja na koronavirus, zato lahko zatrdimo, da je izvajanje treningov varno ter poteka ob doslednem upoštevanju vseh ukrepov. Ob napovedanih ukrepih, ki pomenijo nepopravljivo škodo športu in so v popolnem nasprotju z načelom o športu kot načinu življenja, se nam porajajo mnoga vprašanja. Kdo bo kril finančno škodo klubov, kako dolgo se lahko to 11-dnevno zaprtje še podaljša, kdaj nam bo ob pestrem reprezentančnem in evropskem ritmu sploh uspelo nadomeščati tekme ...? Paradoks pa je, da smo imeli primere, ko so posamezni klubi prejeli kazen inšpekcije za delo zaradi zamujenega izplačila plač v vrednosti 1.500 EUR, na drugi strani pa je prav država tista, ki nam ne dovoljuje, da opravljamo našo dejavnost. Zato izražamo enotno stališče in menimo, da odločitev s strani pristojnih organov izkazuje nepremišljenost, ali kot že zapisano, nepoznavanje trenutnih razmer v športu. Vodilni slovenski nogometni prvoligaši podpiramo poziv kolektivnih panožnih športnih zvez za nadaljevanje tekmovanj." Milan Mandaric (Olimpija Ljubljana) Drago Cotar (NK Maribor) Robert Kuzmič (NŠ Mura) 18 Štajerski Šport petek • 2. aprila 2021 Nogomet • Kvalifikacije za SP 2022 v Katarju Kek prevzema odgovornost, svoj del pa bodo morali tudi igralci Foto: NZS Na tekmi na Cipru je mesto v začetni enajstericoi dobil tudi nekdanji član Aluminija Blaž Kramer, a se podobno kot njegovi soigralci z igro ni izkazal. Selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek in njegovi izbranci so po zmagi nad Hrvaško (1:0) v uvodu kvalifikacij poudarjali, da ne sme biti evforije, po porazu v Rusiji (2:1) pa, da ne sme biti objokovanja. V torek pa je prišel poraz s Ciprom (1:0), ki je predvsem pri običajno na videz »prizemljenem« selektorju na plan spravil obilo razočaranja. Slovenija je na Cipru igrala dobro le prvih deset minut, potem pa je sledil »razpad sistema«. Napake, pomanjkanje odločnosti v dvobojih, jalovost v napadu - skratka obraz, ki je ob porazu z 0:1 močno razočaral selektorja. »Ta tekma nam res ni v čast. Če gledaš perspektivo, to ne 'izgleda' dobro. Sem veliko bolj razočaran, kot sem bil vesel ob zmagi proti Hrvaški. Potem veste, kakšno je moje stanje duha,« je po tekmi dejal Kek. Ciper - Slovenija 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Pittas (42.). SLOVENIJA: Oblak, Balkovec (od 81. Kouter), Bajrič, Blažič, Sto-janovič, Zajc (od 46. Bohar), Kurtič, Bijol (od 58. Črnigoj), Lovrič (od 81. Zahovič), Iličič, Kramer (od 58. Vu-čkič). Selektor: Matjaž Kek. Skupina H REZULTATI 3. KROGA: Ciper -Slovenija 0:1 (0:1), Hrvaška - Malta 3:0 (0:0), Slovaška - Rusija 2:1 (1:0). 1. HRVAŠKA 3 2 0 1 4:1 6 2. RUSIJA 3 2 0 1 6:4 6 3. SLOVAŠKA 3 1 2 0 4:3 5 4. CIPER 3 111 1:1 4 5. SLOVENIJA 3 1 0 2 2:3 3 6. MALTA 3 0 1 2 3:8 1 »To je bilo razočaranje na celi črti. Po deseti minuti se je zdelo, kot da vsak igra zase, vse je šlo mimo dogovorov, mimo principov ... Imam občutek, kot da dve leti nisem nič delal,« je dodal Kek. Nekateri igralci so se zdeli utrujeni (v celoti so sicer vse tri tekme odigrali le vratar Jan Oblak, Miha Blažič in Jasmin Kurtič, nekaj minut manj pa Josip Iličič in Jure Balkovec), ampak Kek je poudaril, da je v drugem polčasu osvežil ekipo, spremenil tudi igralni sistem, a se ni zgodil želen premik. »Šli smo skozi težkih deset dni, ampak to so šli tudi drugi. Teh alibijev imam dovolj. Če sem imel kaj pri zmagi Hrvaške, v redu, podoba pri tem porazu Slovenije pa je moja odgovornost. A ob moji odgovornosti bodo morali tudi igralci morali prevzeti svojo,« je povedal 59-letni strokovnjak. V Nikoziji so na plan prišle stare rane s premalo agresivnosti in pomanjkanja idej v napadu oziroma pri organizaciji igre, kar je posledično spet povzročilo nemoč narediti preobrat po zaostanku proti obrambno strnjeni ekipi. »Ta raven tekem enostavno ne dovoljuje takega kontrasta med dobrimi in slabimi igrami. V prejšnjem ciklu nismo blesteli, ampak smo bili konstantni. Če gre pri tem nihanju za karakter, smo v velikih težavah. Dobro bomo morali razmisliti, kako naprej. Ampak do septembra je še ogromno časa in je vse še možno,« je dejal Kek. Mlada slovenska reprezentanca U-21 je imela pred zadnjim krogom predtekmovanja v skupini B na evropskem prvenstvu, ki ga skupaj organizirata Slovenija in Madžarska, še možnosti, da z morebitno zmago proti Italiji napreduje v izločilne boje, a so bili azzuri v Ljudskem vrtu v Mariboru enostavno premočni in so visoko zmagali. Rezultat 0:4 je na koncu celo nizek, saj so mladi Italijani med drugim zapravili še enajstmetrovko. Slovenija je na sedmih tekmah z italijanskimi vrstniki zabeležila že šesti poraz, enkrat se je srečanje končalo z remijem. Že pred tem so Ačimovičevi varovanci prvo tekmo proti Španiji v Mariboru izgubili 0:3, na drugi so v Celju remizirali s Čehi (1:1). Na treh tekmah so naši mladi upi dosegli en zadetek (Aljoša Matko), prejeli pa kar osem, pri čemer je bil vratar Igor Vekič med najboljšimi igralci naše mlade izbrane vrste.... Varovanci selektorja Milenka Ačimoviča so tako zasedli zadnje, Ta ravno zaradi predstave na Cipru prvega cikla teh kvalifikacij ni ocenil pozitivno. »Imamo tri točke proti prvemu favoritu, ampak to je manj, kot sem pričakoval - predvsem po prvi tekmi. Resda so se kvalifikacije šele začele, ampak smo že v zaostanku. Ne vem, kje bomo lovili te toč- 4. mesto, in s tem končali nastope na EP. Izločilni boji bodo odigrani med 31. majem in 6. junijem. »Iskrene čestitke Italijanom za zmago. Naši fantje so si zelo želeli, da bi zadnjo tekmo skupinskega dela izkoristili za napredovanje, a jim to ni uspelo. Preveč je bilo individualnih napak, nato se je to verižno prenašalo na druge. Italijani so izkoristili prvi dve priložnost, potem se nam ni več uspelo sestaviti. To je realnost, videli smo, kako igrajo Italijani,« je po tekmi z Italijani dejal Selektor Mile Ačimovič. Nato je podal še skupno oceno: »Kar se tiče celotnega prvenstva vem, da so fantje dali maksimum. Izgubili smo proti Španiji in Italiji, kar je realno, žal pa mi je, da nismo uspeli vpisati treh točk proti Čehom. Pri Italiji in Španiji - tudi če jim manjkajo določeni igralci - oni ne menjajo sistema igre. Točno se ve, kako igrajo, v kakšnem sistemu, formaciji, kdo gre kdaj v napad. Enostavno sta Španija in Itali- ke,« je zaključil Kek. Prve priložnosti za zbiranje novih kvalifikacijskih točk bodo septembra, Slovenija bo takrat igrala doma s Slovaško in Malto ter v gosteh s Hrvaško. Sicer pa se bo izbrana vrsta spet zbrala že na junijski akciji. sta Slovenija - Italija 0:4 (0:3) STRELCI: 0:1 Maggiore (10.), 0:2 Raspadori (19.), 0:3 Cutrone (25., z 11 m), 0:4 Cutrone (50.). SLOVENIJA: Vekič, Žinič, Brekalo (od 46. Stojinovič), Šoštarič Karič, Zaletel, Kolmanič (od 81. Ploj), Gnezda Čerin, Elšnik (od 46. Petrovič), Prelec (od 46. Svetlin), Medved (od 71. Celar), Matko. Selektor: Mile Ačimovič. EP U-21, skupina B REZULTAT 3. KROGA: Slovenija - Italija 0:4 (0:3), Španija - Češka 2:0 (0:0). 1. ŠPANIJA 3 2 1 0 5:0 7 2. ITALIJA 3 1 2 0 5:1 5 3. ČEŠKA 3 0 2 1 2:4 3 4. SLOVENIJA 3 0 1 2 1:8 1 Pari četrtfinala (31. maja): Nizozemska (A1) - Francija (C2) Španija (B1) - Hrvaška (D2) Danska (C1) - Nemčija (A2) Portugalska (D1) - Italija (B2) ja za nas previsoki oviri. Kar se tiče Čehov, pa smo bili bolj konkurenčni, če ne bilo nesrečnega avtogola v zaključku tekme, bi lahko tudi slavili. Verjamem, da smo se vsi iz teh tekem nekaj naučili.« JM, sta Nogomet • EP U-21 v Sloveniji in na Madžarskem Ena osvojena točka realnost naše izbrane vrste Mladi Slovenci (na fotografiji Nik Prelec) proti Italijanom niso imeli realnih možnosti za uspeh. Futsal • Pokal Terme Olimia A Ptuj še enkrat s Silikom Po odigranih tekmah osmine finala Pokala Terme Olimia je bil kmalu opravljen žreb četrtfinalnih parov. Tekme tega kroga bodo na sporedu 23. aprila, o napredovanju na zaključni turnir najboljše četverice - ta bo predvidoma odigran 7. in 8. maja - pa bo odločala ena sama tekma. Naslov prvaka brani ekipa Dobovca. Žreb se je še enkrat poigral z ekipama FC Hiša daril Ptuj in FK Siliko Vrhnika, ki sta se merila že v četrtfinalu končnice državnega prvenstva, znova bosta o napredovanju v polfinale odločali tudi v pokalnem tekmovanju - tekma bo na Vrhniki. „Ne vem, zakaj, a takšen žreb smo vsi v naši ekipi pričakovali (smeh). Vsekakor pričakujemo zanimivo tekmo, nedvomno pa se bomo Vrhničanom želeli oddolžiti za izpad v končnici. Zaradi napovedane prepovedi vseh športnih aktivnosti bomo najverjetneje znova trenirali po individualnih programih, vsak zase, kar bo seveda težava, a se bo treba znajti. V končni fazi lahko samo upamo, da bo tekmovanje izpeljano do konca," je dejal Tilen Gajser, strelec dveh zadetkov na tekmi osmine finala proti ŠD Extrem (0:3): „Tekmo z Extremom smo nadzirali od začetka do konca, lahko bi dosegli še več zadetkov, saj je bila vidna razlika med drugo- in prvoligašem. Resnično pa srečanja nismo odigrali na najvišjem nivoju, saj nas je izpad v prvenstvu vendarle precej 'potolkel'." Težak zalogaj čaka tudi ekipo KMN Meteorplast, ki ji je žreb namenil Oplast iz Kobarida - ta je v rednem delu državnega prvenstva zasedel 6. mesto. Pokal Terme Olimia, pari četrtfinala (23. 4.): FK Siliko - FC Ptuj Bronx Škofije - FK Dobovec Oplast Kobarid - Meteorplast ŠD Mlinše - FC Litija Dosedanji zmagovalci pokala Terme Olimia (25 sezon): 9 krat - FC Litija 3 krat - KMN Oplast Kobarid, Dobovec MB-Monting, KMN Puntar 2 krat - Agencija Luvin, Pro-en Maribor 1 krat - KMN Bronx Škofije, KMN Gorica, Pelikan JM Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Ptuja in Silika imajo za sabo pestro sezono medsebojnih dvobojev, zadnjega bodo odigrali v četrtfinalu pokala Terme Olimia. petek • 2. aprila 2021 Šport ŠtajerskiTEBNUK 19 Strelstvo • 2. turnir 1. A in 1. B državne lige s puško in pištolo 10 m Ptujčani z drugo zmago na poti v skupino za prvaka Na drugem turnirju 1. A in 1. B državne lige z zračno puško in pištolo 10 m so se Ptujčani na domačem mestnem strelišču na Ptuju v skupini B pomerili z miklavško ekipo Jožeta Kerenčiča in jo premagali s polnim izkupičkom 6:0. Najboljši Ptujčan in aktualni prvoligaški pod-prvak, Sašo Stojak, je bil v prvem dvoboju po rezultatu najvišje postavljenih strelcev boljši od Aleksandra Ciglariča in ga premagal z rezultatom 571:550. S tem si je delil najvišji rezultat drugega turnirja med vsemi strelci z ligaškim rekorderjem Jožetom Čeprom, ki je na uvodnem turnirju dosegel izjemnih 590 krogov, tokrat pa je bil boljši od Stojaka šele po boljši zadnji seriji s 96:94. V drugem dvoboju dneva sta se pomerila najiz-kušenejša člana obeh ekip, prepričljivo zmago pa je slavila Ptujčanka Majda Raušl, ki je premagala so-občana v miklavški ekipi Boštjana Simoniča z rezultatom 563:547 in se v skupnem seštevku povzpela na deveto mesto. V tretjem dvoboju je Matija Potočnik s tremi krogi nižjim rezultatom kot v uvodnem turnirju (549) premagal prav tako ptujskega soobčana v miklavški ekipi Simona Simoniča (535) in dopolnil popolni uspeh Ptujčanov, ki so v ekipnem seštevku slavili s 1683:1632. Ptujčani so znova dosegli tretji najvišji ekipni rezultat med vsemi dvanajstimi ekipami, prepričljivo najboljša je bila znova rečiška ekipa Dušana Poženela (1691), le krog več od Ptujčanov pa so dosegli Sevničani (1684). Zdaj Ptujčane v zadnjem - tretjem dvoboju prvega dela tekmovanja čaka še gostovanje v Juršincih. ■ v» v • • _ »v v Juršincani se iz Turnišca vračajo s prvo zmago V drugem dvoboju B skupine so Juršinčani na zahtevnem gostovanju v Turnišču premagali domačine z rezultatom 1:5. Prvopostavljena juršinska strelca Ludvik Pšajd (560) in Mirko Moleh (549) sta svoji ekipi priborila posamični točki z zmagama proti Marku Mlinariču (533) in Štefanu Balašku (531), v tretjem dvoboju pa je zmagal domačin Avgust Horvat (552), ki je zanesljivo premagal najmlajšega Juršinčana >-■ H 'I' t', Foto: Črtomir Goznik Strelci SK Ptuj (desno) so na domačem strelišču ugnali ekipo SD Jožeta Kerenčiča Miklavž. Nika Pšajda (515). S prednostjo osmih krogov pa so si Juršincani priborili tudi ekipne tri točke in prišli do pomembne zmage. 1. A-liga pištola Skupno posamezno - 2. krog: 1. Jože Čeper, Rečica (571) 60 (1.) 2. Sašo Stojak, Ptuj (571) 50 (2.) 3. Mario Hološ, Trzin (570) 44 (4.) 4. Blaž Kunšek, Sevnica (570) 43 (5.) 5. Klemen Tomaševič, Železniki (569) 43 (6.) 6. Peter Tkalec, Rečica (570) 46 (3.) 8. Anja Prezelj, Železniki (565) 19 (7.) 9. Majda Raušl, Ptuj (563) 31 (9.) 11. Ludvik Pšajd, Juršinci (560) 33 (8.) 18. Aleks. Ciglarič, Miklavž (550) 8 (25.) 20. Mirko Moleh, Juršinci (549) 11 (21.) 21. Matija Potočnik, Ptuj (549) 16 (18.) 23. Boštjan Simonič, Miklavž (547) 19 (16.) 31. Simon Simonič, Miklavž (535) 0 (32.) 35. Niko Pšajd, Juršinci (515) 0 (36.) Ormožani Kovinarja doma tesno premagali Grosupeljčane V drugem dvoboju 1. A-lige s puško so Ormožani Kovinarja na domačem strelišču v zahtevnem dvoboju favoriziranih ekip za najvišja mesta v končnem seštevku gostili odlično ekipo z Grosuplja in jo premagali z rezultatom 4:2. Čeprav sta prvopostavljena strelca ormoške ekipe izgubila posamična dvoboja, pa so si Ormožani odločilno prednost dobrih štirih krogov pristrelja-li v ekipnem seštevku in zmagali z rezultatom 1850,6:1846,4 ter si priborili pomembne tri ekipne točke. V Ormožu smo hkrati spremljali najmočnejši dvoboj drugega turnirja med reprezentančnima kolegicama, ki sta se le dva dni prej vrnili iz ISSF-tekme svetovnega pokala v indijskem New Delhiju. V Indiji z zračno puško boljša Or-možanka Urško Kuharič je tokrat morala priznati premoč odlični Grosupeljčanki Klavdiji Jerovšek, ki je zmagala s prednostjo dveh krogov (624,5:626,5). V drugem dvoboju je izkušeni domačin Jan Šumak (608,7) presenetljivo izgubil proti odlični mladi strelki Sari Slak (619,2). V tretjem dvoboju je prednost domačega strelišča dobro unovčila Ormožanka Nuša Žni-darič (617,4) in premagala Grosu-peljčanko Oljo Kolenc (600,7) ter Ormožanom zagotovila odločilno prednost za tesno končno zmago. Na zadnjem turnirju uvodnega dela v sezoni zdaj Ormožane čaka gostovanje in na papirju najlažji dvoboj v Cerknici. 1. A-liga puška Skupno posamezno - 2. krog: 1. Živa Dvoršak, Olimpija (629,0) 60 (1.) 2. Klavdija Jerovšek, Grosuplje (626,5) 52 (2.) 3. Sonja Benčiča, Olimpija (626,2) 46 (3.) 4. Urška Kuharič, K. Ormož (624,5) 46(4.) 6. Urška Hrašovec, Ruše (622,4) 41(5.) 8. Nejc Kiopčič, Trzin (621,5) 37(7.) 12. Nuša Žnidarič, K. Ormož (608,1) 17 (16.) 19. Suzana Lukic, Trzin (613,3) 27 (10.) 21. Jan Šumak, K. Ormož (608,7) 22 (14.) Kovinar Ormož okrepljen z Vento do zanesljive zmage v Škofli Loki V 1. B državni ligi s pištolo so Škofleločani gostili favorizirane Ormožane Kovinarja, za katere je po enem letu znova nastopal najboljši Ormožan in član nemške reprezentance Kevin Venta. Ormo-žani Kovinarja so slavili zanesljivo zmago s 0:6. Venta je z odličnimi 580 krogi (95, 98, 98, 95, 96, 98) ugnal mladega domačina Sebastja-na Kordiša, ki tokrat s 543 krogi ni imel nobenih možnosti za posamično točko. V drugem dvoboju je Ormožan Gregor Polajnko (541) v tesnem dvoboju ugnal Škoflelo-čana Matjaža Brenkuša (535), še bolj tesno pa je bil odločen tretji dvoboj, v katerem je Ormožan Žan Tomažič (540) le za tri kroge ugnal Škofleločana Pet jo Smirnova (537). Ormožani pa so v ekipnem seštevku slavili z veliko prednostjo 1661:1615. Kidričani doma premagali favorizirane Novomeščane V drugem dvoboju B-skupine so Kidričani na domačem strelišču gostili vodilno ekipo Gorjancev iz Novega mesta in jih ugnali z rezultatom 5:1 ter prevzeli vodstvo v svoji skupini. Domačinom sta posamični točki zagotovila Mateja Levanič (544), ki je premagala skromnega Denisa Barba (492), v drugem dvoboju domačin Uroš Mohorko (513) ni imel dobrega strelskega dne in je izgubil proti Srečku Hudoklinu (547). Odličen nastop pa je pokazal tretji domačin Matevž Mohorko (550), ki je z najboljšim dosežkom zadnjih nekaj sezon ugnal favorizirano Novome-ščanko Klaro Smolič (549) s pičlo prednostjo enega kroga. 1. B-liga pištola Skupno posamezno - 2. krog: 1. Kevin Venta, Kovinar Ormož (580) 30 (9.) 2. Aleksander Ošep, Velenje (562) 50 (1.) 3. Sašo Porok, Ruše (558) 24 (13.) 6. Matevž Mohorko, Kidričevo (550) 31 (8.) 12. Denis Bola Ujčič, Postojna (546) 40 (3.) 14. Mateja Levanič, Kidričevo (544) 12 (23.) 15. Sebastjan Kordiš, Š. Loka (543) 41 (2.) 16. Gregor Polajnko, K. Ormož (541) 32 (5.) 17. Žan Tomažič, K. Ormož (540) 10(24.) 31. Uroš Mohorko, Kidričevo ( 513) 14(21.) Ljutomerčani z drugo domačo zmago v prepričljivem vodstvu V 1. B-ligi s puško so Ljutomer-čani na domačem strelišču gostili dobrovniško ekipo Jezera in jih suvereno premagali s polnim izkupičkom 6:0. V posamičnih dvobojih so točke Ljutomerča-nom priborili Jan Nagy (605,1) proti Francu Kološi (593,5), Sandra Kaučič (605,9) je premagala Leno Bakan Urisk (600,9), v tretjem dvoboju pa je z najboljšim rezultatom dneva in četrtim najboljšim rezultatom drugega turnirja zmagala Brina Stajnko (611,3) proti Francu Caru (578,9). Ljutomerčani so v ekipnem seštevku dosegli z naskokom najboljši rezultat vseh ekip na drugem turnirju in zmagali z rezultatom 1822,3:1773,3. 1. B-liga puška Skupno posamezno - 2. krog: 1. Klavdija Pufič, F. L. Vuka (617.1) 54(1.) 2. NikMatek, Rečica (615.2) 39(4.) 3. Mitja Čemi, Gančani (611.5) 54(2.) 4. Brina Stajnko, Ljutomer (611.3) 22(14.) 8. Sandra Kaučič, Ljutomer (605.9) 39(5.) 10. Jan Nagy, Ljutomer (605.1) 38(6.) Simeon Cone Boks • Slovenska boksarska liga Boksarji vendarle dočakali prvi krog lige V dvorani Campus je v organizaciji Boksarske zveze Slovenije in so-organizaciji BK Dejan Zavec Boxing potekal prvi krog tekmovanja v slovenski boksarski ligi. Nastopilo je 23 parov, pravico nastopa pa so imeli le mladinci in člani. »Tekmovanje je potekalo pod zelo strogimi pogoji NIJZ, hkrati so bili lahko v dvorani le trije pari tekmovalcev s spremljevalnim osebjem. Pred začetkom je bil izdelan urnik tekmovanja z natančno časov-nico poteka posameznega dvoboja, po njem pa so morali takoj zapustiti dvorano in sprostiti predviden prostor za razkuževanje in potem naslednji dvoboj,« je o izvedbi tekmovanja povedal Dejan Zavec. Njegov klub je na tekmovanju zastopal le en tekmovalec, Miha Hriberšek v kategoriji do 91 kg (Vida Rudolf ni imela tekmice). Izgubil je proti Aljažu Banu iz ljubljanskega Tivolija. Dotaknil se je tudi celotnega tekmovanja. »Dejstvo je, da je bilo tekmovanje v tem delu leta izredno dobrodošlo za vse tekmovalce, saj tekmovanj doslej praktično ni bilo. Zato so vsi izkoristili prihod na Ptuj kot dobrodošlo popestritev, res pa vsi na tekmovanje niso prišli najbolje pripravljeni, saj so bili trenažni procesi zaradi vseh dosedanjih ukrepov precej moteni. Nihče ni v top formi, to so v klubih načrtovali v glavnem za državno prvenstvo, ki je bilo predvideno sredi aprila. Glede na sedanje ukrepe se to seveda odmika,« je dejal Zavec in postregel še z zanimivo novico: »V Campusu načrtujemo manjši mednarodni boksarski dogodek, planiran datum je 22. maj. Jasno pa je, da bomo s potrditvijo tega dogodka glede na vse okoliščine morali še počakati.« Na tekmovanju so v ring stopili tudi trije člani Boks kluba Ring, četrti - Denis Volgemut - pa je zmagal brez boja. Zmago v ringu si je priboril mladinec Blaž Potočnik, izgubila pa sta Žiga Mikulan in Denis Lazar. Veliko presenečenje je predvsem poraz slednjega, z deljeno sodniško odločitvijo ga je ugnal Gregor Starašinič iz BK Tivoli. Edini borec BK Ring Sašo Malo-vič je slavil brez boja. Vodstvo na ligaški lestvici je zasedel Železničarski boksarski klub Maribor, , ki je imel na tekmovanju kar devet predstavnikov, od tega jih je šest zmagalo. Za njimi so z enakim številom boksarjev, a s tretjinskim izkupičkom (3 zmage, 6 porazov), boksarji celjskega Intrercoma. JM Lestvica SBL po 1. krogu: Pari 1. kroga SBL s tekmovalci iz Ptuja: Mladi: Blaž Potočnik (Ring Ptuj) - Admir Luminovič (Intercom) 3:0 Elite: Miha Plevnik (Intercom) - Sašo Malovič (Ptuj) WO Denis Volgemut (Ring Ptuj) - Marcel Sitar (Intercom) WO Miloš Mrda (Sl. Bistrica) - Žiga Mikulan (Ring Ptuj) 2:1 Miha Hriberšek (Dejan Zavec Boxing) - Aljaž Ban (Tivoli) 0:3 Gregor Starašinič (Tivoli) - Denis Lazar (Ring Ptuj) 2:1 1. ŽBK MARIBOR 2. INTERCOM CELJE 3. TIVOLI 4. RING PTUJ 5. GOLDEN GLOVES 6. LJUTOMER 7. BOXEO NOVO MESTO 8. LEGIONAR 9. KNOCKOUT LJUBLJANA 9. SLOVENSKA BISTRICA 9. FIGHT CLUB LJUBLJANA 9. PTUJ 13. MEDILIP SANKAKU CELJE 14. DEJAN ZAVEC BOXING 15. BULI BOXING zmage 6 porazi točke 3 21 15 10 8 7 6 5 4 3 3 3 3 2 1 1 V dvorani Campus je bil izveden prvi krog slovenske boksarske lige. 3 6 3 1 2 2 1 4 2 0 1 2 1 1 1 0 1 0 1 0 1 0 2 1 1 20 Štajerski Šport, šport mladih petek • 2. aprila 2021 Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Odbojka • 1. mladinska liga 1. mladinska liga - vzhod 1. NOVA KBM BRANIK 3 3 0 6:0 6 V uvodu sezone najvišje Jeromel Po polletnem premoru znova na tekmah 2. SIP ŠEMPETER 3. BRASLOVČE 4. FORMIS 5. TURBINA 6. ŽOK G.S.V. PTUJ 7. PREVAUE 2 2 0 4:0 4 2 2 0 4:0 4 3 2 1 4:3 4 3 1 2 2:4 2 3 0 3 1:6 0 2 0 2 0:4 0 8. Z0KKAJUH S0STANJ 2 0 2 0:4 0 Člani ekipe starejših mladincev KK Perutnina Ptuj na tekmovanju u Italiji Konec marca se je ekipa starejših mladincev KK Perutnina Ptuj (v njej so bili Vid Jeromel, Andrej Majnik, Primož Kirbiš, Lovro Valenko in Matic Marčič) odpravila v Italijo na prvo dirko v sezoni. Krožna dirka, imenovana GRAN PREMIO GOTTARDO GIOCHI, je bila dolga 75 km in je imela kar 24 tehnično zahtevnih krogov. Dirke se je skupno udeležilo 120 tekmovalcev iz Italije in Slovenije. „V pobegu dneva nismo imeli svojega predstavnika, smo pa ostali aktivni v glavnini. Z manjšimi napadi smo se skozi celotno dirko skušali usmeriti v pobeg, vendar nam ga ni uspelo izvesti. Ne glede na to je naš tekmovalec Vid Jeromel na koncu osvojil 21. mesto, na kar smo tudi lahko ponosni," je po tekmi dejal trener v KK Perutnina Ptuj Mitja Mohorko in dodal: „Veseli smo, da se je težko pričakovana sezona končno začela, obenem pa upamo, da se bomo kljub situaciji z epidemijo lahko udeležili čim več dirk po Evropi. Mlajši mladinci na skok v sezono še čakajo; zanje dirke še niso dovoljene, se pa ves čas aktivno pripravljajo na začetek sezone." UR Konjeniški šport • Kasaška akademija v Ljubljani Janko Sagaj drugič zapored najboljši slovenski voznik kasačev Kasaška družina Sagaj: oče Jože ter sinova Janko (na levi) in Jože Kasaška zveza Slovenije je na kasaški akademiji v Ljubljani razglasila najboljše tekmovalce in druge kasaške udeležence lanske tekmovalne sezone. Leta 2020 je bilo na slovenskih hipodromih zaradi epidemije izvedenih le devet tekmovalnih dni, med njimi tudi 30. slovenski kasaški derbi, ki ga je z Mauglijem dobil Janko Sagaj, član KK Ljutomer. Njemu je pripadel tudi naziv najboljši slovenski voznik kasačev, drugič zapored. Janko Sagaj je lani v petinpetdesetih nastopil osvojil 14 prvih, 12 drugih in osem tretjih mest, večino nastopov - kar 33 - pa je opravil v tujini, kjer je zmagal šestkrat. Prislužil si je za 32.400 evrov nagrad, največ v tujini. Kasaška zveza Slovenije je nagrado za najboljšega trenerja podelila Zvonku Ostercu iz Križevcev pri Ljutomeru. Osterčevi konji so lani na 52 dirkah osvojili 17 prvih, pet drugih in sedem tretjih mest. ŽOK GSV PTUJ: Koren, Boroja, Pignar, Amuš, Paternost, Oancea, Tomanič, Ribič, Ploj. Trenerka: Marijana Horvat. Epidemija covida-19 je lansko jesen zaustavila trenažni in tekmovalni proces Ženskega odbojkarskega kluba GSV Ptuj. Takrat so se mladinke na zadnjem domačem turnirju z dvema zmagama in porazom uvrstile v 1. slovensko mladinsko ligo vzhod, v kateri tekmuje skupno osem ekip. Uvod v to tekmovanje v novi sezoni se je minulo nedeljo odvil v Rušah, kjer so varovanke trenerke Marijane Horvat odigrale tri zahtevne tekme. Nanje so se pripravljale približno mesec dni, proti zares kakovostnim ekipam pa so pokazale dobre igre. ŽOK GSV Ptuj je v prvi tekmi čakala Nova KBM Branik Maribor, ki velja med 41 ekipami, ki so se prijavile v mladinsko tekmovanje, za prve favoritinje. Igralke iz štajerske prestolnice trenirajo po desetkrat na teden in so po pričakovanjih tekmo dobile z 0:2 (10:25, 15:25) v nizih. Ptujčanke so vstopile v tekmo z nekoliko prevelikim »spoštovanjem«, kar je imelo za posledico hitro izgubo niza. V drugem so zaigrale odločneje in so se ne glede na gladek poraz dobro upirale. Še veliko bolje so se upirale v tekmi z ekipo Turbine. V precej enakovrednem obračunu so sicer izgubile z 0:2 (17:25, 18:25) v nizih, odločila pa je nekoliko večja uigra-nost nasprotne ekipe. Najbližje zmagi je bil ŽOK GSV Ptuj na obračunu proti Formisu. Foto - klubski arhiv Mladinska ekipa ŽOK GSV Ptuj na turnirju u Rušah Hočanke so tekmo dobile z 1:2 (25:22, 18:25, 10:15) v nizih, a tekma je bila izenačena celo bolj, kot kaže končni rezultat. O igrah svojih mladih odbojkaric je trenerka Marijana Horvat dejala: „Glede na to, da dolgo časa nismo mogle trenirati in da smo po skorajda pol leta odigrale prve tekme, sem s prikazano igro svojih igralk zadovoljna. Na igrišču so pokazale, da dobro trenirajo in da se lahko kosajo z najboljšimi igralkami ter ekipami svoje starostne kategorije. Gledano na vse tri tekme lahko rečem, da smo bile blizu tudi kakšni zmagi. Na tekmah so dobile priložnost vse igralke in med njimi so bile tudi nekatere posameznice, ki še niso igrale na takšnem nivoju.« Po odigranem uvodnem turnirju se poraja vprašanje, kako se bo po ustavitvi športnih aktivnosti nadaljevala celotna liga in kako bodo lahko mlade odbojkarice trenirale v nadaljevanju te sezone. David Breznik Promocijsko sporočilo v Za posebne dosežke v kasaškem športu so bili nagrajeni tudi Slanovi iz Bolehnečicev v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Njihov konj Frodo S je prejel naziv konj leta 2020 in dobil nagrado za postavljene visoke mejnike v slovenski reji. Frodo S, ki tekmuje na Švedskem, je v enem koledarskem letu postavil kar pet državnih rekordov. Zmagal je šestkrat ter dodal štiri druga in dve tretji mesti. Tokratno nagrado za življenjsko delo v kasaškem športu je prejel Milan Seršen iz Veržeja, ki je kot voznik največje uspehe dosegal v 90. letih prejšnjega stoletja. Zmagal je na več kot tridesetih dirkah, med vidnejše rezultate pa gre šteti osvojeno 2. mesto na slovenskem kasaškem derbiju leta 1992 v Ljubljani. Njegovo kasaško pot nadaljuje sin Sašo, sam pa se je posvetil rejskemu in trenerskemu delu. NŠ Življenje v Ocentru Ptuj se ne bo ustavilo Dolgi, barviti sončni zahodi, toplejše temperature ter vračanje življenja v naravo nam dajejo vedeti, da je pust uspešno pregnal zimsko zaspanost, mi pa smo že pošteno zakorakali v spomladansko obdobje leta. V, za nekatere najlepših, predpoletnih mesecih se narava razživi v živahnih barvah rož in cvetočega grmičevja, ljudje pa se po navadi začnemo v večjem številu vračati na ulice, terase lokalov in kavarn ter rekreacijska središča. Trenutne okoliščine v Sloveniji so nam namenile, da prve dni letošnje pomladi spremljamo iz zavetja lastnega doma, a dogajanje v Qcentru Ptuj bo kljub temu ostalo pestro kot vedno. Življenje v aprilu bo kljub omejitvam javnega življenja izjemno razgibano. Vestni vrtnarji se bodo vrnili med svoje urejene grede, drugi bodo deževne dni izkoristili za spomladansko čiščenje, spet tretji pa za obisk trgovskih centrov. Nakupovalno središče Qcen-ter Ptuj v prihajajočih dneh ne bo zapiralo svojih vrat. V trgovskem centru v Puhovi ulici boste lahko zvesti kupci nakupovali v široki ponudbi supermarketa in drogerije Tuš, kjer boste našli vse potrebne produkte za preživljanje in popestritev življenja doma. Vrata bodo prav tako ostala odprta pri poslovalnici trgovinske verige Obi, pa tudi v prodajalnah Sgerm Mobil, kjer pripravljajo veliko akcijsko ponudbo 50-odstotnih popustov na sklenjene naročniške pakete mobilne telefonije. Vse najnujnejše boste še naprej našli v Trafiki 3Dva v Qcentru, kjer bo obratovanje tudi v naslednjih tednih nadaljevala Optika Oftalmos. Za pomoč pri opravljanju poštnih ter ban- vse svoje probleme ter potešili čnih storitev boste poskrbeli v poslovalnici Pošte Slovenije ter SKB banke. Qcenter Ptuj bo torej še naprej ostal najbolj priročen nakupovalni center, z obiskom katerega boste rešili vse svoje želje. Qcenter Ptuj iz Puhove ostaja vaš zanesljiv sopotnik tudi v najbolj nepredvidljivih časih. Foto: NS petek • 2. aprila 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 21 Ptuj • 19. občni zbor Društva proti mučenju živali Lani reševali 110 muc in 54 psov Člani društva so svoje delo, kljub korona ukrepom, opravili v dobro vseh živali, ki so jih obravnavali: zanemarjenih, poškodovanih ali najdenih. Zaradi zaprtja med občinami je morala predsednica društva Kristina Pšajd za vsak prehod občinske meje obvestiti policijsko postajo, ptujsko in tisto, v katero je vstopila. V letu 2020 društvo ni zabeležilo nobenega ekstremnega mučenja živali. Posebnega progama dela Društvo proti mučenju živali Ptuj tudi za letos ni sprejelo. „Mi bomo delali, pomagali in reševali živali sproti, za to pa ne potrebujemo programov dela," je poudarila predsednica Kristina Pšajd, ki seje tudi zahvalila vsem za izkazano skrb za živali, bodisi hišne in tiste, ki živijo zunaj naših domov. Še posebej pa kolektivu Veterinarske bolnice Ptuj, ki vsako leto opravi tudi veliko brezplačnih posegov pri najdenih živalih. Zgledno pa je tudi sodelovanje z veterinarskimi inšpektorji. Obravnavali so 54 psov, od tega je bilo 41 lastniških, ki so jih vrnili lastnikom, 10 je bilo posvojenih, tri pse pa so poslali v zavetišče. Pogrešanih je bilo devet psov, od teh se jih je pet vrnilo, štirje so ostali pogrešani. V decembrsko poročilo o dogodkih pa so zapisali najdbo petih pasjih mladičkov, ki jih j nekdo v škatli odložil v gozdu na ormoškem območju. Klavrno bi končali, če ne bi bilo najditelja in kasnejših dobrih posvojiteljev, občina Ormož pa je s sredstvi pomagala pri registraciji. Na Mestnem Vrhu pa je drugi dom iskala psička, ki je imela dlako tako zavozlano, da je že težko hodila. Prejšnji lastnik, ki je z njo tako neodgovorno ravnal, je soglašal z oddajo v drugi dom. Na podlagi potnega lista je bil prepis hitro opravljen. Bivši lastnik je plačal stroške striženja in prepisa. Potrebovala je tudi protiv-netno terapijo. Zaradi kuge poginilo 48 muckov V letu 2020 pa je Društvo proti mučenju živeli Ptuj obravnavalo zelo veliko muckov, skupaj 110, tako velikega števila niso pričakovali. V zavetišče je bilo poslanih 12 muckov. 48 jih je zaradi kuge poginilo. 35 je bilo posvojenih, nekaj je bilo lastniških, tri pa so morali ev-tanazirati. Veliko pa je bilo lani tudi odlova muck, ki so jih po sterilizaci- Foto: Črtomir Goznik V preteklem letu je Društvo proti mučenju živali Ptuj pomagalo pri sterilizaciji 139 mačk in 13 psov. ji in kastraciji vrnili v okolje, kjer so bile doslej in kjer dobri ljudje, tudi s pomočjo društva, skrbijo zanje. Pri pokrivanju teh stroškov so pomagale občine, na območju katerih je bil opravljen odlov in s katerimi društvo zelo dobro sodeluje. Pomagajo pa tudi občani in društvo samo, da bi bilo čim manj divjih legel muck. V letu 2020 je društvo v akciji sterilizacije in kastracije pomagalo v 152 primerih. Steriliziranih in kastriranih je bilo 139 muc in mačkov ter 13 psičk in psov. Pohvala nekaterim občinam Društvo proti mučenju živali Ptuj je zaradi svojega dobrega sodelovanja z inšpektorji zgled za ostala društva v Sloveniji. MO Ptuj pa je lahko zgled za druge občine, ki društvu nekaj denarja dodeli na osnovi razpisa. Že od leta 2003 sklepa tudi pogodbe z obstoječim zavetiščem. Ko društvo ne zmore najti ustreznega prostora za kakšno žival, lahko pokliče zavetišče, občina pa te stroške poravna. Kristina Pšajd pa je izpostavila tudi druge občine: Cirkulane, Juršinci, Ormož, Središče, Žetale, Podleh-nik, Hajdina, Kidričevo, Destrnik, ki postajajo vedno bolj odprte za skupno reševanje problemov z živalmi v posamezni občini. Za svoje delo pa društvo potrebuje društvo več denarja, zato je pozvalo vse, ki še niso izpolnili dohodninskega obrazca, da ga izpolnijo v korist društva. Želijo pa pridobiti tudi več novih članov. Največ denarja društvo porabi za veterinarske storitve, za sofinanciranje sterilizacij in kastracij ter zdravljenje poškodovanih in zanemarjenih živali. Letno ta znesek znaša okrog pet tisoč evrov. Na 19. občnem zboru so počastili spomin na dve umrli članici: pobudnico za ustanovitev društva Adelo Šilak in dolgoletno članico Kristino Breznik. MG Foto: CG Ptuj • Izvedba sončne ure vse bližje Najstarejše mesto z edinstveno sončno uro Turistično društvo Ptuj bo v okviru svojega osrednjega letošnjega projekta postavilo sončno uro. Mesto bo z njo dobilo novo zanimivost in urejeno zeleno površino, ki bo zagotovo pritegnila Ptujčane in obiskovalce. 135-letni-co svojega delovanja bo tako praznovalo s konkretnim projektom, ki bo tudi darilo ob praznovanju 30-letnice samostojne Slovenije in jubileju mesta ob njegovi 1950-letnici, četudi prihaja z zamikom. Ptujska sončna ura bo edinstvena v Sloveniji, tudi zaradi same zasaditve. Zaradi kulturnovarstvenih pogojev bo postavljena bližje vrtcu in vstran od cerkve sv. Ožbalta. Izkop zemlje je bil potreben samo za temelj kazalnika, ki je tudi bolj ali manj edina konstrukcijska prvina. Vse drugo bo stalo v nivoju zemlje, potreben pa je bil le 10-centimetr-ski izkop za peščeno pot in prostor za številčnico z rimskimi in arabskimi številkami. Lokaciji primerna bo tudi zasaditev, s pokrovnicami. Grmovnice bodo zakrivale kazalec, časovniki, linije proti številčnici, pa bodo vedno rumene barve. Prva dela na lokaciji so bila opravljena 23. oktobra lani, nadaljevali pa so jih v teh dneh. Ponovno je delal Foto: Črtomir Goznik Boštjan Pavlic na delovišču sončne ure. tudi domžalski urar, oblikovalec, rokodelec in inovator, slovensko in mednarodno priznan postavlja-vec sončnih ur, Boštjan Pavlič, ki dela pod sloganom Čas je podoba večnosti, v soncu je moja pot. Načrtovanje sončne ure in izmere namreč potekajo v različnih letnih časih. Opravil je potrebne izmere, da bodo lahko začeli nasajati cvetlice, grmički. Postavil je markerje, kjer bo potekala sprehajalna pot, s katere bodo ljudje opazovali sončno uro. Na notranjem pasu med dvema markerjema pa bodo postavljene številke. Rimske številke bodo ponazarjale sončni čas, arabske številke, z eno uro zamika, pa bodo kazale ta naš, umetni čas, ki ga, hočeš-nočeš, uporabljamo. Za zdaj dela pri postavitvi sončne ure potekajo po načrtih. V TD Ptuj si želijo, da bi njeno svečano odprtje pripravili v sodelovanju z MO Ptuj ali ob praznovanju 30-le-tnice samostojne države ali pa ob prazniku MO Ptuj. MG Slovenija • Velikonočni prazniki Največji uvoz jajc spomladi Slovenija je lani po začasnih podatkih statističnega urada izvozila za 4,3 milijona evrov jajc, uvozila pa za 1,4 milijona evrov. Največjih je izvozila na Hrvaško, uvozila pa s Slovaške. Uvoz jajc je izrazito odvisen od sezone, ta sezona pa je praviloma vedno marca ali aprila, torej okoli velike noči. Foto: Arhiv Svet 24 Prebivalec Slovenije je leta 2019 porabil 12 kilogramov jajc. Povprečna cena za 10 jajc je lani znašala 1,80 evra. Kokoši v Sloveniji so predlani v povprečju znesle 1,2 milijona jajc na dan, so podatke o jajcih, ki so v obliki pirhov ena glavnih sestavin velikonočnega zajtrka, strnili na statističnem uradu. Potica je tradicionalno pecivo, ki se ga pripravlja za veliko noč, pa tudi ob številnih drugih praznikih. Lani so njene sestavine v povprečju stale: 10 kokošjih jajc 1,80 evra, kilogram belega sladkorja 0,86 evra, liter pol-mastnega trajnega mleka 0,77 evra, kilogram pšenične moke 0,72 evra, kilogram rozin 4,15 evra, kilogram masla 8,44 evra in kilogram orehovih jedrc 13,71 evra. Tradicionalna velikonočna jed je tudi hren. Slovenija je lani po začasnih podatkih statističnega urada uvozila 13,2 tone svežega hrena, od tega 85 % iz Avstrije. S tržno pridelavo hrena se je leta 2019 ukvarjalo 73 kmetij. Tradicionalna velikonočna jed je tudi šunka. Slovenec je leta 2019 v povprečju porabil 36,6 kg svinjine. V Sloveniji so pridelali 40 % porabljene svinjine. Sta 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 30. marca 2021 Pro SIGMA ČISTILNE NAPRAVE in RABADEŽEVNICE PREDNOSTI ZA VAS: • številni zadovoljni kupci, • monolitna izvedba, • 20 - letne izkušnje, • poštena cena in kvaliteta, • Made in Germany, • do 35 let garancije. NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 240 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ H <8> Program TV Ptuj SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO]«® PREDNOS • energetska neodvisnost, ■ 10- letneTOkUjl ■ plačate le nggjEkop^d porabljeno ¡nHBlvedeno energijo, .Made in EU, ✓ • preprostajin hitra izvedba " . ■ >u.k mu ^" 3. in 4. april 2021, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Blagoslovljene velikonočne praznike gledalcem Televizije Ptuj vošči pater Milan Kos, gvardijan v minoritskem samostanu Ptuj. Mednarodno nagrajeni dokumentarni film cvetne predstave velikonočnice na Boču. Velikonočnica je od leta 1949 z zakonom zaščitena rastlina v naši državi. Dokumentarni film - Običaji praznovanja velike noči v Prlekiji. Blagoslov presmecev in dobrot pri kapeli v Žamencih. Na Viktorinovih večerih srečanje z enim najmlajših slovenskih akademikov, teologom Jože-tom Krašovcem, človekom, ki ima štiri doktorate. Film Skrite podobe preteklosti prikazuje šege na Ptujskem polju, ohranjene vse do danes. Dokumentarni film Po stopinjah poguma. Angela Medved iz Hotinje vasi od mladosti ne more uporabljati rok, naučila se je vse delati z nogami. Z domačo glasbo, z duetom Munda, stopimo v praznične dni. Dober pogled, oddaja o lovstvu Slovenije. Z zvoki zabavne glasbe nas razvedri duo Joco in Bojan. Ptujsko labodje jezero s plešočimi belimi lepotci v taktu glasbe. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). V uredništvu STAJERSKEGA TEDNIKA zaposlimo NOVINARJA/KO v redno delovno razmerje za določen čas -nadomeščanje delavke v porodniški Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: vozniški izpit B-kategorije smisel za oblikovanje pisnih novinarskih prispevkov veselje do dela z ljudmi Zaželena je VI. ali VII. stopnja izobrazbe (bolonjska smer) oz. visokošolska ali univerzitetna stopnja. Kandidati lahko svoje vloge s kratkim življenjepisom in morebitnimi novinarskimi izkušnjami pošljejo na e-naslov: tednik@radio-tednik.si ali na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, najkasneje do 16. aprila 2021. Štajerski petek • 2. aprila 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče. ODKUPUJEM hlodovino jelše, hrasta in oreha. Plačilo takoj. g.o.z.d-bio-les, Vlado Medved, s. p., Dobrina 63, tel. 041 610 210 ali info@gozd-bioles.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. AJRNUŠ OKNA VRATA d.o.o. (iP*' I A'I'M-1 I.F.mIJ.u.M 14, HI iinnri/ a ni/ri ia i 02 788 5417 041650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj KMETIJSTVO PRODAM prašiče, težke od 80 do 100 kg. Tel. 031 410 209. NESNICE, rjave, 21-tedenske, že v začetku nesnosti, prodajamo, možnost tudi brezplačne dostave. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. PRODAM pšenico in ječmen, približno 2.000 kg. Tel. 02 751 36 21. KUPIM domačega purana (zagorskega) in prodam mešana drva. Tel. 040 217 485. PRODAM prašiče v teži 25-250 kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. PRODAM obnovljen gumi voz. Telefon 0681 435 88, Grajena. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnlc Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM hlevski gnoj in 6 okroglih bal sena, možna tudi dostava. Tel. 031 656 718. PRODAM kultivator Gorenje Muta freza 60 cm in kosa 100 cm. Tel.041 887 026. NEPREMIČNINE HIŠO na Ptuju, obnovljeno, lepa lokacija, dve gradbeni paceli, vsa infrastruktura, ugodno prodamo. Tel. 070 270 130. PRODAMO - KIDRIČEVO, vzdrževana dvo-stanovanjska hiša l. 1980, vseljena 1988, 321 m2 površine, 635 m2 zemljišča, cena: 185.000,00 EUR. Pokličite za več informacij. Kontakt: 070 826 220 ▼ poet'viO ali 02 6208 816 www.re-max.si/Poetovio www.novareha.si Roua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com POSLOVNO-STANOVANJSKI objekt velikosti 240 m2, velikost parcele 1700 m2, v občini Rače, prodam. Tel. 031 718 680. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. V SPOMIN 3. aprila bosta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, prade-dek in tast Franc Meznarič IZ BUKOVCEV 26A Hvala vsem, ki se ga spomnite in prižigate svečke na njegovem grobu. Njegovi najdražji Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 65. letu nenadoma zapustil naš dragi oče, dedek in brat Ivan Petrovič upokojenec Taluma Kidričevo, član društva upokojencev Polenšak IZ PRERADA 26A Slovo od dragega pokojnega bo v ožjem družinskem krogu na pokopališču na Polenšaku. Vsi njegovi Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj -med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. (T. Kuntner) ZAHVALA ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata, strica, soseda Franca Korparja (28. 1. 1940-13. 3. 2021) IZ CVETKOVCEV 73 Ob njegovem slovesu se vsem iskreno zahvaljujemo za izrečena in pisna sožalja, molitve, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkev. Iz srca se zahvaljujemo gospodu Boštjanu Šutarju, dr. med., gospe Alenki Simonič, dr. med., in patronažni sestri Janji Ožinger. Za duhovno podporo smo hvaležni duhovnikoma g. Dragu Avse-naku in g. Robertu Brestu. Hvala g. župniku Jožetu Šipošu za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, godbeniku, nosilcem simbolov in pogrebnemu podjetju Aura. Hvala kvartetu Opoj in njegovim cerkvenim pevkam za izbrane in lepo zapete pesmi. Posebej se zahvaljujemo govornicama Jožici Megla in vnukinji Izi za ganljive besede slovesa. Z vašo pomočjo ga bomo ohranili v najlepšem spominu. Žalujoči vsi njegovi MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE maida.segula@radhrtednik.si, tel. 02 749 3416 ali mar|ana.pihler@radio-tednlk.sl, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski Si kot sonce življenja sijala, za vse svoje ljubezen razdala, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mamice in babice Veronike Belšak IZ KRAIGHERJEVE ULICE 31, PTUJ se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala g. patru Mateju za pogrebni obred, Javnim službam Ptuj, še posebej gospe Hedviki za ganljive poslovilne besede in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni / \ \ ? Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal! SPOMIN V aprilu mineva 5 let, odkar nas je zapustil in za vedno zaspal naš dragi mož, oče in dedek Franc Kolednik Z GRAJENŠČAKA 47A Hvala vsem, ki se ga spomnite, obstojite pri grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji domači Kdor živi v spominu dragih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (E. Kant) V nedeljo, 4. aprila, bo minilo pet let, odkar nas je zaradi bolezni zapustil naš dragi oče, dedek in partner Drago Žlender IZ PTUJA Vsem, ki ob njegovem grobu postojite z lepim spominom, iskrena hvala. Njegovi najdražji SPOMIN Z ljubeznijo in neizmerno hvaležnostjo čuvamo spomin na te, draga naša mama Justina Regvat (29. 3. 2011-29. 3. 2021) Tvoja draga Branka in Milan z družinami Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 89. letu se je poslovila draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta Marija Mlakar IZ LJUBSTAVE 25 Iskreno se zahvaljujemo za ustna in pisna sožalja, za podarjene sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodoma duhovnikoma iz svetega Vida, gospe Anici Škvorc za molitev in pogrebnemu podjetju Mir. Hvala vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje in jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 2. aprila 2021 Nemčija • Turistični eksodus pred prazniki Ptuj • Krvodajalec Branko Ivančič Nemci množično na počitnice na Majorko Neprecenljiv občutek, da si nekomu pomagal Več tisoč Nemcev je minuli konec tedna poletelo proti španskemu otoku Majorka, kjer nameravajo preživeti velikonočne praznike, kljub opozorilom oblasti pred nenujnimi potovanji. V mestu Palma je v soboto pristalo 60 letal, še 70 pa naj jih je pristalo v nedeljo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Samo letalska družba Eurowin-gs je v soboto in v nedeljo opravila 44 letov proti Majorki iz devetih nemških mest, kar je skoraj štirikrat več kot prejšnji konec tedna. Družba ni sporočila točnega števila potnikov, le da so bili leti precej polni. Družba Tui pa je na otok na 15 letalih prepeljala skoraj 2000 potnikov. Nemška vlada je nedavno umaknila Majorko in druge Balearske otoke s seznama rizičnih območij, kar pomeni, da ob vrnitvi v domovino ni več obvezna karantena in testiranje na novi koronavirus. Brezplačna karanetna na Majorki, če bi bil kdo okužen Zaradi porasta okužb pa je vlada kasneje uvedla nov ukrep, da morajo vsi potniki, ki pridejo v Nemčijo z letalom, pred vkrcanjem na Majorka letalo že opraviti testiranje. Španski časnik v nemščini Mallorca Zeitung je poročal, da imajo nemški dopustniki možnost koriščenja brezplačnega hotela za karanteno, če se izkaže, da so pred vkrcanjem na letalo pozitiv- Foto: Wikipedia.com ni na novi koronavirus. Predložiti morajo le evropsko zdravstveno kartico. Nemška vlada sicer odsvetuje potovanja, saj to predstavlja dodatno grožnjo epidemiološki sliki. sta „Ta pot je bila prijetna. Občutek, da lahko nekomu pomagaš, je izjemen. Ves čas veš, da si nekomu podaril nekaj neprecenljivega," je svoje vtise ob tem, ko je natanko stotič daroval kri, strnil Branko Ivančič. To je minuli teden, tako kot mnogokrat doslej, storil v Enoti za transfuzijsko dejavnost Ptuj (ETD Ptuj) Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor. Upokojenec iz Hrastovca je kri tako kot večina stokratnikov prvič daroval v vojski, v JNA. Ta gesta mu je dobesedno zlezla pod kožo in s tem je nadaljeval vsa ta leta: nekatere odvzeme je opravil v Mariboru, del na Ptuju. „Zaboli me, ko slišim, da krvi primanjkuje. Včasih sem se tako odločil in daroval tudi kak dan prej, kot je bilo planirano, z zavedanjem, da je to v tistem trenutku potrebno," doda Ivančič. Strahu pred iglo ni imel nikoli, niti prvič, ko je to storil skupaj s svojimi sovojaki. Spominja se, da so Slovenci zelo radi darovali kri in da jih je tudi bilo največ krvodajalcev med vojaki bivše juge. Branko Ivančič Še največ razburjenja v času darovanja krvi je Ivančič začutil ob tokratnem jubileju. Zaveda se namreč pomena tega dejanja. S krvodajalstvom bo nadaljeval Foto: Cg tudi v prihodnje. Vsem zdravim svetuje, da se mu pri tem pridružijo in na ta način nesebično pomagajo. Dženana Kmetec ZDA m Spor ob odhodu delavca Plača v samokolnici Andreas Flaten iz Georgie je od delodajalca, s katerim sta bila v sporu, zadnjo plačo v višini 915 dolarjev dobil v dolarskih centih. Lastnik avtomobilske delavnice Miles Walker mu jih je pred dnevi nasul pred hišo. Na vrhu kupa z motornim oljem politih 90.000 centov je bilo še nesramno sporočilo. Delodajalec Flat-nu ni želel izplačati zadnje plače za november lani. Zato se je de- lavec obrnil na državno ministrstvo za delo in Walker se je odločil, da izpolni dolžnost, čeprav na precej otročji način, ki mu je vzel veliko časa. Flaten ni nezadovoljen, čeprav vsak dan čisti cente, da jih lahko unovči. V kupu je na- mreč našel tudi nekaj izjemno starih kovancev, ki jih bo prodal zbirateljem za veliko več denarja, kot je njihova nominalna vrednost. sta OKNA, VRATA R - - GARAŽNA VRATA] www.naitors.si m ■ NAfiORSnoo Tel.: OZ 74113 BO, Mob: 031793 204 Gorišnica I, Gorišnica IZKORISTITE POPUSTE , stavku. O * * * Ker ptéern romane v enem stavku, serrv tudi romantik v enem: I AKCIJA: Alu vhodna vrata 1 Ahume na v i, močno obžalovala, da je Da pop«» cas, k> V-boii„ besedo. —^¡Sbw«0" <^^ Nagradno turistično vprašanje u dom V okviru ukrepov za preprečevanje širjenja virusa covid-19 so ponovno vrata zaprle vse galerije, muzeji, knjižnice in arhivi, podobno velja za ograjene parke. Začasno je prepovedano ponujanje vseh kulturnih in kinematografskih storitev. V Mestnem kinu Ptuj pa skupaj še z 20 člani Art Kino mreže po novem omogočajo ogled skrbno izbranega programa prek lastne spletne platforme za ogled filmov na zahtevo. Pripravili so jo z željo, da v času zaprtja kinematografov ohranijo stik s svojimi obiskovalci. K večji dostopnosti pa bo platforma pomembno prispevala tudi v času, ko bo obisk kina spet mogoč. Turizem je še vedno zaustavljen. Že drugo leto zapored v času velikonočnih praznikov ne bo množičnih potovanj, kot smo jih bili vajeni v preteklosti, še leta 2019 v tem času. Turistični obisk v času velikonočnih praznikov je bil že od nekdaj prvi kazalnik uspešnosti turistične sezone določnega leta. Še vedno pa je mogoče prosti čas preživljati na prostem, se sprehoditi po kulturnih in drugih tematskih poteh. Marsikdo pa se bo v času velikonočnih praznikov podal na katero od kolesarskih poti. Ker oskrba ob teh poteh ni mogoča, bo treba hrano in tekoči- no vzeti s seboj v nahrbtniku. Toplo vreme pa bo kot nalašč tudi za delo na vrtu in okrog hiše. Četudi turistični in drugi tovrstni objekti samevajo, v tem času potekajo nekatere aktivnosti, ki bodo pri ponovnem turističnem odpiranju domače in tuje goste opozarjale na to, da prihajajo v okolje, ki je traj-nostno zavezano. Tako v tem času STO spodbuja turistične ponudni- Foto: Črtomir Goznik Med letošnjimi velikonočnimi prazniki si bomo čas krajšali s sprehodi v naravo in po tematskih poteh. ke k uporabi znaka oz. nalepke Green&Safe, ki bo skupaj z globalnim znakom Worlds Travel Tourism Concil Safe Travels obiskovalcem oz. gostom pomagal pri izbiri njihovih najboljših počitnic v Sloveniji. Slovenski turizem še nadalje beleži velik upad pri turističnih prihodih in prenočitvah. Ti so bili v času od januarja do februarja bolj ali manj izjema. Pri prihodih je upad 94,7 odstotka, pri prenočitvah 90,6 odstotka glede na enako obdobje leta 2020. Evidentiranih je bilo 30.593 turističnih prihodov in 151.692 turističnih prenočitev. Februarja je bilo 18.557 turističnih prihodov in 89.286 prenočitev. Največ prihodov je bilo iz BIH, sledijo Nemčija, Italija, Hrvaška in Ruska federacija. Medtem ko smo Slovenci v zadnjem četrtletju leta 2019 še na veliko potovali, po statistiki se je 448.000 prebivalcev, starejših od 15 let, v tem času odpravilo na vsaj eno zasebno potovanje, je v letu 2020 teh potovanj le še 114.000 oz. je potovalo le 6 odstotkov Slovencev. Še leta 2019 je bilo takih 25 odstotkov ali ena četrtina. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kje na Ptuju stoji spomenik Matiji Murku, literarnemu in kulturnemu zgodovinarju ter etnologu, da v Sončnem parku ob dominikanskem samostanu, bo prejela Sonja Erlač (Zabovci). Danes sprašujemo, katera je letošnja sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, ki jo boste lahko koristili ob prenehanju ukrepov zoper širjenje okužbe s covid-19. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 9. aprila. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katera je letošnja sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.