S- :83.
V Ljubljani, torek dne 13. avgusta ?918.
Leto II.
išH M ia laiMis! Hite
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. naditr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom /a celo leto K 42'—, za pol let* K 21—, za četrt leta K 10 50 za mesec K 3 50. Za Nemčijo celo leto K 46'—, za ostalo tujino in Ameriko K 54—.
lnserati: Enostopna pelit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkralni objavi po dogovoru primeren popust.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna številka 20 vinarjev.
Logična politika.
Socialmodenidkrn t ion a »Miinchener Post« Pribaja spiručo dogodkov na zahodnem bojišču do naslednjih priznanj, ki so vsekakor pomembna za .mišiliremije v Nemčiji:
O	nekaterih dejstvih, ki iniiso nikakršna tajnost bomo vendar morali odkrito govoriti ob "pričetku petega viojnega Leita. Poldiruigio leto neomejene podmorske viojme, ni moglo zlomiti vojne voljo nasprotnikov, in vobče jliim ne are, vsaj ikair sc tiče mateniellne preskrbe, tiuidii še danes visia(j me islabieue ‘kakior mam. Podmorska vojna daltje mi molila preprečiti, dia so Zedinjene države postavile na zaihicidni fronti z vsemi potrebščinami preskrbljeno milijonsko viojsiko. Nada, da bo po sklepu mini na vzlnoidiu kratek končan bcj in a zahioidnii fronti prinesel odločitev v prilog Nemčije in splošni iniir, je bila goliju-fiva. V te;i vojmi smo se že navadili na dolge časovne rolke, (kiaijtii odkar se je siktoniiil brostoveki ■nir bo kimialu že toliko časa zopet mtimilo', kakor je trajala vsa vodna 1870/71. Priznajmo odkrlito, večina ljudi v Nemčiji, si je predočevalo meseca mairca splošni položaj drugače v avgustu, kakor pa je postal v resnici. Končno je pa tudi vzhodni mir sam razočaral — ne le v političnem .pogledal. To je mar, iki rabi immogo vojakov.
Pač ste nahajamo v položaju, ki ga z leipikni besedami le še lahko imenujemo »neugoden Prehranjevalen položaji«. Izraz »kronična lakota« bli bil znatno bolj resničen. In vendar danes v Nemčiji še nima nihče veselja, da bi sklenil mir, ki bi prisilil Nemčijo, dia odda nekaj svoje predv osne posesti. Dve sitranikii imamo v deželi: eno, ki hoče anektirati, in če traiia volti a še toliko časa, in eno, ki je pniipraMljena vsak dan skleniti mlir brez aneksij — .toda stranke, ki bi dopustilo, da nasprotnik anektira dele nemške države, pa sploh ni. Na revolucijo med volimo po ruskih izkušnjah mii misliti.
Ge bi ne prevladovala strast in bojazljivost pired navidez ljudskimi stremljenji, če bii vladal razum, bi morali državniki obeh prepirajočih Se strank sesiti že ijutmi skupaj im se združiti najprej v odkrito izrečenem priznanju, da zmago nad enim alii diru.gtim delom mii mogoče pričakovati v praračundeneim času. Piriti bi morah do zaključka, da ne gre, da bi ena stranka igrala vlogo zmagovalca, druga pa premaganca. Iz tega bii potem dalje sledilo, da potrebujejo vse spremembe predvojnega razmerja potrdilo splošnega .kongresa, na katerem ne sme
LISTEK.
* v., s o k o i. Jezua.
(Konec.)
„ Petindvajset let je tega, ko smo nastanili mas cirkus v amiKteateiu v N c apel ju. Takrat sem se pripravlja! za za/dm® 'izpit. Dva meseca smo bili ze v mestu in vsak večer je bilo gledališče polno. Ob nedeljah simo prirejali po dve predstavi in v obeh je nastopala ^ naša telovadna družba. Meni je bilo to všeč, čeprav seim bii docela izmučen. Dostikrat sem bil utrujen dio obupnosti. Le meodoljiva ljubezen do matere im sestre me je krepila, da sem prenašal vse. Vsaj sam dobival tudi od doma dokaze tako iskrene miatenine ljubezni, da bi bil le ^nepoštenjak obupaval v zadnjem trenutku. Še sedali ne poj-niim, kako da nisem podlegel obupu iz utrujenosti in siam se često čudim vplivu materine ljubezni.
Takrat nisem bil hudoben, nisem sovražil. Moje srce je bftlo polno ljubezni iin svet se mi je zdel premajhen zanje. Časih se mil zdi, da so vsi mladi ljudje dobri. Življenje jih napraivli hu-
jskati nobena država zase prednosti, ne da bi zato ponudila nadomestilo1, in na katerem bi se od nobene države ne smelo- pričakovati žrtev, ne da bi se ji obenem ponudilo enakovredno .nadomestilo.
Žal ni o takem kongresu še nikakršnega sluha. Toda socialisti raznih dežel, se pričenjajo spominjati tega, da je njih poklic, da prednjačijo <v razumevanju. Možnost mednarodne socialistične konference se že opaža v dalji v meglenih obrisih. Radikalni »Manchester Guardian« je pisal nedavno, da čas za mirovna kongres še ni zrel, pač pa že za mednarodno' socialistično konferenco. Bula bii ogromna naloga socialistov vseh dežel, če bi spravili idejo miru iz oblačnih višin in jo postavili na trdna tla dejstev. Le o tem se ne bomo smieili prepirati, pa nad se najbolj priav umedii umiir kot idealno stanje mednarodne pravičnosti, imiarveč se bomo morali zadovoljiti z nepopolnostjo vsega človeškega in se veseliti, da smo pripravili mir, ki je znosen za vse.
Jugoslovanska buržoazija na Hrvatskem.
i Trebalo bi napisati cele debele knjige o »patriot ion ein« delu naše buržoazije od časa ruske .revolucije 'in dunajskega atentata do danes. V hrvatskem saboru so njeni zastopniki pevali .o demokraciji, svobodi in združenju vseh Jugoslovanov, a publika (buržoaska) z galerij je ploskala tem s. volji m soeialpatriotom, tem svojim zaščitnikom. Buržoazija je povsod tista, ona je .proti vsakomur, ki ne piska na njene »di-ple«. Imenuje svoje soiviražnjke, posebno nas zavedne delavce anacioinalmim ljudem in talko -zvanim kozmopolitom. Taka je vsa buržoazija, in naša tudi. Jugosiloivalnslka buržoazija vpije o-borožema z idejo demokratizma v svojih časni-kih o demokratizaciji našega pogubnega družabnega reda in nas hoče prepričati z dolgimi časnikarskimi članki in različnimi deklaracijami o potrebi .ozdravljenja • našega narodnega življenja, toda o kakem delu v tem pogledu n? nič vlideti. Minilo je že leto dnij, kar čujemo neprestano povest o narodni koncentraciji, io narodni organizaciji in narodnem svetu. Delavci ne vidimo pri buržoaziiji narodnega dela, ampak samo protina rodno delo, ki ga na svojem hrbtu čutimo. Naštel bom samo nekatere primere iz buržoazijskoga dela. Vsem narn je znano, da prehranjevalna politika naše dežele na slovan-
dabne ikakoir je napravilo iz mene pijano' barabo. Fe j!
V	Neapelju torej, sredi največje utrujenosti in najlepšega upa, na pragiu v življenje, ki se mi je zdelo bajno lepo, je umrla v mieni ljubezen in se porodilo .sovraštvo tako silno, dia ga more le smnt ngionobiti.
Na nedeljo v decembru smo imeli zopet dve predstavi. Večerna predstava je bila na čast naši telovadni .družbi. Gledališče je Milo nabito polno. Ko je prišla vrsta na nais, smo stopili v partcir trlije mladi in lepi telovadci. Naša lica so žarela im izpod itesme rožnate telovadne pletenice so drgetale mišice kakor ob pričakovanju na vroč poljub. Ej mladost, mladost! Najina tovarišica sii je ovenčala glavo z marjeticami in midva, s tovarišem, siva si tudi nabavila šopek marjetic. Ali naj ti povem zakaj smo se zaljubili boš v marjetice? Saj pač veš, kaj pomenja .pri nais marjetica. Visoko pod stropom so nas čakali trije trapezii lin zdelo se mi je, ko sem jih pogledal, kakor da hrepene po nas, po naših razgretih llicah, po naših drgetečih mišicah. Ljudstvo je aplovdiralo koj ko nas je zagledalo in mi smo se dvignili kvišku po vrveh kakor veverice. Pod stropom je šlo iz trapeza
skem jugu ne velja nič. Naš narod še vedno u-mi.ru gladu v Bosni, Dalmaciji, na Hrvatskem (zlasti v Liki), Isitni in na Kranjskem, Juigioslo-vaniska buržoazija to dobro ve iin vidi, pa vendar, kaj je storila? Miorebiti bo kdo vprašali, kaj ni iposlala svioiiemiu jugoslovanskemu narodu kajj jesti .zastonj? Ne, nič, rajši je prodajala hrano različnim 'oderuhom, ki so jio potem .prodajali lačnim .siromakom po .dvojnih cenah in še dražje, tako, da je mnogo siromakov ostalo brez vsega. Za hrano so .prodali ubožnejši poslednjič svoje hiše, svoje domove tujcu, ki preži na vsako tako priložnost zlasti v Primorju. Kje je tuikaii patriiiotiiično de;o? Kje je tu zaščita naše domovine, kje je tu obramba maše?a morja pred tujdi? Buržoazija bi se morala tudi pokazati, da lie jugoslovanska, da se bciiujc za svobodo iin eidinstvo svojega naroda! Ali ,ta ne skrbi za to; rajši pošilja vozove molke in drugega živeža v nemške vasi lin mesta, dia ne bi umirali od gladu »uiaši sovražniki« različni Teuf-felli, Wolfi iin idnugi Vsenemci. Znane s/o mnoge afere s prešiči na Hrvatskem. Jugoslovanska buržoazija slabi s svojim deiloim narodne borce, razdira nanoidno moč na korist tujcu. Pozablja obče narodne zadeve, kdaj treba braniti zadeve »Obirta in industrije« to je, lastno lakomnost, skrbi le za sveti »profit«, ne briga se za prehrano gladnih rojakov. Iz njenega »patriotičnega« dela ni videti nič tistega, kar so njeni voditejiili razrvpili v sivet. Zato je dolžnost nas zavednih delavcev, da se samli organiziramo iin priimraiv-ljamo zia sivojo sivobodio.. da jo dočakamo pri-pravljeni in vredni. Ne dajmo se goljufati buržoazni. Piride že dan narodne sodbe in narod bo izrekel grozno sodbo nad svojimi tlačitelji in tudi .nad jugoslovansko buržoazljo.
Haberle.
Pripominja uredništva: Članek priobčujemo, ker je praiv sedanji čas ugoden, da nastopijo po južnih krajih v prehrani drugačne ralz-rneire kakor so bile doslej._______________________
Vojna poročila.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 12. avgusta. Uradno se razglaša: Včeraj na italijanski fronti ni bilo večjih podjetij, leni živahnejše pa je bilo na mnogih odsekih fronte artiljerijsko in letalsko delovanje. Italijanske letalske skupine Čez Fel-tre in Sedem občin so z nizke višine napadale daleč vidno označene vojne bolnišnice, pri čemer je bilo ubitih več bolnikov in v bolniški službi zaposlenih oseb. — V Albaniji nobenih posebnih dogodkov.
v trapez, iz rok v roke in iiz boka v bok kakor da imamo pomiti. Bil sem kakor v mrzličnem plamenu. Orkester je ponavljal svoje, vesele koračnioe in aplavza ni bILk) ne konca ne kraja. Dvakrat, trikrat .smo ponovili svojo drzno iigroT In še niso bili siti maše nevarnosti. Bali smo utrujeni in se spustili itzipod stropa na rozieg-njeflno mrežo kakor v globok prepad Stopili simio na tla, iki so bila kmalu posuta s cvetjem. J‘oš, još, je odmevalo od vseli strani. Ravnatelj je prišel k nam im mas prosil, da ponovimo še enkrat. Tovariš in tovarišica nista hotela. Preveč sta bila izmučema. Tudi jaz sem bil truden.
I ruden od navdušenja im .od napora. Noge so bile trde in roki odreveneli. Toda ljudstvo je bilo neizprosno in ravnatelj tudi. Prišel je k nieni in mi obljubil stoitak, če pomovim sani igro. Tovariša sta mi dovolila. Stotak, stotak! Kaj vse laliko nakupim materi im sestri! Materi celo mal voziček, da se bo z njim vozila po ulicah v Padovi. Za mater, za sestro! Sprejmem, sem odgovoril.
In zopet sem se dvignil v zrak, a ni šilo več tako kakor prvič. Nič več nisem bil podoben veverici. Prišel sem do trapezov. Poskusim. Prvič, drugič. Gre. Orkester, svira in ljudstvo
Boji na zapadni fronti.
Berlin, 12. avgusta. (Uiadno). Med Ysero in Ancro so se izjalovili ponovni sunki sovražnika. Severno Lyse smo odbili močan angleški napad. Na bojni fronti je izvajal sovražnik zgodaj zjutraj silne napade severno Somme ter med Sommo in Lihonsom. Vse napade smo zavrnili deloma s topniškim ognjem, deloma s protisunkom. Pri bojiii za Lihons je izvršil sovražnik sunek v vzhodni smeri preko Lihonsa; naš protinapad ga je vrgel do severne črte in do vzhodnega roba vasi zopet nazaj. Silni delni napadi med Lihonsom in Avro. Jugozapadno Chaulnesa smo napadli sovražnika in vzeli Hami. Na obeh straneh ceste Amiens-Roye smo zavrnili sovražne napade. Med Avro in Oiso so se nadaljevali do noči močni napadi sovražnika. Popolnoma so se izjalovili. Posebno težke izgube so imeli Francozi ter Tillo-loy. Z blizo nastopajočim topništvom, ki je nagosto sledilo oklopnim vozovom, je skušal prebiti našo črto. In-fanterija in artiljerija sta zbili sovražnika pred našimi črtami. "Včeraj smo sestrelili 17 sovražnih letal in 4 pri-vezne balone. V juliju smo sestrelili na celi fronti 513 sovražnili letal in 36 priveznih balonov. Od tega je prišlo 239 letal v naše roke, ostala pa so padla očividno onstran nasprotnikovih pozicij. Mi smo izgubili v boju 129 letal in 63 psiveznih balonov.
Berlin, 12. avgusta zvečer. Na bojni fronti med Ancro in Avro mir. Med Ancro in Oiso so se ponesrečili sovražni napadi.
Ameriška armada v Franciji.
Pariz, 12. avgusta. »Agence Havas« poroča uradno: Prva ameriška armada v Franciji pod poveljstvom generala Porshinga je setavljena. General Porshing obdrži tudi še nadalje poveljstvo ameriškega pomožnega zbora.
Vesti iz Rusije.
Brest-Utovski mir. Berlin, 12. avgusta. Rusko-nemška pogajanja glede nekaterih točk brest-litovskega miru so dosegla v finančnem, gospodarskem in političnem oziru skoraj popolen uspeh. Zastopnik ruske vlade, Joffe, se je vrnil z nekaterimi tovariši v Moskvo, da osebno posreduje za hitro potrditev dogovorov s stran; sovjetske vlade.
Ukrajinsko-ruska mirovna pogajanja. Kijev, 12. avgusta. Na seji finančne komisije je ruska mirovna delegacija predložila načrt za razdelitev ruskih državnih dolgov. Ukrajinska delegacija je izjavila, da odpade v raz-inerju s prebivalstvom na Ukrajino ena petina državnih dolgov, ter je zahtevala za Ukrajino sorazmeren del državnega premoženja tudi izven ukrajinskih meja.
Pred resnimi spremembami? S t o c k h o I m , 12. avgusta. 2e nekaj dni sem je Rusija od zunanjega sveta popolnoma odrezana. Brzojavne zveze z jugom, severom in vzhodom so prekinjene. Brzojavne zveze z Nemčijo so vsak trenotek poškodovane. Fdina pot za obveščanje j'j brezžični brzojav.
Nemiri v Petrogradu. Stockholm, 12. avgusta. V Petrogradu so izbruhnili novi nemiri.
Dogodki v Rusiji. Iz Berlina se brzojavno poroča, da avstro-ogrski poslanik baron Franz po dogovoru z nemškim poslanikom dr. Helfferichom zaenkrat ne nastopi poslaniškega mesta v Moskvi. — »Secolo« poroča, da je moskovska vlada sklicala izredno zasedanje sovjetov, ki se sestane prihodnji teden v Moskvi. Na /.elezni-ških progah Rjazan-Sisran, Jaza-Simbirsk in Moskva-Kazan je osobni promet ustavljen.
Sovjeti zapuste Moskvo? Stockholm, 12. avgusta. Ruska vlada se preseli v prihodnjih dneh v Kronstadt, ker je njen položaj v Moskvi vedno težji in njeno stališče nevzdržljivo. Ljenin in Trockij sta že prišla v Kronstadt.
aplavdlira. Letam s trapeza na trapeč v dramili skokih. Knnalio se pa nisem zavedal več ničesar. Godba, je utihnila fin v gledališču .ie zavladala tišina ikakor v grobu. Mene ie oblil mrzel pot. Roke so mi že odpovedale liin v glavii se mi •e oekai vrtelo. Saj sem vedel, ikad pomeni višita tišina, to tuitfoibinio molčanje. Morali sem izvršiti še zadnjo števliliko. Skok s prvega trapeza v tretji mimio drugega pold milim. Daljava je bila deset metrov. Pripravim se brez obotavljanja v mrtvem strahu. Zaigugam se enkrat, dvakrat, trikrat iin :se spustim.
Piri tretjem trapezu seim spoznal 'nevarnost v hipu in zaklel. Cuil sem še krik v gledišču iz tisočerih grl lin potem niič več. Ljudstvo .ie imelo dovolj. Ko sem ležali na tleh v krvi, je imelo dovolj. To 'ljudstvo, to .umazano lljiuldstvo je potrebovalo mojo nesrečo, da je zadovoljilo svoiiim razdraženim živcem. Prokleto, stokrat
  prdkleto! Zavedel seim se šele drug dan in
spoznal takoj, idia sem izgubil desno reto. Moja maitli ie čitafla o nesreči v novfinafo in urnim par dmi potem v groznih srčnih mukah. Jaz sem pa zasovražil to ostudno družbo, zasovražil senčno in iz duše. Oistal seim sani, bi ez maitere, brez Ijubeznli, brez cilji, s pohabljeno moko
Fntentiii diplomati izpuščeni. London, 12. avgusta, v sled posredovanja švedskega poslanika v Moskvi so bili aretovani ententni d.ploir.ati zopet izpuščeni na svobodo.
Latentne čete v Sibiriji. Italijanskim listom se iz Newyorka ponoua, .da namerava Wilsoin poslati v Vladivostok iravnio tollilko ameriških čet, kakor Japonska, iin da bo z navzočnostjo' angleških, frameoiskih in atmenišikliih kiontingen-toiv v Vladivostoku manlife&tiirama enotmcut vseh zaveznikov. — Assoiciieteid Press poroča 'iz Washtogltona, da bodo eintentne čete v Sibiriji pod poveiljistvom generala Kikuzo Otani, enega najodličnejših japoinskih vojskovodij.
Kadetje za en ten to. Stockholm, II. avgusta. V pred kratkim se vršeči seji pelrograške kadetske stranke so bila prebrana pisma Miljukova, v katerih se zavzema Miljukov za potrebo zveze z Nemčijo in kjer prav.: Za Rusijo preostajata le dve možnosti: Ali razpad v majhne državne skupine, ki se utegnejo pozneje zopet združiti v počasnem razvoju v veliko državo ali pa se je treba odloč.ti za nemško orijentacijo, na kateri ima tudi Nemčija velik interes, ker želi močno Rusijo. Konferenca pa je izjavila, da m vzroka opustiti angleško orijentacijo kadetov in je soglasno sklenila, da ohrani angleško orijentacijo.
Prodiranje entcntnili če;. V Kronstadt je dospelo z Murmanskega 200 mornarjev, ki se n.so hoteli boriti proti sovjetom. Ti mornarji pripovedujejo, da je rnur-manska železnica na dolgih progah razrušena, da en-teiitne čete brezobzirno nastopajo .n da prebivalstvo ravnodušno stoji ob strani.
Arhangelsk pad/4 vsled izdaje. Moskovska »Izvestiija« konštatujejo, da je padel Arhangelsk deloma vsled izdaje, Tudi na češkoslovaški fronti so se dogodili slučaji izdajstva, čeprav se sovjetske čete hrabro bijejo.
Politični pregled.
= Češkoslovanska socialno demokratična delavska stranka sklicuje glasom sklepa strankine konference, ki se tje vršila 24. :in 25. maja t. i, na dan 1. 2. in 3. novembra 1918 svoj XXII. redni strankini ziboir. Dnevni red: 1. Otvoritev zbora in razne valitve. 2. Razna poročila. 3. Delovanje in poilitilka striainike med vojno. 4. Gospodarske in socialne dolžnosti delavskega- razreda *in lijndska prehrana. 5. Skupni nastop socialističnih strank in združenje delavstva. 6. Volitve. 7. Razno. Kraj, — kjer se bo zbor vršil in imena referentov k posameznim točkam dnevnega reda se še objavijo.
= Jesensko zasedanje parlamenta. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da bo prihodnija seja poslanske zbornice islkllieaina na dan 18. septembra. Parlament pa bo zboroval samo par dnli, da reši davčne predloge. Redno jesensko zasednje parlamenta bo še le v oktobru.
= Izpremembe v hrvatski vladi. V hrvat-skili političnih krogih se pripoveduje, da se je prod kratkim na merodajnih mestih nameraval ; piostaiviitii ina čelo hrvatske vlade generala pl Sairlkoffiča kot kraljevega komisarja za Hrvat-sko. Ministrski predsednik dr. Wekcr!e pa se je tej nameri baje odločnio uprl, tako da je ta načrt vsaj začasno pokopan. Pač pa je holteil dr. Wekerie izprememlbo na banski stolici, pni čemer pa je naletel na odpor lirvatsko-srbsike koalicije. Pač pa se je koalicija 'izjavila za nekatere osobne izpremembe v hriviatski deželni vladi. Vsled tega — tako poroča »Tagespost«
Prokletstvo kakor da je bilo izgovorjeno na smrtni postelji. Kjer ni -ljubezni, tam je -sovraštvo. Pni meni ni nič več ljubezni. Ves moj trud ije bil uničen. Vse moje hrepenenje je splavalo po vodi. Uldal sem se pijači zavedno, da negujem ta čut sovraštva, ki mii žge srce in dušo, da uničim polagoma še sebe. S trapeza sem pal v Iuižjo, v gnojnico. Pusti, da dokončam v njej svoje bedno življenje. 1 u se počutim sedaj dobro, dolbro zato, ker lahko prenašam nie.i smrad po mieistu. Več ne vprašuj, zakaj dm kako. Nalivaj, kadar ti naročim, in pusti, da vlivam vsau to, kar imli je dodeljeno. Nalij se oasaco m Bog s tabo.
Tako je izpregovonil, izpil čašico žganega strupa, se zavil v svoj strgan plašč iin stopil na ulico, kakor pekoča vest 'in nezatajem greh. In iaivii oblaiki so ležali nad tem sovrastvom kakor mora, nad tem fiz družbe porojenim in v dnužbo šilečim isoivraštvom, ki je hioidiiilio po tržaških blatnih ulicah kakor 'javen greh -in javen
očitek.	,	,
Jezua je umrl pred dvomi leti v Trstu ou
gladu.
iz Zagreba — bo že v bližnjih dneh imenovan poslanec dr. Paleček za podlbaina, poslanec dr. Poljak pa za sekoijskeiga načelnika za gospodarske zadeve. V zvezii s 'tem se izvrše razne -interne iizprememlbe pri hrvatski deželni vladi.
—	Češki tednik v Berlinu bo začel v kratkem izhajati. Na čelu te akcije stoji dr. Redling, ki je proučeval v Avstriji slovansko vprašanje.
= Umikanje Nemcev na zapadni fronti.
Viojaškii isotrudnfilk »Berlliner Tageblatta«, general Aridenne, priobčuje o -zadnjih bojih na Frainooisikem zanimive podatke, iz katerih po-I snemamo:	Nemška javnost smatra maidailjt--
vamje nemškega umikanja na francoskem bojišču za znak nemškega poraza. To naiziranje pa je povsem neutemeljeno, ikair je naizvidmo že ■iz tega, da obsega nemško /umiikainiie isaimo de-* snio krilo, ne pa cele fnointe, ikii silo ji v glavnem odseku med Reiiimsom iin Arigoinskim poigorjeim popoilmama trdno. Tako -polovično umikanje je mnogokrat začetek ipoiznejšega ulspeha. Podobnega taktičnega manevra so se posllužilli v tej bitki tudi Franeozii in priznati moramo, da z dobrini uspehom. Generali Ooiuranid, še ne 40 let star častmiik, invalid samo z etnio iridko iin eno nogo, poveljnik entenltnliih čet v Chaimipagmii, js-u.malknil pred nemškim napadom svoje deisff1 krilo 4 kilometre nazaj !iin pri tem; brez pomii-sleka prepustil Nemcem tuidli važne višinske postoijanike nia grebenu MononvMlers. A:li raivno s tem je povzročili, kakor je priznal general Lu-dendorff sam, da se je nemški napad dne 15. julija 'ponesrečil. Onemogočili je, da bli Nemci 'prodrli 'njegovo fronto in napredovat tudi vzhodno Reimisa. Nemoi so računali, dla biodo prisilili s svofsm navalom na široki chamipagnski fronti vzhodno od Reimisa 'do Sulppe generala Focha, da vrže 'tja svoje glavne rezerve iin oslabi zavezniške postojanke imied Soissioinsom in Marno. A general Ooiuranid si je s svojo spretno taktiiko omogočil, da je ddlbill nemški napad s svojimi lastnimi četami, tne da bi mu bilo treba poseči po glavnih rezervah maršala Focha. Talko je ustvaril kar najbolj ugodno situacijo za entontmo 'ofenziiivo imieid Soissonisom in Marno. A tuidli pni napadih samiih so začeli Francozi z novo taktiko. Infiantemijsikiti bojicv ne uvajajo več z artiilljertijistoo prtiipravo, pač pa poSilljc'--jo pred napadajočimi lOddiefliki na stoit/iine okliap-nih avibomobilo-v, ki bljuvajo oigenj iin smrt v nemške vrste. Tankom: slede najprej pioildlvje kolan/ijalne čete z ročmlimi granatami, potem pa gosto strnjena reguilainna vojska. Na ta način se je Francozom in Angležem že ipairkrat posrečilo, da .iso naše oddelke presenetili lin zanesli zmešnjavo v njihove virste, 'drugače bi ne dosegli sedanjih 'Uisipeiboiv.
= Delavska armada sovjetska vlade. Načelnik časopisja sovjetske vlade; Axelnod se nahaja že nekaj dni v Berlinu. Nekemu časnikarju je na vprašanje, ali gre z boljše viško vlado resnično že h koncu, -odgovorni naslednje: »Trdno sem prepričan, da bo sovjetska vlada srečno prestala naslednjih šest mesecev. Le zato govornim o šestih mesecih, ker mi pravite, da živite tukaj v nadah, da bo strmoglavljeno naše gospoidstvo v štirinajstih dineih. Cehiosilo valki bi pomianiiili za nas nevarnost, ako ne bi imeli moči, da jim stopimo nasproti. Teh moči pa imamio dovelj, in gotovo je, da jih preženemo iz Simbirska (ob Volgi) in iz Samare. Čehoslo-. valke sploh zelo precenjujejo na številu. NJiim nasproti bomo postavili atrmado, ki ne bo le bogatejša na puškah, teimiveč bo prežeta tur r spoznanja, da iirnora Cehosiloivake iporaiziitli. Pri tem razumem delavsko armado, ki je vojaško' dobro izivežb&inu in ki jo bodio vioidSili biivsi aktivni časitnlikii. Ti častniki se nahajajo pod kontrolo dellavisikih komisarjev. Visalk njiihov kio-rak se opazuje. V tem oizliiru lalilko postrežem jiavniosti s konlkretnim ididkazoimi. Pollkovniik Mu-rajev je hotel pireid kratkim peiliaitj tako delavsko armado proti sovjetski -vladi. Toda svoj namen je moral plačati is smrtjo, ker miu injeisrovii ljudje iniiso verjeli, da smo že- pri konou. Le tako diollgo ima tak polkovnik ljudi na svoji strani, dokler zasleduje čilije, ki jih ljudje razuimiejo. Te delavske armade sestojajo iz mislečih, p liitično zrelih imiož. 'Poll©K tega pollkovniik Mluira-jev ni blill tkalk ireakaionarec, temveč mavidušen član iteviih navoluicioinarjev. Axelirold stidli tudi o prehranjevalnemu vprašanju zelo opitiimlističnio. Siceir pa sto® sedaj Velilkia Rusija ipreid iizboinn. , sijajno žetvijo. V velikih mestih so prodajallme polne blaga, le draginja je povsod velika.
= Ram tinski ministri ped obtožbo. Pred glasovanjem o obtožbi bivših mbnlistuov Braitiia-novega ‘kabineta se ie vnela v numiunskemi senatu debata, v kateri je general Jaoonesou, ibnv-
ši 'vicOni minister azj<aiv‘Ll, da zahteva, inaj ®e tudi Moti njemu dvigne obtožba. Na! to so sie vsi ministri bivšega vojnega kabineta izreiklli za bolida me z Jaconesoom.
= Ministrska obtožba v Franciji. »Journal de Genove« javilja iiiz Pariza, daj bo Clemenceau meseca septembra polziva! francoski parlament, naj bivša ministrska 'predsednika Paiin-I wveja in Bniandia postaivfi na zatožno klop.
= Foch poslal v boj ceio francosko armado. Švicarskim lisitoltn se poroča iz Pariza: Sedaj je dognano, da 'je maršal Foch pirti svoji zaidini.ji ofenzivi poslal v boj poldrugi milijon miož, to je skoraj celo francosko' armado, kateri ■)e Prišlo na pomoč še šest ameiriikainsikih, štiiri a'niglcške, dive italijanski im ena poljska divizija.
—	Brazilijanci v Mezopotamiji. »Aigemizia Američana« objavlja (poročilo, da bo 200.000 l^raiailijiajnoev madctmieistiilo Angleže v Mezopotamiji iLn Palestini. Angleške čete se poTaibt:i;o na zapadnem bojišču.
Članom vojn« zveze !
Te dni je v »Slovencu« in »Naši Moči« bilo Pisarno, dia Vojna Zveza razdeljuje dodeljeno ji blago pristransko. Ne ibcim se 'Spuščali v pcile-niiifeo, ker se imi zdi, da niso sedanji časti zato Primerni. Konstatiiram to-le:	Načelnik ljub-
ljanskega delavskega ikomsiumiiiega društva« g. Alojzij Kocmur je iv sieji načelstva Vojne Zveze dne 27. XII. 1917. govoril po znani svoji navadi, da se v Voljni Zivezii dela pristransko. Na j predlog vladnega zaistioii>niikia k. dir. Senekoviča . sta se dioiločilia gtg. tovarnar Jean B„ Pcillalk in inšpektor tob. toivianne Mandli, dia pregledata, pc je to res in da o tem poročata. Do danes, to je, do 12. avgusta 1918. nlista še ničesar mor taki, ikar je dokaz, dia inii bilo najbržeje nič po-j ročati. Oosip. A. Koc/miutr je seve tudi sa)m član
i	načelstva Viojne Zveze in do danes mi še nobene utemeljene pritožbe vihral.
Žalostno 'je, da se najdejo čatsopiisii, ki prinašajo vesiti, ne da bi se o njih resničnosti poprej prepričali.
V	Ljubljani, dne 12. avguista 1918.
Anton Kristan, predsednik Vojne Zveze.
Dve poglavji.
1. Anarhija na ljubljanskem sadnem trgu.
Zaradi oblastvenega ukaza, da se irntora ■sadje prodajati po maksimalnih cenah, so bile sto,ijnice indkaj dni prazne. Ko se 'je pa izprožila dobra misel, naj magistrat odpove branjevkam Pravico do sitcfimiic — glej čuda! — zopet seide branjevke za njimi, toda »plomlk«, ikvečjemn ima ta ali ona nekaj pravzares suhih tepk ali pa lešnikov, toda na ceno, o ikonsument, nikar ne Poglej, sicer se ti še v gtlavii zavrti. A značilno je; če le hočejo, je blago hitro tu, ker te ženske imajo čudatvonno moč. — Vprašamo: Kati ioo~ reče k temni tista visoka instanca, katero mora konsument brezpogojno ubogati, ki je diktirala cene, ko vlidi utsp&h in posledice svoje moči: Prazen trg... Ne vemo na kateri podlagi so bile določane cene, a če so res prenizke' je vladini SLmel ikriiv; če so pa cene dovolj visoke, kako je to, da postava, ki ji drugi moramo sled.,iti, nima na producente in par branjevk ter pre-kupcev tolilko vpliva, dia bi se ravnali po likalu? Sadja je obilo; jabolka po 8 K je pravi škandal za deželo! Po čem bi pa bila, ko bi bila letos še slaba letina, kad, častite branjevke? — Kdaj bo že enkrat red!?
2. Mnogo kruha.
Prajviijo, lCia ,bo večji, a pravijo tudi, da bo
dirtažiji. Giospoda vise ikair je prav! Veliko si od prihodnjih vnst (jih bo najbrž več) kruha ne obetamo, a vzemimo, da bo res bel, toda cena: K 1.56 je — dovolj i te le previisicdca; inapraui sedanji je to strašna raizilliika. Pratvijo tudii, da bosta dve poki:	ena	za »boljše«, druiga za
»slabše« ljudi, seveda bo cena za dmgje tudii nižja: Toda ali je pravično, da 'tntoirajio manj irmaviiiti jeisti slabši kruh, ko že itak nimajo dobre hrane, diočim naj' bogataš, kateremu se denar brez tirada steka, lepo komodmo še finejši kruh vžiiva? Mar simo revni ljudje zaslužili tako »odškodnino« zato, ker smo se ves čas zadovoljevali z najslabšiim vseh kruhov, kair ■.'•v: jih 'je dozdaj izdelovalo in poleg tega še zmanjšano racijo prejemali, dočim so si bogatilnci in Pridelovalci vse lahkio privoščali? Torej nas hočete udaniti še pri tem ginižljeju kruha? I>a, »vizitr altan je« dobi s tem pravo lice tudi v Javnih aprovizacijah! In končno:	Ali bo tudi kmet
udarjen ipri molki? DvlomtooL Kmet bo limeil .svoj kruli po stani coni, ker bo — svotie pridelke podmaži! Iščemo pravico...
Dopisi.
Celje. V nedeljo se je vršil pri nas ogromno obiskan shod tukajšnjih kovinarjev. Shodu je predsedoval sodir. Poteš iz Štor, poročal je najprej sodrug Pet e ja in iin za milim scdrug Tuler iz Gradca. Oba govornika sta govorila o razmerah kovinarjev v oiinkarnii, kakršne1 so v primeri z razmerami v drugih tovarnah na Štajerskem. Na podlagi plačilnih tarif ista dclka-zala, da zaslužijo delavci iv ainkainnii skoro 100 od sto manj, ikakor delavci dtnuigold. Dia je do tega prišlo, je ikniva mialioimarmoist deflaivcev samih. Ako bi se bili delavci ipnavtočasno organizirali, bi bliile irazsmare drugačne. Le pofam strokovne organizacije si zamere 'delavstvo iz-bolijšatii svoj položaj. Slednjič sta oba govornika pozivala delavstvo v organizacijo, ikli se je sedaj ustanovila. Oovomiikoim so navzoči burno pritrjevali ii obiljiuibiii, da bodo vsi dieliavalli na to, da boido v najkrajšem času vsi delavci cinkarne iv organiizaciiji. 'Slednjič so se iiavoliHii zaupniki, ki imajo nalogo inabiirati člane kakior tudi sestavljati matenijal za inove plačilne zahteve. Temelj organizaciji je postavljen, sedaj pa na delo!
Iz kemične tovarne pri Celin. Razmere, ki vladajo v tej tovarnii, so naravnost suženjske. Tisti, ki s svojimi očmi ne vidi, ne more verjeti, da je to res. Delavci, ikli delajo v tem poklu, niso več ljudje, temveč skeleti, poidioibni tistim sužnjem, ki nam jih zgodovina opisuje. Pobiti, suhi, bledi, da jih je groza videti v to-vannii pri delu, kakor simo jih videli v nedeljo. Kako naj bi bdlLo drugače? V kemični toivaml, ki je že saima po sebii nezdrava, smindlljiva, polna raizinih pliiniov, morajo iti imoderini sužnjli delati nepretrgoma 24 ur (štiriindvajset ur) brez daljšega odmora. Piri tem peklenskem delu zaslužijo ti reveži od 6 do 8 kron na dan. Nimajo ne zaupnikov, ne nobenih idimngfiih, ki hi se zanje po'-brigadi. Izročeni so na miilost in nemiilost kapitalistični krvoločnosti, dia jih izjema do zadnje kapljice ikrvii. Ali mi to škandal; da se kaij takšnega vidi še sedaj? Delavci, kii so nam pripovedovali 'O svojiih mukah iin težavah, so imeli solzne oči iin sram jih je bilo povedati vse gorje. In zakaj vse to? Zato, iker so bili piuščemi tv mliilost lin nemilost podjetnikom. Bili so brez vsake organizacije. Zaslepljeni so bili od1 meščanskih strank, ki so jih svarile pred delavsko organizacijo cini v imenu narodnosti, dragi v imenu vere, ter s 'tem delali vedoma ali rneve-dioma v korist nemškega kapitalizma iin v škodo revnega slovenskega delavstva. Še le sedaj so se ti delavci pričeli zavedati; da jim v boju za .obstanek ne pomaga me vera ne nairicidlnrst. temiveč le močna razredna organizacija, h kateri so začeli prisitopati iin katera jiiiin bo tudi takoi nekaj Skušala Izboljšati razmere. Mii kličemo tem delavcem sedaj ob 11. uri, vsi v organizacijo ker le v organizaciji je Vaša rešitev !
Dnevne vesti.
-- Ministrstvo za ljudsko zdravje sestoji iz štirih sekcii. in sicer iz treh zdravniških in ene pravne sekcije. V področje prve sekcije spadajo iir.fekcij-.ske bolezni, prometna higijena in pomorska saniteta, dalje zdravilišča, bolniška o-skrbovališča, reševalno delo, stanovanjska higijena, jetniška higijena, blazniške in mrliške zadeve. Druga sekcija ima skrbeti za vprašanja sanitetnega osobja, lekarništva in zdravilstva, za letoviška vprašanja in za prehranjevalno bigi jene. Tretja sekcija se bo bavila z zatiranjem jetike, spolnili bolezni im pijanosti, z zdravstveno oskrbo v vojni poškodovanih, z zdravstveno mladinsko oskrbo ,dalje z stanovsko in oibrttnio Itiglijeno, z zdiraivstveno stattistii-ko in propagando za publicistiko. Četrta sek-oija bo delovala v zadevali, ki se neposredno ne tičeio'zdravstva. Bavila se bo z zadevami, ki se tičejo o.y ilna, dalje s proračunskim^in pisarn iskiinni posli iin s pnavno-admiinlistrativinimi ter pravno-zakonoldiajnimi zadovamii.
—	Novi nabori. Dunajski listi poročajo, da se vrše priprave za nove nabore letnikov 1896 do 1876. Novi nabori se bodo izvršili najbrže septembra ali oktobra. Na nabor pridejo tudii vsi invalidi, ki so bili spoznani za Invalide pred decembrom 1917, kakor tudi vsi pred tem časom superarbitrirani. Izvzeti bodo samo oinii, katerim je priznana stalna invalidi te tn a renita. O-
pnoščeni ne pridejo na prebiranje. Pač pa naj se izvrši splošno maknadino prebiranje vsega moštva, ki se nahaja v zaledja, torej tudii zopetno prebiranje črnovojmiikioiv, ki nliso nikdar služili in delavcev. Vojaške oblasti so pred nekaj meseci ,ko se je izvršilo prebiranje naj mlaj/Jih čr-novojniških letnikov na vprašanjia poslancev odgovorile, da novo prebiranje mi nameravano. Med teim ipa je bliilo na Dmnajiu iin dnuigiad poklicano mnogo oseb k sllmžibl po vojinilli dajatvali tako da zinaša število nespe^sobnih samo nekaj tisoč. Piri zadnjem prebiranju čmiovioijtnikoiv leta 1917 so znašali izdatki za prebiranje na dan 1500 K .pri posamezni komisiji, dicčim so bili spoznani za sposobne' vsak dian samo 3—4. Vsak prebrani vojak je stal toroj državo ive£ sto kron.
— V četrtek, dne 15. avgusta (praznik M. B.) bo dežeilni muzej za brezplačen poset odprt predi>oildnie od 10. 'do 12. ure, popoldne pa bo zapnt.
Z .Jesenic. Železniški adjnnkt Smital z Moravskega, ki jc bil tu na substituciji, je na lovu padel čez pet metrov visoko skalo iti ostal na mestu mrtev. Ponesrečenec zapušča vdovo in dva otročička. Truplo so prepeljali na Moravsko.
■ Požar. Blizu Tržiča je zgorel s senom napolnjer.i kozolec. Baje so požar provzročiti otroci, ki so se tamkaj igrali. Škoda znaša 3000 kron. Zgoreti objeki je last tamkajšnje predilnice.
Z Vrhnike. Minulo nedeljo je pričet goreti na progi med Verdom in Logatcem vagon sena. Najbrž ga je užgafa iskra iz lokomotive. Vagon so pripeljali na postajo Verd, kjer je gorel s plamenom še pozno v noč.
— S petrolejem je petiin drva Marijana Petrič iz Crešnjevka. ko ie kurita peč. Petrolej je eksplodiral in jo tako it/gal, da je vsled poškodb umrla.
— Novo cene za kruh v Trstu. Vsled odredbe c. kr. ! namestništva stopijo danes v veljavo nove ceno za kruh
in sicer 1 K 40 vin. za kilogram. Prebivalstvo je vsled povišanja cene kruhu žeto razburjeno.
—	Poskusen samomor 121 "tne deklice. V Trstu je Skočila 12 letna Arnadea Ravalioo iz četrtega nadstropja na cesto. Težko poškodovano in nezavestno so odnesli v bolnico. Dejanje je storila iiz prevroče jeze lin zamerljivosti, ker so jo starši karali radi neubogljivosti.
Zadn e vesti.
Dr. VVekeHe v avdijenci.
Dunaj, 12. avgusta. Ogrski mi/nisjtrskii predlsedniik dr. Wekerle je bil od cesarja sprejet v avdijenci. »Az Est« poroča, da se je v avdijenci razpravljalo o važnih, usodo monarhije zadevajočih vnanjih vprašanjih.
Dciavci državnih obratov pri Hussareku.
Dunaj, 11. avgusta. Včeraj zvečer so se zglasili pod vodstvom posl. Forstnerja zastopniki delavstva državnih obratov in sicer: novčnega urada, državne tiskarne, tobačnih tovaren, solaren, brzojavnih in teteSon-sk.h naprav in državnih skladišč v Trstu pri ministrskem predsedniku baronu Hussareku in mu izročili spomenico glede svojih materialu.h zahtev. Ministrski predsednik je izjavil, da priznava upravičenost zahtev in je naglašal, da jc za vsakega delavca važno, da se izvede finančna reforma za izboljšanje valute, ker se bo s tem brezpogojno dvignila kupna vrednost denarja.
Novih prebiranj ne bo.
Dunaj, 13. avgusta. Vesti o prebiranju letnikov 1896 do 1876, ki se širijo po časopisju so neosnovane, izmišljene. Teh prebiranj torej ne bo.
Praški mestni nastavljene! groze s stavko.
Praga, 12. avgusta. Občinski nastavljenci praške mestne občine so na petkovi seji sklenili, da bodo ustavili delo. ako jim ne bodo dovoljene zahtevane draginj-ske doklade.
Ogrski Slovenci za deklaracijo.
Praga, 12. avgusta. Ccško časopisje objavlja manifestacijo ogrskih Slovencev, ki pravi med drugim: Ogrski Slovenci se pridružujejo skupni jugoslovanski deklaraciji, hoteč s tem dokazati, da nas madžarska poplava še ni pogoltnila in da še čutimo v sebi moč, otresti sc madžarskega jarma.
Položaj v Nemčiji.
B er 1 i n , 12. avgusta. Berlinsko časopisi-zahteva, da sc takoj skliče glavni odbor državnega zbora, katerega naloga je, da izsili jasnost ciljev nemške vnanje politike. V prvi vrsti se zahteva tudii jasnost glede razmer v Finski, na Poljskem, Litovskem, v Ukrajini in zlasti v Rusiji
13 e r 1 i n , 12. avgusta. Državni tajnik vnanjih zadev, von Hlintze, je 'odpotoval v gla-v m stan, kjer se že nahaja državni kancler.
Angleške strokovne organizacije za mednarodni urad.
London, 11. avgusta. Zastopniki angleških strokovnih organizacij, ikli so se sestali v spodnji zbornici na posebnem zfaroviamnu. • sklenili, predlagati na prilicdroji letnii koinferem-ci strokovnih organizacij, ki se vrši meseca s t t embria, da naj se takoj ustanovi mnednarorV' urad, ki naj ne skrbi le zato, da sipraivi v boljše stike razmerja med angleško vlado lin njenimi kolonijami, zavezniki ter nevtralci za časa vetrne, temveč naij tudi pomaga rešiti številne probleme, Iki bodo čakali po končanih sovražnostih nujne rešitve.
Mirovno posredovanje nevtralcev.
Madrid, 12. avgusta. »Imperiail« javlja, da se izvirše v kratkem diiptomaitični koraldi. Vladini krogi pa popolnoma imicliče o namernih Vlaide in o posvetoivanju miinlistnsitoega sveta, ki se je v soboto večkrat sestal. Minister za vnanje zadeve je pozval k sebi zastopnike časopisja ter .apeliral na njih patnciUizem gikide ina med-nanadina položaj. Govoril je ž injllmli o potreibi, • se obvaruje nevtralnost maipram vseim bcjuikč!. n se državam.
Aprovizacija.
Prodaja moko, fižola in kaše. Od sneide, dne 14. do vštete sobote 17. t. mr. se bo oddajalo na, izkaznice za moko sledeče bilagio-: v X. okraju po četrt kg ajdove moke, kilogram stane 1 K, v V. okraju po četrt kg kaše, kilogram stane K 1.50, v vseh ostalih okrajih po četrt kg fižola, kilogram sitane 2 kiroine.
Krušne komisije bodo urado vale v petek dne 16. t. m. od 8. do poli 1. ure popoludne. Izdajale se bodo izkaznice za kruh. Za stranke im člane vojne zveze v občinah Zgornja Šiška, Vič in Moste pa tudi izkaznice za kruh im. maščobo.
Oddaja mrsa. Jutri v sredo, dne 14. t. m. ne bo na trgu nneisa radi nezadostne dobave živine. Mesarji bedo prodajali meso v četrtek.
Meso na zelene izkaznice B šte v. 1 do 1400. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1 do (400 prejmejo goveje meso pio znižani ceni v sredo, dne 14. t. m. popoldne v cerkvi sv. J' žefa. Določen je tale red: od pol 2 do 2 štev. 1 do 200, od 2 do pol 3 štev. 201 do 400, od r'
3 do 3 štev. 401 do 600, jod 3 dio po! 4 štev. 601 do 800, od pol 4 do 4 štev. 801 do 1000, od 4 do pol 5 štev. 1001 do 1200, oid pcil 5 do 5 štev. 1201 do 1400.
Pekarna Pauer Sv. Petra cesta je začasno zaprta. Stranke, kii so dobivate dosedaj kruh pri g. Paueru Sv. Petra cesta ga dobe nadalje pri g. Štrausu, Škofja ulica.
Čebula za V. okraj. Stranke V. okraja prejmejo čebulo na zelena nakazila za krompir v sredo, dne 14. t. m. v II. deškli šoli miai Ledini (Kemeniškega ulica). Določen je ta-lie red: Od 8. do 9. št. 1 do 200, od 9. do 10. št. 201 do 400, od 10. do 11. št. 401 do 600, popoldne od 2. do
3. št. 601 do 800, od 3. do 4. št. 801 do 1000, od
4. do 5. št. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg čebule. Liste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico uibicžn© akclije plačajo kg po 1 K, vse druge stranke po 2 kroni. Uslužbenci južne in državne železnice naj prinesejo s sebcii svicjo železniško legitimacijo, oziroma nakupno knjižico.
Čebula za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo čebulo na zelena nakazila za krompir v sredo, dne 14. t. m. v deškd šoli na Ledini (Komenskega ulica). Določen je ta-le red: Od 8. do 9. št. 1 do 200, od 9. do 10. št. 201 do 400, od 10. do 11. št. 401 do 600, popoldne >od 2. diO' 3. št. 601 do 800, od 3. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do 5. št. 1001 do konca. Stranika dobi za vsako osebo 2 ikg čebule. Stranke, ki se izkažejo s
kakršnekoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kg po 1 krono, vse druge stranke po 2 Ikromi. Uslužbenci južne 'im državne železnice naj 1 nesejo s seboj svojo železniško legitimacijo, oziroma nakupno knjižico.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petelan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
zatre čudo-vilo naglo
STENICE
Vzorčna steklenica 4 K, velika steklen ca 16 K, brizgalnica 2 K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro ■ Ogrsko : Lekarsta ,pri upanju* (Apotheke zur Kaffnungj: Pecs 46, Ogrsko.
I
J
Prvovrstno trgovsko podjetje v Trstu išče
: korespondentaj:
za nemški jezik veščega stenografije in stroje* pisja ter italijanščine. — Ponudbe pod šifro „Korespondent“ na upravo „Napreja“.
MHHjg Najzanesljiveje sredstvo prot! teinu je
PARATGL
fle maže, je brez duha, torej tudi čez dan uporabno. Velik lončok K 5; rodbinski lonček K 9. PflRflTflL-PRAŠEK varuje občutljuo kožo. Škailja stane K 3.
Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pri ParatoB delavnice lekarnarja Ulma**,
BUDAPEŠTA VII —11., ROZSA UTCA 21.
j »v •
Usu
Me
§tev. 11.082.
Hasgias.
o reviziji stratik, vpisanih pri krušnih komisijah, in o izdaji legitimacijskih številk.
Ker se je v zadnjem času izsiefflio iz Ljubljane precepšinie število beguncev iim tudi dijakov, me da b'i jih h/iištni gospodiarji ali stranke odglasile pri krušni komisiji, odreja mestni magistrat na podstavi § 19. mfcnistmslke nairedbe z dne 26. maja 1917, drž. zaik. št. 235, sledeče:
1. Izjava hišnega gospodarja ali njegovega namestnika, koliko oseb šteje vsaka v hiši stanujoča stranka.
Tistega dne, kii ga d/otoči anes.bnii maigistrat im ki se objavi v tukajšnjih dnevnikih, se mora zglasiti vsak hišni gospodair ali njegov naj. > nik pri krušni komisiji ter sporočiti pismeno aji ustno, koliko oseb dna na stanovanju vsaka v hiši stanujoča stranka.
Za pismeno izjavo zadostuje list pank fina katerega se napišejo vse stranke in pa število oseb, kii stanujejo pri vsaki stranki.
K hišni stranki se morajo prišteti tudi ped-najrmniki, alko nimajo lastnega hišnega gospodarstva.
Uslužbencev železnic in njih rodbinskih
eianev se me sme prijaviti.
2. Kaj .is treba prinesti h krušni komisiji za oddajo izjave?
Visaik hišimi posestnik, njegov namestnik ali pooblaščenec, mora prinesti h knušni km o tudi hišno legitimacijo, katero mora preje na prvi strani lastnoročno podpisati hišini giOBipo-dar, ozinoma njegov namestnik.
Pooblaščenci hišnega gospodarja morajo poleg hišne legitimacije prinesti h krušni! kcm1.-silji twd)i od hišnega gospodarja ali .njegovega namestnika lastnioriočmo podlipsano pismeno 'izjavo, ker se od pcobilaščemca ne bodo sprejemale ustne izjave.
Visaka odrasla oseba, ki prinese h krušni komisiji hišno legitimacijo, se smatra za pooblaščenca hišnega gospodarja.
3. Izstavitev in izročitev novih legitimacijskih številk.
Po oddani izjavi hišnega gospodarja, oziroma njegovega namestnika, se bodo izstavil' za vse v hiši 'Stanujoče stranke nove legitimacijske številke, in sicer za hišne gospodarje zelene, za stranke pa rdeče.
4. Izročitev legitimacijskih številk strankam in podpis istih po hišnem gospodarju ali njegovem namestniku.
Vsak hišni gospodar je obvezan, vise legitimacijske številke podpisati ter ijih potom izročili hišnim strankam.
5.Veljavnost legitimacijskih številk.
Brez podpisa krušnega komisarja, hišnega
•posestnika 'in stranke >S!o legitimacijske številke neveljavne.
6. Poznejše priglasitve in odglasitve strank oziroma oseb, ki se v hišo priselijo ali izselijo.
Po cidldanli izjavi hišnega gospodarja, oziroma njegovega namieisitmika, se priglasijo, oziroma cdglasijo stranke, ozinoma osebe, ki se pozneje v hišo prisielllijio aili 'izselijo, le na pdlaffi zelene legitimacijske šteivike hišnega gospodarja, oziroma njegovega namestnika.
7. Potrdilo o poznejši priglasitvi, oziroma odgiasitvi strank.
Vsak nadaljnji vpis, oziroma izbris, v krušnem zapisniku se bode naznanil pismeno hišnemu gospodarju, oziroma njegovemu namestniku.
To naznanilo, Iz katerega bode razvidno, koliko kart pirejema stranka vsled nove priglasitve, oziroma' odgiaisitve, sc bode dostavilo hišnemu gospodarju, ozinoma njegovemu namestniku, na dom.
8. Dolžnost naznanila hišnega gospodarja, oziroma njegovega namestnika.
Vsak hišni gospodar, ozinc/ma njegov namestnik, je obvezan, takoj po sprejemu tega obvestila naznaniti magistratu, v uradlu, kjer se izdajajo karte za živila, če bi stranka prejemala več kart, kakor ima oseb na stanovanju.
Če bi -stranka prejemala več kart, je za t -v pinvli virsti odgovoren hišnii posestnik, oziroma njegov namestnik.
9. Kazenska določila.
Prestopke-teh predpisov bode po S 15 ffli-nistnske mareidibe z dne 26. maja 1917, l št. 235, kaznoval mestni magistrat z denar: globo do 2000 K ali z zaporom do 3 mesecev, p,ri lobtežiilnlh 'okoliščinah pa z diein.ar.nio gilolbo do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev, ako dejanje ne spada pod ostrejša kazenska dotočila.
Če bi hišni gospodair ne addal zahtevane Izjave, se za dotično hišo do oddaje' Izjave no bcdio izidajalle stramkaim karte za živila.
10. Veljavnost tega razglasa.
Ta razglas postane veljaven z uaibitkiom na. magistratno desko iin z objavo v tukajšnji! 'dnevnikih.
Mesini magistrat ljubljanski,
dne 8. avgusta 1918.
DelnBha gsavrhs« K 10,000.000.
Sprejema vloge na knji-žice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovan ju.
Si
v Liubijani«
Pošlovnica c kr. avstr, razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu. Trstu. Sarajevu, Gorici (t. č. v Ljubljani) in Celju
JSazervr s ♦»««*• l»*««’og3e 2,09i>.00C.
Kupuje in prodaja vsa vrste vrednostnih papirjev, financir« erarične dobave in dovolju e —- aprovizacilske kredite ——