KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO MARIBORSKI MESTNI GRAD (Stavbno-zgodovinska skica) JOŽE CURK Kot pove že podnaslov, je namen članka predvsem vnesti nekoliko več jasnosti v stavbno-zgodovinski razvoj mariborskega mestnega gradu. Zato v njem obširneje ob- ravnavam samo problematično kronologijo nastajanja posameznih arhitektonskih enot, ki združene tvorijo sedanji grajski stavbni kompleks, ne opisujem pa sedanjega stanja gradu. Da pa bo nastanek in razvoj seda- njega mestnega gradu razumljivejši, segam nekoliko nazaj, da v skopih obrisih prika- žem razvoj Maribora kot trdnjavskega opo- rišča na pragu nižin Srednjega Podravja. Začetek Maribora je iskati v trdnjavi na Piramidi, kopastem griču severno od mesta, katere gradnjo je narekovala državna obrambna organizacija nestabilne vzhodne meje. Nastanek trdnjave, ki je ščitija brod, nekoliko kasneje pa most preko Drave in varovala vhod v Dravsko dolino, je treba staviti na začetek XII. stol., v čas torej, kol so nastajale tudi druge trdnjave vzdolž madžarske meje: Ptuj, Radgona, Lipnica, Cmurek itd. Graditelj trdnjave je bil najverjetneje Bernard Sponheimski, mejni grof Dravske marke, ki se enkrat imenuje tudi Maribor- ski. Po njegovi smrti 1. 1147 so ga nasledili Traungaui, za temi pa 1. 1193 Babenberžani. Že Traungaui so imeli na gradu svoje mini- steriale, ki so se po njem imenovali gospodje Mariborski. Leta 1181 se omenja v admont- ski davčni knjigi »Marchburg oppidum in- ferius et superius«, torej se že omenjata grad in naselje, ki s-e je razvilo pod njim ter prevzelo njegovo ime. Pred 1. 1209 je Mari- bor postal trg in 1. 1257 se že imenuje »civi- tas«. Prvi mestni pečat iz 1. 1295 dokazuje, da je bilo mesto v drugi polovici XIII. stol. že utrjeno z obzidjem. Obrambna funkcija gradu se je v teku XIV. stol. prenesla na mesto, ki je prevzelo trdnjavsko in tudi 30 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Tločrt mariborskega mestnega gradu iz leta 1478 upravno vlogo gradu. Grad sam se je spre- menil v mestno predstražo in opazovalnico. Vojvode so si v nastajajoči mestni trdnjavi zgradili že najkasneje v sredini XIII. stol. svoj mestni grad, katerega lega se da samo splošno fiksirati v zahodni del mesta, v bliži- no Koroških vrat. L. 1495 se ta grad omenja kot »die alte Purgkh«, kar že predpostavlja oibstoj novega mestnega gradu v severo- vzhodnem delu mesta. Še celo leta 1578 so bili ohranjeni ostanki starega gradu, ki je bil gotovo utrjen tudi proti mestu, nato pa je izginil iz zgodovine. Med tem časom je stari grad na Piramidi kot mestna predstraža in opazovalnica ve- getiral. Leta 1578 so izumrli močno zadol- ženi vitezi Mariborski. Kot grajski oskrbniki so jim sledili Schärfenbergi do 1. 1386, Hugo Devinski do 1.1399, nato Wallseeji do 1.1465. Kaže, da je bil grad tedaj v zelo slabem stanju, ker so ga Wallseeji morali 1. 1434 generalno popraviti. Ko so se končno tudi Wallseeji gospodarsko izčrpali, so grad pre- vzeli njihovi upniki gospodje Grabenski, ki so ga imeli v lasti skoraj 100 let, do 1. 1556. Leta 1528 je v grad udarila strela in je v celoti pogorel. Na starih temeljih je bil nato zgrajen nov grad v obliki, kot jo kažejo slike iz XVII. stol. V začetku XVII. stol. je bil grad zelo zanemarjen. Leta 1605 so vanj stacionirali čete, ki so grad po ugotovitvah strokovne komisije iz 1. 1611 do kraja zde- molirale. Ali je bil grad po 1. 1612 še kaj obnavljan, se ne ve. Leta 1750 so ga dobili grofje Brandisi, ki so ga 1. 1784 podrli ter njegov material porabili za zidavo gradu Betnave. Bregovi Drave so z odstranitvijo gradu izgubili enega svojih starih simbolov deželne varnosti. Severovzhodni vogal mesta je bil utrjen konec XIII. stoletja. Na stičišču severnega in vzhodnega obzidja je stal okrogel stolp, ki se izrecno omenja 1. 1380. Južno od njega so bila na mestu, kjer je severovzhodna cesta zapuščala mesto, med leti 1305—1515 s pomočjo Vetrinjskega samostana zgrajena štirietažna stolpasta Graška vrata, ki so bila ca. 1467 opremljena s polkrožnim barbaka- nom. Ker je obzidje obtekal ca. 50 m širok in 8 do 14 m globok jarek, so bila vrata opremljena z dvižnim mostom. Na mestu današnjega gradu sta stali hiši Gregorja Maura in njegove sestre Marjete, vdove po Urbanu Peku, ki sta se morali umakniti, kakor govori listina cesarja Friderika III. iz 1. 1478, novo nastajajoči grajski stavbi. Novo zgrajeni grad jš bil vključen v orga- nizem mariborskih mestnih utrdb kot opo- rišče severovzhodnega mestnega ogla. Grad je bil izraz stremljenj druge polovice XV. sto- letja po večji udobnosti in se je v tem svoj- stvu prilagodil spremenjenim prometnim in gospodarskim pogojem poznega srednjega veka. Gotska gradnja je ohranjena kot jedro sedanjega grajskega stavbnega kompleksa ter je v tločrtu jasno vidna. Na skoraj 2 m debelih zidovih se je dvigalo dolgo prepro- sto poslopje. Delitev njegove kleti in pri- tličja z vrsto mogočnih kvadratnih slopov je še prvotna. V prvem nadstropju so po- znejše predelave prvotno prostorno delitev zabrisale. Vidni so še sledovi stopnic, ki so povezovale obe stanovanjski etaži. Kot do- kazuje na podstrešju ohranjeni naslikani gotski zidec, sestavljen iz šilastoločnih lo- kov, je bila stavba od vsega začetka sedanje višine. Na severu je grad segal na mestno obzidje, kot dokazuje ozka strelna lina v severni steni mezzanina, ki je danes zazi- dana, pa je imela gotovo par nekoliko vzhodneje. Ce je severno obzidje resnično imelo predzidje, kot to domneva Paul Schlos- ser, čeprav za io nima nobenih dokazov, je moralo biti zelo nizko. Med vzhodnim mest- nim obzidjem in gradom nastalo medzidje je proti jugu zapiral raven zid, ki je tekel do Graških vrat. V medzidje je vodil vežast prehod, ki še danes opravlja to funkcijo, iz medzidja pa verjetno prvotni vhod v grad. Jasno in mogočno se je moral dolgi, ozki Tločrt mariborskega mestnega gradu iz druge polovice XYI. stoletja 51 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Tločrt mariborskega mestnega gradu ilz let 1501—1612 in visoki grajski blok dvigati s svojo silno sedlasto streho nad množico meščanskih hiš. Turška oblega septembra 1532. leta je mestno obzidje močno poškodovala. Treba ga je bilo obnoviti, okrepiti in prilagoditi novi tehniki napada in obrambe. Delo so prevzeli Italijani, v katerih domovini je do- zorela nova utrdbena umetnost. Z delova- njem Domenica deH'Allia je bila preko Graza prenesena v Maribor. Obnova mest- nih utrdb in njih modernizacija se je začela 1. 1555. Med leti 1556—1562 je zrastla na mestu starega okroglega stolpa sestra Mli- narske bastije v Fiirstenfeldu, mariborska baistija. Njeni graditelji so bili Andrea del- TAllio, Andrea de Lago, Peter de Pignato in Waltein iz Trebnja. Pomaknjena globoko v mestni jarek, je s svojimi topovi lahko »česala« vzhodno in severna mestno obzidje. Njena krona je ležala ca 10 m nad jarkom, njen plato je obtekal močan paličast zidec, na vencu njenih ein pa je počivala skrilava streha. Bastija je imela dve etaži, od katerih je spodnja zasuta. Obe etaži in plato so povezovale polžkste stopnice. Polnjeni zi- dovi, obloženi z obdelanim lomljencem, so bili nerazčlenjeni, opremljeni samo z nizki- mi, navzven razširjenimi strelnicami. V ohra- njeno etažo je vodil sedanji vhod, opremljen z robom, posnetim na ajdovo zrno. V drugi polovici XVI. stol. je morala nastati tudi vzhodna ploščad, ki je povezala bastijo z Graškimi vrati. Paličast zidec dokazuje italijansko delo. Vischer-Trostov bakrorez iz 1. 1681 ga jasno kaže, samo da je na sliki pomaknjen nekoliko previsoko. Tudi ta plo- ščad je bila opremljena s cinami. V vzhodni steni gotovo ni imela večjih oken, kvečjemu strelne line, imela pa je nekaj vrat in oken na zahodni dvoriščni strani. Grajsko jedro v tej dobi, razen na severu, še vedno ni bilo nikjer neposredno povezano z mestnimi utrdbami, le njegovo medzidje se je z iz- gradnjo vzhodnega trakta precej zožilo. Deželni knezi so dajali grad v zastavo raznim najemnikom, dokler si ga niso konč- no pridobili za vsoto 25.000 gld grofje Khisli 1. 1575 oziroma 1579, ter ga imeli v lasti do 1. 1690. S prehodom gradu v njihovo posest se je začela doba mnogih prezidav in po- večav gradu, ki se je končno spremenil v sintezo raznih stavbnih period in stilov. V zaščiti prenovljenih mestnih utrdb se je namreč mogla prosto razviti želja po kom- fortu in reprezentanci, zato je prejšnjo izo- lacijo nadomestila želja po povezavi z oko- lico. Staro se je umaknilo novemu arhitek- tonskemu razpoloženju, grad se je polagoma spreminjal v razkošno baročno graščino. Manjše predelave je moral grad doživeti že v letih 1590—91. Po računih, ohranjenih v graškem Deželnem arhivu, sO' takrat reno- virali njegovo notranjščino. Kaj se je delalo, se točno ne ve. Kaže, da požar z dne 6. maja 1601, ki je upepelil večino mesta in vse utrdbe, tudi gradu ni prizanesel. Gotovo so se po tem letu opravile na gradu večje pre- delave, katere je zaključila 1. 1612 naprava novega ostrešja in strehe. Ve se, da »o bile 1. 1601 vse mestne utrdbe in bastije obnov- ljene. V tem času je moral grad dobiti tudi svoje štiri vogalne šesterokotne stolpiče, od katerih so nekateri služili za stopnišča. Stol- piči so bili štirietažni, okrašeni z vodorav- nimi zidci, maltastimi rusticiranimi robovi in pilastri ter opremljeni v spodnjih etažah s pokončnimi pravokotnimi, v gornji pa s pokončnimi ovalnimi okni. Streha je bila pri vseh stolpičih enaka: zvonasta. Grad je bil takrat še brez arkad in galerij. To do- kazuje ohranjeni jugozahodni stolpič, ki je na današnjem podstrešju ometan v smeri južne in zahodne galerije (maltasti rustici- rani ogli, pilastri ter svetlo tonirani maltasti omet) ter najstarejša podoba gradu (o. pl., najkasneje sredina XVII. stol.), ki kaže po- gled na mesto in grad iz severozahodne stra- ni. Na sliki je jasno vidna prvotna zahodna grajska fasada, flankirana od obeh zahod- nih stolpičev. Najobsežnejša je bila naslednja stavbna perioda, ki je bistveno spremenila obseg in lice gradu. Začela se je z istočasno gradnjo Tločpt maribarskega mestnega gradu iz let 1655—1675 32 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Loretanske kapele (»kopije« Sante Case v Loretu) in oratorija (1655 — 10. avg. 1661), petosne južne fasade z mogočnina čelom, razširjene do jugovzhodnega stolpiča (let- nica na glavnem portalu 1661, velike sorod- nosti z gradnjami južnonemške stavbarske šole pod vplivi Elije Holla) ter slopaste galerijske fasade, ki je povezala oba zahod- na stolpiča. Na bakrorezu, ki ga je izdalo Zgodovinsko društvo po oljni sliki v gra- škem Deželnem arhivu, nastali ca 1670, ima zahodna galerija še svojo lastno pultasto streho, katere sledovi so jasno vidni na podstrešju. V sredini fasade so ob galeriji zgradili pravokoten stopniščni stolp z uro in čebulasto streho na vrhu ter visokopri- tlično dvoosno, skoraj kvadratasto vezno stavbo pred seboj. Ker je imela veža tla v višini arkad, so do nje vodile dvojne vsaksebi postavljene stopnice, katerih zida- no ograjo so krasili baročni kroglasti motivi. Vezno stavbo so členili vodoravni zidci in podvojeni pilastri, stolp pa zidci, rusticirani ogli in pravokotne line. Iz veže so vodila skozi stolpovo pritličje vrata na arkadni hodnik. Njihov usločeno zaključeni obris je še danes lepo viden. V tej stavbni periodi so zgradili slopaste arkade na vzhodni ploščadi ter jo povezali z grajskim jedrom tako, da so na severu prebili gotsko jedro vzdolž njegove severne stene ter prizidali arkadni hodnik, na jugu pa zgradili stanovanjski trakt za južno fa- sado. Z vključitvijo te ploščadi v grajski organizem so dosegli cirkulacijsko povezavo piana nobile in s tem zadostili novemu živ- ljenjskemu razpoloženju. Istočasno so pre- uredili tudi ploščadino pritličje: v vzhodni steni so prebili 9 pravokotnih oken v mez- zaninu in enako število manjših lin v pri- tličju. Končno so ca 1. 1670 uredili tudi današnjo viteško dvorano ter jo okrasili s plastičnim italijanskim štukom in tempera- mi Lorenza Lauriaca, predstavljajočimi štiri letne čase, sacco di Roma, bitko pri Mono- štru, Odisejev povratek na Itako, Jupitra in Marsa. Paralelno z naštetimi gradbenimi deli je nastajal tudi zahodni del gradu, ki danes ni več ohranjen. Se v sredini XVII. stol. se je pred zahodno grajsko fasado širilo pravo- kotno grajsko dvorišče, ki ga je na severu omejevalo mestno obzidje (opremljeno z majhnimi vratci, od 1. 1663 deloma poru- šeno), na zahodu in jugu pa kamenita zi- dova, na katerih stičišču je stala manjša meščanska hiša. Skozi južni zid je vodil preprost vhod na grajsko dvorišče. Tločrt mariborskega mestnega gradu iz let 1747—ok. 1755 Leta 1655 je kupil Jernej Khisl že ome- njeno meščansko hišo ter ves njej pripada- joči prostor, ki je na severu segal do mest- nega obzidja, na zahodu pa do konca da- našnje kavarne »Astoria«. Sodeč po votiv- nih podobah Mariborčanov v Rušah in Na- zarjih iz let 1680 in 1681, je bil zgrajen med leti 1670—1680 na starejših temeljih sedaj podrti, štirietažni »stanovanjski« stolp na stičišču zahodnega dvoriščnega zidu in se- vernega mestnega obzidja. Trokrilno uprav- no in gospodarsko poslopje (na mestu da- našnje kavarne je bilo njegovo južno, eno- nadstropno, preprosto, 10- ali 12-osno krilo, na severu nekoliko krajše enako krilo, ki je na vzhodu slonelo na »stanovanjskem« stol- pu, na zahodu obe krili med seboj pove- zani) je moralo nastati okoli 1. 1680, torej v času nastanka 4 Viseherjevih bakrorezov (katerih eden je le kopija že omenjene naj- starejše slike gradu!). Ker slika iz ca 1690 že kaže enonadstropne arkade vzdolž 1. 1688 obnovljenega severnega mestnega obzidja ter pritlične arkade dvoriščnih fasad uprav- nega poslopja, to dokazuje, da je moral ta del gradu biti gotov že ca 1690. Njegov osrednji prostor je predstavljalo veliko tur- nirsko dvorišče z okroglim vodnjakom na sredini. Z namestitvijo sončne ure na »sta- novanjskem« stolpu 1. 1699 so našteta dela našla svoj zaključek. Ob priliki teh del se je moral tudi prvotni preprosti vhod umak- niti novemu portalu, katerega so sestavljali rusticirani vhod, okrašen na vsaki strani s pilastroma ter podolžna sedlasta strešica kot zaključek. S poroko grofice Ane Marije Khisl z gro- fom Adamom Viljemom Brandisom je prešla po izumrtju prve družine leta 1690 posest mariborskega mestnega gradu po krajšem intermezzu v roke druge družine. Z družino Brandis je povezana zadnja stavbna perioda obravnavanega gradu. Začela se je s pre- ureditvijo stolpičev. Leta 1717 so dobili, kot to dokazuje še ohranjeni stolpič, svojo se- danjo podobo z razgibanim strešnim za- 33 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ključkom. Letnica 1733 na vzhodni grajski fasadi označuje večja dela (predelavo oken, ometanje), dvomim pa, da bi tedaj prvotno stebriščno galerijo (kot trdi ing. arh. Erwin Fabrici) nadomestili s slopasto. Verjetno je ob tej priliki nastala tudi povezava viteške dvorane z vzhodno galerijo. Na to bi kazal kiparski dekor, posebno oba leva. Enkrat v prvi polovici XVIII. stol. je morala nastati tudi stopniščna povezava oratorija z gale- rijami prvega nadstropja, medtem ko je, po mojem mnenju, čelo kapele z njenim plastič- nim okrasom (na žalost skoraj uničenim) še prvotno. V letih 1747—1749 je dal grof Henrik Adam Franc Brandis odstraniti pred zahodno fa- sado stoječo vezno stavbo s stopniščnini stolpom ter zgraditi sedanji stopniščni riza- lit v razgibanih oblikah južnonemškega ro- kokoja. Upravičena je domneva, da je del podrtega stolpa še ohranjen v današnjem rizalitu. Kiparski dekor rizalita, ki stilno kaže na Podonavje, je signiran s črkami: . H G V B in je po stilu sodeč nastajal še tudi po sredini XVIII. stol. Kolikor se da po starih slikah presoditi, je ob tej priliki dobil tudi dvoriščni portal svoje poznobaročno čelo, gotovo pa dohodno stopnišče na vzhod- no galerijo svojo kamenito ograjo. Leta 1751 so nadzidali bastijo ter jo z namestitvijo grofovskega stanovanja v njej vključili v ostali grajski organizem. S fresko- poslikavo srednjega polja viteške dvorane (Jožef Göbler: Bitka pri Parmi leta 1743) I. 1763 se je barokizacija in s tem stavbni razvoj gradu zaključil. Sledeč spremenjene- mu stilističnemu okusu in novim družabnim in kulturnim potrebam, je nastala iz prvot- nega preprostega gotskega gradu baročna mestna rezidenca. Notranja in zunanja arhi- tektura je zableščala v novih oblikah, zliva- joča se v velikopotezno enoto, oblikovano od umetnostnih sil italijanskega in južno- nemškega baroka. Tločrt mariboiskega mostnega graidu iz leta 1953 Z XIX. stol. se je začelo drobljenje grajske- ga stavbnega kompleksa. Sodeč po starih li- tografijah (Kuwasiseg-Lampel iz ca. 1845, ko- lorirana litografija iz 1855), je grad izgubil že najkasneje v začetku XIX. stol. svoje juž- na čelo in vse tri stolpiče (mogoče ob kata- strofalnem požaru 1.1797). L. 1827 so odstra- nili Graška vrata, 1. 1843 nadzidali upravno poslopje za eno nadstropje ter vanj name- stili kameralno okrajno upravo. Leta 1871 so podrli južni dvoriščni portal in kmalu nato odstranili severno mestno obzidje z ar- kadami. Kot zaključek severnega grajskega trakta je zgradil takratni posestnik grof Ferdinand Brandis stolp in prostore, v ka- terih pritličju je sedaj nameščena muzejska uprava. Zahodni del gradu je postopoma izginjal, dokler niso 1. 1938 odstranili še »stanovanjski« stolp. Z zgraditvijo kina na nekdanjem grajskem dvorišču je dokončno izginila predstava nekdanjega strnjenega grajskega kompleksa. Grad se je omejil zopet na svojo prvotno velikost. V dosedanjih izvajanjih sem namenoma izpustil obravnavo severnega grajskega trak- ta, ki je glede nastajanja dovolj problema- tičen, ni bil pa nikoli deležen posebne po- zornosti. Severni grajski trakt je jasno se- stavljen iz dveh stavbnih period. Starejši, triosni del je nastal po 1. 1751, ko so nad- zidali bastijo in jo preuredili v grofovsko stanovanje. Da je imenovani del kasnejši dozidek, dokazujejo: 1. paličast bastijski zidec, ki se nadaljuje skozi steno prizidka; 2. bastijska strelna lina, katero prizidani trakt lahno zakadiva, a je bila le srednja iz- med treh strelnih lin, zgrajenih za topovsko »česanje« južneje ležečega severnega mest- nega obzidja; 3. vidna naslonitev prizidanega trakta na bastijski nadzidek iz leta 1751; 4. gradbena zaključenost prizidka, ki se vidi v debelim njegovih obodnih zidov; 5. podkletenost prizidka v globini zasute bastijske kleti. V klet vodijo naknadno pre- drte stopnice na mestu nekdanje strelne line bastijskega pritličja. Polžaste stopnice poleg njih so služile za povezavo med pritličjem in prvim nadstropjem prizidka. Prizidek je bil v pritličju povezan z gotskim grajskim jedrom z vrati, predrtimi na mestu stare strelne line, \ prvem nadstropju pa povezan z več vrati s severnim arkadnim hodnikom in z grofovskim stanovanjem nad bastijo. Prizidek je služil za domestikalna stanova- nja ter je obsegal v prvem nadstropju in pritličju po tri prostore. 34 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Zahodno od opisanega prizidka se širi na- slednji triosni prizidek, katerega zaključuje trietažni stolp. Ta prizidek' je nastal okrog 1. 1871, ima sorazmerno tenke stene ter v pritličju vrsto medsebojno povezanih pro- storov, v katerih je sedaj muzejska uprava. Z najmlajšim dozidkom zaključujem svoj opis nastajanja mariborskega mestnega gra- du. V njegovi kronologiji je doslej vladalo mnogo nejasnosti. Ce je članek vanjo vnesel več reda, je dosegel svoj namen. V opisova- nje sedanjega grajskega stanja pa se ne spu- ščam, ker je to opravil že Ervin Fabrici v svoji doktorski disertaciji. Zaradi lažjega pregleda precej komplicirane zgodovine o nastajanju današnjega mestnega gradu prilagam časovno tabelo: Leta 1478 nastanek gotskega jedra, ki je na severu segalo na mestno obzidje, na jugu pa s prečnim zidom zapiralo nastalo medzidje, 1556—1562 nastanek bastije, druga polovica XVI. stol. nastanek vzhodne ploščadi, .1590—1501 renovacija grajsike notranjščine, 1601—1612 izgradnja 4 šesiterokotnih stolpi- čev ter naprava novega ostrešja in strehe, 1655—1675 izgradnja Loretanske kapele, pet- osne južne fasade, slopaste zahodne fasade s predzidanim stopniščnim stolpičem in vezno stavbo, naprava slopaste galerije na vzhodni ploščadi in povezava le-te z grajskim jedrom z obema prehodoma za južno fasado in ob se- vernem mestnem obzidju, izdelava viteške dvo- rane, ,1670—1690 nastanek zahodnega upravno-go- spodarskega dela gradu, 17il7 predelava stolpičev, 1733 predelava vzhodne grajske fasade, prva polovica XVIII. sitol. povezava viteške dvorane z vzhodno galerijo, povezava kapeli- nega oratorija z zahodno galerijo, 1747—'lf740 odstranitev stopniščnega stolpa in vozne stavbe ter zgraditev sedanjega stopnišč- nega rizalita, katerega plastična dekoracija je nastajala še po sredini stoletja. Nastanek čela dvoriščnega portala ter kamenite ograje do- hodnega stopnišča na vzhodno galerijo, 1751 nadzidava bastije, nekolilko kasneje pri- zidava triosnega severnega trakta, 1(763 poslikanje srednjega polja viteške dvo- rane (J. Göbler: Bitka pri Parmi 1. 1743), do 4845 odstranitev južnega fasadnega čela ter treh stolpičev, 1843 nadzidava upravnega poslopja, 1871 odstranitev južnega dvoriščnega por- tala in nekoliko kasneje severnega mestnega obzidja z arkadami ter dozidava mlajšega dela severnega grajskega trakta, 1938 odstranitev 3>stanovanjskega« stolpa ter naslednje leto zgraditev kina na nekdanjem grajskem dvorišču, 1940—1041 adaptacija gradu v muzejsike na- mene. Dodajam kronološko urejeno vrsto slik, ki so važne za študij stavbne zgodovine maribor- skega mestnega gradu: 1. Slika (opl., prva polovica XVII. stol.). Po- krajinski muzej Maribor, kaže pogled iz sev. zahoda na gornji grad, mesto in spodnji grad. Tločrtna skica celotnega grajskega kompleksa, deloma po- I sneta po mestnih načrtih iiz leta 1802. A — iipravno-gospo-j darski del gradu, nastal med 1570 in 1690; B — leia 1871 odstranjena vrata in mestni zid z arkadami; C — 1958 od- : stranjeni tako im. >stanovanjski< stolp; D — leta 1871 priKi- dani del severnega grajskega trakta; E — grajsko jedro, na- nastalo med leti 1478 in 1751; F — leta 1827 odstranjena tako j imenovana Graška vrata ki ima že vse 4 stolpiče, nima pa še galerij niti prizidane Loretanske kapele. 2. Bakrorez, izdelan po oljni sliki v graškem Deželnem arhivu. Čas nastanka slilke okoli le- ta 1670, bakroreza okoli leta 1710. Izdalo Zgo- dovinsko društvo Maribor, Pokrajinski muzej, Maribor. Kaže pogled z juga. Zahodno od graj- skega jedra še ni nobenih stavb niti »stano- vanjskega« stolpa, stoji pa že Loretanska ka- pela, južna grajska fasada s čelom, podobnim tistemu na kapeli, zahodna galerija s posebno pultasto streho ter stopniščnim stolpičem in seveda vsi 4 vogalni stolpiči. 3. Votivni podobi v Rušah in Nazarjih (les, olje, čas nastanka leta 1680 in 1681). Kažeta pogled z juga. Zahodno od gradu je že viden »sitanovanjski« stolp, severno obzidje še kaže mostovž, upravnih stavb še ni videti. Grad ima 5 stolpičev. 4. Štirje bakrorezi Vischer-Trosta, iz Vi- scherjeve knjige »Topographia Ducatus Stiriae. Grätz (1681«. Bakroreza, ki kažeta pogled na celotno mesto z juga in zahoda (je le kopija že omenjene najstarejše ohranjene slike gra- du), sta za nas neuporabna, važna pa sta ostala dva, ki kažeta pogled na grad z juga in vzho- da. Grad ima 4 stolpiče in pred zahodno fa- sado enonadstropno stolpasto vezno stavbo, do katere vodijo dvojne vsaksebi položene stop- nice. Južni, grajska in kapelina fasada, imata značilni čeli. Zahodno od kapele vodi preprost portal na grajsko dvorišče, zahodno od njega se razteza preprosto enonadstropno 12-osno upravno poslopje. Iznad njega vidna streha severnega krila. Vzhodno od »stanovanjskega« stolpa vidno mestno obzidje z mostovžem. Vzhod- no grajsko fasado krasi paličast zidec, ki je pomaknjen nekoliko previsoko. Vischer kaže, 35 KRONIKA ČASOPIS ZA ril O VENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO pri vseh galerijah toskanske stebriče, kar je po mojem mnenju plod njegove licentiae. 5. Slika (opl., okoli 1. IWO), Pokrajinski mu- zej, Maribor. Kaže pogled na grad z juga in s ptičje perspektive. Je najbolj verodostojna podoba gradu iz dobe baroka. Zahodno od gra- du stoje že vse stavbe, »stanovanjski« stolp in arkadne galerije vzdolž severnega^ mestnega obzidja. Grad krase 4 vogalni stolpiči, pred za- hodno fasado stoji vežino visokopritlično po- slopje s stopniščnim stolpom z uro in čebu- lasto streho. Vse galerije so slopaste. Bastija še ni nadzidana, manjka še tudi povezava vi- teške dvorane z vzhodno galerijo in kapeline- ga oratorija z zahodno galerijo. 6. Risba iz knjige »Reisebilderbuch« nezna- nega Šlezijca iz 1. 1712. Kaže pogled na mesto z juga. Je zelo približna. Grad kaiže le en stol- pič za južno fasado. Verjetno je to stopniščid stolp. Sicer se ne da ničesar ugotoviti. Knjigo hrani Archiv Oberdonau. 7. Kuwasseg-Lampelova litografija iz okoli leta 1845. Kaže grad z vzhodne strani že v pri- bližno sedanjem stanju. 8. Kolorirajia litografija iz leta 1855. Kaže pogled z juga. Južna fasada je že brez čela in jugovzhod, stolpiča. Južni dvoriščni portal še stoji. 9. Slika opl. Kaže približno enak pogled na jiržno grajsko fasado kot prejšnja litografija. Čas nastanka 1863. Avtor neznan. 10. Enak pogled kaže akvarel A. Wagnerja iz okoli leta 1867. Id. Končno omenjam še Kaufmannovo risbo južne grajske fasade iz 1. 1892, ki.kaže že po- polnoma sedanje« lice. Portal je že odstranjen, poslopje zahodno od njega dvonadstropno. OPOMBE Kari Schuchardt: Die Burg im Wandel der Weltge- schicMe. Potsdam 1931. — Oton Piper: österrei-chische Burgen. I—VIII. Wien li902—1910. — R. G. Puft: Marburg in Steiermark. I^II. Gratz 1847. — J. R. Janisch: Topo- graphisoh^Statistiisches Lexicon von Steiermark. Graz 1878—1885. — F. Nowotny: Südsteirische Burgen und Schlösser. Alm. Sudsteiermark. Graz 1925. — J. Zahn: Steirische Burgen v. Österreich-Ungarn in Wort und Bild. 1890. — G. M. Vischer: Topographia Ducatus Stiriae. Grätz I168I. — A. .Mally: Gassen- Strassen- und Plätze-Buch von Marburg. Manbug 1906. — E. Fabrilcl: Die Burgen der Stadt Marbug a. D. mit besoinderer Berücksichtigung des Treppen- risalites an der jetzigen Burg. München 1935. — D. Ordelt: Von der Marburger Burg. MbZ 313 od dne 8. 13. 1941. — H. Wutschnig: Steirische Städte und Märkte im Reisebil- derbuch eines Schlesiers (1710—1714). BlfHmtkde 1941. — P. Schlosser: Marburg/Drau als Festung. Ztschrift d. hist. Ver. f. Stmk. 1940. — H. Pirchegger: Marburg in alter Zeit. Alpenländische Monatshefte, Graz 1924, Beckh-Widmann- stetter: Marburg und Umgebung. Tagespost, 1900, št. 348, 250, 254, 259, 262. — H. Wengert: Städtebauliches aus Steiermark, II. Marburg. Blttr. f. Hmtkde 1932. Heft 5 in 5. — H. Wengert: Stadtanlagen Steiermaiks. Graz 1932. — H. Pirchegger: Marbug in alter Zeit. Almanach Südsteiei- mark. Graz 1925. — R. Baravalle: iSteiermärkiische Burgen und Schlösser. Graz 1936. — Indikacijiske skice franciscej- skega katastra iz 1. 1824. — Hotfer: Die räumliche Ent- wicklung der Stadt Marburg. Kartographische und schul- geographische Zeitschrift, II. Wi™ 1915, p. 42—44. — P. Schlosser: Beiträge zur Geschichte Marburgs bis 1790. MbZtg 1959, št. 72, 178, 207, 213, 219, 236, 272. — P. Schlosser: Ringmauer, MbZtg 1938, št. 64, 75, 148, 156, 1%, 252; 1939, št. 12, ,24, 29, 47, 110, 131. — P. Schlosser: Stadt- graben, MbZtg 1938, št. 87, 98, 132, 275; 1939, 6, 53, 82, 99. 36