Naslov — Acidrsaa:
nova doba
«117 St. Clair Ay*. Cleveland, Ohio. (Tel. Henderson 3889)
Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jednoti je lepo število,
toda 25,000 bi se slišalo še
ni
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
|L
Mr-gss
As,Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 110,3, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 3925,
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, FEBRUARY 5TH 1930 — SREDA, 5. FEBRUARJA 1930
VOL. VI. — LETNIK VI.
^atek tedenski
PREGLED
>VNr
Zvczne
SODNIK najviš-
^--Aega sodišča, William r >> ie dne 3. febru-^S|?niral. Kot vzrok je slabo zdravje. Njego-
“'iku8 h n*k0m ,)(> ,)rec*'
k rj°overju imenovan Iv-j jVan« Hughes. ,eds!r^0Vn* s^nik in bivši e dni k William Howard JK V.bi| rQJen leta 1857 v . 1,lcinnati, Ohio. Leta Postal civilni governed .Od leta 1904 do 1908 tajnik v kabinetu '»a Roosevelta. Leta ^ t izvoljen predsedni-119 ‘"jenih držav. Ko je fe D Ponovno kandidiral, I)	Woodrow	Wilson.
fJi,,. r1 ga je predsednik *> ‘^enoval
$
UP**
»*♦
s
vrhovnim sod-
.iega zveznega so-
er» mesto je zavzemal
"ja e,nresi8nacije dne 3. feb-i 1930 Pi
V
io|e y
lypvni sodnik najviš-®Ca Zedinjenih držav,
I?.-
bil
sodišča. Resigni-
fiv;
„ ans Hughes, je Je I ^
!)cti \916, da je mogel uro za pred-
# iik’ kandidat
V 9 \ bujeno mu po repub-J s *r a n k i. Woodrow l° Ki;etnc^rat pa je bil dru-Predsednikom z ma-
Je Charles Evans * 3e Newyorcan in
leyeli,’"vrhovni sodnik
sodišča, kar se do-j. (lltra za važnejšo polj., Je pozicija samega a Zedinjenih držav.
.Pjjf
&
VKI'
^skrbi oblastim v
NEMIRI povzro-
^ Watsonville, San
°n in še nekaterih so beli delavci
Pkt,
i S'Jh
U 0 ]
^iyi c e Filipinov, i,.u je, ker Filipinci de-Plače kot beli de-mi t!ttl kvarijo zaslužek. f^v° Pavijani Zedinjeni11 k°t takim se jim
more zabraniti.
, fro' -
Si
filipinskih izgredov so izrabili zastop
SLOVENSKE VESTI IZ CLEVELANDA
Društvo George Washington,
št. 180 JSKJ priredi v četrtek 13. februarja zvečer veliko plesno veselico v spodnji dvorani Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave.
A
Seja zastopnikov vseh društev J. S. K. Jednote v Velikem Clevelandu se bo vršila v četrtek 6. februarja v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Seja se lirične točno ob osmi uri zvečer
<|b
Slovenska mladinska šola S. N. Doma prične dne 7. februarja svoj drugi semester. Prijave novih učencev sprejema tajnik Slovenskega Narodnega Doma. Nižje razrede poučujeta Mrs. Antoinette Simčič in Mrs. Mary Ivanush, višje razrede pa Mr. Vatro J. Grili in Mr. Janko N. Rogelj. Slovenska mladinska šola postaja z vsakim semestrom bolj popularna, doseza vedno lepše uspehe in število učencev se veča, da jim sedanji prostori postajajo pretesni.
Slikar Božidar Jakac se je pred par dnevi vrnil z ameriškega j u g o z a p a d a nazaj v Cleveland. Zanimivo je njegovo pripovedovanje o» doživljaj ih na zapadu in .prav tako zanimive so slike, katere je prinesel .	od tam. Začetkom marca se bo
v i! . e»i-n ju~ mila .razstava njegovih slik v
S 'CZftll •rMUnlrx! nA«il.«ltr pl	i	IT	1	-|-v
Slovenskem Narodnem Domu, in takrat bodo imeli clevelandski in okoliški rojaki priliko občudovati mnoge posebnosti našega zapada, ki jih je videl z umetniškim očesom in izrazi) v slikah mladi slovenski umetnik.
VPRAŠANJA ZA LJUDSKO ŠTETJE
^ 8q °V v Washingtonu s S f°novno apelirali na m6):eres> naj se Filipi-^odvisnost.
l?ti j, ^eaeralni pravdnik nj Mitchell je izjavil, ■< ^ ^ePartment ne bo Vijj . ''k°m nikogar, ki Praksi ne strinja % (|.S° postavo. Kdor Pijače, po nje-*ti ^ ,lu ni kompetenten r°hibicijo drugim.
it'\ . Diktator Primo
iA i?. ^il primoran re-\ 'legov° mesto je ^	D’Amaso	Be-
«6 J^^ki izpremembe % ,razHčnih delih de-
Velike demonstracije je bilo aretira-
IFNat:
(J' SaSn 80 kncah-
C Ž>Veln J0’ doli z dik' v, UVak rePublika!” Zdi
‘*' 4^ v Španiji ni
^ b. lla z resignacijo
ehVera> ker je samo
K ega diktatorja za
K.;—
z°pet prav na-‘ ,\'L naši zastopniki
V’ HaiU'. ^aPada in bra-lt0 1 in graja v obeh 0dSDfresa» kakor tudi >*> in komisijah. Voli,610. na-i bi se P°* lh 0 variti 2.75 od-
Slovenski Narodni Čitalnici je
poslalo častno članarino v znesku $10 društvo Carniola Tent No. 1288 Maccabees. — Četrto nedeljo v marcu priredi S. N Čitalnica čajanko s tombolo.
*
Dramsko društvo “Anton Ve-rovšek” vprizori v nedeljo 9. februarja tridejanko “Razvalina življenja” v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. Začetek o polu osmih zvečer. — Dramsko društvo “Triglav’’ /prizori na odru Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. zanimivo igro v nedeljo 16. februarja.
*
V uredništvu se je oglasil sobrat Joseph Kroteč iz Pitts burgha, član društva št. 26 J. 3. K. J., ki je kot predsednik _’l. porotnega odbora prisostoval letni seji ^gl. odbora SSPZ v Chicagu, pa je na povratku obiskal nekatere prijatelje v Clevelandu.
 o-------------
NOV LIST
Slovensko-Hrvatske Novine se imenuje nov tednik, ki je začetkom tega leta pričel izhajati v Calumetu, Mich. List je lastnina in oficijelno glasilo Slovensko-Hrvatske Zveze, ter ima dve strani slovenskega, dve strani hrvatskega in dve strani angleškega štiva. Urednik za slovenski del je Mr. Joseph Chesarek, za hrvatski del pa Mr. Lodi Mihelcich. Naročnina za Zedinjene države in Canado je $2.40 letno. Naslov: “Slovenian-Croatian News, Box 703, Calumet, Mich.”
--------o--------
na 2
strani).
MAŠKERADNO VESELICO priredi društvo št. 81 JSKJ na večer 6. februarja v svoji lastni dvorani v Aurori, 111.
, 3 J' J ! , t ti ; .
V prihodnjem mesecu aprilu bo moral vsak prebivalec Zedinjenih držav odgovoriti na gotova vprašanja federalnih popisovalcev (census enumerators), ki imajo izvršiti ljudsko štetje prebivalstva Zedinjenih držav. Jako važno je radi točnosti statistik, da vsak prebivalec zna, na kaka vprašanja ima odgovoriti, tako da bo pripravljen s točnim odgovorom.
Po dolgih posvetovanjih je poseben odbor določil, kaka vprašanja naj se stavijo na prebivalca. Odbor je resno pretehtal važnost raznih drugih vprašanj, ki so jih razne organizacije predlagale. Nekatere take sugestije je odbor sprejel, druge pa odbil. Točno število določenih vprašanj je 24, in ta so:
1. Družinski odnošaj na-pram družinskemu poglavarju, vštevši vprašanje, kdo je poglavar v vsaki družini.
2. Da-li dotičnik je lastnik stanovanja ali pa najemnik.
3. Vrednost hiše, ako je lastnik. odnosno, koliko znaša na-> jemnina.
4. Da-li je radio v hiši (Da ali ne?).
5. Da-li družina živi na farmi (Da ali ne?).
6. Spol.
7. Barva in pleme.
8. Starost, zadnji rojstni dan,
9. Zakonsko stanje.
10. Starost ob prvi poroki (Samo za poročence).
11. Da-li je dotičnik pohajal šolo ali vseučilišče do 1. sept. 1929?
12. Zna-li čitati in pisati (Da ali ne? ).
13. Rojstni kraj (Država).
14. Rojstni kraj očetov (Dr žava).
15. Rojstni kraj materin (Država).
16. Materinski jezik za one rojene v inozemstvu.
17. Leto prihoda v Zedinjene države (Samo za tujerod-ce).
18. Da-li je dotičnik natura liziran (Samo za tujerodce).
19. Da-li govori angleški (Samo za tujerodce).
20. Poklic vsake zaposlene osebe.
21. Industrija, v katei'i je zaposlen.
22. Da-li je delodajalec, za poslenec ali dela za svoj račun.
23. Da-li je zaposlen (Za vsako navadno zaposleno osebo, ki je sedaj brez dela, izpolni se posebna tiskovina o nezaposlenosti).
24. Da-li je veteran vojske ali mornarice Zedinjenih držav —katere vojne ali ekspedicije se je udeležil.
Izmed najvažnejših novih vprašanj je ono, ki se tiče vrednosti hiše, ako dotičnik je gospodar, oziroma najemnik, ako je najemnik. Na ta način bo mogoče klasificirati družine pc gospodarskem stanju odnosno po kupni sili. Taka klasifikacija je jako potrebna za poe-dince in tvrdke, ki vporabljajo federalne statistike v svrho oglaševanja. Odgovori na taka vprašanja bodo služili le za statistične svrhe in poedini odgovori na taka vprašanja osta-hejo povsem tajni.
Drugo novo vprašanje je ono, ki zahteva starost ob prvi poroki. Odgovori na to vprašanje bodo služili v dve svrhi. V prvi vrsti dožene se relativna starost ob poroki v raznih gos-(Dalje na 2. strani).
T
MLEKO NA METRE
Mleko spada med najvažnejšo ljudsko hrano* ne le za otroke, ampak tudi za odrasle. Mleko se uživa kot tako ali pa v ob liki mlečnih izdelkov, kot so sir, maslo itd. Nobeno nadomestile še ni moglo dozdaj izpodriniti pravega mleka, ki se pridobiva od krav, koz in otac, pa tudi od kobil, oslic, kamdl in samic se vernega jelena. Še veda v tako-zvanih civiliziranih dežejah pride v glavnem vpoštev le kravje mleko.
Najbolj znano . nam vsem je mleko v tekoči obliki, katerega dobivamo mi meščani po posredovanju mlekarjev ali mlekarskih družb, fanner ji pa naravnost od krav. To mleko se pri nas meri na kvorle in galone, v Evropi pa na litrq. Dobi se tudi kondenzirano mleko v pločevinastih škatljah, kar je ugodnost za kraje, kamor se ne more vsak dan dobiti svežega mleka. Prodaja se tudi mleko v obliki praška ali malih tablfet. Tako mleko je potem tre^a raztopiti v vodi.
Na Danskem, kjer je mlekarska industrija jako razvita, so pa zadnje čase zapeli prodajati mleko kar na metre, kot papir ali tkanino. To rrjtečno “blago" je malo debelejše]kot navaden papir. Iz navadnega kravjega mleka se z gotovim procesom najprej vzorne voda, potem pa se to kašo s posebnimi valjci stisne v papirju podobno'Obliko, prav kot se v papirnicah iz lesne kaše napravi papir. Pravijo, da se tako pripravljeno mleko nepokvarjeno obdrži po več mesecev. Pred porabo se kos “mlečnega papirja” raztopi v primer ni količini primerno gorke vode. Lahko se pa tudi uživa suhega kot mlince. Baje na svoji redilni vrednosti nič ne izgubi. V nekaterih danskih bolnišnicah delajo poskuse s tov,rstnim mlekom, ter so ti poskusi baje zadovoljivi.
Ako mleko v obliki papirja v splošnem dobro prestane vse po-skušnje in se med prebivalstvom priljubi, bo to velika pridobitev za mlekarsko industrijo, ker bodo odpadle neprilike odpošiljanja tekočega mleka in drage sanitarne naprave mlekarn. In ako pride nov mlečni produkt do veljave tudi v Ameriki, bomo morda v doglednem času, mesto na kvorte, kupovali mleko na čevlje in jarde.
-------o—-------
IZ ŽIVALSKEGA SVETA
Nevarnost v pasjem mačjem kožuhu
in
Splošno, je znano, da- bolhe, ki se skrivajo v kožuhih podgan, prenašajo bubonsko kugo in druge nevarne bolezni. Malokdo pa ve, da se taki nevarni parasiti skrivajo tudi v kožuhih psov in maček. Eksperti zveznega poljedelskega departmenta šo našli v kožuhih .psov in maček 475 različnih vrst parasi-tov. Nekatere vrste tega mrčesa niso nevarne samo njih prvotnim “lastnikom,” ampak se morejo prenesti tudi na človeka in povzročiti nevarne kužne bolezni, med njimi kugo in otrokom nevarno tropično bolezen, imenovano “kala-azar.”
• o— ----------
Lophocereus Williamsii
Lahko je razumeti, da je rastlina s takim imenom marsičesa zmožna. To je neke vrste kaktus, katerega žvečijo Indijanci in rezultat je podoben posledicam nekaterih kozarčkov raki-je. Rastlina je znana tudi pod imenom peyote"
V marsikaterem oziru so ži vali učiteljice človeka, v marsikateri umetnosti ga daleč prekašajo in mnoge kažejo pri raznih opravkih toliko inteli gence, da se jim moramo čuditi.
Ako bi človek primeroma svoji velikosti mogel tako visoko in tako daleč skočiti kot navadna bolha, bi z lahkoto preskočil vsak moderni nebotičnik. Kako bi na drugi strani pristal je seveda drugo vprašanje. \
V neki letalski tekmi je A. H. Orleber frčal skozi zrak s hitrostjo 350 do 360 milj na uro. To je hitrejše kot more leteti katerakoli ptica. Toda bližnja sorodnica hišne muhe, srnja muha, tako imenovana, ker napada hitre srne, da jim zaleže jajčeca v nosnice, leti p hitrostjo 815 mjlj na uro ali 400 jardov na sekundo. Leti torej hitrejše kot zvok v suhem ozračju. Ako bi te vrste muha mogla napraviti nepretrgan polet preko Atlantika, preme rila bi daljavo med New Yor kom in Parizom v približno treh urah.
V Chicagu in New Yorku se gradijo poslopja, ki bodo nad 1000 čevljev visoka. Tudi 2000 čevljev visoko poslopje bi bile mogoče zgraditi, če bi se izplačalo. Termiti, to so neke vrste bele mravlje v Afriki, si gradijo; trdna mravljišča, ki se vzdigajo Včasf po 40 čevljev visoko v zrak.6 Ako bi človek primarno svoji velikosti hote) tekmovati s termiti, moral bi graditi poslopja visoka kot je Mount Everest v Indiji, ki se smatra za najvišjo goro na svetu.
Včasi obdolžimo koga, da ima dolg ali prehiter jezik. Nobena klepetulja pa se ne more v tem oziru niti od daleč meriti s kameleonom, ki pripada vrsti kuščarjev. Njegov jezik je tako dolg kot vse ostalo telo ir rabi ga za lovenje muh, zato ima na konci neko lepljivo snov. S tem dolgim jezikom “ustreli” tako hitro za nič hudega slutečo muho, da s sprostim očesom ni mogoče tega opaziti. Le s hitro fotografsko kamero je mogoče to zabele žiti.
Ako bi videli samskega moža, ki bi ženski osebi ponudil več karatov težak dragi kamen, in bi ženska to darilo sprejela, prišli bi najbrže do zaključka, da je mož snubil in e bil sprejet. Približno tako snubijo penguini, tisti čudni ptiči polarnih krajev, ki hodijo pokonci kot človek. Ko se samski penguin hoče približati izvoljenki svojega srca, poišče najprej pripraven kamenček na produ, ga slovesno prime v kljun in ga položi pred noge svojega pernatega ideala. Ne da bi to moral biti baš dragi kamen, samo, da se njemu zdi lep in dragocen. Ako gospica pen-guinka kamenček sprejme in ga položi blizu sebe, pomeni, da je po penguinskih postavah zaroka pravomočna. Ako se Miss Penguin za kamenček ne zmeni, je snubač dobil “košarico.”
Razsvetljava letališč z močnimi električnimi svetilniki in žarkometi, da vedo letalci ponoči kje pristati, je naprava novejšega časa. Saj je aeroplan star komaj četrt stoletja, električna žarnica pa malo nad petdeset let. Neka ptica v Indiji lovi kresnice in jih -na poseben (Dalje na 2. strani).1
GLASOVI Z RODNE GRUDE
Po zakonu z dne 6. decembra 1929 so se morala vsa dosedanja društva za telesno in moralno vzgojo v teku treh tednov pridružiti Sokolu Jugoslavije ali pa se razdružiti. Ta društva so bila:	Jugoslovenski	Sokol, Hr-
vatski Sokol, Orel in Srbski Sokol. V novo organizacijo je vstopil Jugoslovenski Sokol v celoti, maloštevilni Srbski Sokol (Dušan Silni) in posamezna društva Hrvatskega Sokola. Orlovska Zveza je vstop odklonila, istotako tudi več društev Hrvatskega Sokola. Telovadne organizacije, ki se niso pridružile Sokolu kraljevine Jugoslavije, so razpuščene. Premoženje istih ni zaplenjeno, ampak se z istim razpolaga po pravilih dotičnih organizacij.
Za člane Sokola Jugoslavije bodo veljale -znatne vojaške olajšave in ugodnosti. Aktivna vojaška služba, ki znaša 18 mesecev, se jim skrajša na 15 mesecev. Onim vojakom, ki imajo pravico do skrajšanega vojaškega službovanja, to je, ki služijo le po devet mesecev, se ta služba skrajša na sedem mesecev in pol, če so pripadali Sokolu. Vojaki, ki so pripadali Sokolu Jugoslavije, bodo imeli prednost pri napredovanju in pri dopustih. Vseh navedenih ugodnosti bodo deležni vojaki ki so bili včlanjeni v sedaj ni ali prejšnih telovadnih organizacijah vsaj pet let, vštevši leta naraščaja. To bo veljalo tudi za Orle, ki so po razpustvu prej-šne organizacije vstopili v So kola Jugoslavije.
Tržaški “Piccolo” priobčuje članek, v katerem dokazuje, da bi morala Italija poitalijančiti obmejna mesta Trbiž, Idrijo Postojno, Ilirsko Bistrico itd List predlaga, naj bi se domače prebivalstvo preselilo v notranjost Italije in naj bi se ta mesta naselila z italijanskim elementom. Razen tega predlaga pisec, naj si čimprej poitalijanči deca v učnih in drugih zavodih.
VSAK PO SVOJE
Nedavno sta praznovala zlato poroko g. Jakob Selič in njegova žena Lucija. Zlatoporočenca uživata velik ugled. Ženin je star 86 let, njegova družica pa 70 let. Oba sta čila in zdrava. Selič ima gostilno na glavni cesti med Zidanim mostom in Rimskimi toplicami. Mnogo je izkusil po svetu. Leta 1866 se je udeležil vojne proti Prusom.
Vremena bodo Špancem se zjasnila. To sklepam iz dejstva, da je diktator Primo de Rivera bil prisiljen odstopiti. Next!
Clevelandski mestni očetje se najbrže niti ne zavedajo, kakšno uslugo so izkazali bivšemu manager ju Hopkinsu, ko so ga pbslali po gobe. Mož jih je šel nabirat naravnost of Florido pod šušteče palme, in to baš v času, ko je v Clevelandu kazal toplomer pet stopinj pod ničlo.
*
Mesto Chicago ima prazno blagajno in bankirji nečejo nič več posoditi, č^idno, da se mestni očetje ne obrnejo do butlegerjev za posojilo. Ali pa naj bi mestna uprava sama začela obratovati pivovarne in žganjarne. V takem slučaju bi bilo Chicago v par letih najbogatejše in najpopularnejše mesto v Zedinjenih državah.
♦
,V New Yorku je neka komisija, ki je preiskavala početja nočnih klubov, podala poročilo, da v dotičnih klubih ne prepevajo psalmov in litanij, ampak večkrat kršijo točke pisanih postav in pisane morale. In da je komisija prišla do tega zaključka, je potrebovala colo leto časa. Jaz sem radoveden, koliko slepih in gluhih je bilo .med člani te komisije.
*
Neki odvetnik v Indiani je ukradel 25 centov in je za to dobil eno leto zapora. Prav mu je! Ako bi bil pameten iu ukradel narodu par milijonov, bi) bi prost.
*
Pravijo, da influenca rajše napada brunetke kot blondinke. To kaže, da bacil influence ni gentleman.
*
Ko je bil otvorjen mednarodni most v Detroitu, so od obeh strani začeli ljudje teči preko. Zakaj so Amerikanci hiteli v Canado si lahko mislimo, ampak zakaj se je Canadčanom tako mudilo v Detroit je težje razumeti.
*
Znanstveniki so nedavno preiskovali neko izkopano lobanjo. Da je lobanja ženska, so hitro in soglasno ugotovili, glede starosti pa niso mogli ugotoviti nič točnejšega, kot da je stara od 17 do 225 let. To dokazuje kako težko je uganiti žensko starost.
Petnajst let v Sibiriji. Župni urad v Šmiklavžu je te dni prejel iz Sibirije priporočeno pismo od posestnikovega sina Jožefa Pejovnika, v katerem po-grešanec naznanja, da je bil leta 1914 v Karpatih ranjen. Rusi so ga prijeli in odpeljali v Sibirijo. Nahaja se v Omsku, kjer se je oženil in ima dvoje otrok. Rad bi se vrnil v domovino in prosi, da bi mu župni urad preskrbel potrebne listine.
O priliki poroke italijanskega prestolonaslednika Umberta so bile po vsej Italiji izvršene mnogoštevilne aretacije. Med arentiranci je bilo tudi veliko število Jugoslovanov. Tako so bili na primer zaprti upravnik tiskarne “Edinost” Hinko Per-tot, trgovec Josip Ščuka, lesni trgovec Josip Mihelčič in njegov uradnik Šešelj, trgovec L. Narobe, I. Pavlica, nadalje taj nik pri advokatu g. Okretiču, trgovec Rehar*, gdč. Tuhtanova, (Dalje na 2. strani).
Zvezni generalni pravdnik je izjavil, da prohibicijskim uradnikom no bo imenovan nihče, ki pije opojne pijače. Iz tega izhaja, da bo bodoča pro-hibicijska armada sestavljena večinoma iz dojenčkov*.
*
V Poplar Bluff, Mo., živi Thomas Kemp, ki je še zdrav in čvrst, dasi je že prekoračil 118 let. Mož pravi, da svojo visoko starost pripisuje dejstvu, da je,in pije kar mu ugaja in kadar mu ugaja. Ker se v državi Missouri že od nekdaj skuha m popije mnogo koruznega žganja, je verjetno, da se tudi Mr. Kemp ne naliva s samim mlekom.
*
Stara stvar je, da skrbne matere neprestano opozarjajo svoje doraščajoče hčerke na nevarnosti, ki prežijo nanje \ gotovih prostorih in družbah. Pri tem bi bilo zanimivo iz-.(Dalje na 2. strani)
"JVox>a Doba"
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
J
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA.	6117	St.	Clair	Ave.	Cleveland,	O.
VOL. VI.
83
NO. 6
Lepa beseda.
Današnji sistem je tak, da more le malokdo živeti samotarsko. V industrijskih krajih in v mestih 'je to sploh nemogoče, pa tudi prebivalstvo farm se vedno bolj priteguje v družbo. To največ omogočajo dobre ceste in avtomobili. Človek je'že po naravi družabno bitje in je navadno rad v družbi, če mu je le mogoče. Večina nas je torej, ki prihajamo dnevno v večje ali manjše družbe in radi ali neradi se moramo medsebojno pogovarjati. Pogovarjanje ali razgovarjanje, potrebno ali nepotrebno je tako naše vsakdanje opravilo- Včasi nam je pogovarjanje prijetno, včasi nas zabava, včasi nas izziva in včasi nas žali.
Pravijo, da beseda ni konj, toda pikra ali zbadljiva beseda napravi včasi več škode kot splašen žrebec. Nesprot-no pa dobra in mirna beseda dostikrat pomiri družabno nevihto, prepreči ali ublaži spore, nam ohranja prijatelje in nam dela pot do novih prijateljev. Živa beseda je kot ogenj: neprecenljive koristi nam je, če prav ravnamo z njim, in silno škodo nam utegne napraviti, če izgubimo kontrolo nad njim.
Star slovenski pregovor pravi, da lepa beseda lepo me-sto najde, in vsak se je lahko o resničnosti tega izraza že neštetokrat prepričal, če je hotel. Človek, ki ne opravlja, ne obrekuje in brez vzroka ne sumniči drugih, ampak ima za vsakega dobro besedo, je dobrodošel povsod. Ako ne ve povedati o svojem bližnjem nič dobrega, rajši molči kot bi raznašal njegove napake. Včasi je v tem oziru sicer treba napraviti izjemo, če hočemo koga drugega obvarovati ško-
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s prve strani) najti, kako so skrbne mamice
za vse take nevarnosti izvedele *
Neka Miss Harman v državi Nebraska toži svojega častilca za deset tisoč dolarjev odškodnine, češ, da jo je tako stisnil k sebi, da ji je natri par reber. Ženskam res nikdar ne ustre-žeš. To je vedel že slovenski pesnik, mislim, da je bil Kette, ki je zapisal: “In grozen, res, s tabo je, ljubica, križ, ker sama ne veš, kaj da hočeš; saj če te ne ljubim se kislo držiš, in če te poljubljam se jočeš,!’’
*
Pravijo, da se prebivalci Greenlandije ženijo večinoma pozimi. To je verjetno. Green-landija je daleč na severu in zimska noč traja tam tri mesece skupaj; izjava “jaz te ljubim” se pa v jeziku Greenland-cev glasi sledeče: “Univifgs-saerntdluinolerf ironaj ungarsi-gujak.” Zdaj pa pomislite koliko te noči porabi greenlaiid-ski šejk samo za to, da svoji severni zvezdi pove kaj mu je na srcu. In bogovi naj mu pomagajo, če še malo jeclja!
A. J. T. --------o------
KRATEK TEDENSKI PREGLED
(Nadaljevanje iz 1. strani)
stotno pivo, ker kongres lahko označi tako pijačo za neopojno. Na drugi strani se zahteva strožje kazni za kršilce prohibicije. Grmenja je veliko, toda kaj prida se najbrže ne bo doseglo niti v eno niti v drugo smer. V jeseni bodo volitve in kongresniki hočejo imponirati svojim volilcem, eni z “mokroto,” drugi s “sušo;” vse je odvisno od sentimenta volilcev v okrajih, katere zastopajo. Poleg tega skušajo nekateri z meglo prohibicije nekoliko prikriti svoje postopanje z ozirom na tarifo in za odpomoč farmer-jem.
de ali nesreče, toda, kdor fč'prave vrste možak, bo tudi to opravil na kolikor mogoče prizanesljiv način.
Prijazna beseda je kot solnčni žarek, ki razvedri srce in razjasni obraz. Lepa beseda odpre skoro vsaka vrata. Pred strupenim jezikom ljudje zapirajo vrata kot pred steklim psom, opravljivca se ogibajo kot strupenega gada. Tudi uka^e je mogoče dajati na način, da tisti, ki jih morajo sprejemati, ne obččitijo njih teže. Dati človeku žogo ali jabolko v roke ali pa mu isto s silo zalučati v obraz tvori veliko razliko.
Če bi se vedno zavedali, da mi nismo brez napak, bi bili vedno prizanesljivi z napakami drugih. Ako bi vpošte-vali dejstvo, da dostikrat ne vemo za vzroke, ki so tega ali onega pognali na pota, ki se nam zdijo napačna„bi se malokdaj prenaglili z našo sodbo. Če bi pomislili kako malo nam ustreže tisti, ki raznaša naše resnične ali namišljene napake, bi jsami kaj podobnega nikdar ne storili. Ako bi se zavedali kako lahko je komu vzeti dobro ime in kako težko je isto povrniti, bi dvakrat premislili predno bi rekli slabo besedo o njem.
Seveda, ako smo prepričani o zlobnosti ali hudobnih namenih tega ali onega, je pravilno, da opozorimo naše prijatelje naj se čuvajo- V resnici hudobnih in pokvarjenih ljudi pa je primeroma malo, kljub nasprotnim trditvam črnogledih reformatorjev.'
Lepa in vljudna beseda je na mestu vsaj v devetindevetdesetih slučajih izmed sto. In doseže se z njo stokrat več kot s trdo in strupeno. Trda ali pikra beseda vzbudi odpor v srcu vsakega človeka, ker nekaj kljubovalnosti je prirojeno vsakemu. Lepa beseda pa ne doseže samo dobrih uspehov, ampak tudi lepša življenje vsem, katerim je namenjena. *
Važnost lepe in vljudne besede bi morali vedno vpo-števati tudi pri našem društvenem delovanju. Pri vsaki priliki bi morali imeti lepo besedo za našo Jednoto in društvo, kateremu pripadamo. Vse, kar nam morda pri društvu ne ugaja, skušajmo z vljudno besedo in mirnim potom poravnati. Društvo, v katerem vlada mir in prijateljstvo, je že samo na sebi privlačna sila za nove člane. In končno ve vsak uspešen delavec in agitator za J. S. K. Jednoto, da je dobrega novega člana mogoče dobiti le z lepo besedo.
Življenje je kratico in za nas vredno le toliko, kolikor smo imeli v duševnem in materijalnem oziru užitka od istega. Prave življenjske sreče pa zaman pričakuje tisti, ki vedoma in premišljeno spravlja v nesrečo ljudi, ki mu niso nič slabega storili in želeli. '
*	*	%	*y.
\
Itfolako nam bo zal, ec nam je “marela” domišljavosti, sebičnosti in pretiranega samoljubja branila sprejemati izraze odkritega prijateljstva in naklonjenosti. Take vrste solnčni žarki bi na s mogli ohraniti duševno mlade.	,
* # *
Veliki človekoljub Abraham Lincoln je dejal, da ni zamudil nobene prilike, ki se mu je nudila, da izpuli osat in posadi na listb mesto cvetlico, žal, da ima Lincoln tako malo posnemovalcev. Nekateri ljudje pa sploh mislijo, da največ koristijo človeštvu, če sadijo samo trnje in osat.	,
*	• t - m	r	•	>	:t	i	, 151 j j '	;	-1 i
RAZOROŽITVENA konferenca v Londonu ne t more dozdaj pokazati še nobenih posebnih uspehov. Po vseh znamenjih soditi se bo konferenca precej na dolgo raztegnila.
PROTESTNO zborovanje, katerega se je udeležilo 10,000 oseb, se je dne 2. februarja vršilo v Manili na Filipinih. Povod zborovanju so dali izgredi napram filipinskim delavcem v Californiji, pri kateri priliki je bil ubit Filipinec Fermin Toe-bera. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija na naslov predsednika Hooverja za pro-tekcijo Filipincev v Ameriki. Z drugo resolucijo se apelira na ameriški kongres, da podeli Filipinom neodvisnost.
VPRAŠANJA ZA LJUDSKO ŠTETJE
(Nadaljevanje s prve strani) podarskih in plemenskih skupinah. V drugi vrsti omogoči se tabulacija o važnih podatkih glede velikosti družin.
Vprašanje o radio aparatih poda direkten odgovor, koliko pravzaprav znaša mogoče poslušalstvo radio.
Klasifikacija zaposlencev v industrijah po poklicih oziroma strokah teži po točnejših podatkih o poedinih industrijah. Popisovatelji bodo posvetili posebno pažnjo na to vprašanje.
Ženske, ki se bavijo s gospodinjstvom v lastni družini ali vršijo druge domače odgovornosti, bodo navedene kot “home-makers.” Ta odgovor bo naveden v rubriko družinskih odnošajev in ne v ono z’a-poslenja, tako da ženske, ki so v profesijonalnih in drugih poklicih in ki so tudi gospodinje, morejo biti klasificirane v obeh poslih.
Posebna rubrika o nezaposlenosti bo vsebovala nekoliko vprašanj, iz katerih bo mogoče porazdeliti ljudi brez posla v one, ki sploh ne delajo, v one, ki navadno delajo, ali so začasno brez posla, itd.
V rubriki barve ali plemena je bila uvedena posebna skupina za “Mehikance,” v katero bodo všteti vsi ljudje mehikan-skega potomstva, razun ako so odločno belokožci in razun male skupine, ki bo klasificirana med Indijance.
Tudi topot se bodo klasificirali tujerodci, ki še vedno tvorijo važen del ameriškega prebivalstva, po državi rojstva, po materinskem jeziku (ki je dostikrat boljše kazalo narodnosti nego rojstna država), po letu priselitve v Ameriko, po ameriškem državljanstvu in po znanju angleščine.—F.L.I.S. ----------------o--------
GLASOVI Z RODNE GRL/DE
(Nadaljevanje s prve strani) direktor “Istrskega lista” in Novega lista,” ga. Olga Kreše-vič, gdč. Ljubica Gržnič iz Roča v Istri itd.'
V Kopru je bil aretiran uradnik generalnega konzulata kraljevine Jugoslavije v Trstu g, Ahtig, ki je jugoslovenski državljan in živi v Kopru v svoji vili. Ves prvi dan je bil v zaporu brez hrane in celo brez vo de.
šča dva sinova in dve hčeri. Sin Pavel je profesor v Celju, a hčer Vida učiteljica v Škofji Loki.
NOVOIZVOLJENI p r e dsed-nik sestrske republike Mehike, Pascual Ortez Rubio, je zavzel svoje mesto 5. februarja 1930.
IZ ŽIVALSKEGA SVETA
(Nadaljevanje s prve strani) način pripne k tlom v bližini njenega gnezda, da ji svetijo in omogočijo najti gnezdo tudi ponoči. Te vrste ptice so si znale na ta način preskrbeti izborno pa poceni razsvetljavo za svoja bivališča že pred tiso či, morda pred milijoni let.
-------o------
DVOJČKA S TREMI NOGAMI V Aachenu, Nemčija, je neka ženska porodila dvojčka, ki sta s spodnjim delom telesa zraščena skupaj tako, da imata tri noge. Zdravniki sodijo, da bosta živela.
IZ KITAJSKE LIRIKE Preklel sem dež, ki je vso noč šumljal, in mi ni dal zatisniti očesa, preklinjal veter sem, ki razdejal na vrtu mi je rože in drevesa.
Prišla si. Dežju hvalo sem zapel, ker morala si mokra krila sleči in tudi veter hvalil sem — vesel, da je utrnil plamen moji sveči.
(Prevel A. Gradnik)., ; :	"T t ; ,! \ ■ >, :
Zakopan zaklad. V bližini Petrovca v Srbiji je trgovec Jovanovič kupil neko zemljišče ter ga pustil prerigolati in pripraviti za vinograd. Pri prekopavanju zemlje so delavci naleteli na precej veliko posodo, polno srebrnega denarja. Delavci so si napolnili ž njim žepe; kar je ostalo, je trgovec izročil s r e s k e mu poglavarju. Denar je večinoma avstrijskega porekla iz let 1765 do 1780.
Smrt v snegu. Še pred novim letom se je izpod Ljubične pri Poljčanah podal od doma bivši premožni posestnik in vinogradnik, sedaj prevžitkar pri svpjem sinu, 80-letni Kegu, po domače Kranjc, da bi obiskal svojega zeta, ki je dobre pol ure daleč v svoji zidanici kuhal žganje.. Zet Kacjan je s svojim tastom prebil ves dan in mu je zvečer, ko se je zmračilo, še prigovarjal, naj ostane pri njem, da se ne bi ponesrečil na ledeni poti. Tast, izredno čili stari Kranjc pa se je vendarle napotil proti domu. Več dni ga doma niso pogrešali, meneč, da je ostal pri zetu. Pozneje pa, ko so se domači in zetovi sestali, je postalo vsem jasno, da se je morala zgoditi nesreči'.. Po daljšem iskanju so našli starega Kranjca zmrznjenega v takozvanem Haupt-manovem grabnu. Gotovo je starec na ledu padel, omedlel in potem zmrznij. O kakem napadu ne more biti govora, ker j(/ bila njegova gotovina nedotaknjena in je mož imel daleč naokrog samo prijatelje.
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1808
Kat. Jednota
Inkorporirana
1. 1001
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 5400 Butler St., Pittsburgh, P«-Podpredsednik: PAUL BARTEL, 801 Adams St., Waukegan, M-Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik:
DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, 0.
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn-
2. nadzornik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
3. nadzornik: JOHN BALKOVEC. 5400 Butler St.. Pittsburgh. PJ
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1845 W. 22nd St., Chicago, 11
Porotni odbor:
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely. Minn.
2. porotnik:	ANTON	OKOLISH, 1078 Liberty Ave., RarbcrbonJ^,
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na.pj$n sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in h010 spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.	Df(.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. C!*if Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslov8n.^ za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se ** .s tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se JJj obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 č*,D članicami.
4
%
%
Mili
\
lfPr(
!*er
ffib
lij
(fei
IV
of
Nedavno je vdrl v gostilno znanega mesarskega obrtnika Viktorja Peserla v Ptuju neznan divjak, ki je napravil mesarju občutno škodo. Mož je razbil in razmetal ter poškodoval Vse, kar mu je prišlo pod roke. Ko je prišla drugo jutro gostilničarjeva sestra v klet, je presenečena obstala. V kleti je neznani zlikovec strahovito pustošil. S ključi, ki jih je našel v kuhinji, je odprl klet in shrambo za jedila. Vso zalogo prekajenega mesa ter masti je. pometal v greznico za hišo, ista usoda je doletela tudi kozarce konzerviranega sadja. V gostilni je lopov pobral z miz vse prte, razno namizno orodje in ves skupaj stlačil v peč ter zažgal, V kleti je odprl pet manjših sodov vina, ki se je razlilo po tleh. Končno je vlomil v mesarjevo blagajno in odnesel nekaj denarja. Po besnem pustošenju je brez sledu izginil.
Peserl in oblasti so prepričane, da gre za osveto. Da je mogel pobesneli divjak tako nemoteno razbijati in uničevati Peserlovo imetje, je pripisati samo naključju. Vsa mesarjeva rodbina je bila namreč isti večer na gasilski veselici. Peserl ima okoli 50,000 dinarjev škode.
Začetkom januarja je preminul v vsej Škofji Loki znani in obče spoštovani čevljarski mojster in hišni posestnik g. Mijo Blaznik'ki ga je smrt ljubljene soproge pred poldrugim letom močno potrla. Pokojnik zapu-
•V Ljubljani je preminul v 59. letu starosti Franc Bergant. Pokojnik je bil do vojne gostilničar na Sv. Jakoba trgu, pozneje pa trgovec z mešanim blagom. Bil je neumoren in požrtvovalen društveni delavec. Jugosloven in naprednjak, kakršnih j,e malo med nami. Med vojno so se v njegovem lokalu zbirali jugoslovanski in češkoslovaški iredentisti. Znan je bil tudi po tem, da je podpira) med vojno žrtve avtroogerske-ga terorizma na Gradu. Seveda je moral tudi on med vojake, kjer so ga označili za politično nezanesljivega. Bil je med ustanovitelji Sokola II. in njegov dolgoletni odbornik. Zlasti je marljivo sodeloval v Šentpakobskem naprednem društvu; bil je njegov ustanovitelj in prvi predsednik.
Na Uncu pri Rakeku se je sprla posestnica Agata Leskovec s-svojimi domačimi zaradi zemlje. Prepirali so se že večkrat, vendar se ni stara mati še nikoli tako zelo razjezila, kakor to pot. Med prepirom je namreč 90-letna starka pograbila za nož in se parkrat sunila v prsa. Domači so se prestrašili in so morali hitro tele-fonično poklicati ljubljansko rešilno postajo. Obupano žensko so prepeljali z rešilnim vozom v ljubljansko bolnico.
Na veselici, ki je bila zaključna plesna prireditev plesne šole v Narodnem dohiu v Kranju, na Gorenjskem, je prejel v ostri konkurenci pretežno večino glasov Rici Mayr, tukajšnji veleposestnik in eden vrlo zaslužnih javnih delavcev gorenjske metropole in si pridobil častni naslov najlepšega fanta v Kranju. Njegova izvolitev je izzvala splošno odobravanje. Pokazalo se je, da je med moškimi pri volitvah za “mister” manj zavisti kot pa pri nežnem spolu, ko se je odločevalo o “miss.” Sfedaj ima Kranj naj lepše dekle in naj lepšega fanta!
V Varaždinu je pred kratkim v gostilni nenadoma umrl 80-letni starec Anton Mlinarič.
Bil je ves dan dobro razpoložen in v šali je še izjavil, da se bo kmalu oženil. Zvečer je šel v gostilno, kjer ga je pri drugi čaši zadela kap.
“Novosti” poročajo z Reke: O priliki prevzemanja poslov novega fašističnega sekretarja za kvarnersko provinci j o so se vršile te dni na Reki velike fašistične svečanosti, ki so se jih udeležili vsi odličnejši fašisti kakor tudi predstavniki obla-stev. Dosedanji tajnik Marti-catti je imel povodom predaje poslov svojemu nasledniku dr. Grbacu govor, v katerem je indirektno, a vendar jasno priznal obupen gospodarski položaj, v katerem se nahaja Reka. Da je efekt tega svojega priznanja vsaj nekoliko ublažil, je dodal:	“V	času, ko vlada na
Reki jok, se tudi drugje v Italiji nikdo ne smeje.” V svojem govoru je nadalje podal pro-gram za reševanje Reke in pripomnil, da je dolžnost fašistov razvijati na tej obmejni točki svojo največjo delavnost, da bi občutili bratje na drugi obali čvrsto voljo in skupno srce v pričakovanju ure, ki gotovo pride. Z vzkliki “Eviva Dalmatia” je bilo zaključeno slavnostno zborovanje.
Vasovanje po tujih vaseh je v naših krajih še vedno sila opasno. Naravnost divjaški poboj pa se je ob takem povodu izvršil nedavno v vasi Drame pri Raki na Dolenjskem. Do-tičnega večera so se v omenjeno vas podali brata Alojzij in Anton Janževec ter Janez Divjak iz vasi Čužne mlake skupne s fanti Kocijanom Jakšetom in bratoma Francem in Janezom Jermanom iz vasi H r o v a š k i brod pri Raki. Okrog pol 20. so v Dramah zapeli pred Ulker-jevo hišo domačim dekletom. Iznenada jih je sredi petja obkolila skupina kakih 17 dramskih fantov, ki so nič hudega sluteče podokničarje s strahovito besnostjo napadli, udrihajoč po njih brez usmiljenja s kolči, vilami, kopačicami za kidanje gnoja in sličnim orožjem. Na tleh so brez zavesti v krvi obležali brata Anton in Alojzij Janževec ter Kocijan Jakše, do-čim sta brata Jerman zbežala z lažjimi poškodbami. Kocijan Jakše se je čez čas prvi prebudil iz nezavesti in zbežal domov z zlomljeno levo roko nad komolcem ter hudimi udarci na glavi in raznimi podplutbami po životu. Dočim je njemu beg še uspel, so drameški fantje izza hiš opazovali na tleh ležeča brata Janževca. Ko je Alojz polagoma začel dvigati roko in se osveščati, so domači fantje zno-
l|JJ ?
va planili nanj ter ga P° vilami in krepeljci znova 11 ^ Enako so udarili tudi še P° ^ govern nezavestnem brat11’ ^ kar so v domnevi, da 3 8 mrtva, zapustili prizor
išče
ter ■
jega strašnega divjaštva razgubili na svoje dom0'^ Vendar se je Alojzij vec čez dobro uro zopet °s .a in se privlekel do	^
rti#
hiše, kjer mu je odprla 11 ^ hči Rezka. Stregli 9° noč in poiskali tudi nje^° p še bolj nesrečnega bra^ tona, ki je ležal na bito lobanjo in polomljeI)1 kami. Zdaj se vsi ci nahajajo v nov^meš^1 j usmiljenih bratov. A$° ^ ževec se doslej še ni lir je le malo upanja, da ^ val. Kot glavne krivce P ^ je Alojzij Janževec sp°zll‘( te; brata Janeza in Fra1^ marja, Jožeta Rangusa >” zija Miklavčiča, kateri*1 cija se je izvršila. JasHd ^ da bodo kmalu v zaP0l',t, $ ostali pajdaši in da bo v ^ pa j trdo prijela roka Pr'
'%
Sc
fe
'av
Jih *t, 118 id
l‘eg %[ f-he h v
H
6 01 6 01
Fotografiranj® daljavo
Kapitan A. W. Steven^fj fotograf zračnega
armade, je nedavno s r ^ ^ kamero fotografiral Rainier
iz daljave
Mount Rainier v drža'1^ ington je 14 tisoč čevlje' fotografiranje se je izV
m
c<
%
šine 17 tisoč čevljev z
>b,
milj oddaljene točke v
%
Kapitan Stevens m ..Ui^ % lot gore nista mogla '*	'lu	^
•p, i*’ i
tografiranje se je t°i • ^ na slepo v generalu1 Na razviti fotografski 1 ^ se je sneženi vrh g01° jasno videl.
Nedavno ie isti kap1 ens dobil dobro fotog1 f,,1 sta Dayton, Ohio, z vl&
854 čevljev.
>h,
STENSKI KO
Stare novic^, j
Neki turški časopk’	^
ja v Smirni, je nedav«	^
svoje pitatelje, da jii>' ! r' novice šele ko bodo 1 ^
Ve. Novejše da so °1 • nezanesljive.
j
v W$
V glavnem uradu l
razpolago še neka.] h '■'<
koledarjev, ki jih )e ' ' ggf)- j
nota izdala za l(‘t°.
štva, ki želijo neM ^.
razdeliti v svrho	rj
prospektivne nove c « G n
obrnejo na glavni »	,	i
tajnik bo take naroč1 ^
jev vposteval, do1der
poide.
ji
Era Supplement
Edited by Louis M. Kolar.
Current Thought.
MODERN IDEAS
mind is, so is the heart, the bones, the arteries, say
, Philosophers. Utk,,6 body in a as the spring.
a chimr
It is the wrong kind of thought that state of decrepitude, or as fresh and Voiflg “ '"‘G sPnng. The fact that it is no longer fashionable n to grow old and sit in the chimney corner is one of °f the trend of thought. The fact that there is no "or V ne^ corner to retire to does not make any differ-rtyjlnd er the trend. Nowadays youthful strength and e carried thrpugh the years as part of the education. Sew'1*1 done is proved in greater or lesser degree by
Hpe°PJfr-	;-	<-•
of thre members of the S. S. C. U. have filled themselves O** of chimney corner decrepitude as their fate. ?ro\v<l ,^at such conditions possibly should overtake them jfe |nt° their bones. In order to unbuild such old 0])(| ,oJ Weakness;and age every cell of the body must trea]° y°Ur preparatory thought. In your true self you ^Veij'° you^*1 as superior to years and to the age thoughts 'Self, jGeri,	into the body. Be faithful in reminding
*. ^is truth. Never mind if it makes you nervous at e cells of your body that have settled down under
5 this truth, the
i I i.
let are getting more and more hardened.
POSITIVE THINKING
m.,a'Vakerfing of new thought makes them restless, * e,esg
Soo
fea]jlS' Negative thought will throw him backward. He
they will respond with joy, and the longer you W So°ner they take on new form. Man must be positive
“■was
wrthe- s a new and limitless ocean of invigorating file l0lTl which to draw.
!'C, jjSame is true with new thought concerning our own ' Let us be quick in grasping new ideas that perhaps Her modernistinc, b.ut ultimately prove to be of real TOrTf1*61' or ^ater a comparative new thought becomes the j0j. ln£ style, making us follow in slow order. Why not fc first ones to follow a hew idea? Better, why not first ones to originate new ideas?
k	YOUTH	MUST	LEAD
I j, ,aPpeal is made to the younger element of the S. S. £S UP to them to inspire new ideas and put them into r the betterment of their lodge in particular and
o ption in general. Although the elderly members (>Ile to tak6v‘a'	attitude,	nevertheless they
ready to boost ideas for the betterment of our
.■ton.
V ,> s.
.^Parison to other denominations of the same char-
\ti rR’ ^ must t»e said in favor of the founders of our
that we are in front as far as modernism is con-
V t Is UP to us, the younger element, to continue this sPirit.
*E?TED in SLOVENE?
k-5 school of Cleve-j, ' hegin the second ’ft \r^ay’ 7, in the 3, h & f.r> tional Home. It ^ .wniPieted a very suc-
P°SV {<?* in the instruc‘
;lt ,;w \ an grammar and
! 1 i Sto •
is on at present ,l\0] enrollment of ' Slo
^•ovenes of the 4	i°mrnunities, such
ji , H,}'’^°tlinwood, Noble eflif t «Sh°uld avail them--*	•11	is opportunity to
Use of Slovenian
ys&
di^f ^&eeit8 Proper form. yP.j	8	to be some hesi-
1°% be
p
6	of some stu-
(i n£, for fear that
*ot'?
/i ff .1 -f be
iš'j
J-4
f)1
if KV. H
5'V Ner Winning of the gS°\ '	•	‘
<^J J* a i * °Ung
*>lit
Sinners. Such the case, as' a Scholars last fall
%hi^e first principles
e	be devoted to
Iti 'l	rudiments of
\<9>,	grammar, com-
'■ 4i °ric and idiomatic
^1'?’ a8°the histoi-y of
nor H0fthe(yexemi3lified in C	atest	literary
v5 Oj. j rnade Slovenian
w°rks that
wil, also
6 students. “De-Jl*rcic, will be
fth $
under 18 to
.ah	1
^ Pe* ln California
WASHINGTONS GIVE DANCE
* it	Ldances after
. is	‘‘ticulty in em
e^l whether a
V,Maver 0r over 18.
V, 0i the youthful
Cleveland, 0.—George Washington Lodge, No. 180, is going to hold a dance at the lower hall of the Slovenian National Home on Thursday night, Feb. 13, the eve before Valentine Day.
As usual, the members of the lodge have worked hard to make this dance a success and have taken advantage of all opportunities. Johnny Gribbons and his Radio Boys are going to furnish the music. This orchestra has a reputation that is the envy of many orchestras, as they otfer a diversified program during th,e entire evening.
A large crowd is, anticipated, as the Washingtons are known to be thorough in preparations necessary to assure the guest? of a pleasant evening. If you recall the barn dance, you will remember the picturesque scenes prominent in the hall, However, this dance will contain many surprises that have not been seen for many a moon at any of the dances held in the Slovenian National Home.
  o-----------
OLD MONEY
More than 180 tons of old paper money is stored in the Treasury Department strongboxes, and the old-style bills continue to arrive at the rate of six to seven tons daily. Formerly old money was reduced to pulp, then baled and sold. Now it is destroyed in a furnace, the Treasury concluding the profit of the pulp sales is too small to pay for handling. Uncle Sam’s currency has never worked so hard in former times as it works these daysj
MARRIED MEN VS. BACHELORS
According to the recent report of the American Statistical Society, the death rate for single and widowed men is twice that for married men. Most of the male inmates of the insane asylums and almshouses are unmarried men, This ,is quite contrary, to the popular belief that single men with no one dependent upon them find life much easier than tha married men. Perhaps life to a married man may seem somewhat longer than to a single man, but no statistics have been shown heretofore to prove this theory.
There is no reason for a surprise in the matter. It is perfectly logical. The very monotony and lack of excitement of the domestic life are its chief assets from a hygienic point of view. Obviously the candle that is snuffed out at 10 p. m. lasts longer than the one that is burned at both ends.
More Prosperous
The thing that keeps more men from marrying than anything is fear of the price. Yet upon investigation one will find that in every community a hundred rich married men to one rich bachelor. Indeed, the prevailing belief is that men never saved anything until after they got married or really got down to the business of money-making. It was only after they got married that they put their hearts and their backs into their jobs.
As long as a man has no one but hims’elf’to think of he feels free to throw his money about as he pleases, and to Nioaf and invite his soul whenever he is so inclined. It is a different story wit^ a married man because he has a wife and children to support, giving him the strength and energy to fight his way through incredible difficulties to success.
‘VARSITY” OF ELY AND AURORA HIGHS
Ely High School claims its share of Slovenian basketball players. In one of the games played recently with Aurora High the final score was* 23 to 16 in favor of Ely. Krall, playing center, made 8 points; Grahek, playing guard, made 3, while Tomsich, playing forward, made 7. A total of 18 points out of 23. Other Slovenian basketball players on the varsity squad are Antoncich and Pucel, forwards, and Bro-bin. guard.
Aurora High also has a number of Slovenian players. They are as follows: Smolish, Alich and Orazma, forwards; Nema-nich, Kn\et and Angelc, centers; Ogrinc, Kotchevar and Debolock, guards.
Ely Junior College has the following young men on its basketball squad : Grahek and Smrekar, forwards; Banovetz and Skala, guards, and Gerzin, center.
All of this goes to show that the Slovenes in the state of Minnesota are much more prominent, proportionally, in athletics than are the Slovenes in the eastern part of the United States. More power to them..
Adolph Dolinšek of Ely, Minn., won the sportsmanship prize awarded for catching a 32-pound lake trout in Snowbank Lake about a year ago. Shakespeare _ Tackle Co. offered the priae.
Frank Okoren, John Znidar-sich, Victor Debelak, Stanley Paulcich, Mike Savonich, John Blatnik, Matt Gersich and other (Slovenian boys of Chisholm, Minn., were given Scout awards for the exceptional work done as members of the Boy Scouts.
W. Marion Candon of Cleveland, O., enrolled in a class of nursing at City Hospital. She has a wide acquaintance gained through her earnest participation in lodge affairs.
W. H. Taft, chief justice of the U. S. Supreme Court, resigned on account of ill health. •President Hoover appointed Charles Evans Hughes in his place.
---------o-—-----
JOLIET, ILL. BRIEFS
ENCOURAGING FACT
Chancellor Lindley, our favorite university head, defends the modern girl neatly in just nine words. “Every generation,” say« the chancellor, “praises its mothers and criticizes its.daughters.”
Bro. Frank Pirc, secretary of Lodge No. 06, S. S. C. U., believes in doing things thoroughly; he has made special arrangements at his residence to facilitate the performance of his work. In fact, he is doing everything possible to boost our popular SSi Peter and Paul society.
Bro. Johnny “Duge” Hor-wath, No. 66 star bowler, has returned from a two weeks’ visit to Florida. He is feeling fine and is in readiness for the return pin tourney with the “big shot” Wailkegan Comrades.
Bro. Johnny Lunka sacrificed a recording secretary position in a local pleasure club of Joliet, 111., in order to take over the, important trustee duties of our SS. Peter and Paul Lodge.
The local sports are surely pleased to know that Frank “Navy” Rostan, welterweight boxer of Joliet, is now a fistic instructor in an army camp down in Texas. Rostan boxed in one of the preliminaries of the famous Willard-Johnson bout. Later on he was matched with Mickey Walker for the welterweight title, but lost the fight.
Bro. Eddie Ivec, Johnny and Albion Zlogar, popular musicians^ are preparing for a busy spring and summer engagements with our progressive Slovenian lodges.
Sunday afternoon, Feb. 16, is the date of the next regular meeting of our lodge, No. 66, S. S. C. U., and will be held in the lower section of the Slovenian Hall. All members are urgently requested to attend. Refreshments will be served after the meeting. Come one, come all!
Joliet Slovenes have recently organized a non-partisan political club. Such a club was very much needed, as revealed by popular sentiment. Bro. Joseph Zalar is honored with being the first president, while John Zi-vetz is honored with the secretaryship. The purpose of the organization is to educate the Slovenes toward Americanization, and to seek the much deserved recognition of our nationality.
In a City League bowling series, A1 Schiessler of the Hub
PRUSCHEK’S PAINTINGS
(Pittsburgh Sun)
“All the earth might be walled out, but were the golden sun left ... I should be happy,” said the Slovenian painter, Gregory Pruschek. He could surprise the local intelligentsia with his 70 painting^, fine in their primitive quality and completely modern in style. ” (The above paragraph was taken from the Pittsburgh Sun daily and appeared or> Dec. 9, 1929, on the front page, following Pruschek’s exhibition of his paintings at the Slovenian Hall on 57th Street, Pittsburgh, Pa.)
Pruschek’s idea is to show paintings to humble people. Quoting Pruschek, “It was not until I had been for many years in America that I mustered courage to attend art exhibitions. At first I did not know I would be permitted to enter. Remembering this, I like to show my paintings where ordinary people will come without fear.” His work is not overshadowed by his exceptional life. He has carried the idea of wandering as a painter over from his youth as a poetic vagabond. In his show he includes splendid landscapes and memories of places in New Mexico, Old Mexico, France, Croatia, Slovenia, and the northwestern part of the United States.
His still life paintings are strange in their uncanny suggestion of physical nature’s being as sentient as human nature. Pruschek describes abstract ideas in nature occasionally in decorations such as the one he calls “May,” which shows the movement of life in blossoms and boughs. His exquisite range of blues intimates the detachment of Pruschek’s life.
(To Be Continued)
PLEASE
In submitting articles to the NEW ERA SUPPLEMENT, be sure to write only on one side of the paper (typewritten preferred), using ink. A number of articles have been received written in pencil, which makes it very hard to read, especially when hard lead is used.
All contributions to this paper are published with one main thought: to keep the originality of the writer as much as possible.
While on the subject, another appeal is made to members to make use of the advantages offered by your official organ of the S. S. C. U. Articles submitted may not be published immediately in the next issue, due to the fact that some important report must be printed in preference to any other thing. However, they are given serious consideration and will appear in later issues.
Of course, if the submitted article has to do with the presentation of some activity of the lodge, that the readers must see in the following edition, an exception is made to the rule. Otherwise the news contained would be too late to be of any value.	v
Recreation five, world champions of 1929, clicked the maples for a total of 695, giving him an average of 231 for three games, a new record in the league. The national A. B. C. meet will be held in Cleveland, O., beginning March 1.
John L. Zivetz Jr., No. 66, S. S. C. U.
SPORTING BITS
INTER-LODGE BOWLING
Cleveland, O.—George Washington Lodge bowling team took two games out of three from Betsy Ross team Sunday, Feb. 2, in the Inter-Lodge League tussle. The first game was a close one, in which the Betsy Ross’ nosed out the Washingtons by three, points. Both lodges are members of the S. S. C. U.
, Drobnič and Mandel were high men, each scoring 217 and 213 points, respectively. Glavan and Starman came in with 199 and 191, the next highest. Both teams have shown plenty of improvement since the beginning of the Inter-Lodge League.
GEORGE WASHINGTONS
Drobnič  125	217	150
J. Jaklich ... 156	128	176
Bizi] ....... 118	.........
Kromar............. 137	149
Glavan ...... 143	199	183
Arko ........ 144	152	19 1
Totals ......... 688	833	852
BETSY ROSS
Mandel .......... 124	213	161
Starman ......... 133	191	151
Tolar.,  151	103	....
F. Kovitch  117	  160
G. Kovitch  166	162	137
Riddle................... 131	130
Totals ..... 691	800	739
Collinwood Boosters Lodge team, S. S. C. U., took three easy games from the Progressives, S. N- P- J-> in the other
bowling tussle. Our boys did not exert themselves particularly, being satisfied with scoring 75tl, 768 and 712 pins for three games. Progressives used seven men during the game, which shows that they are experimenting this season in preparation for next year's tussles. Just like in big league baseball, Progressives are giving plenty of newcomers try outs to make the bowling toam. ----------------o-------
GIRLS BOWL WELL
Rese Jalovec Bowls High Gamf of 171
Cleveland, O.—The second round of the girls’ bowling tournament was on its way Sunday, Feb. 2, at St. Clair-Eddy Bowling Alleys. Frances Peterlin came close to winning the box of candy offered by-Mr. Frame, proprietor of the alleys, bowling 168, but Rose Jalovec made 171 in her first game, thereby winning the prize.
Mack ^logar, last -week’s individual high, bowled 155 and 137 for her two games, showing that she knows the art of bowling. Helen Rupnik came in with 152 and 142 pins for her- share, while Marie Messe counted for 156 and 139 pins. Which goes to show that our Slovenian girls are mean bowlers. Should they ever match a mixed game between the fellows and the girls, our weaker sex would surprise some of the male bowlers.
This was the second Sunday that all of the alleys have been occupied entirely by Slovenes. Four alleys are devoted to the girls’ tournaftient and the re-j maining eight are occupied by the Inter-Lodge League teams, all of which are Slovenian in character. Every day the Slovenes of Cleveland are gaining more prominence.
 :—o—-----------
It’s hard to tell whether the Chinese revolutionary army is looting or getting it back.
COMRADES ANNEX TWIN VICTORIES
Little and Repp Star
Waukegan, 111.—The Comrades Lodge basketball five defeated the K. S. K. J. Juniors in the Waukegan Church League by a score of 45 to 17. Capt. Little and Caldwell were high point men for the winners, Little scoring 8 field goals and Caldwell scoring 5 field goals.
In the other event, Comrades ‘‘Keglers” defeated the strong Keller Colts by a close Ecore of 2757 to 2719. Andy Skof was high, scoring 219 pins in third game. Frank Repp was a close- second with 201. Al Korenin was high in the three-game series with 581.
“Heavy” Repp’s bowling was the feature of the day, slipping over three almost impossible “railroads.” A crowd of 200 gave him a big hand. What’s more, “Heavy” Repp is the spark-plug of the pin five.
Ou Feb. 9, 1930, the locals will meet the Keller Colts in a return match at the Waukegan Recreation Rooms.
Next Wednesday the Comrades’ cage squad will clash with the St. Joe’s quintet in a hectic and much talked-of battle in the Waukegan Church loop. Both teams are in first division.
COMRADES
J. Zorc  177	191 * 189
L. Petrovič  175	192	157
F. , Repp  138	201	192
A. Korenin  195	190	196
A. Skoff  159	196	219
Totals
...	844	970	943
COLTS
Baddacker	...	161	181	162
Kroll .......... 179	201	168
Unewitz ........ 183	170	200
Yodan .......... 183	181	169
Junewitz ....... 205	181	195
Totals ..... 911	914	894
John Petrovič, No. 193 S. S. C. U.
--------o-------
SOKOLS BEAT COMRADES Play Exciting Game
Clevelandj O.—An exciting basketball game was played in the St. Clair Bathhouse Wednesday, Jan. 29, between the Sokols and Comrades of the girls’ Inter-Frat League. The score was 6 to 5 in favor of the Sokols when the whistle blew.
The girls playe'd well, both "sides fighting hard until the finish. About two minutes was left to play when the score was 5 to 4 in favor of the Comrades. But Christine Brezovar of the Sokols sank in a basket to put her team ahead.
“Aggie” Blatnik of the Sokols played a remarkable defensive game, snatching the ball away from the opposition time after time. Frances Stanonik of the Comrades showed plenty of ability to handle a basketball when she was put into the game as a substitute.
Frances Silan of the Sokols paired well with Blatnik, both of them being responsible to a great extend in keeping the Comrades from scoring. Miss Zakrajšek contributed 3 and Mensinger 2 points of the total of 5 for the Comrades.
The game was a thriller, from start to finish, as the ball kept going from one basket to another. It brought the crowd to their feet throughput the game. Our Slovenian girls are capable of taking plenty of punishment when the need arises, as was evidenced by rough playing. v
C
'Bare Facts
Head-Hunters
Many people in different parts of the world still hunt for human heads. There are headhunters in Burma, Siam, New Guinea, Africa, Borneo, and many other regions. The practice survived in England as late as the middle ages and in some parts of Europe until a few years ago. The New Encyclopedia Britannica, published this year, says: “In Europe the actual survival of the practice is probably limited to the Balkan peninsula.—Here the complete head was taken by Montenegrins at any rate as lately as 1912, the head being carried by the lock of hair worn apparently for the purpose. In the Balkan war of 1912-13, nose taking was substituted, and it was the practice to cut off the nose and upper lip with the moustache by which it was carried instead of the whole head, just as in Kafiristan and in Assam an ear is sometimes carried off instead of the whole head.”
Life of Parrot. It is supposed that some parrots live considerably more than a century. There is a definite record of one speciment, a gray parrot, that lived 99 years.
Constantinople is controlled by the Turkish republic, which is restricted to some extent by an agreement with other nations as to trade through the Bosporus and Dardanelles in time of peace as well as in time of war.
Magnetic Pole. The north magnetic pole is several hundred miles south of the north pole. It would be impossible for any point to be further north £han the north pole. Any other point must necessarily be south of it.
U. S. Control of Haiti
In 1915 the congress of the republic of Haiti ratified a treaty' with the United States by which the latter agreed to assist in the establishment of responsible and orderly government. This treaty provides for a number of American advisers to the Haitian govern-meit, appointed by the president of Haiti on the recommendation of the president of the United States. These advisers supervise the constabulary, finances, public health, public works, and agriculture. Since 1915 Haiti adopted a new constitution—1918. Pending the creation of a senate and a chamber of deputies the legislative and executive power are exercised by a council of state composed of 21 members appointed by the president of Haiti, and holding office during his pleasure. The president is elected by this council for a period of four years.
SUCCESS
To gain success we must have ambition and moderation. Ambition to push us forward, keeping us forever restless dissatisfied with what we have done; and moderation controlling efforts, regulating our pace —those are the guardian spirits of life. To work with all your power, knowing what you do, what you are trying to accomplish, working with a plan and within our strength means success.
Ambition has occupied the minds of men and has pushed the world forward since the beginning. We cannot be angels, angles cannot be gods, toads cannot be as big as oxen, but every effort along lines of common sense, based on ambition, is a good one. In trying to be angels we become better. Ambition is like a coward it never looks back. It doesn’t' look back while going ahead, but often looks . back ruefully, later, when it takes the wrong direction.
If on the other hand we lacked the will over the moderation that enables us to hold our impulse in check, we should be a band of destructive savages, ignoring each others rights, and in place of law and gradually i n c r easing civilization. We should have anarchy and the horror of unrestrained impulse and selfishness. Moderation is the pleasure of the wise and true happiness springs from moderation. When we talk of moderation we refer to moderation in pleasures that we foolishly carry to excess. Moderation is to be practiced by us, that we may conserve our energy for the noble works of ambition.
Somebody must produce what is needed, somebody must wear and use what is produced. Ambition and moderation put together means success and building of the Temple of Life. Let each and every one take a few points from this, get the ambition and moderation needed for success, put them side by side and weld them for they build the Temple of Life for us; in return let us get one-tenth of ambition and moderation and increase the membership of the S. S. C. U. and thus build the Temple of the S. S. C. U. We all have the ability let’s show ourselves up and increase our lodge membership and build the Temple of the S. S. C. U.
Frank Jaklich (Lefty), No. 180 S. S. C. U.
TRY THIS
You have tried out a number of mathematical calculations. Try this one out, as it is cunning. It has to do with finding out the number of living brothers and sisters in one family and goes so far as to determine the number of dead ones.
Take the number of living brothers in your family and multiply it by 2. Add three and multiply the result with 5. Add to this product the number of living sisters, and multiply the result by 10. To this add the number of dead brothers and sisters. Subtract 150 from this total and the answer, reading from left to right, will give you the number of living brothers and sisters, and the total number of dead ones.
For instance, there are twO living brothers; multiplied by 2 gives 4. Add 3 giving 7, and multiplying by 5 gives 35. As there are 3 living sisters the sum equals 38, multiplied by 10 gives 380. Adding 2, the number of dead brothers and sisters, gives a total of 382, and subtracting 150 from this gives 232. Hence, there are 2 living brothers, 3 living sisters and 2 dead members of the family.
CHICAGO’
OLD RECORDS
Ounce of Coal
A careful account is kept of the fuel consumed by every locomotive of Class 1 railroads. The Bureau of Railway Economics, which keeps the record, reports these railroads consumed just one-fifth of an ounce of fuel last year to haul one ton of freight and equipment one mile. Or, putting it another way, for every pound of coal or its equivalent consumed by freight engines, the roads hauled 78 tons of freight one mile.
Safe Listens for Burglars
Science is after the burglar A new safe “listens” for burglars, and hearing them, gives the alarm. Any attempt made to open the safe is heard by “ears” which set up vibrations. The vibrations ring a bell and switch on the light. The future burglar will have to be a scientist.	•-
There are definite causes for superstition, misgovernment and crime, just as there are definite causes for typhoid fever, or smallpox. By the same foken there must be definite remedies. Some day, perhaps, we shall know why certain delusions appeared and why certain great civilizations collapsed. When we do, we shall have a much clearer idea of the purpose, education, government and welfare work should serve.
That is why Maya temples; Egyptian pyramids, Greek art and Roman law are' worth studying. Most people confuse history with the written word, but the relics of religion, commerce and art often furnish a more reliable record. The altars, houses, tombs and cooking utensils of a people leaye a vivid	picture	of what	they
hoped, felt and knew. Also, a vivid revelation of their blunders,	shortcoming!	and	mis-
takes.
——,—,0—--------w
No Taxes
The citizens of principality pf Monaco are required to pay no taxes. The revenue is derived	entirely	from	the Monte
Carlo	Casino. -	'	-i ■
Big Bill Thompson of Chicago says that he is not to blame for Chicago being broke. He blames the reformers—men who organized to stop gang rule and racketeering. He is also quoted as saying that the state of Illinois must pull Chicago out of the mud.
What has happened to Chicago can happen to any American city, with the requisite amount of incompetence, graft and corruption. There is nothing about a city which puts it beyond bankruptcy in a financial or moral way.
If we haye grown to look upon cities as capable of withstanding the effects of lawlessness and malcontent, it is largely because we still have the power of self-illusionment. Instead of regarding Chicago as strange, exceptional, or different from our own community in fundamental respects, we should take its present condition as a warning of what can happen anywhere, and what is bound to happen if average citizens neglect their duty.
Tracy, Cleveland Press. -----------o-------
The Seasons
The Spring Is a maiden,	N
Dancing with timid feet Across the fields, and strewing them With flowers.
“SOCHA WOILD
Summer Is a woman,
Grown to maturity; Deep-bosOmed, and voluptuous With ch^rm.
Autumn Is a firebrand,
Racing upon the hills.
At his swift touch, the forests leap In flames.
Winter
Is an old man
Withered and gnarled with age,
Whose icy fingers vainly clutch At life.
Minnie Markham Kerr.
Ike Levinsky, dats a smart fella, he went to school to be a civil engineer. De oder dey he was getting marriages, so he sends me one of dose suffocation cards on vich it says: “Dear Mr. Rubenstein, your presence is requested at our vedding.” Such a beezniss man, he vants my presence before I get dere.
Veil I bought for feefteen cents a tie and I vent.
De bride, Oi vot a find and dendy lady. I know dot goil for about forty-five years. She’s got de niceest teeth, the both of them. Her eyes are like the stars in de heavens, dey come out at night. She had a bunch of don’ts you forgets me nots right where de necktie corties. She had on a pair of low neck slippers and her dress was cut so high, de hull evening I wouldn’t look dot goil in de face.
On de hand she had from de window coitan end all over it was orange blossoms. I vas vondering vy dey give her orange blossoms she was a lemon.
De groom had on a pair of tight fitting pents vot he got on a fire sale. Dey vas so tight det every time he sits down he sits up. De rabbi vas dere, Mrs, Rabbi and all de leetle rabbits, and so der vedding vas commenced. Only de rabbis is a leetle cross-eyed. He’s so crosseyed, det every time he puts a penny in the chewing gum machine he gets peanuts. So ven he says to de groom “Do you take dis unlawful vomen for bad or vorse?” de best man said “I ain’t getting married.”
After de vedding somebody hollered “Supper.” Oi such a calamity. Oi, oi, seven peepul got hoit in de rush. Dey had von chicken on de table end how dose peepul vas grabbing.
I got my hands all cut up. After de supper, ve vos in de parlor playing a game, to see who could make de funniest faces. Mr. Jake York vas de judge. He looked around for a vile and he comes by mine sweetheart and he says “You win.” End she says “Ho, ho, ho, dot’s on you a joke, I vasn’t even playing.”
Voer by de vedding 1 met a beeg fet goil, her name was Sadie. She says to me “Hey, Samuel, come on vill go for a valk.” I says “For vy I should take a valk vit you?” End she says “My doctor says I musf exercise vit dumbells.” Veil a valk doesn’t cost anything, so ve vent do\^n by de Euclid Beaches, ve took a sit down on de benches. Ve vas listening to de flowers growing end ve vas vatching de vild vaves playing catches on de lake, ven all of a sudden Sadie says to me:
“You know, - Samuel, I like you.” Veil I vanted to be nice to the goil, I have a nice little dog at home, so I says “Sadie. I know you’re full of lonesome-, nes^, vould you like a lice little dog to sit in your lap?” She says “Oh, Samuel, dis is so sudden.” She thought I vas de dog. So I said “Sadie, I like you end soch a ting, but I don’t vant to get marriage yet
Oi, how much dot goil got. She called me a good for nothing around de corner crap-shooter, a heart buster. She said she vas going to sue me for breeches of promises, end
GRAPES FROM VINELAND
The first sturdy Vikings who found America were so impressed with the abundance of wild grapes that they named this country “Vineland.” There is plenty of evidence to believe that the grape is one of the earliest fruits, the grapevine probably being one of the numerous creeping vines to grow out of the mud of the Palezoic jungle. The records of grape cultivation go back for over 5,000 years, but the Phoenicians were the first to cultivate the grape extensively. As far back as we have any recorded history we know that grapevines have been found growing wild in every temperate and torrid zone of both hemispheres. >1 : .
) Native Grapes
In America the largest amount of grapes come from the Pacific Coast, where about 80 per cent of the grapes in the American market are raised. It is interesting to note that many of the most popular grapes raised on the Pacific Coast are from the same varieties mentioned in ancient history. The eastern sections of the country raise the Concord, which is a black grape and used a great deal for table purposes, although also made into grape-juice. These eastern and temperate zone grapes do not keep very well in storage, but the Malaga, Tokay and Emperor grapes from California are packed in sawdust or cork and shipped to all parts of the world, as theykeep quite well through the winter season if properly refrigerated. These grapes are carefully packed so that each grape is separated from its neighbor by the sawdust, keeping them in perfect form.
S. Y. M. C. GI^ES BOUT SHOW
For the first time in the history of the Slovenian National Home of Cleveland, 0-> a boxing show will be held there. Ten bouts have been scheduled, chief of which is the one between Eddie Simms and Ernie Young, colored heavyweight.
Frank Gornik and Guy McDermott are listed in the 130-pound class, Ralph Martin (Antončič) will battle Johnny Jazlo in the 147-pound class, Stanley Yaeger vs. “Lindy” Kotnik in the 160-pound class, and others.
John'Gornik Jr., son of the supreme president of the S. D. Z., is the promoter of the fight, the proceeds of which are to go to the Slovenian Young Men’s Club, No. 36 S. D. Z„ of Cleveland, O.
OUR TASK
Our task is a big one. Our first task is with ourselves. We must humanize ourselves, root out war, greed, dishonesty, competition and selfishness. We must improve the human breed until the intellect of the lowest child, half grown, shall exceed in power the mind of the most highly developed man of today.
The main work is to develop a race worthy of this magnificent earth, then follows the material task, slowly and gradually to be accomplished through thousands of centuries.
We often ask ourselves, “Why were we put here?” We know only vaguely. Why in our short lives should we take advantage of one another, struggle to rise one above another, murder each other, wholesale in war and retail in the gutter; why we fear death, which must be a blessed relief, and why we value so intensely, an,d struggle so desperately, for the applause of the mass, which amounts to nothing, we don’t know. One thing we do know, that there is work at hand, and we are here to do it.
We were put here to beautify the earth, take care of it and make ourselves better as we improve the earth. We are in this one now, and our task is to take care of it and improve it. While we work here we may dream of a limitless future and believe in it.
Let us do our task in the very best way, let us think as we go along, and not be like worms who work in darkness and ignorance. Perform your tasks to make the earth the garden of rare beauty; make a special task for yourselves and increase the membership of the S. S. C. U., let your tasks be the books for your children, let them mold their lives by doing their share as you are doing now.
Let us hope that we may be permitted to come back to finish our work, do our share and live here when the world really becomes worth while, or at least that we may look down and see what our descendants are doing, as a proud father and mother watch their children succeed. Our lives are short, so perform your tasks the best you can. Remember, “our task” is to make the world better.
Frank Jaklich (Lefty),
No. 180 S. S. C. U.
GUM AND RUINS
Phunologf
“Puttering” Aroun
Golfer: If you laugh again, I’ll knock yourbloc Caddy:	Haw,	ha*,
wouldn’t even know
fa
to use.
Instead of a Ho*-'!
Customer: I’d like ajj birthday present for son. He likes someth111 blow.
Clerk:	How	about	a
handkerchief?
fene s itjo s
Unfa««-
Mother: How is it yoUJ not done your school " Jj Little Daughter: I h®' | cided not to do any nl0rfj hui* not fair. We children work and the teachers £e j for it.
vsi
'»in
*eih,
Hom
Pri
>n
h
Uro
abo^1
All in One
A.: Did you hear a accident in Scotland?
B.: No.	,	(j
A.: Well, thirty-®1#
were killed.
B.: How did it hapru Two taxicabs cd'1
A
Big-Hearted
“Honey, if you really j this ukulele, I’m going it to you.”
“An out-and-out %l*
“Absolutely; there strings to it.”
Spurs!
Jim: My friend haberdasher for a 18 company.	,0f
Jam: What does he 0 #
Jim: He looks aftei
Today’s Geog*"aP ^
Teacher: Willie, ^ Toronto ?
Willie: Right betwee enport and Pittsburgh-
, Teacher: Where di
Pot<
sv
her; Vi] ■Pa; iTiiz
> t; 'ali
s \ 2 } am fyr
na
[>o
%
N.
14 He
. ‘n fix
that answer?
Willie: On our
f .rad*01
honest de trut, I never promised her any breeches at all. But I like dot goil, end I vos going to get her von of de Rollsp RoycO machine, vot runs around on de street. So 1 got her a box of handkerchiefs.
She?s got a brudder, vot vas vorking in a bank, but he got fired for taking home too many samples. He’s soch a shiek dot guy, ven he takes a girl out and buys her for a nickel a soda, he takes her home and tries to squeeze it out of her. Socha woild.	Anna	Vidmar,
Secretary, No. 186 S. S. C. U.
Millions Live in Hotels
In one year 6,000,000 persons register at the 126 midtown hotels of New York City. Their daily registration, with their 44,216 rooms, is 17,000 guests. These hotels represent an investment of $100,000,000 and they provide more than 125,000 persons with work. The hotel business has become one of the big industries of cities, and homemaking is suffering accordingly.
TATTLETALES
. Your hands are always talking,
But I am not,sure they say The wordy your smiling lips form,
Velvet smooth and gay.
Your hands are less satirical,
Less courteous than they.
Hands that one forgets to train Are honest, telltale things.
Such hands, my dear, should never Go underscored by rings!
Helen Ives Gilchrist,
; Skyline, Cleveland College.
Most people above 30 regard gum-chewing as not only an extravagant, but a disagreeable habit, yet without gum-chew-ing we probably would not know as much about the Maya civilization as we do. Gum re* quires chicle, and chicle is found in Central America.
The chicle hunters not only stumbled on more than one Maya ruin, but- cut trails for scientists to follow. Some people regard Maya ruins as about on a par with chewing gum when it conies to usefulness. That is a narrow-minded view. In order to see ahead, it is necessary to look back.
It is logical to suppose that we can discover something about the laws governing social health by studying racial histories. The more we know about those laws, the better equipped we shall be to deal with problems of mass psycho! ogy.
-------o-------
Woman’s Place Is In
The Next One
.f tr*1
“When is the next of this burg?” _ „ “Twelve o’clock. s11' ^ “What? Isn’t tWe fore that?”
“No, sir; we neve^ before the next.”
Strange! ^	,
Thoughtful Friend - ^ man, you had better street car home. gji’ A,f Illuminated One- jet ushe. Wife would11 keep it in the houshe‘
Dark Log‘c ^ ^1?’
And then the di's^. callcd out, “Ball out.”	ut?
“How come, ah’«1 0 ^ “Can’t you all see r bases am full. The? place to putcha.”
‘‘Ov
A roadster A department store The limelight Court
A dark corner The delicatessen Lingerie ads Tears, i ■ 1	!
Substitute*
oil
Radio Fan: ' D° f ‘B” eliminators?
Hardware Clerk we have some £° vV^ttc der and some fly s
Head
Professor: I«*11,^^
to represent the P
1»J>!
Is there any quest10, ..Ji1 Student: Yes; ited ?
He Auto ttii= “Where do you ** / about being a
kid?”
’O11,
Well, old-tii*ef’ttle I’ve been in the dan.”
The Very
are •>
Person: HoW'0f to entertain the ^	^
iting submarine sQ ^e Committeeman^ rjiT
we’d take ’em subway!
V
V
1(1
4
\
k
[S ‘
ifc
;>
DOPISI.
r'-ne
j . Youngstown, O.
0Pozarjam člane sv> Antona, št. 103 0 j številno posečajo Seie in da bolj redno si,Sv°ie asesmente, da snih sugpendacij. De-, skupaj kot brat z
otol8itirajmo za J- Sl
Ki • rlam Je najboljša Lezni’ ^ ne pozabi na-itn06 nas °dnese smrt. t sl)0ročam tudi, da 2adnji seji sklenjeno,
‘ ne more plačati na •ese 22. vsaki me-
Wft ’	vaatvi 111
[0nski Narodni Dom v •> m sicer med sedmo tHov°ZVečer- Ako je ka-, v tako slabih finan-
Wh’ da ne more Pla’ ta> naj se oglasi pri ,j.Se bo začasno zalo-s * 5ruštvene blagaj-4j. '^e članov, ki radi rezposelnosti res a^ati. Kdor se pa ’Za tistega se ne bo ■"	bo	suspendi-
Hti-n^a Se ni treba ni-|-ti, da bi zaklada) yanasnje delavska jakemu znane. — C P°mnijo tudi, da a,kiti plačan vsak ;asileie do 25., da se
>o
K To
tT
oHe
i-uP
odpošlje na
I’4 ne^v naznanje Da oo kakšnega ne-
fttiT ^0zdravom. °8ov§ek, tajnik.
Rwanda, N. Y.
b°r društva št. 89 i.e v dolžnost, da se Vm-6111 s°ti’udnikom. a' d° tako lepega (Jelici z igro (Tri-irl;iUter° Je bilo dru-
lov januarja v : efiski dvorani. Či-ar .^reditve znaša dovolj lepa' svo: Prav lepe igrovodja so-
yatii
društvo za Greater New York. Iz tega je razvidno, da je tu-kajšnim rojakom na razpolago dovolj prilik za zabavo. — Pozdrav!	Jakob	Slabič.
Eveleth, Minn.
Eveleth klub št. 1 Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti je na svoji glavni seji meseca januarja 1930 izvolil sledeči odbor:	George Kotze,
predsednik; Dom. Blatnik, podpredsednik; Louis Govže, tajnik; Anton Lenich, blagajnik; Anton Sterle, Jerry Chernagoj in Joseph Intihar, nadzorniki.
Klub je tudi sklenil prirediti plesno veselico na večer 8. februarja. Vabimo tem potom vse tukajšne in okoliške Slovence in Slovane, da se udeležijo te prireditve. Naš član in znani slovenski fotograf John Fugina nam obeta napraviti za zabavo nekaj takega kot se še ni videlo na Evelethu. Zagotovil nas je, da bo ugajalo starim in mladim.
Veselica se bo vršila v Eveleth City Auditorium. Vstopnina bo samo 50 centov za par. Prepričani smo, da nobenemu ne bo žal, ki se bo te veselice udeležil. Na svidenje torej v soboto 8. februarja zvečer!
/ Louis Govže, tajnik.
Baggaley, Pa
člane društva sv. Alojzija, št. 13 JSKJ, opozarjam, da je bilo na decemberski seji sklenjeno, da plačajo v februarju člani po en dolar, članice pa po 25 centov v kritje društvenih stroškov. Poživljam tudi člane, da se bolj redno udeležujejo društvenih sej in da vsak skuša \ tem letu pridobiti vsaj enega novega člana, bodisi za odrasli ali mladinski oddelek. — Z bratskim pozdravom,
Vincenc Resnik, tajnik.
$ t >et e■
<s'A
i’lW ' </;
ji o [0*C
&
■la, kateri se je ^ Je igralce tako £i-a je bila zelo ,nein pa tudi po-, 'stega, ki je njen
• °val
X
devet
Vseh igral-
namreč:
\ v .k’ Jos. Les-ic, °nčina, Martir ’ Frank Bratuš, rf.n. Mr
Butte, Mont.
Društvo sv. Martina, št. 105 JSKJ, bo priredilo v nedeljo 16. februarja plesno veselico v Narodnem Domu. Godba bo domača, namreč na harmoniko. Tega dne, to je 16. februarja, se vrši tudi redna seja društva št. 105 JSKJ, torej so člani prošeni, da se seje in veselice polnoštevilno udeležijo. Priporoča se članom tudi, da privedejo v društvo tudi svoje prijatelje, ki še niso člani. Dasi delavske razmere v teh časih niso! dobre, se naše društvo vendar dosti lepo razvija, in ako se bodo vsi člani malo potrudili se bo še bolj.
Torej, da se vidimo na veselici v nedeljo 16. februarja zvečer v Narodnem Domu! Za red in vso postrežbo na veselici bo skrbel društveni odbor.
Z bratskim pozdravom, Joseph Jaksha, tajnik.
Mi
lvaU
C S.
Perhaj) -
dalje V. (r°j-
Zelnik (roj. Po-Olga Selan VV“di niuzikan-JM.Sams°n, Louis Vehar, ki »
L i bo°Zn° v no^- ^a' W Dražena’ tudi \2’a št. 325 SNPJ
Nf2 Z“
i	'	smemo	p0
iv on; Jenost vrniti. Htev‘meli P°'
Bratski po-
alčič,
tajnik.
tteP i
»>C°°klyn. N. Y.
a^tivnostib la ot„°'8^°venskem
feb
A
it
i„
rUari
u?'
»v*
oii\
i ° D?
vmg Ave. !’ja je imelo .^nica. Za 15. n^lji ‘‘Slašeni trije H^,mei'iean Slo-?lovenia in ih,, Na večer
'<!? lia! Ve8elico žen'
*ve ;je Pomagaj.
Cornwall, Pa.
Člane društva Sv. Srca Jezusa, št. 159 JSKJ, obveščam, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da kdor se ne udeleži seje vsaj na vsake tri mesece enkrat, plača en dolar v društveno blagajno. Izgovor je le bolezen ali delo. Sklenjeno je tudi bilo, da se’naše redne seje vrše vsako drugo nedeljo v mesecu točno ob 10. uri dopoldne. Po seji se bo pa vzdignilo eno ime, in kdor bo tako srečen, da bo njegovo ime vzdignjeno,' dobi en dolar nagrade. Ako dotični član (članica), katerega ime bo vzdignjeno, ne bo navzoč, seveda ne bo dobil nagrade. Drugo sejo bo nagrada dva dolarja in tako naprej, dokler ne pride do petih dolarjev, potem bo pa stalo toliko časa, da en član ali članica to nagrado dobi. Ako kateri član ni zadovoljen. oziroma ako ima boljše mišljenje, je prošen, da pride na sejo in pove isto.
Z bratskim pozdravom, Frank Meze, zapisnikar.
po
ret
'tf v“
fh
»Ob
V,
samo
re
, ot°, to je 1, v	Slovenski
Hdno Plcsno 'NJh « spodnji l HviJJdo tudi štiri namreč 5, \	^ukajšni ro-
.	°* da ne za-
V0v-Na belo
H Sv lStlh Prosto'
.	0 SV. Jožpfa
“u	d0zela’
dl veselico bko Podporne
Ironton, Minn.
člani društva sv. Alojzija, št. 123 JSKJ, so prošeni, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 16. februarja pri sobratu Marku Vukelichu. Na dnevnem redu bo med drugim tudi volitev društvenega blagajni ka, ki se je na zadnji seji odpovedal. Torej, pridite na sejo vsi, da si izvolimo novega blagajnika in uredimo druge društvene posle! — Z bratskim I pozdravom,
Marko Vukelich, tajnik.
Winnipeg, Man., Canada.
Novo Dobo prejemam že nekaj mesecev, in kadarkoli jo dobim, pogledam najprej na za-padni del prve strani, kjer se mi smeje kolona “Vsak po svoje.” Humor je menda za vsakega neprecenljive vrednosti, Jaz kolono prečitam še po večkrat. Nekaj mi ostane v spominu, nekaj pa izgine med smehom, ker človek je “busy,” pa še v letih, in čaka, da list drugi teden zopet kaj smešnega prinese v Canado.
Piše in poroča se mnogo o uspehih znanosti, o bogastvu dežele itd., malo pa o revščini. Ako je uredniku prav, se za ta list prostovoljno ponudim jaz za poročevalca o revščini in trpljenju. Plača naj le za poštnino, pa sem na razpolago. Tudi od tukaj bi bilo za poročati kakšne zanimivosti, čeprav samo o revščini. Povem pa, da tu nam ne skačejo ribe same v čoln, kakor pri vas. Tukaj se raje čoln obrne in gre ribič v ribjo domovino. Junak je bil Sldvenec in ko se je iz ledene reke iz-kobacal na ledeni breg, je par takih zinil, da jih ni za zapisati. Potem je pa dejal, da nikoli več nobene ribe niti na trgu ne pogleda.
Da pa širša slovenska javnost v Ameriki nas canadskih Slovencev ne bo preveč v nič de-vala, moram poročati, da imamo dobro zaščito od Jugoslavije. Pravih Slovencev, kateri Jugoslavijo priznavajo, je tu v Winnipegu okrog deset, kakšen teden več, kakšen teden manj, kakor je vreme. Koliko je tu drugih Jugoslovanov, ki se priznavajo ali ne priznavajo za Jugoslovane, mi ni znano. Vendar smo bili dobili pred dvemi leti državnega zastopnika, ki je v eni sapi pridrvel iz Beograda v Winnipeg, da nam pomaga. Ker pa je imel premalo nesreč zabeleženih v letni statistiki, so ga enostavno nazaj v Beograd poklicali in ekspresno poslali druzega, ki je govoril perfektno “črnogorsko Pa so se menda bali, da bi se naučil še angleščine, torej so tudi tega druzega v kratkem poklicali nazaj v milo domovino.
Sprejem vsakega je bil prav prisrčen, tudi za kakšen “kra-herle” smo ob taki priliki skupaj stolkli, odhod je bil pa po polnoma tih in tajen. Le dekla je “jamrala,” ker je mora la iz kleti znositi številne ste klenice in židovski voz najeti da jih odpelje. Sedaj imamo enega penzijoniranega stotnika s katerim se je mogoče pogo voriti po srbsko, z njegovo taj nico pa po francosko. S teni so tudi manjši stroški kot so bili s prejšnimi. Prej je naše ju goslovenske d a v k o p lačevalce stala ta pisarna okrog $700 me sečno, zdaj pa stane okoli $450 na mesec. Prilike so bile sicer prej bolj ugodne, kajti že po DVEH mesecih so ti slovensko pismo prestavili v angleščino In če komisar svojega pisarja ni rabil za tolmača, si ga je pa dobil vsaki prvi petek v mesecu. Če se ta ni sramoval iti tolmačit, se je pa pred pisarno skesal (ga ni notri). No, sedaj nam še tega ni treba, se vsaj manj čevljev raztrga. Naši čevljarji v rodni grudi pa vseeno predno “cveke” zabijajo za naše državne zastopnike. Bog popla-
S pota.
Dne 15. januarja je ponesrečil v premogovniku v bližini mesteca Helper, Utah, 31-letni rojak F. Nemanič. Pogreb se je vršil 26. januarja ob veliki udeležbi znancev in članov društva K. of P. Zelo lep pogreb so vodili člani in uradniki društva K. of P. sami. Iz govora sem povzel, da je bil pokojnik rojen pred 31 leti nekje v Michiganu. Kot otrok je šel s stariši v staro domovino, pred štirimi leti se je tam oženil, nakar je prišel v Ameriko. Na spomlad se je nameraval podati v Slovenijo, toda smrrt mu je prekrižala račune. Govornik je omenil, da bodo društveniki K. of P. tudi v Sloveniji skrbeli za vdovo in malega otroka pokojnega člana. Pokojnik zapušča poleg že omenjene vdove in otroka v Sloveniji še več svojcev, v Castle Gate, Utah, pa stariše svoje soproge.
Ko je pokojni Nemanič umrl, se je raznesla govorica, da je spadal tudi k nekemu društvu JSKJ v državi Illinois. Ko so iz Castle Gate, Utah, brzojavili na dotično društvo za pojasnilo, niso dobili nikakega odgovora. To je dalo povod nekaterim, da so se pikro izražali na-pram J. S. K. Jednoti. Jaz sem se podal k sorodnikom v Castle Gate, kjer sem vprašal po polici pokojnika, ki naj bi dokazala h kateremu društvu JSKJ v državi Illinois je spadal. Polico so res našli, toda izkazalo se je, da pokojnik NI BIL član nobenega društva JSKJ, arn-
John Merhar, toda usodi se ne moremo izogniti. Pokojnik je bil dober sin J. S. K. Jednote iu ona je bila dobra mati njemu in njegovim dragim. Tu je zopet dokaz, kako dobro je za vsakega Jugoslovana, če je član dobre podporne organiza cije kot je J. S. K. Jednota.
Za društvo sv. Srca Jezusa, št. 2 JSKJ:
Jos. L. Champa, predsednik : Louis Perushek, tajnik;
John Hutar, blagajnik
pak je spadal k št. 5 Društva sv. Družine, s sedežem v Jolie-tu, 111. V naglici so sorodniki te dve organizaciji zamenjali.
To sem napisal v pojasnilo vsem, da se J. S. K. Jednoti ne bo delala krivica. Ako bi bil pokojnik spadal k JSKJ, bi se bilo gotovo zavzelo zanj in se udeležilo pogreba društvo Carbon Miners, št. 168 JSKJ, ki ima svoj sedež v mestu Helper. Utah.	«
• Matija Pogorelc.
Cleveland, O.
Iz urada Skupnih društe\ SKJ v Clevelandu in okolici se naznanja vsem zastopnikom in zastopnicam, da se prihodnja seja vrši 6. februarja ob osmi uri zvečer. To pot se bo vršila seja v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Ker bo na dnevnem redu važna zadeva za rešiti, so prošeni vsi zastopniki in zastopnice, da se seje udeležijo.
Frank Kačar, tajnik.
Hendrik van Loon;
MULTIPLICIRANI ČLOVEK
caj!
Iskren pozdrav vsem ameriškim Slovencem!
Frank Janeži.
Ely, Minn.
Dne 22. januarja je naše društvo sv. Srca Jezusa, št. 2 JSKJ, izgubilo agilnega člana. Nagla smrt je namreč ugrabila sobrata John Merharja. 'Omenjenega dne se je proti večeru pokojni sobrat bolj slabo počutil, pa se je okoli sedme ure podal k zdravniku po zdravila. Na poti iz bolnišnice proti domu je nagloma izdihnil.
Pogreb pokojnega sobrata se vršil 25. januarja, to je ob času, ko se je v glavnem uradu vršila polletna revizija knjig. Ker se ni bilo mogoče udeležiti pogreba vsem tamkaj se nahajajočim gl. uradnikom, so pooblastili gl. podpredsednika sobrata P. Bartela in gl. blagajnika sobrata L. Champa, da zastopata glavni| odbor pri pogrebu. Sobrat glavni predsednik je pokojniku prečital na-grobnico in se poslovil od njega z lepim govorom. Naše društvo se mu tem potom iskreno zahvaljuje; istotako se zahvaljuje ostalim glavnim uradnikom za bratsko pozornost, izkazano pokojniku istočasno.
Pokojni sobrat John Merhar je bil eden izmed ustanovnikov J. S. K. Jednote, večkratni delegat in mnogoletni agilen uradnik našega društva. Za vsa njegova dela pri JSKJ mu bo ostal hvaležen spomin. Naše društvo bo težko pogrešalo dobrega člana, kot je bil pokojni
Barberton, O.
V par mesecih je naše društvo izgubilo iz svoje srede dva člana. Prva je Elizabeth Škraba, katero je ubil njen soprog Joseph Škraba z revolverjem dne 21. novembra lanskega leta. Pokojna je prišla semkaj iz Lloydell, Pa., in je bila poročena z omenjenim le oseip mesecev. Sobrat Škraba .je bil pred par dnevi proglašen slaboumnim po zdravnikih, kateri so ga preiskali po nalogu tukajšne sodnije. Poslan je bil v umobolnico v Lima, O., kjer bo ostal najbrž do svoje smrti. Največji reveži in usmiljenja vredni so pa otroci, katerih je pet iz prvega zakona, v starosti od treh do 14 let. Za otroke skrbe sorodniki tukaj. Sobrat Škraba je na desni strani telesa mrtvouden in tudi govoriti ne more, kar vse je posledica strela v glavo, ko je poizkušal narediti samomor takoj potem, ko je ubil svojo ženo. Da ni nekaj v redu v glavi sobrata Škraba, so vedeli že več časa prej tisti, kateri so ga poznali dobro. Vzrok za njegovo dejanje si tukaj ne moremo nikakor drugače razlagati, kot da je. bi) slaboumen, ker pokojna soproga ga je, kakor je bilo znano, ljubila in tako tudi njegove otroke iz prvega zakona.
Dne 10. januarja tega leta pa je umrl John Bolha, samski, doma iz Iga. Bolehal je že več časa na bož^asti. Omenjenega dne mu je imšUw»Ubo na ulici in zvečer je umrl v tukajšni bolnišnici. Zdravnik je navedel vzrok smrti zastrupljenje njegovega sistema (uramic poisoning). Tukaj in v Magadore zapušča skupaj štiri bratrance in v stari domovini mater.
Tukajšni municipalni sodnik je na priporočilo našega državljanskega kluba imenoval tolmačem za Slovence na njegovi sodniji rojaka Franka Stebla-ja, stanujočega nia 198 15th St. N. W. Rojaki, kateri bi imeli‘kaj za opraviti na tej sodniji in ako niso zmožni zadostno angleškega jezika, naj zahtevajo, da se jim da za tolmača omenjeni rojak. Sodnik George Platt zelo dobro pozna naš narod in tudi zgodovino našega naroda in sploh slovanskih narodov. Kar čudil sem se mu, ko mi je ob priliki začel pripovedovati od kje in kedaj so prišli naši pradedi v kraje, kjer sedaj biva naš narod v starem kraju. Ta sodnik mi je tudi naročil in me prosil kot tajnika našega kluba, da naj sporočim našim rojakom tukaj, da se jim prav lepo zahvaljuje, ker so mu pomagali k izvolitvi^ ker ravno glasovnice naših ljudi so precej odločile, da je bil izvoljen. Upamo pa vseeno, da ne bomo imeli dosti opraviti z njim v sodni dvorani; vsekakoi je bolje, da se z enakimi ljudmi spoznavamo in da nas on spoznava kje v kaki dvorani, kot pa sodniji. Odkar je.naš klub ustanovljen, je naš narod tukaj precej kredita dobil pri mestu.
Anton Okolish, tajnik društva št. 44 JSKJ
Ta sveža in vedra, niti malo ne šablonska razmišljanja so vzeta iz uvoda pravkar izišlega nemškega prevoda knjige “Mul-tiplicirani človek” holandskega pisca Hendrika van Loona. Pisca, ki ga ne moremo dostojneje predstaviti naši javnosti, kakor če ponatisnemo besede, ki jih je o tej njegovi knjigi napisal Emil Ludwig:
“Kaj povišuje ta človek? — Ne mnogo manj kakor 'zgodovino izumov od jamskega človeka pa do mikroskopa, od egiptskega voza pa do Zeppeliria — a kako popisuje? Neko poglavje ima naslov “Pet prstov roke,” drugo “Neugnani nos” in tako vddi na rahli nitki čitatelja od naj-preprostejsih' prvin njegovega lastnega telesa k' najtežavnejšim trikom nfyše civilizacije. Njemu je to lahko, ker enako mojstrsko obvlada besedo kakor sliko, zakaj sleherno teh 250 strani oživlja črno-bela risba, vsaka improvizirana, vse prevete domislekov, diktiranih po du-homušnosti in človekoljubju, ki dičita le pravega učitelja. — Upajmo, da bodo specijalisti našli hude napake, tako na primer, da so vislice poznali že Egipčani in da niso Rimljani prvi zgradili uporabnih mostov, nego nemara v Indokini neko pleme, o katerem pravkar piše neki privatni docent na univerzi v Gottingmi itd. Mi drugi, ki rajši vzamemo 95 odstotkov iz rok humanega, zelo nadarjenega umetnika, kakor 100 od oholega strokovnjaka, pa smo piscu hvaležni zo knjigo, ki bo ljudi poučevala, s tem da jih bo zabavala, a ne bremenila z balastom.”
V začetku je bilo vse tako strašno preprosto.
Zemlja je bila središče prostranstva in nebo ljubek, višnjev steklen zvon.
Ponoči so izvrtali angelci luknje v stekleni poveznik, in glej. zagorelo je na tisoče zvezdic.
Toda nekega lepega dne je dejal drzen človek ki si je nekje
nina za moške 50c, za ženske' 25 centov. Torej, na svidenje v soboto 8. februarja zvečer! Za odbor:
Anton Verbič, tajnik.
Aurora, 111.
Društvo sv. Jerneja, št. 81 JSKJ, vabi rojake in rojakinje iz Aurore in bližnje okolice na maškeradno veselico, katero priredi v soboto, 8. februarja, zvečer v svoji lastni dvorani na vogalu Aurora in Hankes Avenues. Najboljšim maskam bodo razdeljene tri nagrade v gotovini. Godba, kakor tudi postrežba bo prvovrstna.. Ystop-
Cleveland, O.
Ko čitam dopise in poročila rojakov iz različnih krajev Zedinjenih držav, se mi nehote vsiljuje vprašanje, kje je ostala tista po kapitalističnih listih toliko opevana Hooverjeva pro-speriteta. Pri nas v Clevelandu ne vemo dosti zanjo. To pričajo trume brezposelnih delavcev, ki zaman hodijo od tovarne do tovarne in iščejo dela. Po navadi jih s par tolažilnimi besedami odslove, češ, počakajte še par tednov, drugi mesec bo boljše. Mase delavstva pa ponižno trpe in čakajo kapitalističnega usmiljenja in boljših časov. Vse to nam kažei koliko so vredne laskave obljube kapitalistov, kadar rabijo delavske glasove.
Rojake v Clevelandu, katerim še ni znano, opozarjam na zanimivo tridejanko “Razvalina življenja,” katero vprizori v nedeljo 9. februarja dramsko društvo Anton Verovšek v Slo venskepi Delavskem Domu na Waterloo Rd. Igra nam kaže skopega očeta, ki prepreči svoji hčerki, da bi se poročila s fantom, katerega ljubi, in jo prisili, da se poroči z bogatim sosedovim Martinom. Iz tega ne more biti niq druzega kot nesrečen zakon z vsemi slabim' posledicami.
Drama je vseskozi zanimiva in igralci se trudijo, da jo kar najbolje vprizorijo. Kdor hoče imeti lep duševni užitek, naj pride v nedeljo v Slovenski Delavski Dom. Pričetek igre bo o polu osmih zvečer.
Z bratskim pozdravom,
: t Tony Žignmn,
. član društva št. 37 JSKJ.
kupil za pol tolarja otroški daljnogled: “Moram vendar pogledati, kaj je na tem!” In tedaj so se zgodile vsakovrstne čudne stvari.
Najprej so solnce najvljudneje naprosili, naj stopi v sredo vesoljstva in naj tam preživi konec svojih dni.
Dalje je človeštvo odkrilo, da naš sloviti tako zvani solnčrii sistem nikakor ni začetek in konec vseh stvari, nego le- prav majcen delec nečesa, ki je spet le prav majcen delec nečesa drugega, kar plava Bog vedi kje v neznatnem kotičku Rimske ceste.
To nenadno odkritje je uče-n j a k e matematične fakultete spravilo v velike težave, zakaj dotlej so mislili, da jim je moči domnevne razdalje med zemljo in luno, med zemljo in solncem in med posameznimi premični-cami lepo in gladko izraziti z metri in kilometri.
Ko pa je iznenada postalo vse-mirje nekaj docela drugega kakor ozadje lepe slike, popisane v orijentalski knjigi, ko so ljudje videli,,da obstoje zvezde, ki so tolikšne, da bi lahko vanje spustili ves naš solnčni sestav z vsem, kar leze in hodi na njem, ne da bi bilo to zvezdi niti najmanj v nadlego, ko so morali množiti brezkončne ničle s še bolj brezkončnimi trilijoni in kvadriljoni, tedaj se jim je zdel trenutek primeren, da si napravijo novo merilo za svoje astronomske račune. V ta namen so si izmislili novo dolžinsko mero 92 milijonov milj — to je prav lepa razdalja tudi za ljudi, ki imajo avto ali kolo — toda ko so jo hoteli preizkusiti pri astronomskih opazovanjih, so videli, da jim ne ustreza.
Prav tistikrat je delal Albert Michelsen poskuse s svetlobnimi žarki (zvodljiv izraz, zakaj svetloba je svetloba, a svetlobni žarek je oslovski mostiček, po katerem radi hodijo pesniško navdahnjeni ljudje) in odkril, da se sVetloba premika s hitrostjo Ž99.828 km v sekundi. Tako so dobili nekaj, kar je sodilo v šaro zvezdogledov. Pomnožili so hitrost svetlobe s 60 sekundami, dobljeni zmnožek s 60 minutami, to spet s 24 urami in naposled s 365 dnevi leta in dobili tako nekako 10,418,673,900,000 km — to je bila pot, ki jo je napravila svetloba v enem samem letu. Astronomi so to razdaljo napravili za novi “centimeter prostranstva*’ in ga krstili za “svetlobno leto.”
Človek bi zdaj mislil, da je bilo s tem konec vseh neprilik. Pred odkritjem svetlobnega leta je bil Centaur, eden nam najbližjih sosedov, na pr. dobrih 25,000,000,000,000 milj daleč jod nas. Zdaj pravimo: Centaur je daleč 4,35 svetlobnega leta. In to se sliši, kakor če bi komu pripovedovali, da je Vič 3 km od Ljubljane.
Toda glad zvezdogledov po čedalje večjih razdaljah je bil tako nenasitljiv, da so kmalu postregli z nekaterimi nebesnimi telesi, ki so 20.000 in 30.000 svetlobnih let od nas. Zdaj se je stvar spet nekam zaplela in celo svetlobna leta so nam postala malce komična, ko so se učeni bralci poglobili v tako zva* 1ie astralne megle, zalite pege na pokojnem nebu, ki nas nekoliko spominjajo na nekatere vrste mikrob, kakršne smo nekoč gledali pod drobnogledom. Zakaj astralne megle, same spet tvorijo vsega spoštovanja vredna svetovja, solnčne sisteme in Rimske ceste, so pogosto dva do tri milijone svetlobnih let daleč od našega planetka. In iznova se je moral začeti hokus pokus •; bilijoni, trilijoni in kvadrili-joni, tako da se je celo profesorju Einsteinu, ki se drugače vendar ne da tako lahko ugnati, nekoliko zvrtilo pred očmi.
Ko so zemlji na toli surovi način vzeli čast, da bi bila središče prostranstva, so mislili oni, ki o takih stvareh razmišljajo (in teh na žalost ni mnogo, da bo ždaj tudi človek padel z visoke-(Dalje na 0. ttrttU . i
POTRESNA POVEST
Spisal Franjo Maselj-Podlimbarski
jijiinmiijuiiiifrmniiianimiHiiHiiiiiiiiiniiimimnimimiinniiimmiiiiiiiP
(Nadaljevanje)
Konec vasi je srečal slabotnega, plešastega starčka. Poleg njega je šel razcapan deček, ki je nesel hlebec kruha v roki. Deček je neprestano gledal v starca in se mu smehljal; kazal se je silno čilega in bodrega, vsaka žilica se je tresla na njem. očividno od veselja zaradi kruha, ker je dvigal hlebec in ga kazal starcu in oči so mu sijale, kakor bi oznanjevale očetu in vsemu svetu lepo novico: Glejte, tudi danes bova jedla! Tone si je mislil: ta človek pripada menda onim nomadom, ki jim pravimo berači. Tako je danes tukaj, jutri tam, vse sliši in vidi in ve nekaj.
Tone se je nagnil s sedeža in vprašal:	“Oče,	kje	ste
prenočili nocoj ?”
“Pod milim nebom, prijatelj božji, na beli cesti, v siv' megli. Kje bova prenočila z Markcem drugje,!”
“Ali kaj veste, kako je tam na savski strani, proti Ljub ljani?”
Starček se je s steklenimi očmi ozrl vanj. “Hudo je, da hujše ne more biti.”
“In v Ljubljani?”
“Pravijo, da je tam vse na kupu,' vse n jih gosposke hiše so se podrle; niti kamen ni ostal na kamenu. In šmarna gora se je podrla v Savo in Golovec se je zgreznil v Ljubljanico in v Grintavcih so popokale skale. Naju so v soboto iztirali \z Ljubljane, ker sva siromaka prosila po hišah vbogajme. Zdaj pa tudi oni nimajo svojih gosposkih hiš. ker jih je Bog udaril zavoljo njih trdosrčnosti. Pa odpusti jim Bog njih dolge in reši nas hudega zdaj in na večne čase! Na Posavju so pa dobri ljudje, prav dobri ljudje so tam. Hlebec kruha so nama podarili, jeli, Markec? Bog jim plati zato in reši jih hudega zdaj in na zadnjo uro, amen!”
Solzav in ubit je bil starčev glas. Tone je izprevidel, da od človeka, kateremu se menda meša, ne dobi točnih sporočil in da trati čas, mudeč se ž njim. Segel je v žep, vrgel nekaj krajcarjev starcu v klobuk in pognal. A ni še mogel^ verjeti, da bi bila razpadla Ljubljana v razvaline, ker nekaj strašnega je imela zanj ta misel.
Na mostu rečice, ki teče s Kamniških planin, je zapazil, kako mu hiti nasproti mož srednje velikosti, v lahki, elegantni obleki, po kateri bi ga bil štel med gospode, da ni fine obleke tako zelo kazil oguljeni klobuk, izpod katerega so nerodno štrleli temni lasje, in da ni nesel precejšnje cule pod pazduho. Mož je uporno gledal v tla in tekel, kakor bi gorelo za njim.
še preden je bil popotnik vštric konja, je klical Tone nanj: “Ali prihajate iz Ljubljane, prijatelj?”
Popotni človek je prikimal in nekaj zamomljal, hiteč dalje in ne da bi se bil kaj zmenil k a voznika.
“Lepo vas prosim, gospod, povejte mi, kako je tam?” je molednil Tone z jako vljudno, pa razburjeno besedo.
“Brezno solz lije Ljubljana. Vse je proč, proč, proč!” je zavpil obupno popotnik in dirjal dalje, mahaje z roko.
Tone je še nekaj kliknil za njim, pa oni se je že pogrezal v meglo. Stresaval je z glavo kakor človek, ki nerad verjame neprijetnemu sporočilu. Bližal se je mitnici. Tudi tu je pozvedaval. Že to samo dejstvo, da še pobirajo mitnino, mu je vlilo.v obupno srce nekoliko tolažbe. Mitničar, kosmat, visok mož, ki je mirno pušil iz dolge pipe, mu je svetoval, naj vpraša na bližnji pošti, tam vse zve, ker gotovo imajo že brzojavna sporočila iz m (/sta. Pred poštnim poslopjem je videl kar tri čedne, prijetne in ljubeznive gospice, poštne upraviteljice, katerim so drugekrati gorela lica v sreči in zdravju, a danes so medlela kakor od dolgega posta in ostre pokore. Tone je pozvedoval pri'njih'. Mlademu, krepkemu junaku so gospice rade odkrile vse tajnosti brzojavne žice: kako že vse jutro deluje brzojavna naprava in prinaša iz stolnega mesta novice, ki se vse ujemajo v tem, da je hudo v Ljubljani. Peljal se je dalje. Tiho je otrnil solzo in potegnil z dlanjo po obrazu. Kako se bo vrqjpal v Gabrovec k župniku z novico, da bele Ljubljane ni več, kako stopi pred Reziko, ako dobi žalostna sporočila o Daniču. Vse trenutke gabrovskega potresa je njegova domišljija spajala z vsemi mogočimi učinki potresa v mestu in dejal si je, da morajo biti strah, groza in nevarnost med tesnim mestnim zidovjem in med visokimi hišami mnogo večji nego v vasi. Srečal je kočijo. Pazno je pogledal vanjo, če bi sedel v njej Danič. Za zaprtim oknom je sedela ženska, ogrnjena v veliko rjuho in z detetom v naročju. Z drhtečim sixem se je pripeljal v vas, kjer je nedavno razsajal požar, Tudi tukaj'so kočevali ljudje ob cesti. Jedva so si dobro postavili hiše in že zopet bo treba trdo prijeti za delo, da ostanejo živi. Videl je pred neko hišo na velikem vozu gručo cvetočih otrok. Sredi njih je sedel oguljen starček ter vil iz muževnib vrbovih mladik piščalke. In ves otroški zbor je piskal in se smejal in dobrovoljno se je Tonetu z voza nasmihal starček, češ, poglej, kako modro sem ujel drobnjav, da se je nehala cmeriti! Mladeniču je dobro del ta prizor.
Hi!” je dejal Tone in odrinil, ker zelo se mu je mudilo, Vedno več ljudi je bilo videti na cesti. Bili so to beguni, ki so kmalu po polnoči zapustili Ljubljano, boječ se še hujših sunkov, in pa zato, ker nikjer ni bilo dobiti varnega prenočišča Srečavali so ga peš in na vozeh. Ta je bežal k svojim sorod nikom, drug k prijateljem, nekaterega je gnal blazen strah na deželo, dasi ni vedel, kje dobi obstanka. Večina jih je šla brez prtljage, nekateri v oblekah nenavadnega sestava. Tone ni več pozvedoval; molče je razbiral osebe, ni li Daniča na potu. Kakor je on pazno gledal na te popotne ljudi, tako so ga tudi oni motrili z melanholičnim, sočutnim pogledom, kajti velika nesreča je nekako zbližala in združila ves rod. čim dalje se je peljal, tem bolj ga je težila misel, da zdaj zdaj se mu razgrne megla in se mračna negotovost izpremeni v še mračnejšo gotovost.
Peljal se je po dolgih dobravah. Iz megle se je polagoma jelo svetlika motnobelo, zidano znamenje svetega Janeza Nepo muka, stoječe na desni strani ob cesti. Pri tem znamenju je v svojih dijaških letih navadno počival, ko je hodil na počitnice In onostrari se je*jel rezati iz megle konj in voz in krdelce "ljudi, ki so šli kraj voza. Tone ni pazneje pogledal na voz, ki se mu
je zdel že od daleč preprost in'ne ustvarjen za gospodo, ker ga je premotilo ono znamenje, v katerem je potres zaobrnil podobo svetega Janeza na stran, tako da je gledal proti Ljubljani. V tem ko je motril svetnika in se čudil učinku potresne sile, je zaslišal od leve strani klik:	“Tone. CijazoVcev Tone!” Ozrl
se je in spoznal v postarnem gospodu, sedečem spredaj na vozu. profesorja Daniča.
XVII.
Danič je sedel še pri knjigi, ko se je prvikrat potreslo, in ostalo mu je- še toliko razsodita, da je nategnil nase vrhnje suknjo, dasi je vse ropotalo in šklepetalo v sobi. Ko se je prigodil drugi sunek, je bil že sredi trga pred rotovžem. Tu ga je prevzela neznanska groza. Zgrudil se je na stopnico pred vodnjakom in kakor omamljen je obsedel za nekaj časa brezčutno. Kmalu ga je predramil hlad. Opotekaje se je vstal in ves je drhtel, vsi živci so mu bili pretreseni in razburkani. Prva njegova jasna misel je bila Rezika. Kaj bi bilo. da je ona v Ljubljani! Umrla bi, koprneč v grozi. Zavil je nazaj v špitalsko ulico; tam je bilo njegovo stanovanje. Dandanes, ko že ni več prejšnje špitalske ulice in ne Daničevega stanovanja, pripoveduje profesor, kadar pride govorica na potresne dneve, da ne more razumeti, kako ga je tisto uro obšlo toliko hladnokrvnosti, da si je upal nazaj v svoje stanovanje po palico. Potem pa je bežal preko razbite opeke in gramoza, ki je na debelo pokrival tlak nesrečne špitalske ulice, nazaj na trg. V svitu redkih svetilnic so hiteli ljudje minic njega. Vse je vrvelo, kakor da je vsakemu za petami ljub sovražnik, ki je sredi noči pridrl v mesto. Vse se seli, vsem je nebeški gospodar odpovedal bivališče,! Plahih lic in strmečih oči je šel Danič in negotovih korakov, ko da je zdajci prišel v tuje, neznano mesto, kjer je vse drugače nego doma—ljudje niso tisti, govorica ni tako božja in način življenja je ves drug in noga se nehote obotavlja stopiti v ta neznani svet. Povsod se mu je zdelo, da je poteptana človeška sila. Kadar se potrese, se mu zdi, da zemlja uhaja njegovemu koraku, da ne more dobiti trdne točke, kamor bi stopil. Celo uro je taval po mestu. Mnogo je mislil o hčerki in mnogo muke so mu prizadele te misli; sedaj ga je nekoliko ogrela nada, da v Gabrovcu ni tako, kmalu zatdm pa je nov sunek podrl to nado in neskončna bolest mu je 'zatrepetala na očeh in na trdno stisnjenih ustnicah: blagroval se je, da hčerke nima pri sebi, a kmalu zatem je zopet koprnel po njej, čuteč grozno osamljenost.
Trdno je odločen, vse sam preiskati, proučiti vse dele vse-m i r j a, slehernemu problemu stvarstva iti do skrivnega dna in prodreti v tajnost stvarstva ne glede na kaj drugega kakor na sveto dolžnost, vselej iskati resnico, resnico, ki temelji na lastnem izkustvu in iskanju.
,če mu naloga uspe, bo o tem poročal svojim bližnjim, ne da bi se hvalil z doseženim uspehom. če pa zazna (kar se rado zgodi), da je naletel na ovire, ki mu ne dado, da bi do konca proučil, bo odkrito priznal svoj poraz, ne da bi ga olepšal ali še sramoval, ker mora svoje delo predati bodočemu rodu, ki bo nalogi laglje kos.
Predvsem pa bo imel poguma, potrditi probleme življenja. Opremljen s potrpežljivostjo in vedrino bo prodiral čedalje globlje v skrivnosti prirode, tja do trenutka, ko bo moral iskrico življenja (energije, sile ali kakor že to imenujejo) spet vrniti vsemirju, ne da bi se upiral; zakaj vedel bo, da sta življenje in smrt besedi, ki imata vrednost in pomen le po pogumu, s katerim stopi Posameznik nasproti največjemu vseh vprašajev, ki se blesti nad vrati svetišča življenja.
To zveni nekoliko zamotano,
(Dalje
prihodnjič) -O------------
Ali že imate angleško poslujoče društvo v vaši naselbini? Alco ne, ali ni 'prilike za ustanovitev istega? Ali ne mislite, da je zdaj pravi čas pričeti s predpripravami?
MULTIPLICIRANI
ČLOVEK
i Nadaljevanje iz 5. strani)
ga podstavka, na katerega se je popel v teku stoletij. To je bilo čisto lepo, dokler so stvarstvo merili še z metri in kilometri A zdaj, ko je j sto stvarstvo mahoma tako zraslo, da je v njem dovolj prostora za astralne megle, milijone svetlobnih let raz-sožne in milijone svetlobnih let vsaksebi, naj bi človek vendar žc prestal tako ošabno čenčati o svojem tako imenovanem nad naravnem izvoru.
A ta nada se je kmalu podrla. Eilo je skoro nemogoče, človeku izruvati njegovo staro, slabo navado, da poveličuje samega se be. Majhen ogenj v sobi njegovega stanovanja .ga še zmerom bolj zanima od ognjeniškega izbruha na rdečkastem Antaresu, ljubki zvezdici tako ogromnih dimenzij, da je naše solnce v primeri ž njo žitno zrnce; sumljh ‘šum v avtomobilskem cilindru zadaja človeškemu srcu večjo skrb za najbližjo bodočnost kakor vest, da bo neizmerno Be telgeuze v kratkem razneslo: da čisto zamolčimo strašno kljuva nje in razbijanje v naših zobeh modrosti, ki srce in dušo huje pretrese kakor prerokba kake %yezdarne, po kateri bo naša zvesta luna kmalu šla za svojimi petimi sestrami in se poslej prištevala med docela ugasla nebesna telesa. A to prav za prav nič ne škodi in mogoče je bolje, da je vse ostalo kakor je zmerom bilo. Zakaj med tem ko so zvezdouki vsemirje čedalje in čedalje bolj večali in neskončnost tako z neskončnim pomno-zevali, da jih naposled nihče ni več razumel, so fiziki iznenada uprizorili napad v bok na tajnost sestava svetov in naravnali svoje duhovne topove na sirotni atom, dokler ni to majceno bitje v nekaj letih skrknilo v tako neskončno majhno “malo neskončnost,” da se je človeškemu umu spet zvrtilo. Tem bolj, ker so odkrili, da ta proslula in še zmerom nevidna bitja, ki žive v razsežnostih stobilijoninke milimetra, uganjajo tako prečudne akrobacije, da so v svoji popolni neznantnosti in ničevnosti mnogo važnejša od vseh solnč-nih sitemov.
Tako so prišli do točke, kjer normalni ljudje v obupu dviga-
jo roke k nebu in vzklikajo: “Temu naš razum ni kos.”
Bedaki seseda ne rečejo nič in oni v vsem problemu tudi ne -bodo ničesai opazili, če ne najde film prilike, da porabi svet atomov za ozadje kake družabne drame. Potlej bo svet deset dni delal učen obraz in »brskal mnogo nezmisla o “Atomu,” dokler ne bo naposled prišel na dnevni red in zadevo popolnoma pozabil.
Toda iskanje in razglabljanje tihih sanjačev v njihovih labo-
ratorjih je naše nazore vendarle nekoliko izpremenilo.
človek je sicčr ostal središče svojega malega sveta, a vendar ne čisto tako kakor prej, ko je zares -m i s 1 i 1, da je vsemirje ustvarjeno samo zanj, da vse, kar živi, leti, plava in teka, to dela samo v njegovo zabavo, da Do umorjeno in iztrebljeno, kadar se bo suverenemu človeku zahotelo utešiti njegovo požrešnost; takrat, ko je bil človek velikim “Jaz” že uverjen, da ima izključno pravico nad vsem, kar je ustvarjenega na zemlji na nebu in pod morsko gladino.
Človek današnjih dni ima se še zmerom za začetek in konec vseh stvari, a nekoliko njegove domišljavosti in ničemurnosti je vendarle izginilo, vsaj pri bitju, o katerem bomo govorili na pri hodnjih straneh.
Glavna oseba razglabljanj teh vrstic ni niti popoln junak, niti popoln lopov, nego preprost skromen sesalec, ki se od svojih prijateljev in sorodnikov v kra ljestvu živali razlikuje le po tem, da se je naučil rabiti duhovne darove, ki so pri živalih ostale neizrabljene.
V globini svojega srca veruje nemara še zmerom, da je zače tek in konec vseh stvari, toda ta vera je doživela hudo preizkus njo, ko je odkril, da prav za prav ni ne začetka ne konca in da je bilo življenje pred bilijoni let natanko tako kakor današnje življenje in življenje v letu Gos podovem 234.000.
Morda je res še zmerom (ka kor na skrivaj upa) krona vse ga, kar sope; a on bi rad to pre sojo odložil, dokler ne dozna, ali ne žive na drugih premičnica in zvezdah bitja, ki so ža milijone let kulture pred sinom zem lje.	‘	'
VOZNI RED PARNIKOV
1SK0VINE
od najmanjše do največje za
DRUŠTVA
in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna.
Ameriška Domovina
6117 ST. C L A 1 R AVE.
CLEVELAND,OHIO
dobro vem.
Vendar je zelo preprosto, če še enkrat prečitate in pri tem za trenutek pomislite.
Nekateri, nestrpni, me bodo odklonili; drugi me bodo razumeli. Opazili bodo, da — če* prav jim še ne znam pokazati jasne poti za rešitev vseh problemov našega žitja — vendarle dajem v glavnem smer, kjer bodo tu pa tam našli stezico, ki pelje globlje v prostrano deželo “zagonetnih skrivnosti” in jim bo pomagala v svetem boju, ki
tii<
ga bojuje človeštvo proti tiraniji prirode, ki je danes utemeljen®^ našo neumnostjo, ,L hom, našimi predsodkilj nim pomanjkanjem du
odvisnosti.	J
Za zmago nad sovraZ veškega napredka >ian| J duhovnih bojevnikov^ ki jih ni strah, dati sv | življenje za splošnostij ti bitko, ki utegne traJ stoletij.	.	,
“živl,jenJe‘
NAŠI SKUPNI IZLETI V JUGOSL IN ITALIJO ZA LETO 1.930
AVii*
Na splošno povpraševanje in zanimanje rojakov naznanjamo, da priredimo to leto sledeče izlete:
naše
Pa FRANCOSKI progi s parnikom “ILE DE FRAl,C preko Havre
PRVI SKUPNI (VELIKONOČNI) IZLET dne 28. n” Nadaljni izleti po Isti prosi in z istim paniik0'1'^,,;^
IR. apr. spomladanski izlet	25.	iun.	dru*1	»-m*
15. maia naš GLAVNI izlet 6. jun. poletni izlet	1	1.	auc.
in««
S parnikom “PARIS” tudi 2 skupna izleta, 23. maja irt
30.
Po CIINARI) progi s parnikom “Mauretania” preko aj, PRVI SKUPNI SPOMLADANSKI IZLET cine 30. »	'
Po C O S U L I C II progi z motorno ladjo “VUL< SATURNIA” preko Trsta.
VULCANIA" l0'
PRVI SKUPNI IZLET z motorno ladjo
Nadaljni izleti po isti progi:
30. maja “SATURNIA” 2. ang. “VULCANIA”
Pišite nam čimprej permitov itd. na
3. sept. “VULCANIA”
9. okt. “VULCANIA”
za cene, za navodila slede
20. nov.
1 1. dec.	#
potnih list0 '
82 Cortlandt St
SAKSER STATE BANK
NEW YOR&
Tel. Barclay 0380
8»
I
a atsmaatxfifO^
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
pittsb«r
5400 Butler Street
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vaake_ vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi 111 stari krnj. Pišite ali pridite osebno.
PRIPOROČAM SE KOT
STAVBINSKI MOJSTER
članom J. S. K. Jednote in ostalemu občinstvu v BarbertonU	o*
zgradbo hiš in kar druzega spada v to stroko naj se rojaki o»l kontraktorja na naslov:
MILAN BOZICK, 33G Washington Ave.,
Največ}« in najfltare]ša slovenska zlatarska trgovin* T '
Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in r In izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE -
R033 81. Clair A*., la 931 E. 79tb St, I-!.'*'6
Barberton«
Za one, ki so prihodnjo pomlad namenjeni v stari Jeraj, prihaja čas, da odločijo za parnik in si na njem rezervirajo mesto. Da se jim bo lažje odločiti, navajamo tu najboljše parnike slavnih linij in njih evropsko pristanišče:
/
7. feb,—Ile de Prance—Havre.
15. feb.—Saturnia—Trst.
21. feb.—Paris—Havre.
22. feb.—Bremen (novi)—Bremen.
22. feb.—Majestic—Cherbourg.
1. mar.—Aquitania—Cherbourg.
1. mar.—Ile de Prance—Havre.
8. mar.—Berengaria—Cherbourg.
8. mar.—Vulcania—Trst.
14. mar,—Majestic—Cherbourg.
15. mar.—Bremen—Bremen.
20. mar.—Aquitania—Cherbourg.
21. mar.—Paris—Havre.
22. mar.—Saturnia—Trst.
26. mar.—Leviathan—Cherbourg.
28. mar.—Naše velikonočno skupno potovanje se vrši na priljubljenem franeoskem parniku Ile de France.
28. mar.—Majestic—Cherbourg.
29. mar.—Europe (novi)—Bremen.
2. apr,—Berengaria—Cherbourg.
4. apr.—Majestic—Cherbourg.
10. apr.—Vulcania—Trst.
11. apr.—Paris—Havre.
12. apr.—St. Louis—Hamburg.
12. apr.—Bremen—Bremen.
12. apr.—Leviathan—Cherbourg.
16. apr.—Aquitania—Cherbourg.
18. apr.—Ile de France—Havre.
18. apr.—Olympic—Cherbourg.
23. apr.—Bremen—Bremen.
24. apr.—Milwaukee—Hamburg.
25. apr.—Majestic—Cherbourg.
26. apr,—Saturnia—Trst.
26. apr.—Europa—Bremen.
2. maja—Naše majsko skupno potovanje na popolnoma prenovljenem in udobnem francoskem parniku— Paris.
3. maja—Leviathan—Cherbourg.
3. maja—Bremen—Bremen.
7. maja—Aquitania—Cherbourg.
8. maja—New York (nov)—Hamburg.
9. maja—Olympic—Cherbourg.
14. maja—Europa—Bremen.
15. maja—Naše skupno potovanje na Trst na modernem parniku Vulcania. To potovanje je priporočljivo zlasti za one, ki hočejo vzeti seboj svoj avtomobil, in ki imajo velike družine.
14. maja—Berengaria—Cherbourg.
15. maja—Majestic—Cherbourg.
15. maja—Ile de France—Havre.
22. maja—Hamburg—Hamburg.
23. maja—Paris—Havre.
Za cene, pojasnila o potnih listih, povratnih dovoljenjih (permitih) in drugem pišite takoj na:
LEO ZAKRAJŠEK
Midtown Bank of New York
G30 — 9TII AVE., NEW YORK CITY
ZASTAVE, REG ALIJE
in vse druge društvene potrebščine. Pišite po vzorce i” jjad’ jaka, sobrata in večletnega trgovca (Agency lor Spari
IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaug*1’
i
L’«
nair
SLOVENSKA CVETLIČARNA V JO?
nudi rojakom po zmernih cenah VENCE in CVETLICE za — Istotam si lahko izposodite slovenske knjige.
MRS. MARY TOMEC 120 Market St., Johnstown, Pa
(Tet. 6211-B)
r?
SL0VENSK0-AMERI-KANSKI KOLEDAR
^a leto 1930
Cena 50c
je letos izredno zanimiv. V zalogi imamo tudi knjige Vodnikove družbe v Ljubljani
Cena $1.50
Naročila pošljite
GLAS NARODA
316 W. 18th St., New York, N.Y.
=tf*
GLAS
,s’ ju®
ji"
V AM*-1	,U'	<0.
rfiri
Vsa pi«*11*	0
GLAS NAJV
216 W. 18tli St ^
jt nalbolj. r®ZdJo*SVl!
P
nie svetovne .	..	„
izvirna porou*a ^ pr^t vine; mnogo S«1* p|s»' manov najboljši
Pošljite
in pričeli K*
%
H
NAZNANILO LN ZAHVALA
Neizprosna smrt. ki ne gleda na starost, se Je
družini in si je izbrala kot nepozabnega sina in brata
žrtev mladeniča
cveto!
5iH 1
IGNAC-A
U
ršič-A
Pa- lA
Pokojnik je bil rojen 24. julija 1908 v Federal,	»
je zatisnil oči 19. januarja 1930. — Najlepša hvala -jen j „
/so bratsko nap J- H
Sloga, St. JSKJ za krasni venec in vso oraisKu ""o„0re-	. .
za darovane vence in cvetlice tudi Mr. in Mrs. F l^v »iie Mrs. Retzel, Mrs.* Prošt in Miss Sophie Šuštaršič-so nam na kakoršen koli način izkazali svoje tolažili v žalostnih urah, in vsem, ki so dragega 1
1» ^ /
na njegovi zadnji poti.
Ti ua, ljubljeni sin in
brat, počivaj v
rodna ameriška gruda! — Žalujoči ostali:
- Ignac in Frančiška Uršič, stariši; Vincent in
Mary, sestra.
Canonoburg, Pa., 3. februarja 1930.
V
Mi
»n
%
A
K
S