St. 53. V üorid, v torek dne 3. julija 1906. Letnik VIII. Izhaja vsak torek insobotoob 11. uri predpoldtie zamestoter oL 3. uri pop. za deželo. Ako padona ta dnova praznik izide dan proj ob 6. zveöer. Staue po pošti prejeniati ali v Gorici na dorn pošiljan celoletiio 8 K, polletno 4 Kin četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevern tekalisöu po 8 vin. &0RICA (Zjutranje izdanje.) Uredništvo in upruvuistvu 9e nahajata v «Narodni tiskarni>, ulica Vetturini h. SL. 9. Dopist* je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice<. Oglasi se računijo po potit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po VI vin., 3-krat po 10 vin. Ako so večkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Vtisi s pruEga zodružnega shodo. i. (Splošno opa/.ko.) V prejšnjih številkah smo poročali o razpravi točk, ki so bile na dnevnem redn prvega avstrij.skrgH zadružnega shoda na Danaju. Skopo nam odmerjeni prostor ni nikako dopastil, da hi se temeljiteje bavili s poedinimi predmeti razprave, da bi navajali debatne govore, ki so se razvili pri razpravi, da bi ome- nili govore, katere so iznstili za9topniki vlade in dežalu poljedelskih in zadruž- nih organizacij. Zadovoljiti emo se morali a tem, da smo naveli resolucije, ki so bile plod temeljitih referatov in debat mož, ki se z živim zanimanjem bavijo z zadružništvom. „Prvi" zadrnžni shod ! Kak povdarek, kak pomen leži v besedi „prviw ! Koliko dela je biJo treba pri avstrijskem za- drožništvu, koliko boja, skuäenj in prevar, predno se je v svojem dvajsetletnem razvoju osmelilo nastopiti pred svet kot združena falanga, kot enoten evolacijski pojav, na zadrnžni shod. Nemčijaje biia našemu zadružništvu učiteljica, vzor. Ali koliko lažje jo bilo tam delovati na zadružnem polja, kjer je imelo zadružništvo boriti se le s so • vražniki in izkoriščevalci poljedelstva, ne pa z narodnostnimi razmerami, kakor v naši Avstriji. Le organizacijska načela so tekom dolgih let ločila nemške za- drožnike, pristaäe Reisfeisenskih idej. A načela se razvijajo, zbližajejo in prej ali slej se mora priti do dogovora. Po 50 letih, ki so v gospodarskem razvoju le kratka evolacijska faza, sta se obe struji na NemškGm združili v eno enotno organizacijo. Pri nas v Avstriji je za- družništvo äe le slaro nekaj nad 20 let (kar se je namreč začelo v resnici raz- j vijati kot poljedeleka organizacija), je lcčeoo narodnostno in politično, in ! vendar je že sedaj došlo. do spoznanja, ' da je v„ edinosti moč", da le zdrnženo ( v eno reprezentativno orgaoizacijo za , celo monarhijo more doseči etične in gospodarske cilje, katere sta vdihnila zadražnižtvu Reifleisen in Schullze- Delitsch. Asccijacijski poskuai so se sicer ( pojavili že prej, prilagoditi jih pa polje- delskim potrebam, je bilo delo „očeta" Reiffeisena, kakor ga zadrnžniki nazivajo. Organizatorično so pri nas nastopili I najprej Nemci, ki so prvi imeli priliko zasledovati zadražno delovanje v Nem- čiji. Zato ni nič čudnega, ako zasledimo programatično zvezno delovanjo najprej pri Nemcih, tako, da se morajo nenemški narodi pač pridražiti obstoječim organi- zacijam. Nemci so vstanovili poedine zveze po deželah, a Slovani in druge narodnosti so sledile njihovim vzgledom; Nemci so ustanovili Splošno zadražno zvezo na Danaju kot centralno vsega •-~™_________ ^_^_^^__^^^^_^_^_________^^ avstrijskega zadružništva, in drugim na- rodom ni ostalo in no oslaja drugoga kot pridružiti se ti centrhli. Seveda ostane kot pogoj sine qua non, da se centrala skrbno varuje vsakega vrmša- vanja v nacionalni in politični stran- karski boj in da se drži le on;h ciljev, katere ji ostro začrta zadružna organi- zacija in ki se združajejo v hačelu : varovati in povspeševati koristi avstrij- Hkega poljedelstva ! Zato je bila bojazea velika, da bi I. avstrijski zadružni Bhod slabo izpadel, da bi ne imel onega vspeba, katerega so zaželeli zadružništvu vsi njegovi de- lavci in prijatelji. KoliKo narodov, koliko političnih strank se je imelo zbrati na shodu, in kolika je bila vsled tega ne- varnost, da bi ne došlo do ppora med ndeležniki. A nič vsega tega. Doäli so Nemci, Čehi, Slovenci, Ilrvati, Rusini, Italij&ni in drugi, došli so pripadniki vseh mogočih ttrank in stanov, a zbor je mirno, dostojno in resno zboroval resno reševal le gospodarska vpraäanja. „Vsem nam bije srce v prsih za narod, kateremu pripadamo ; vsi čutimo, da smo pripadniki naroda, v čegar sredi smo se narodili. Vemo pa tudi dobro da se more narod razvijati nacionalno le tedaj, če se mu gospodarski dobro godi, in da more le tedaj mirno gledati v bodočnost, če ostane na oni zemlji, na katero ga je poetavila dobrohotna osoda. Ni dovolj, da se vstvari nacio- nalni sleparski malik in ga potem obo- žuje. Kakor mora poedinec, po izreku nekega starega modrijana, vsak dan za- služiti si življenska dobra, tako mora tudi narod prislužiti si dnevno svojo posest, ki mn je namenjena na svetn. Ali avstrijski narodi niso pozabili, da je to njihova dolžnost ; tndi njim bije ču- teče, narodno srce v prsih, vedo pa tadi, da si morajo bodočnost prislužiti z delomin da ne gre, loviti narodni sle- parski duh, ne da bi se delalo ; avstrijski narodi niso pozabili, da morajo le tedaj zreti s sigurnostjo v bodočnost, ako si z delom zavarujejo svojo domačo zemljo. V lem občutku je tudi zame up, da ju- naško vzdržijo avstrijski narodi vsaktero ßkusnjo, ki nam jo bode naložila bo- dočnost. Vsakteri od nas, ki se odtod vrne v svojo domovino, ve, da ni, ko je tukaj na gospodarskem polju skupaj delal a pripadniki dragega naroda, zanemarjal svojega naroda, nego da je delal za svoj narod, da prinese s seboj iz teh sknpnih tal, na katera je stopil s pripadniki drugih narodov, najboljšo stvar, namreč osiguranost zemlje, na kateri se more razvili njegov narod in gledati mirno v bodočnost". To so bile besede, katere je v svojem govoru na slavnostnem banketu izustil knez Karol Auersperg, ki je neko- liko dni po zadružnem shodu postal minister poljedelstva ! V tem smislu se govorili še baron Störck, predsednik Sploäne zadružne zveze, dr. Ertl, referent zadružništva pri poljedelskem ministerstvu, ali z boljäo definicijo, najboljši prijatelj in negovalec avBtrijskega zadružništva, Ivan Sf?dlak, predsedni< češke zveze v Pragi in mnogi drugi govorniki. Vsem udeležencon» ostane v spo- mina I. avstrijski zadružni s-hod, kjer so — mogoče prvikrat — zborovali skupaj mirno, ne da bi došli v najmanjši kon- flikt pripadniki raznih avstrijskih na- rodov, raznih političnih strank in sta- novskih interesov. Imeli so pač vsi pred očmi veliko nalogo, katero so prevzeli kot delavci na zadružnem polju: delati mirno, resno in načeloma za dobrobit, za rešitev poljedelca, kateri, bodisi pri- padnik slovanskega, nemškega ali drugega naroda, ostane le vedno poljedelec in ima kot tak ravno isto težko borbo za obstanek, bil Nemec, Slovan ali karsi bodil S. P. D opisi. Iz Rihenberga, — Strasti, ki so delj časa divjale po naši občini, in ka- tere je najbolj netil neki nadut človek, so se hvala Bogu še precej polegle. To bo najbolj dokazale zadnje obč. volitve, ki so se vršile popolnoma mirno. Dne 16. junija pa se je naše novo obč. sta- rešinstvo konstituiralo, in sicer v nav- zočnosti dvornega svetnika in voditelja okr. glavarstva v Gorici, visokorodnega gospoda grofa Attemsa. Prvo sejo novega obč. starešinstva je otvoril najstarejäi starešina, g. France Čebron in je določil za zapisnikarja gg. Josipa Pavlico in Ambroža Poniža. Na to je bila najprej izvršena volitev župana. Na predlog sta- rešine g. Maksa Ličena, je bil z vzklikom jednoglasno izvoljen za župana g. Josip Pavlica, ki županuje že več stare šinstve- nih dob v ti obširni občini. Eo je nam- reč g. Ličen predlagal, naj se zopet iz- voli za župana g. Pavlica, se vsi stare- sine zavpili: Živio Pavlica. Da bi pa ne bilo dvoma o tem, da so bili v resnici vsi starešine za g. Pavlico, je pozval g. dvorni svetnik in voditelj okr. glavarstva, viBokoroilni g. grof Attems, stareSine, ki bo za Pavlico, naj vzdignejo roke, kar so tudi vsi storili. G. Pavlica se je v toplih besedah na to zahvalil starešinom za skazano mu zaupanje ter obljubil, da bode V8e svoje moči posvetil v blagor občine ter prcsil ostale starešine, da ga pri tem poslu podpirajo. Na to se je vr- šila volitev obcirskih svetovalcov ali podžupanov. Ta volitev se je vršila po listkih. Izvoljeni so bili za podžupane sledeči gospodje, in sicer v tem le reda: Ambrož Poniž/ Ivan Sever, Andrej Kodrič, Maks Ličen, Alojzij Kcdrič, Andr. Kerševan, Anton Gerzej, Franc Jogan in Josip Birsa. Po volitvi so ostali starešine še delj časa zbrani v dvorani g. Mak^a Ličena in ž njimi sla bila tarn tuJi vi- sokorodni g. grof Attorns in preč. gosp. župnik Štrancar. Tu so namreč obfd' va';, in izgovor- jenih je bilo tadi več napitnic. Prva napitnica, katero je izustil g. 2;upan, je veljala presvitlemu cesarju in je bila od vaeh navzočih z velikim nav- dušenjem vsprejeta in sledila ji je ce- Barska pesem. Za g. županom je napil preč. g. župnik Štrancar vi&okorodnemu g. grofu Attemsu, proseč ga, da bi kakor do Bedaj, tudi za naproj bil naklonjen rihenberški občin'. Visokorodni g. grof Attems se je v lepem govoru zahvalil za napitnico in je obljubil, da se sme ob- čina vedno zanašati na njegovo podporo. Pozval pa je ob jednem starešine, naj bodo med seboj složni in vneti za ob- činski blagor, za katerega naj vsak izmed njih po svoji moči deluje. j Na to se je g. grol Attems s pri- I rojeno mu prijaznostjo poslovil od sta- f rešinov. Politični pregled. Gosposka zbornica. Gosposka zbornica je v svoji ao- botni 8eji aprejela v. vseh treh branjih proračun8ki provizorij. Zak. načrt o vo- jaäkih pristojbinah pa je gosposka zbor- < nica Trnila zopet odseku. I Novi avstrijski kanoni. i Minoli teden so si ogledali člani avstrijske in ogrske delegacije pod vodst. 1 delegacijskih predsednikov, kneza Lobko- witza in grofa Teodora Zichyja, nove j kanone, ki se nahajajo v vojnem arzenalu j na Dunaju. V arzenalu je vsprejel de- legate F. M. L. Kropatschek. Kropatschek ' je delegatom nalanjko opisal novo ka- none in jim povedal, da je kovina, iz katere so vliti, jedna najboljših in da odgovarja popolnoma svojemu namenu. Poleg tega so novi kanoni tudi bolj lahki, tako na pr. tehtajo naši novi kanoni 328 kilogramov, dočim tehtajo nemški 390, italijanski 350 in ruski 400 kg. Za LISTEK. Konfuzelj v Benetkah. (Dalje). Gostov je bilo veliko, toda spoznalo se je že na prvi pogled, da je to lokal, ki ga obiskujejo ljudje nižje vrate; veči- noma kramarji in branjevci z dežele. Na dvorišču je bilo namreč polno vozov, naloženih z raznimi jerbasi in zaboji. „Tudi jaz moram v Treviž. Potre- bujem namreč še enega konjiča, da na- pravim temu, ki sem ga kupil včfraj v Odezzo, par. Morda so bo dobilo kaj v Trevižu", povzame voznik. «0, če greste v Treviž, se pa po- peljevi z vami, da ne bova mučili najine živali, če dovolite, saj vam plačavi, kar se pogodimo". Voznik je bil zadovoljen. Pogodili so se, da mu da vsaka tri lire in da plačati takoj sedaj pri mizi 2 litra vina, katerega pa izpijejo skupaj. Konfazelj je poslušal to pogodbo sprva bolj malomarno; ko je pa slišal, | da se gre za Treviž, je postal nakrat bolj pozoren, in ko je natakar prinesel ona dva litra vina, si naš kolesar ni mogel kaj, kakor da si je naročiltudi on äe četrtinko. Voznika in ženski je vino kmalu tako vgrelo, da se je vsem trem raz- vozljal jezik, in voznik se je celo tako ohrabril, da je vprašal Konfuzlja, od kod pride in kam je namenjen. Ko mu je ta pojasnil in povedal, kaj se mu je zgodilo, ga je začel nago- varjati, naj se raje pelje ž njim do Tre- viža, čemu se bo toliko trudil s kolesom, ker je pot dolga. „Kedaj pa odrinete?" vpraša Kon- fuzelj. „Nocoj ob enajstih, da pojdemo po hladu in da dospemo zaranau, odgovori voznik. Koliko bi pa zahtevali, da me po- peijete, sicer pa ne vem, kako pojde a kolesom, ali ga bo mogoče privezati na voz?u „Nič se ne bojte. Pet lir mi daste, j potem pre8krbim že jaz vse". I „To je preveč, prijatelj", povzame Konfuzelj, „tri vam dam, če hočete". „Štiri boste dali in še za liter vina po vrhu, predno odidemo". „Naj bo", mu pritrdi Konfuzelj. „Jaz pojdem sedaj precej spat, da me ne bo jutri nadlegoval zaspanec in da se lahko takoj odpeljem proti domu". „Kakor vam je Ijabo, gospod. Ob enajstih me dobite pripravljenega na dvorišču", odgovori voznik in se odpravi po svojih opravkih. Konfuzelj je tudi vstal, poklical na- takarja, plačal in šel k počitku. Posteljo si je najel ravno v tej gostilnici. Spati pa ni mogel dobro, ker so mu preveč silili v glavo dogodki, ki jih je preživel v zadnjih dneh in ker ga je obdajala neka neprijetna slutnja. Morda pa je imelo svoj uzrok tudi to, da ni bil vajen hoditi spat po dnevi. Vsled tega je vstal že ob deaetih, se umil in äel na dvorišče. Neizrečeno je bil čmeren, a sam ni vedel zakaj. Na dvorišču je bilo veliko gospode in drugega ljudstva. Sedeli so v prijetnem hladu pod drevesi in pili pivo. Noč je bila divno krasna, kakoršne nahajamo samo v Italiji. Lunina svetloba se je prijetno zli- vala v bledo žarenje električnih luči, katere so razsvetljevale dvorišče: in ko- šato zelenje in drevje jo je tako lepo sprejemalo, da se je Konfuzlju zdelor kakor da se nahaja v kaki pokrajini, o katerih čitamo v bajkah „Tisoč in ena noöM. Ta prizor je nekoliko pomiril nje- gove živce; in da prežene slabo voljo še bolj temeljito, si naroči pol litra najboljše örnine. Jako dobro ma je teknilo to laško ognjeno vino, kar čatil je, kako se mm je vlilo po žilah. (Dalje pride.) poskus so z jednim novih kanonov v pričo delcgutov ustrelili 2013 krat za- poredoma, ne da bi bil kanon vsled tega najmanj poškodovan, in je pri vsem tem ostala tudi nespremenjena preciznost. Glede" streljanja pa obsloji prednost novih kanonov v tern, da se ž njimi v jedni minutilö do 20 krat lahkoustreli, dočim sft jo mtrelilo s starirni kanoni v istcm do 6 krat. Z novimi kanoni so pa tudi -strelja 3000 korakov dlje nego s starimi. Ogrska delegacija. Ogreka delegacija je v sobot.o v vseh treh Čitanjih vsprejela skapni vojni proračuD. Zbližanje Bolgarije z Avstrijo. Iz Sofije poročajo nekemn dunaj- sk^mu listn, da pride meseca avgui-ta bolgarski knez Ferdinand v Marijine Varc, kjer se bodeta nahajala takrat tndi naš cesar in angleški kralj. Temu sestanku se pripisuje važen političen pomen, češ, da se v tem se- stanka gotovo doseže zbližanje Bolgarije z Avstrijo. Udelezitev na zadnjih volitvah za srbsko skupščino je bila nenavadno velika. Oi 537.151 volilcev jill je prišlo volit 368.363, dočim je na lanskih volitvah vrsilo svojo vo- lilno pravico le 294 536 volilce?. Vladna stranka je dobila 84 mandatov, opozi- zicija pa 76. Boj mej turškimi vojaki in ruskimi ob- mejnimi tražami. „Zeit" poroča iz FJetrograda, da je na turški meji prišlo do krvavega boja med turäkirai in ruskirni obmejnimi stra- žami. Bilo je več mrtvih. Dogodki v Macedoniji. Iz Carigrada javljajo, da so vele- vlasti nastopile v Atenah jako energično proti divjanja grških band v Macedoniji ter da so veleviasti zažugale, da one posežejo vmes, ako ne bi h )tela Grška nič storiti. Ta energični nastop vele- viasti da je napravil v Atenah tolik utis, da so ministrl izjavili, da hočejo divjanje band zaustaviti. Dornace in razne novice. Našim gospodom uaročafkom. — Z današnjo številko smo zaöeli tretje četrtletje. Lepo število gospo- dov naroönikov je storilo svojo dol- žnost, poravnavši naročnino, a vendar je še dosti onih, ki so zaostali z naročnino za tekoce in celo za prejšnja leta. Te torej uljudno prosimo, da se v kratkem odzovejo, ter vse zaostalo poravnajo. Obenem prosimo naše pri- jatelje in somišljenike, da blagovole naš list širiti, tep nam novih naroč- nikov pridobiti. Smrtiia kosa. — Včeraj je po dolgi in jako mnčni bolezni nmrl v Gerknem ˇ 50. letn svoje dobe posestnik, g. Anton Sedej, brat naäega prevzvišenega knezo- nadškofa, dr. Franceta Sedoja. Pogreb se bode vršil jutn. Prevzv. knezo-nadäkofu dr. Francetu Sedoju, kakor tuli vsi ostali pokojnikovi družini izrekanm na ti bridki izgabi naše najiskrenejše sožalje, pokoj- niku pa svetila večna luč. V pondeljek, t. j. včeraj zjutraj, je umrla v Mirnu v 60. lela Rvoje dobe po- sestnica, go«pa Gecilija Šinigoj, rojena Mrevlje, soproga veieposestnika, g. Mihe Šinigoja. Pogreb bode jutri ob 8. uri predpoludne. N. p. y m. Osebaa vest. — Gospod profesor dr. K. Ozvald v Gorici je dobil državno štipendijo za znanstveno potovanje v Nemčijo. Ustoličenje. — V soboto je bil ustoličen novoimenovani kanonik proč. g. Josip Pavletič, bivši dekan v Št. Petra pri Gorici. Premeščenja. — Profesor na hr- vatski gimnaziji v Zadru, g. Štefan Fi- guriü, jo premeščen na državno hrvatsko gimnazijo v Pazin; prof, na goriäki dr- žavni gimnaziji in ravnatelj oglejskega mazeja, g. Henrik Majonica, je premeščen na državno gimnazijo v Tr.st. Vübilo k vesellci konc*»m äolskega leta, katero priredi druätvo „Š )hki Dom" v Gorici na svojem dvoriäcu dne 7. in 8. jalija 1906. Začetetek ob b.xj2 uri pop. Vapored: 1. Parma: „Mladi vojaki", petje. Nastop dečkov; 2. „Vprašanje soln- čecu", dvogovor; 3. H. Volarič: „Slo- venskim mladenkam", pojo nčenke pri- pravljalnice se spremljevanjem klavirja; 4. S. Gregorčič: „Soča", deklamnje uöe- nec; 5. .x*.x. ,.ZHŠu§telo je vejevje", pojo učenke obrtne sole ; 6. „Kolo", izvajajo učenke ljodske sola; 7. Fleišrnan : „Do- movina", pojo učenke pripravljalnice in obrtne solo ; 8. „Naše društvo", šaloigra v enem dejanju. Vstopnina znaša za osebo se sedežem v prvih 4 vrstah 80 vin. ; v naslednjih vrstah 40 vin. Šolska mladina plača polovico. Čisti dohodekje v korist „Šolskemu Domu". Vse rodo- ljube v mestu in v bližnji okolici uljudno vabi, da podpirajo z obilno udeležbo sveto etvar odbor „Šolskega Doma" Želcznlške vesti. — Dan za dne- vom prevažajo vlaki po novi železnici iz Jesenic aradnike po raznih postajah nove železnice. Ta teden bodo skoro vsi na svojem mestu. V Kanal pride za postajenačelnika g. Ivo Zu panic, ki je bil dosedaj na Jesenicah. Vojaška vest. V nedeljo je dospel v Gorico poveljnik 3. armadnega zbora, FZM pl. Succovaty. Hotel- „Central" v Gorici pro- dan. — ,,Centralna posojilnica" v Gorici je kupila te dni znani hotel „Central" v Gorici, ki je bil do sedaj last pivovar- narja Dreherja. Kuhinjska sola. — V kuhinjski Soli gospodične Grebenc, nahajajoči se v ulici Vetturini št. 9, preneha za to šolsko leto poduk dne 20. t. m. Novo šolsko leto pa prične zopet dne 15. septembra t. 1. V tem äolskem letu je imela gosp. Grebenc lepo število učenk, ki so se pri nji prav mnogo dobrega naučile, kajti g. Grebenc je na glasu izvrstne kuharice. Želeti je le, da bi tudi v prihodnje mnogo mladih Slovenk obiskovalo to solo, ker dobra in zdraya kuhinja je za zdravje vsake družine prvi pogoj. Vremo. — Po huii vročini, katero smo občotili zadnje dni, je postalo v soboto čez noč jako hladno, tako, da je v nedeljo kazal toplomer na 18° C to- plote, dočim io je bilo prejšnji dan ob isti uri skoro 30. To spremembo jt pro- vzročil dež, ki jo padal v noči od sobote na nedeljo, posebno po Vipavskem in po Krasu, katerega je pa spremljal močan veter, ki je napravil na sadju äe precej veliko škode. Sploh prihajajo poročila iz planin- skih dežel, da so tam divjale te dni hade nevihte, posebi;o pa na Spodnjem Av- strijskem in na Koroäkem. Občnl zbor „HranilnSco in puso- jilnice" v Renčali. — V nedeljo se je vräil, kakor jo bilo naznanjeno, v Renčah občni zbor tamošnje hranilnice in po- sojilnice. Vdeležilo se ga je še precejänje število članov. Da jih ni bilo več nav- zočih, krivo je to, da se nahaja večina istih v tujini, kjer delajo kot zidarji. Rešil se je dnevni red, kakor je bil v naäem listu določen. Pri točki o poro- čila revizije je poprosil za besedo na občnem zbora navzoči preglednik „Go- riäke zveze", g. S. Premrou. Pojasnjeval je članom pomen postavne revizije ter ob enem govoril o pomenu in namenu zadružništva na sploh in pa posebno o nalogah dumače posojilnice. Otvoritev boliiujske železnice. — Današnji „Piccolo" piäe, da ma je došla z Danaja vest, ki pravi, da bohinjska že- leznica ne bo otvorjena dne 17., ampak še-le dne 19. t. m. Utonil. — V petok se je sei mi- zarski pomočnik Elvard Androvec iz Šturij pri Ajdovščini kopat v Sočo, in sicer tje, kier prepeljavajo z barko Ijudi iz Solkana\ Št. Maver. Plavajočega čez Sočo ga je najbrže prijel krč, tako, da je kar hkratu izginil v vodi. Italijan ubil Slovcnca. — V nedeljo zvečer okolo 9. are in pol jo nastal v neki krčmi v VolÖjidragi med domačini in med delavci, ki delajo na novi železnici, prepir, in zdi se, da so dale povod temu prepira narodnostne zadeve. Med pivei, ki so bili v krčmi in ki so se prepirali, je bil tudi sin blaženo Italije, Macchietto Pinotto-Nascinbene iz Anrenca v belanski provineiji. Ta vro- čekrvnež se je čntil baje v prepiru tako užaljenega, da je pohitel iz krčme na svoje stanovanje po revolver in je, vr- niväi se pred krčmo, zavratno ustrelil na domačina 26-letnega Alojzija Keberja, in sicer trikrat. Zidel ga je dvakrat smrtnonevarno, tako, da se je nesrečnež koj zgrudil na tla. Položili so ga hitro na neki voz ter prepeljali v tuk. bol- nisn'co, kjer je pa že po kratkem času izdahnil svojo dušo. Ko je izvršil vro- čekrvni Italjan svoj zločin, izginil je koj z lica mesta, a orožniki so ga kmalu potem prijeli ter pripeljali v tuk. zapore. Še tega nam manjka, da bodo ti vro- čekrvneži, ki prihajajo k nam s trebuhom za krahom, v z&hvalo za to, da jih na škodo naäih ljadi v Avstriji fatramo, naäe Ijudi stre!ju!i. Otroka nnsli zakopauega v pše- nici. — Pišejo nam iz Vrtojbe : V so- boto popoldan napravil so je Anton Devetak, posestnik, doma iz Št. Andreža, z ženjicami na njivo, spadajočo pod Gor. Vrtojbo — blizu železniške proge iz G3rico v Št. Peter, — da bi tam po- želi dozorelo pšenico. Niso prišli z delorn daleč od konca, ko jim prične močno emrdeti. Ko ogleduje gospodar, odkod da prihaja ta smrad, zapazi na več straneh močno potlačetio pšenico. Iskal je zaman — naäel ni nič, kar bi pro- vzročalo oni smrad. Ko pa pridejo ženjice, opravljajoč svoje delo, do ome- njene pomandrane pšenico, so — pobi- rajoč klasje in bilke, kar je vse križem ležalo — odgrnile tudi nekoliko z zemljo odeto človeško — telesce, katero je bilo zavito v canjo. To mlado bitje je bilo, skoro gotovo umorjeno in zagrebljeno v pšenici od brezsrčne nečloveškematere precej, ko je zagledalo luč sveta. Po ognjitem okostja se sodi, da je ležalo te- lesce tu približno 14 do 20 dni. — Precej, ko so ženjico to naäle, nehale se žeti ; obhajala jih je nekaka groza. Go- spodar, Ant. Ddvetak, se je precej podal na županstvo v Vrtojbo, ker spada do- tična njiva kakor je že zgoraj omenjeno, — pod vrtojbsko župan3tvo. Žapan, g. Fr. pl. Locatelli, je precej poalal v Go- rico moža, da je vse to javil sodniji, sam pa se je podal z g. vikarjem precej na l.ce tega strašnega dogodka, da sta se o tem sama prepričdla. — Truplo je ostalo na istem mestu, kjer je bilo naj- deno, do drngega dne, dokler ni prišla komisija iz Gorice si ogledat vso to stvar. — Po noöi je bil pri njem mrliški varuh iz Gor. Vrtojbe, da bi ne prišla blizu kaka žival. — V nedeljo ob 11. uri zjulraj je prišla v dotično njivo ko- misija z g. županom, da prsiäce ta grozni čin matere, ki ne zaslaži tega imena. Dognati niso mogli nie" gotovega, kajti / trnplo je bilo v tem času močno očrnelo in ognilo. Na črepinji pa se je docela poznal udarec, po katerem je komisija dognala, da je bilo dete precaj po po- roda od lastne matere ubito. — Ko je končala komisija svoje opravilo, sta dva mrliška varuha pobrala okostje v neko posodo ter je odnesla na pokopališčo v Vrtojbo, kjer sta vse akupaj zagrebla. Ljudstvo ima na sama neko deklo doma iz K.? ki slaži v Podtarnu. — Kaj zasluži pač taka mati ? ! Koncert v mal em semenlšču. — Na cast pvevzviš. knezonadškoia je bil v nedeljo v malem aemenišča koncert. Bil je topot prvi poset, s katerim je po- častil prevzvišeni svoj zavod, oni zavod, v kojem je sum kot dijak prebil več let. Tam je crpil. prvo znanost, tam vžival vzgojo, ki je iz mladeniča vstvarila moža, kakoršnih nam Bog daj mnogo 1 Pač izredna cast in ponos za zavod! Bil je navzoč razun prevzviš. nadškofa tadi visokor. g. grof Attems, glavar goriäki, in mnogo dragih odličnih oseb. Koncertna dvorana je bila polna. Kot prvo točko je igral orkester pod vodstvom g. Höniga koračnic^. G. ravnatelj je v res krasnem govoru razpravljal vzgojo: Ora et labora!. Zatem so zaporedoma nastopili pevci in orkester, ali skupno ali posebej. Petje je vodil g. Mercina. Gojenci so dobro rešili svojo nalogo. Utis je bil jako povoljen. Posebno dober je bil orkester. Ta smo lahko opaaiii, da se v senaenišču časa ne trati! In cast je za tako maloštevilen zavod, da ima tak p-vski zbor in tako dobro izvežban orkester. Izvanredno je agrtjala sinfonija (Kindermusik). Izvrstno je pogodil svojo ulogo in rešil izborno vsem v vesslje in zabavo „komponist" in „glavni dirigent" tako s svojim takti- Naše društvo! Šaloigra v encm dejanju. (1/. nemščine). [Dalje.J Marička: Ali niso vsi listki notri ? Zdaj jih zaporedoma odprem in prečitam. Francika, prosini ie, podčrtaj v imeniku vsako ime, na katero se bode glasil listek. (Nudi jej list in svinčnik.) Francika: Mir tedaj! (Med tem so se vse vsedle po vrsti kakor zgoraj. Po dolgem sikanju je slednjič vse tilio.) Ivanka: Spreletavajo me mršča- lice, zdaj poči. M a r i Č k a (je ustala, odpre prvi listek in;čita začudeno): Ivanka Slokarjeva. Ivanka (veselo): Jaz — že eden glas. O jaz sem slutila! M a r i č ka (kakor poprej): Rezika Sta- rinkova. Rezika (za se): Neverjetno ! Marička (čedalje bolj razneiiadjcna) : Anica Vrhovčeva. Frauxika (za se): To je kaj groznega ! M a r i č k a (kakor poprej): Metka Pol- hova. Metka: O Netka, ti imaš zares zlato sree! M a r i č k a (s težavo kroti svojo raz- razburjenost): Netka Zajčeva. Netka: Da, da, to si miti naklo- nila, draga Metka ! Francika (za se): Zdaj sta samo še dva listka notri; če se glasita na me, bodem vendar jaz! M a r i č k a (jezna, da se tresc) • Fran- cika — Štoparjeva. Francika: Oh, in — Marička: Marička Gozdnikova — jazl (Se zgrudi na stol.) (Vse se pogledujejo v zadregi. Kratek odtuor. M a r i Č k a (se osrei in govori pretrgano): Volitev — je brezuspešna. — Videti je, da so si dale nekatere same s e b i glas. Vse (razdražene) : O prosilll, kaj misliš! Francika: To očitanje pobijemo samo s tem, da se lotimo očitne volitve. Kaj pravite k temu? Anica, Rezika, Ivanka, Met- ka, Netka: Kako pa da! A kaj nam je v ta namen početi ? Francika: Druga za drugo vstane zaporedoma in tiste, katere glasujejo za njo, razodenejo to s tem, da se tudi vzdignejo s svojih prostorov. M a r i č k a: Dobro! (Za se.) V obraz si ne bode upala nobena proti meni glasovati. Francika: Zacnimo.po vrsti od tam dolej navzgori, tedaj Ivanka — Ivanka (se obotavlja): Jaz — jaz naj — Francika: Nu, seveda, le vstani, saj si bila poprej popolnoma gotova svoje stvari. Ivanka (vstane). Marička: Prosim torej vse tiste, katere glasujejo za Ivanko, da vstanejo. (Mali odmor. — Vse obsede.) Francika (porogijivo): Vse kaže, da si imela poprej svoj lasten glas, ka-li ? (Vse se smejejo, ko se Ivanka ra/žaljena vsede.) Rezika (vstane): Zdaj pride moja sodba na vrsto ! (Se ogleduje.) Nobena? (V zadregi.) Zdi se, da je kedo vplival na mojo poprejšnjo obliko. (Se vsede.) Anica: Kdo ve, ali nisi bila sama svoja volilka? (Vstane.) Zdaj semjaztukaj. (Odmor. — Vse obsede.) M a r i č k a: Zdi se, da tudi tebi ni zvest ostal poprejšnji glas. Rezika (zasmehljivo Anici) : Zdaj ti lahko vrnem tvojo opazko. Anica: Najbrže je to tvoje delo. (Se vsede.) Marička: Jaz, kot gospodinja, poeakam na zadnje, torej si ti na vrsti, Netka. Netka (vstane in se ozira, kakor bi kaj prasala» : No, ljuba Metka —? Metka: Saj tudi ti nisi poprej za me glasovala! N e t k a: Mari si ti za me? Lejte no! Fr ancika (ironično): Od kod pa to veste? Saj sta imeli vsaka po jeden glas. Ivanka: Oh ujela si se! Vse (se smejejo). Metka (huda): Zdaj pa še celö ne vstanem. Če že Netka tako z menoj dela — Netka (enako): Nič slabše, kakor ti Z menoj. (Po tihoma se piepirata dalje.) Vse (križem): Lejte no — neločljivi se prepirata. Kaj takega še nismo do- živele. M a r i č k a (pozvoni): Mir! — Zdaj gre za volitev med nama. Ti si moj gost, Francika — torej ti poprej ! Francika (v stran): Skoro da se tresem — pa saj ni mogoče — saj sem vse nadražila proti njej. (Vstane.) Torej glasujte. Vse (obsede). (Konec prih.) ranjem. Svojo nalogo sta jo rešila častno deklamatopja. Lep pu je bil posebno nastop onih fantiee? v starošpanski noši. Poklonili so prevzvišenemii krasea šopek in sotografljo vseh gojencev in vod^tva. Pe koncertu so bili umetni ognji na dvorišču, ki je bilo lepo in okusno raz- svetljeno. Vse skupaj je trajaJo približno 21/4 ure. To je pokazalo spet v eastni luei sposobnost g. vodje, ki je celo stvar priredil, pripravljal in vodil, kakor tadi pridnost in sposobnost gojencev, kojih konecletni vspeh pri učenju je istotako kakor se pričakuje, izredno dober. Kap je zadcla v soboto zjutraj okoli 8. ure naddelavca Blaža Petejena iz Gabrij pri Rubijah v tovarni Mosar- jevi na Rojicah, od koder bo ga s ko- čijo prepeljali v gorisko bolnišnico, kjer pa je v nedeljo zvečer nmrl, ne da bi prišel k zavesti. Pokojnik je bil star 48 let, je delal v Mosarjevi t jvarni okoli 30 let zaporedonm in bil pri vseh priljub- Ijen, ki so ga poznali. Vrocekrvnl itulijanski tat. — Delavski mojster Pidutti, ki je nastavljen pri gradbi nove deželne norišnico, seveda sin blažene Italije, je dal v nedeljo svo- jemu rojaku, delavcu A I'redii Olivo bari- kovec od 100 kron, katerega naj bi šel Olivo menjati. — M-jsto pa da bi Olivo izmenjal bankovec ter prinesel drobiž svojema mojstru, podal se je na postajo južne železnice ter jo popihal z denarjem v Trst, da tarn obiäce svojo Ijubitnko, neko Josipino Sl'reddo, ki je služila pri neki družini v ulici Acqaedotto. Ko je pa njegova ljubimka izvedela o tem, kar je Olivo v Gorici „naštimal'", ni hotela o njem ničesar več vedet1. To je pa vročekrvnega Italijana tako razbu- rilo, da je potegnil iz žepa revolver ter je dvakrat ustrelil na ljnbimko, katero pa k sreci ni zadel, a jo vendar tako prestrašil, da je padla v nezavest in da so jo morali prenesti v bolnišnico. Ko je to storil, je začel bežati iz stanovanja ljubimke. Ko ga ie pa hotel prijeti neki finančni stražnik, je Olivo še na njega jedenkrat ustrelil, ne da bi ga zadel in tako se mu je posreeilo obežati, ne ve se kam. S kamuom p > glavi Je ndaril v soboto zjatraj okolo 6. ure 24 letni mizar J. Humar kočijaža, ki je ualužben pri vitezu Tosiju v Sjvodnjah, in sicer tako močno, da se je slednji moral podati v Gor.co k zdravniku, da mu je ta ustavil kri, ki mu je carkoma Ula iz glave.. — Kot pravi vzrok temn napada se navaj», da je zmanjkalo vitezu Tosiju nekaj bateljk vina in da so našli v kleti slednjega te dni več ci- garet. Sum je letel na imeuovanega mi- zarja, češ, da je on v družbi z nekim dragim p03egel po bateljkah. Kakor se govori, ae je omenjeni kočijaž viteza Tosija baje ludi izrazil v javnosti ne- kako v tem smislu. To je priälo do uše3 imenovanemu mizarju, ki je kočijaža ob- belem dnevu napadel s kamnom na javni cesti v Sovodnjah. Uro z verižlco je izgubil nekdo dne 1. t. m. pop. na cesti od železniškaga mosta v Solkanu do solkanske poäte. Kdor bi jo našel, je naprošen, da jo pri- nese v naše upravništvo, kjer dobi pri- merno nagrado. Družba sv. C-rrila iü Uletoda v IJubljani opozurja, da je od 1. julija *• I. naprej edina založnica kavinih iz- delkov v korist naše drnžbe le tvrdka »Ivan Perdan v Ljnbljani". Tvrdka Perdan Je po naši družbi znani p^stala ve- soljnemu Slovenstvu. Postala je pa ob enem tudi naša dobrotnica. Tudi to aobro ve naš narod. Perdanova kava je najboljša in konkurira z vsemi drugimi izdelki te vrste. Zananja oprema te nove „družbine kave'- jo umetniäka in ob enem pouöna. ^a nje ovitkih vidite naša družbina solska poslopja v Trstu, v Vdlikovca, na MaJ> in na Stvi. Slovenke, kupujte odslej 16 to novo družbino kavo. Q . Ni'srofn na južnl železtiici. — V soboto ob 2. in 40 minut zjutraj je nasel v Proseku slnžbujoči železnični da?* med PrOsekom in Nabrežino, ne aiee od Proseka, človek», ložočega na 'snem Uru. Oitrgnna ma jo bil» ena ški ,ln °be nogi. Bil je 25-letni Železni- Prin r |VeC Ml ^rnjava iz Gabrovice. v N»k so 8a s Prvim tovornim vlakom nifiki ^žlno' d» bi mu tamošnji želez- Nabrež raVnik podßlil ^rv0 Pom0^ V ranarn'01 ^ P°aesre^nec izdihnil za kr. viJokil)l8ifne StiPC»dlje. - Na c. Dunain k za živ»nozdravništvo na Btih sob A1' JanaariJem 1907 pro- «esku no rX^1}} ŠtiPendiJeV V Ietnem za civiln« i « kron» ki 80 namenjeni visoki äoH Slu^-e!je štiriJetnegH tečaja na podeli I l žlvinozdravništvo in ki jih u Kp- ministerstvo za uk in bo- gočastje Bporazamno s c. kr. ministcr- stvom notranjih stvari. Tretjl slovenski katoliski shod. — Pripravljalni odbor za tretji slovenski katoliski ?hod v Ljubljani, ki se bo vršil dne 2(5. 27. in 28. avgusta t. 1., razposlal je te dni raznim druätvom in posebno pa vsern župnijskim nradom na Sloven- skem dotične pozive. Naloga omenjonih društev in župnijakih uradov je, delati na to, da se tega shoda udeleži kar naj- več mogoče mož in mladeničev iz vseh slovenskih pokrajin. Oni torej, ki se na- meravajo udeležiti tretjega slovenskega katoliškega shoda r Ljubl ani, naj na- znanijo to pravočasno župnijskim uradom ali pn predsedništvu dotiönih društev, in li bodo naznanili število udeležencev g. dr. Evgeniju Lumpetu v Ljubljani naj- pozneje do 30. julija. — Na podlagi teh prijav bode pripravljalnemu odboru v Ljubljani omogočeno poskrbbti za po- sebne vlake iz posameznih pokrajin. — Glavna manifestacija bo prirejena za naj- širše Ijudske innožce v nedeljo, dne 26. avgusta, tako, da se j e bo mogel vsakdo udeležiti. Po dohodu vlakov bo slovesni od- hod na slavnostni prostor na vrt v „Alojzijevišče", kjer bo sv. maša, potem pa se otvori III. slovenski katoliski shod. Govorili bodo najodličnejši govorniki iz vseh slovenskih dežel. Tudi zastopniki dragih slovanskih narodov prihilo na ta shod. Po shodu bodo obedi, potem pa velika ljudska slavnost, ki bo aranžirana na najširši podlagi. Tu bodo nastopala društva iz vseh slovenskih pokrajin, na- ötopali bodo ljudski govorniki, sviralo bo veö godb, koristno se bo združo7alo z pravo ljudsko zabavo. Zveöer bodo po- sebni vlaki zopet odhajali. V pondeljek, 27. avgusta so prične delo v odsekih in se nadaljuje v torek 28. avguata. Vsak večer zaključujejo delo slovesni *h)di. Pri naznanilih o udeležbi je torej treba povedati, koliko oseb se udeleži iz po- sameznih župnij shoda samo v nedeljo 26. avgasta in koliko tudi 27. in 28. avgusta. Z ozirom na to, da bode takrat že tekla bohinjaka železnica, je pričakovati, da se bo tudi z naše Primorske tega shoda udeležilo lepo Stevilo mož in mla- deničev, ker bodo potni stroški veliko manjäi, nego bi bili, ako bi še bohinjska železnica ne tekla. I/let l,jubljan§kega slovenskega delavskoga in pevskega dru^tva „Sla- vec" v Onatijo. —Na praznik sv. Petra in Pavla je napravilo ljubljansko slo- vensko delavsko in pevsko druStvo „Sla- vec" 8 posebnim vlakom izlet na Vo- losko-Opatijo, katerega se je udeležilo kakih 400 oseb. Prvi sprejem je bil na postaji Matulje, kjer so pričakovala Ijub- Ijanske goste razna istrska hrvatska društva. Sprejem je bil najprisrčnejši, kakoršnega zaajo prirediti svojim slo- vanskim bratom pri vsaki priliki Hrvatje. Tu je v imenu Hrvatov pozdravil sloven- ske izletnike ugledni hrvatski književnik in vzorno marljivi tajnik iatrske družbe sv. C'rila in Meloda, g. Viktor Cir-Emin, v imenu slovenskih izletnikov pa je od- govoril predsednik pevskega društva „Slavec", g. Dražil in se prisrčno zahva- lil za krasni sprejem. Ko sta odpeli hr- vatsko pevsko društvo „Lovor" iz Opa- tije in pevsko društvo ^SIavec" vsako svojo pesem, in sicer prvo „Slovenec i Hrvat" in drugo „Slovenec sem", so vsa društva, naöela jim volosko-opatijaki Sokol kakor predstraža „Slavcu", odko- rakala proti Voionkemu. Pred Volosketn je bil napravljen krasen slavolok. Pri tem slavoloku je pričakovala slover.i?ke goste ogrotnna množica ljudstva, na čelu ji župan,. g. dr. Andrija Stinger, ki je pozdravil goste v imenu oböine v jeder- natili besedah. Ko je se g.čna Stangar izustila tu svečani govor, so pripele dame med gromov,Himi živijo-klici množic^ in pokanjem topičev prekrasni trak na „S.avčevo" zastavo. uruštva so potem korakala skozi špalir d.^rn, katere so „Slavce" s šopki skoro zasnle in skozi meato Volosko v Narodni dom. Ob 1 ari je bil v hotelu „Slatina" banket, katfl- rega ae je udeležilo kakih 100 oseb. Ta so bile izgovorjene rttzne navdašenena- pitnico, v katerih se je v prvi vrsti pov- darjala potreba sloga med Hrvati in Slovenci. Shod socialnlh demokracov v Trstu. — V Trstu so imoli v nedeljo socialni demokratje v gledališču „Poli- teama Rossetti" shod, na katerem je bila V8prejeta resolucija, s katero se po- zivlje odsek za vohlno reformd, da prej ko prej dokonča razpravo o volilni re- fjrmi. Na shodu je govoril tudi socialec, drž. posl. dr. Ellenbogen. Otvorenjc vinčgavskc železuicc. __ V nedeljo je bila otvorjena ter izro- čena prometu vinčgavska železnica na Tirolskem. Pri ntvoritvi sta bila navzoča nad- vojvoda Evgen in železniški minister Derschatta. Anarhisti t-atje. — Iz Odese po- ročajo Hngleškemu lislu „Standarn": V petek je prišlo 75 anarhistov v nek hotel, ki se nah aja v predmestju Arka- dia, oddaljenem kakih 6 kilometrov od mesta Odese. -Bili so vsi snažno oble- čeni, tako, da ni nikdo sumil, da bi bili to anarlrsti. B.lo je to še precej pozno v noč, in v hotelu je bilo le še kakih 40 oseb. Anarhisti so si naročili dobro večerjo, pri kateri so pili jako druga vina. Ko so se dobro najedli in napili, vstali so vsi hkratu kakor jeden mož od mize, potegnili iz žepa vsak svoj revol- ver ter zahtevali od poslovodje hotela, da jim izroči ključe blagajnice. Poslo- vodju ni preostajalo nič druzega nego to, da jim je izročil ključe. Anarhisti so na to odprli blagajno ter pobrali iz njeves denar, namreč kakih 7500 rubljev. Potem pa so napravili čez to avoto pobotnico ler odšli mirno iz hotela. Nesrcra na železnic!, 23 oseb liirtvlh. — Med Londonom inSoulhham- ptonom vozeči ekspresni vlak je pri S*- lisbury-ju skočil s lira. Glasom zadnjih J porocil je bilo 23 oseb ubitib, mnogo pa ^ ranjenih. Novo sredstvo za sliranjcvanje mesa je iznašel profosor Ron, ravnatelj inätituta. „Pasteur". Ta obstaja v injek- ciji, ki se izvrši na Živalih pred klanjem. Na ta način se meso baje dolgo ohrani. Vojni minister je ukazal izvräiti razne poskušnjo. Prihodnji teden bodo zaklali v Parizu veö živalij, s katerimi bodo na prej omenjeni način postopali. Po dolo- čenem času bodo preiskali zdravniki meso, in če bo dobro, se razdoli potem med vojaštvo. Qjdoysho - vipavska podružnica „Slov. plan, društva". (üalje). Ime Čaven ne vem prav od kje izvira, najbrže pa iz staroslovenščine. Ča-ven (Tja ven). Gotovo pa je, da so dali to ime Slovenci, kajti na Koroškem, kjer je stara domovina Slovencev, nad Osjaškim jezerom je tudi „Čnven", in nisem bil malo iznenaden, ko me ne- kega dne popoldan poyabi prijatelj v Beljaku na izlet na Č^tven. Tarn je drživna žrobarna in konjereja. Naše Čavensko pogorje, ki oklepa na severni strani vipavsko dolino, vloče se od pred- meje do Lijaka in dela južno mejo trnovski planoti. Prekrasen je razgled iz tega pogorja, a najkrasnejsi iz „Kuclja", ki je najvišji vršec tega pogorja, 1308 m. Od gozdarske hiše, odkjer občudu- jemo prelepo panoramo, hodimo n-a vrh Kuclja eno uro. Poti ste zaznamovani po našej podrožnici dve. Ena pelje po porobju gorovja zunaj gozda do pod Kuclja, a druga na desno od hiše po gozdu ravno do tam. Približno ob polo- vici prve poti pripelje vožna pot iz Kamenj, ki je istotako markirana po naäej podružnici. Uže v podnožju Kuclja se nam smehlja tako redka in toliko cenjena cvetka, h5erka visokih gora ljubka planinka (Elelweiss). Ko dospemo na vrh, srno kar očarar.i razkošne- ga razgleda — V podnožju lbpa vipavska dolina v vsej svoji dolgoUi in äirokosti. Tu se vidijo prostrane vasi, obdane se sadnim drevjem in obsežnimi vinskimi goricami ; a sr<;di ternnozele- nega polja pa naša metropola — Aj- dovščina, a tam pod sivim Nanosom trg Vipava ! Reka Vipava, mejna rečica Hubelj in razni potoki in studenci se bliščijo kakor srebrno niti na tkanini. Na vzhodu obiina Dol-Otlica s semtertja posejanimi hiäami ; Šturska gora ali Kolk, „Sinji vrh", gora nad G )lom, Javornik in Nanos. Pred nami se razprostira sivi Kras, obrežje isterskega polotokp, lagune do izliva Plane in Še dalje. Ta kos «like se svojimi golimi hribi in plitkimi dolinami, se svojimi podzemeljskimi ču- dotvornimi jamami, skritimi rekami in jezeri je težko popisati. Brez ätevila vasi, trgov, cerkva in gradov opazi naše oko. Razume se, da je razgled najčarobnejši zjutraj, ob solnčnem vzhodo. Te kra- sote se ne da popisati, to je treba vi- deti. Daleč, daleč se blišči morje in tam na desni strani te vrlike luže zapazimo zvonike mesta sv. Markn in prav raz- ločno se vzpenjajo iz te modre globočine hiäe mesteca Videm. Kaže se nam prav- cata fata morgana.» Velikan9ki parniki, ribiške ladije in mali čolniči, ki režejo to neizmerno maso vodovja, vidijo so nam. kakor bi viseli v zraku. V daljavi leži beneäka nižina, prekrižana se svet- limi trakovi svojih rek, ki vse hite veno- mer proti morju. Furlanska ravnina, naäa Brda in mesto Gorica leži tu pred nami v vsej svoji krasoti. Lepo se vidi mesto Grado in Po. to Buso, nekdanji vojni Inki oglejski. V prvem mealu, kjer je bila nekdaj laka z ravenskim vojnim brodovjem, ki se je skrivalo za nizkim obrežjem, zapazimo sedaj Ie posamezne ribiške čolničke ; v drugem meslu, ki je nekdaj slovelo kot prvo kupčijsko mesto, in preko katorega so so dovažale po Nadiži orijentsko dragocenosti v bogati Oglej, tam okoli so sedaj le še slamnate hiše ribtčev, v katerih stanujejo bledi obrazi nesrečoih Ijudi. Ako sb obrnemo malo bolj proti zahodu, zapazimo velik del soške doline, po kateri teče naša bi8tra Soča. ^Krasna si, bistra hči plinin 1" — poje Gregorčič. Na severovzhoda oklepajo v našo ožjo domovino Jaüjske Alpe, ka- terih beli vršaci se ravno kopljojo v jutranjetn solncu. Veličasten ^e pogled na te velikan»», ki Hegajo v nebotične višave. Severno pod Kacljem je velik pašnik, ki pripada občini Avče. Ni tem pašniku se prepase v poletju nad 200 govedi. Prav mično je gledati ta oblak raznobarvne živine v tej tihej samoti. Avčanom spada tudi severna polovica Kuclja. Td del zemljiäöa je odstopil gozdni erar Avčanom za lepe paänike „Lazna", ki so jih irneli sredi gozda med Dolom in Lokvarni in katore pašnike je podarila Marija Terezija Avčanom, ki so se izkazali po.sebno hrabre v Kelemletni vojnJ, Loterijsko številke. 30. junija. Dunaj......56 6 76 81 47 Gradec......49 51 16 27 71 Oklic. Podpisano odda po javiii dražbi due 8. julija t. 1. ob 3. uri pop. dogradenje tuk. mirodvora in sieer: Obzidje in preobnovljenje mrtvasnice, ktero delo je preccnjenona 520 K. Podvzetnik niora po- ložiti 10°|0 varscino, ves potrebni materjal preskrbi podpisano. Županstvo v Gaberji (pri Ajdovščini). Oglas. Pod ugodniini pogoji se proda hiša z dvoriščem s kuhinjo kletjo hlevom za živino in štirimi sobami v prijetnem in zdravem kraju pri- pravno za kako trgovino ali obrt- nijo. Natančnejša pojasnila in pogoje daje J. Klanjšoek, Št. Ferjan pri Gorici, št. 104. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulioa hi. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih lovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Goriška zveza gospodarskih zadrug in drustev Gorica, ulica Vetturini St. 9. priskrbuje ndom „Centraine posojünice" v Gorici in drogih pridruženih zadrug po Goriškem: Modro galico 98/997o po K 64 5 J q ; žveplo I. vrste 85/95 linopo K 18— q — V zalogi jma : Supeisosfat 14|16°/0po K. 6 30 q; Snpi-if js-U 12/14% pu K 5— q; Tommova žlindra 14/16% i-o K 5— q; Radeött sol po K 7.30 q. Kahinjska sol po K 20'— q ; Klajno vapno 40% po K 23— q Zndnje troje je v vre(ah po 50 kg. C na za modro galico velja samo za bUgo, kolikor ga irnn še na iazpolago; vsleJ t< g* naj se pažurijo oni, ki mislijo še naročiti. Zavod za slikanje i sleklu. EDV ARD STUHL, Gradec, Annenstrasse No. 39. i/.iU'lujo slikanaokn8.zaeerkve in hišev raznihslogih. l'odpisa... . «Ic'e v prijctno dclh.c. firmo za sliku. . . a g. Edvaida b I . ; iz Gradcy v veak( n iru pripoiočili V \. I šnji novi ctikvi jt eno- vani gcsp Si' pri- skrUl vsa ban na o- kn... v fj.'c ?] ( zado- V( '"i.olt ii ic I. po pri- ii t.n.i cti.i. v i ;ii skarsko stroko spa- ,&$&$& $$00$* dajofa dela .o^p^ TISKA: I „Gorico" oo Vabila oooo Brošure ooo Diplome oo Pobotnice o Sprejemnice Plakate ooo itd. itd. i oo „Pr, list" oooo Cenike ooo Raaine oo Vizitnice o Rač.sklepe f Jedilne liste ^ ooo Etikete 1 itd. itd. Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki od na- vadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji ...... nikake konkurence ...... Rojaki, spominjajte se o vsaki priliki ,,Solskega Domau. 1 ,CčRtFahxa posojilniea, rcgistrovana zadruga v Qoriei, uliea Yctturini St. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 no mesečna odplačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vied, za vsakib 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na mcnicE po 51|2°lo. na vhnjizbo po S°|o z1^0!) upravnega prispevka za vsacega pol let;». Obrestna mera y za hranilne vloge je nespremenjena. lu. Schindler .HÄ pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelstvo. Mline za sadjti in grozdje, stiskalnicc z.a sad jo in gro/djo, skropilnico, poljska orodja, stiskalnico za seno, mlatilnicc, vitle, trijorje, čistilnice za žito, lušoilnicc za koruzo, slamoroznice, stroj za rozanjo repe, inline za golanje, kotle za kuhanje k'aji1, scsulke za vodnjakc in gnojnice, vodovode, želo/.nc cevi, svinčeno cevi. o o o o o o o o o o o o o Od sedaj po zopet zdatno znižanih cenah. Ravno tako vse priprave za kletarstvo: niedene pipe, sesalke za vino, gumijcve in konopljone cevi, gumijcve ploče, stroj za toČenjo piva, škri- nje za led, stroje za sladosled, priprave za i/.de- lovanje sodovke in pencčih vin, mline za dišavo, kavo itd. ; strojo za izdclovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnicc? na drog, steberske tohlnice, namizne tehtnice, decinialne tchtnico; železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodja in stroje vsake vrste za ključav- niCarjc, kovače kleparje, scdlarje, pleskarje itd. V«e 7. veclotniin jamstvoin, po uajugoduejih plačilnih po^ojih, kakor tudi ua obroke. . C!euiki a v«6 kot öOO slikami brozplačno. " Prekupci in agent jit se vnak čas sprejmejo. Dopisuje K